Tržičan, september 2020

Glasilo Občine Tržič | 1. september 2020 | Letnik 24 | Številka 6

· ŠOLA, VRTEC ·

· V SREDIŠČU ·

· SPREMLJAMO, POROČAMO ·

Novo šolsko leto

Zanimivosti iz sveta obuvanja

Naj planinska koča 2020

2

uvodnik

TANJA AHAČIČ

Nekoč si je iznajdljivi pračlovek preprosto zavaroval stopala, da je bil njegov korak varen in udoben. Leta so tekla. Iz votlin se je človek preselil v hiše in zavaroval svoja stopala z obutvijo. Obuval je sandale, mokasine, čevlje, škornje, rančoše, cokle, gojzarje, salonarje, špičake, copate, glede na delo, ki ga je opravljal. Nekoč je ubogi Pepelki čeveljček popolnoma spremenil življenje, s princem sta živela srečna do konca svojih dni. Tudi Doroteji so čeveljci pomagali, da se je iz dežele Oz vrnila domov. Se še spomnite pravljice, kako pogumen je bil maček, ko je obul škornje? Nekoč je v Tržič prispel Peter Kozina, zavihal rokave in nastala je tovarna PEKO, kjer so beli kruh zaslužili delavci iz Tržiča, Slovenije in Jugoslavije. Čevljarji so si pripravili svoj praznik, rodila se je Šuštarska nedelja. Obiskovalci so drli v Tržič z vseh strani. Peko je

Danes (1. september) pa je poseben, slovesen dan za vse prvošolce

cvetel in odcvetel, virus pa le letos preprečil kupčije in druženja na

in dijake 1. letnikov srednjih šol. Stopajo v novo življenje. Prvič v

Šuštarski nedelji.

osnovno šolo, prvič v srednjo šolo. Zjutraj obujejo čisto nove balerinke, adidaske, superge ali pa že uhojene, da bodo varno in udobno stopili na prvo stopnico, ki vodi do znanja. Vsem šolarkam, šolarjem, dijakinjam, dijakom, njihovim učitelji-

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Maja Tekavec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič

cam in učiteljem ter vsem zaposlenim v šolah želimo uspešno novo šolsko leto. Želimo jim živ pouk v učilnicah, kabinetih, telovadnicah in ekskurzijah. Naj z veseljem, optimizmom, vedoželjnostjo hodijo v šolo in iz šole.

Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje in Janja Nemc. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 1. oktobra 2020. Datum za oddajo prispevkov je 15. septembra 2020. Po tem roku članki ne bodo obravnavani. Na naslovnici: Prepletanje tradicije s sedanjostjo! FOTO: Peter Balantič. Za izposojo obutve se zahvaljujemo Tržiškemu muzeju. Zadnja stran: Krišpin in Krišpinijan, zavetnika čevljarjev. AVTOR: Vinko Ribnikar. FOTO: arhiv družine Zupan

september 2020

Spoštovani bralci in bralke Občinskega glasila Tržičan! V primeru, da Tržičana ne prejmete v vaš nabiralnik, se oglasite v prostorih TPIC Tržič ali sporočite na email: urednistvo.trzican@gmail.com. Hvala, ker nas berete!

župan z nami

3

BPT gre s številnimi, zdaj že dobro vidnimi obnovami in dejanji, naprej, boljšim časom nasproti Po skoraj tridesetih letih propadanja se zdaj v obsežnem, več kot 4,5 ha velikem industrijskem območju pred mestnim jedrom, praktično vsak mesec opazi kaj novega, odstranjenega ali obnovljenega. Nekaj let načrtnega dela občinske uprave, občinskega sveta, župana in kar je najpomembnejše tudi lastnikov, na zunaj ni bilo vidnih z dejanji. Urejali smo obsežne in zahtevne papirne, pravne in razvojne podlage za začetek del. Vstop Občine v solastništvo območja se je izkazal za prelomno in pravo odločitev. Odkupili smo parkirišče, strateško pomemben del cest, zgradili nov sodoben most in del parka ter posamezne objekte, ki so bili lahko namenjeni odstranitvi ali obnovi. Njihov status je že ali še bo javna površina, dostopna vsem.

Pred dnevi je bil na nekdanjem mestu opuščene in odstranjene upravne stavbe dograjen in odprt lep mestni park za aktivno preživljanje prostega časa ob vodi in v senci dreves. Obisk in zanimanje za park s strani vseh generacij občanov je izjemen. Od letošnjih dosežkov lastnika si bomo zagotovo zapomnili rušenje dotrajanega in nevarnega dimnika ter številnih spremljajočih pomožnih objektov. Odprt prostor daje preostanku stavb še večjo izrazno moč, hkrati pa odpira možnost gradnje sodobne ceste z vso pripadajočo infrastrukturo in možnostjo varnega prehoda tako za pešce kot ostale uporabnike objektov. Z gradnjo ceste in infrastrukture začnemo še letos. Sredstva so zagotovljena, javno naročilo se zaključuje. Na južnem delu lastnik že obnavlja notranjost in pročelja prvih stavb in vsaj meni so obnovljene stavbe z dušo in zgodovino lepše od modernih nizkoproračunskih kock, ki jih danes po svetu gradijo investitorji. Znotraj območja je brez dvoma že več delujočih obrtnih dejavnosti kot pred leti.

Z našim strateškim nakupom je lastnik prišel do sredstev, ki jih v skladu z dano besedo vlaga v permanentno obnovo objektov, predvsem streh, rušenje ter čiščenje dotrajanih in nevarnih stavb ter njihovo sanacijo (FOTO: arhiv Občine Tržič).

Najprej smo poskrbeli za konservatorski načrt v devetdesetih letih precej strogo spomeniško zaščitenega območja. Sledil je sprejem podrobnega prostorskega načrta z jasno razmejitvijo, kaj je nujno zaščiteno, kaj se lahko odstrani in o čem se še pogajamo in iščemo rešitve. Sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, večinskim lastnikom in Občino smo nadgradili in z dejanji prihajamo do rezultatov.

Na mirni površini je bil zgrajen asfaltni pump track, vse skupaj pa povezano s potmi, pitniki, klopmi in inovativnimi igrali na prostem (FOTO: arhiv Občine Tržič).

Že lepo obnovljeni prostori podjetja Kontakt P dokazujejo, da se tudi v starejših stavbah da ustvariti normalne pogoje za delovanje v sodobnem času. Neprecenljivo. Stavbam, ki jih ne smemo podreti, dajemo vsebino, hkrati pa varujemo omejene in dragocene kmetijske površine. Tržič je namreč ena redkih slovenskih občin, kjer trgovski centri niso zrasli na kmetijski površini. Veselimo se tudi normalnega delovanja strelišča, ki z zaščito ne obremenjuje več okolice, prava atrakcija pa bo nastajajoči indoor kolesarski park, ki je brez konkurence daleč okoli. Testiranja že potekajo, odprt bo jeseni. Ta trenutek potekajo trženja objektov lastnika, možna je tako stanovanjska kot tudi praktično vsa poslovna uporaba. Dobrodošli. Dragi učenci, zaposleni, starši…

Ohranili in lepo obnovili smo nekdanjo zgornjo vratarnico in redek lesen gasilski stolp, ki poudarja in krepi našo izjemno protipožarno dediščino in zgodovino (FOTO: arhiv Občine Tržič).

Pred vrati je novo šolsko leto 2020/2021. Naj bo delovno, srečno, optimistično in veselo ter prežeto z nepozabnimi spomini.

september 2020

4

iz dela občinske uprave

NAJAVA javnega razpisa za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Tržič, v letu 2020.

brezplačna objava

Besedilo razpisa, pogoji in zahtevana dokumentacija za prijavo so dostopni na spletni strani Občine Tržič: http://www.trzic.si/obcina/javni-razpisi-in-objave/.

september 2020

iz dela občinske uprave

5

»Promet s čim manj emisijami za vse« – tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti (16. – 22. 9. 2020) ANETA LAVTAR IN MOJCA ŠVAJGER, FOTO: ETM 2020

Ta tema je v skladu z ambicioznimi cilji glede doseganja ogljične nevtralnosti Evrope do leta 2050, ki jih je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila v okviru evropskega zelenega dogovora. Kljub temu, da raziskovalci poročajo o manjši uporabi avtomobilov v večjih mestih in da bo v prihodnjih letih 50 % poti predvidoma opravljenih s pomočjo javnega prevoza, koles oziroma peš, nedavne študije Evropske agencije za okolje potrjujejo, da so se emisije iz prometa v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 močno povečale. Natančneje so se ravni emisij iz celotnega prometnega sektorja med letoma 1990 in 2018 povečale za 28 %, kar priča o tem, da si je treba nujno prizadevati za ogljično nevtralne prometne rešitve na mestnih območjih.

čine Tržič, ZŠAM Tržič, Policijska postaja Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, poglavitne ciljne skupine pa so učenci vseh osnovnih šol, otroci Vrtca Tržič, starejši ter vsi promotorji trajnostne mobilnosti. Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo povečati zavedanje, da trajnostna mobilnost hodi z roko v roki z bolj zdravim načinom življenja, torej da manj časa preživimo v avtomobilih in se več gibamo, kar bo tudi bistveno sporočilo letošnjega ETM. Vabljeni, da se nam pridružite pri dogodkih v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki jih bomo izvajali v skladu s takrat veljavnimi ukrepi za zajezitev in obvladova-

nje epidemije COVID-19. Vsem tistim, ki so že potrdili sodelovanje pri raznovrstnih aktivnostih, tako v vlogi organizatorjev kot sodelujočim šolam, ki bodo za promocijo ETM izvajale tudi že uspešno utečeni »pešbus« ter vrtcu, izrekamo zahvalo za njihovo vključitev ter prepoznavanju in podpiranju trajnostne mobilnosti. Več o trajnostni mobilnosti in njenih dogodkih v okviru Evropskega tedna mobilnosti pa si lahko ogledate na portalu slovenske platforma za trajnostno mobilnost: https://sptm.si/.

Občina Tržič je po šestih letih sodelovanja, tudi letos podpisala listino, s katero se zavezujemo izvesti aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti (ETM) 2020, ki so namenjena zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju čistejše mobilnosti.

Ekipa ETM Občine Tržič bo v tednu mobilnosti pripravila nabor ozaveščevalnih aktivnosti, že na tem mestu pa Vas občane pozivamo, da se v službo, šolo in po drugih opravkih odpravite po načelu »deljene mobilnosti« ali na drug trajnosten način. Teden se bo zaključil 22. septembra z dogodkom »Dan brez avtomobila«, ko vsa sodelujoča mesta eno ali več območij za ves dan rezervirajo samo za pešce, kolesarje in javni prevoz. Ta dan bomo v Tržiču zaprli ulico Trg svobode ter jo namenili osnovnošolcem, kjer bodo učenci tretjih razredov doživeli čisto svoj prometni dan ob pestrem naboru dejavnosti. Nosilci aktivnosti, prepoznavni že nekaj zadnjih let, bodo: Občina Tržič in SPV Ob-

brezplačna objava

Motorni promet je v Sloveniji največji onesnaževalec okolja, saj prispeva največji delež toplogrednih plinov. Zato je spodbujanje čistejše mobilnosti eden od pomembnejših ukrepov za izboljšanje bivanjskega okolja. S sloganom letošnjega ETM »Izberi čistejši način prevoza!« želimo posameznike in organizacije spodbuditi k aktivnejši uporabi hoje, koles ali javnega prevoza. Cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnos­ ti in obenem zmanjšati osebni motorni promet. Čistejša mobilnost: hoja, kolo ali javni promet, pa nam vsem prinaša več zdravja, čistejše okolje in višjo kakovost bivanja.

september 2020

6

spremljamo, poročamo

Poostreni nadzori medobčinskih redarjev zoper lastnike psov v občini Tržič SANDI PAVLOVIČ, MEDOBČINSKI REDAR SVETOVALEC, FOTO: ARHIV MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA KRANJ

Medobčinski redarji so v juniju izvedli več načrtovanih poostrenih nadzorov nad kršitvami, ki jih storijo lastniki psov, ko bodisi ni zagotovljeno fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu ali pa ko se za psom ne počisti iztrebkov. Na pobudo Občine Tržič in ob spremljanju problematike na Med­ občinskem inšpektoratu Kranj, so medobčinski redarji izvedli več načrtovanih akcij zoper lastnike psov. V nadzoru so se večkrat priključili policisti enote vodnikov službenih psov Kranj (EVSP). Akcije so potekale že ob zgodnjih jutranjih urah, ko največ last­ nikov sprehaja svoje ljubljenčke pred vsakodnevnimi obveznost­ mi, kakor tudi v popoldanskem času. Območja nadzora so bila določena na podlagi spremljanja problematike in so zajemala: Bistrico pri Tržiču (Deteljica in Kovorska cesta), Blejsko cesto (okolica Zdravstvenega doma Tržič, kar zajema tudi Partizansko ulico, Cerkveno ulico in Cankarjevo ulico) Za Mošenikom, Ravne in okolico gradu Neuhaus. Omenjena območja je Medobčinski inšpektorat Kranj prepoznal kot najbolj kritična glede kršitev, ko ni zagotovljeno fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu, ali pa ko lastniki psov za svojimi ljubljenčki ne počistijo iztrebkov. Medobčinski redarji so nadzore opravljali peš, kot že omenjeno pa tudi v mešanih patruljah s policisti EVSP.

ZAKAJ JE POBIRANJE IZTREBKOV POMEMBNO? Pasji iztrebki niso samo neprimerni za oči, nos in podplate ampak so tudi nevarni. Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih okoljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter,

september 2020

Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bakterij so lahko tudi odporne na številne antibiotike. Psi pa so lahko tudi pomembni prenašalci številnih parazitarnih bolezni, ki se potem prenesejo na domače živali in povzročajo večjo materialno škodo. Najbolj pa so seveda izpostavljeni otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

GLOBE IN UGOTOVITVE REDARSTVA Pri nadzorih ni bilo ugotovljenih večjih kršitev. V kolikor bi pooblaščena uradna oseba ugotovila, da na javnem mestu lastnik ni zagotovil fizičnega varovanja svojega psa tako, da je pes na povodcu, bi mu bila lahko na podlagi Zakona o zaščiti živali izrečena globa med 200 in 400 eurov. Če lastnik ali vodnik psa ne počisti iztrebkov, oz. nima s seboj ustreznega čistilnega pribora za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu ne pokaže pristojnemu organu, ga po Odloku o javnem redu in miru v Občini Tržič med­ občinski redar lahko oglobi za 208 eurov. Imeti psa vsekakor prinaša radosti, vendar pa tudi odgovornost. Ljubezen do teh simpatičnih kosmatih bitij se ne izkazuje le s kakovostno prehrano, nego in crkljanjem, pač pa tudi s skrbjo za vtis, ki ga te živali puščajo na družbeni ravni. Če lastnik ne počisti za svojim psom, se marsikdo jezi na psa, ki pravzaprav ni nič kriv: on je opravil svojo biološko potrebo, lastnik pa ne svoje naloge. Zaradi tega po nepotrebnem prihaja do slabe volje, celo do konfliktov in nasilja nad živalmi, čeprav se da z njimi povsem prijetno sobivati. In odgovorni lastniki so tisti, ki lahko pri tem naredijo največ.

spremljamo, poročamo

7

Čas za vseživljenjsko učenje KRISTINA ZUPAN, FOTO: ARHIV LU TRŽIČ

Vseživljenjsko učenje nas spremlja na vsakem koraku. In če mladi največkrat komaj čakajo, da bodo formalno šolanje zaključili, na svoji poklicni poti hitro pridejo do spoznanja, da se učenje šele začenja, saj svoje znanje nadgrajujemo, obnavljamo in pridobivamo celo življenje, največkrat povsem podzavestno. Ker pa izobraževanje in razvoj, tako gos­ podarski kot socialni, ne morata eden brez drugega je pomembno, da obstajamo organizacije, ki skrbimo za pridobivanje in razvoj kompetenc, medgeneracijsko povezovanje in trajnostni razvoj. Soočamo se z novim časom in novimi zahtevami, ki jih prinašajo nove tehnologije. Večja vključenost odraslih, zlasti nekaterih ciljnih skupin, v vseživljenjsko učenje bi izboljšala znanja in spretnosti za delo in življenje ter opolnomočila odrasle za soočanje z globalnimi izzivi. Ljudska univerza Tržič je izobraževalna ustanova in medgeneracijski center, ki povezuje generacije. V novem šolskem letu zato vabljeni k vpisu v programe, ki jih pripravljamo za vas. Tuji jeziki, komunikacije, računalniška znanja, osebnostna rast, ustvarjalne delavnice, različni programi za podjetnike. Več o naši ponudbi si lahko ogledate na www.lu-trzic.si.

Pomoč na domu v času epidemije MAJA OLIP, MAG. SOC. DEL., FOTO: ARHIV DPU

V mesecu marcu nas je presenetila epidemija, na katero smo se v enoti pomoči na domu morali odzvati. Skrb zaposlenih v Domu Petra Uzarja je bila, da se ne bi okužil kdo od stanovalcev, uporabnikov pomoči na domu ali zaposlenih. Eden od preventivnih ukrepov je bil, da smo za zaposlene enote pomoči na domu začasno uredili prostor v garaži Doma Petra Uzarja, ki pa ni bil primeren za daljše časovno obdobje. Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču nam je zato marca prijazno odstopila njihovo sejno sobo, v kateri so socialne oskrbovalke skupaj z vodjo še danes. Zaradi morebit­ nega drugega vala koronavirusa, bo enota pomoči na domu v prostorih Krajevne skupnosti dobila prostor, ki si ga bo uredila glede na potrebe delovanja enote. Delo v času epidemije je potekalo po priporočilih s strani pristojnih institucij, zato smo na terenu obiskovali le uporabnike, katerih svojci niso zmogli skrbi za mamo/ očeta. Ekipa pomoči na domu trenutno šteje 11 zaposlenih. Z mesecem julijem imajo naša dobra kosila možnost prejemati tudi občani Občine Naklo.

september 2020

8

spremljamo, poročamo

Otroški tabori na Kofcah SONJA BARTOLIČ, FOTO: IGRALNICA TIA

V planinskem domu na Kofcah radi rečemo, da na mladih svet stoji. Poleg certifikata družinam prijazna koča z veseljem gostimo štiri dnevne otroške tabore, ki jih izvaja Igralnica Tia. Aktivni tabor med poletnimi počitnicami privablja vse več otrok (od 4 do 10 let), tako da je razpisanih tudi več možnih terminov, ki se razvrstijo preko poletnih počitnic. Program tabora je zasnovan, da preko aktivnosti in zabavnih nalog otroci izvedo tudi poučne stvari o naravi in živalih. Otroci se seveda odpravijo po okoliških poteh in raziskujejo naravo, ki nas obdaja. Poučijo se tudi o zdravilnih rastlinah, saj ob poti prečkajo posest tete Pehte. Čez dan radi naberejo veje za taborni ogenj, ki se ga razveselimo ob večerih. Ob tabornem ognju se sliši zven kitare in razne pastirske pesmi. Prav tako je zvečer težko pričakovan pižama žur, po katerem se vsi skupaj, prijetno utrujeni, zazibljemo v sanje. Po dnevnih aktivnostih otroci radi izdelujejo izdelke iz papirja, ki služijo za lutkovno predstavo, ki jo uprizorijo. Izdelujemo tudi pastirske kape in se kot pravi pastirji odpravimo po okolici reševat pastirski dnevnik in gledati živali na paši. Za planinskim domom so otroška igrala, ki jih z veseljem obiščejo, predvsem plezalno steno, katera popestri proste trenutke. Ker se je med pestrim programom potrebno zdravo okrepčati, za to poskrbijo v naši kuhinji, kjer pripravijo zdrave obroke prav posebej za njih. Seveda pa jih pocrkljamo tudi s čokoladnimi štruklji. Otroci tabor radi obiskujejo zaradi pestrega programa, doživetij, narave in dobre hrane. Z veseljem jih pričakujemo naslednje poletje, da v planinski dom vnesejo otroški smeh, radost in pozitivno energijo.

Naj planinska koča 2020 MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV PD KRIŽE IN KOČE NA DOBRČI

Tudi letos je spletni portal Siol.net, skupaj s Planinsko zvezo Slovenijo, pripravil izbor Naj planinska koča 2020. Prvi izbor glasovanja, ki je potekal od 1. junija do 27. julija, je že končan. V drugi krog glasovanja, ki poteka do 3. septembra, je uvrščenih deset finalistk iz prvega kroga, ki so prejele največ glasov, pet koč iz kategorije naj planinska koča in pet koč iz kategorije naj visokogorska planinska koča. Med finalistkami sta se znašli tudi Koča na Kriški gori (Naj visokogorska planinska koča 2020) in Koča na Dobrči (Naj planinska koča).

september 2020

Laskav naziv Naj koča bosta prejeli planinski postojanki, ki bosta v svoji kategoriji dobili največ glasov in ki bosta po mnenju strokovne komisije, ta je novost v izboru, izpolnjevali vse ustrezne kriterije. Spomnimo: lansko leto je naziv Naj planinska koča prejel Planinski dom na Kofcah.

Svoj glas lahko oddate na spletni strani www.siol.net.

spremljamo, poročamo

9

10 x Kriška gora URŠKA MALOVRH, FOTO: ARHIV URŠKE MALOVRH

Zapis objavljamo v originalni obliki (7. avgusta 2020). Izzivi, izzivi, izzivi... izzivi me motivirajo, ob tem mi hitreje začne biti srce, z njimi si dokazujem, kaj vse zmorem in si uresničujem zastavljene cilje. Danes ob 22h bi morala stati na štartu 100tke na K24. Žal tekma odpovedana. Pa sem si hitro našla izziv, kjer sem včeraj lahko borbala sama s sabo. Mojo domačo Kriško goro. Najprej sem imela v planu 24h gor, dol, vendar sem se zaradi nestabilnega vremena in malo večje organizacije odločila, da jo oddelam v dvanajstih urah od 5h do 17h. Par dni prej sem imela občasno kar fino psihološko pripravo sama s sabo, kjer sem v mislih tekla gor, dol in šlo mi je odlično. No, včeraj je šlo pa zares. Prav neobremenjena, z nobenimi cilji, zaljubljena v pot, ki sem jo že tolikokrat prehodila. Z Denisom štartava ob 5h in prve dva vzpona narediva skupaj. Najlepše je imeti ob sebi osebo, ki te razume, motivira, vzpodbuja,... pa naj bo ideja še tako nora. Naslednje tri vzpone naredim sama in na poti že srečujem prve pohodnike. Pogled v nebo ni bil nič kaj obetaven, me je kar skrbelo, da ne pride kakšna ploha. V Gojzdu, kjer sem v avtu imela dobrote za žejo in moč, se vsakič ustavim. V zvezek nalepim pikapolonico za srečo. Jah, to je za mojo dušo. Okrog 10h me v Gojzdu počakajo vsi moji. Anže in Manca mi podelita vsak po en objemček, Lara in Denis pa z mano šibata gorv'n. Med samo hojo ne govorim veliko, tudi razmišljam ne o drugih stvareh kot le o tem, kako sem pozitivno »naštelana«, dobre volje, da mi je vsak nov vzpon še dodatna motivacija. Vesela sem vseh mojih misli tiste dni pred izzivom. Itak je bilo v glavi, kol'ko krat bo pač bo. Samo jaz sebe tolk dobr poznam, da vem, da garam do konca. Trmasta dečva! No al pa železna ženska, kot me je poimenovala ena od pohodnic na Kriško. Da je bilo v meni toliko pozitivne energije je najbrž kriva tudi sama izbira trase. Kriška, po klasiki, kjer srečaš veliko domačih, poznanih in tudi tujih ljudi. Vzpodbude ob poti, par besed, al pa »vornk« debata med vsemi, me je včasih prav nasmejala. Ja gospa, a ste vi v kakšni reprezentanci? A imete vi kakšnega sponzorja? Vi pa ste železna ženska. A vi ste pa že drugič... ne gospod, že šestič. Kako lepo da sem imela toliko vzpodbude. Hvala Karmen, hvala Primož, da sta prišla gorv'n. Krčev ali kakšnih bolečin v nogah nisem imela, sem bila pa pri zadnjih spustih malo bolj previdna. Deveti vzpon je bil babji. Meta in Barbi sta prišli ob pravem času. Tokrat sta bili onidve bolj zgovorni, jaz sem pa poslušala. Pri vriskanju z Meto pa sem si dala duška. No, sta rekli, da 46 minut za devetič gor je prov super. Pred zadnjim vzponom se mi je pridružila še mami, Polde me »fest« objame. Naredim malo daljši postanek in se odločim, da naredim še zadnji deseti vzpon. Tako lepa cifra. Popijem še malo vode in zadnjič veselo z Barbi gorvn. Čez cel dan sem pojedla 3 banane, nekaj slanih arašidov, pila Coca-colo in vodo. Vzela sem tudi en magnezij. Madonca energije pa tolk. Res sem jeklena, tako kot pravi Meta. Na vrhu pa eno samo veselje. Zaključim po enajstih urah in 25 minutah, naredim 45,3 km in 5800 višincev. Sledijo objemčki, pa štrudl (hvala Barbi in Primož), pa debata,... iiiiiii, kolk fajn... pol se nam pa pridružita še Metka in Boštjan. Hvaležna za vse, 100x vam hvala vsem. Sedaj, ko tole pišem, že ležim v Cortini, pod mogočnimi Dolomiti in vem, da nas jutri čaka lep dan . Ne bojte se izzivov, tisto kar si srce močno želi in hoče, tisto tudi zmore. Ni vedno lahko, a je vredno!

september 2020

10

spremljamo, poročamo

Obnovljena Ukčeva kapelica ČLANI KS JELENDOL, FOTO: VESNA ŠTEFE

je bila potrebna temeljite obnove. S pomočjo dobrotnikov, Občine Tržič, Župnije Tržič in Krajevne skupnosti Jelendol nam je to tudi uspelo. Kapelica je dobila novo, lepo podobo. Tako smo v mesecu juniju,

na praznik Jezusovega srca, pripravili njen blagoslov. Zbrali smo se v velikem številu kljub slabemu vremenu. Po blagoslovu kapelice so krajani Doline poskrbeli, da nismo ostali žejni in lačni.

brezplačna objava

V Dolini pred Ukčevo domačijo stoji lična kapelica. Pred 125 leti so jo v zahvalo, ker so lahko bivali na domačiji, postavili delavci, ki so delali tunel v Dovžanovi soteski. Ker jo je zob časa že dodobra načel,

september 2020

spremljamo, poročamo

11

Tokrat brez Šuštarske nedelje URŠA ZAGMAJSTER – ANKO, FOTO: DAVID BOLE

Šuštarska nedelja je veliko več kot tistih nekaj »štantov« razvrščenih po glavnih ulicah Tržiča. Za večino »Šuštarska« predstavlja ne le prelomnico med počitnicami in šolo, v spomin nam zariše utrinke že skoraj odsluženega vrtiljaka (baletko), avtomobilčke in prvo sladkorno peno. Spomnimo se brezzobega nasmejanega šuštarja, ki je v naši mladosti v podplat čevlja po taktu harmonike in šilcu »ta kratkega« prešerno zabijal žeblje ter pisanih vetrnic pri ribn´čanu, katere so že skoraj nadomestili »frozen« baloni. Izriše se nam tisti občutek prijetnosti, ko stopamo po še od sonca pregretih ulicah polnih ljudi in v zraku lebdi vonj po hrani, usnju, politem vinu in jeseni, ki nas navda z nevidno slutnjo in nas nežno opominja, da se poletje počasi poslavlja. Nakupimo nekaj nogavic, četudi vemo, da bomo kmalu izgubili par, otroci pa zapravijo tistih nekaj evrov, ki so jih privarčevali, ko so se med počitnicami odrekli sladoledu. Presiti od ulične hrane, pod vtisi majhnih nakupov in »ringlšpila« se zberemo, vsi, ki se celo poletje nismo videli, ter se ob živi glasbi in s peno oblitih kozarcih točenega piva, prepustimo večeru. upanje starejših, da se srečajo z vse bolj oddaljeno »žlahto« in znanci. »Šuštarska« na angelsko nedeljo je toliko več kot zgolj promocija in prodaja ume-

telnih izdelkov in obdaja me nenavaden občutek, ker to prvo septembrsko nedeljo ne bo avtomobilčkov, vonja po sladkorni peni, lesenih metel in novih šolskih copat.

brezplačna objava

Šuštarska niso le »štanti«, je subtilna vrnitev mladosti, je hrepenenje fantov in deklet, da zagledajo svojo simpatijo in pričakovanje otrok, da nekaj dobijo, preden ponovno zakorakajo v šolske klopi, je

september 2020

12

kultura

Tone Pretnar in Miran Hladnik, prijatelja po stroki, zasebno in po nagradi MARINKA KENK – TOMAZIN, FOTO: IVO STROPNIK

Nedelja, 9. 8. 2020, je bila poseben dan, ponedeljek, 10. 8. 2020, je bil poseben dan. Tisto nedeljo bi 75 let življenja praznoval naš ljubi meščan dr. Tone Pretnar. Kaj vse je bil, kaj vse je delal, kje vse se je razdajal, kako je zaznamoval srca vseh, s katerimi se je srečaval – o tem je bilo v skoraj 28 letih, kar fizično ni več med nami, veliko povedanega. Tudi natisnjenega, saj (za)pisana, pisana beseda ostane. Zato je strokovno raziskoval, prevajal, pesnil, po­ učeval, delil. Njegova človečnost, toplina, poseben humor, on kot osebnost v celoti, še kar hrani spomine mnogih njegovih nekdanjih sodelavcev, študentov, znancev, Tržičanov. Nazadnje smo delili bogate spomine nanj pred tremi leti. Takrat­ ni referati so ugledali luč sveta v knjižici Občutenje srca skupinskega avtorja. To je Tonetovo in Knjižnice dr. Toneta Pretnarja darilo ob 75. obletnici. Naseli naj se v domovih, prebirajte jo in se ga spominjajte. Ponedeljek je bil poseben dan, ker smo ga praznovali skupaj s prejemnikom mednarodne Pretnarjeve nagrade za leto 2020 dr. Miranom Hladnikom. Pretnarjevo nagrado si je pred 17 leti zamislil Tonetov študent Ivo Stropnik iz Velenja. Zavedal se je, kako veliko delo je Tone Pretnar naredil v smislu promocije Slovenije izven meja, po svetu. V njegovem duhu delujejo mnogi, ki s poučevanjem, prevajanjem, svojim strokovnim delom kažejo, kako pester in prelep je slovenski jezik, kako milozvočna sta slovenska misel in beseda. Zato smo bili počaščeni ob navzočnosti Iva Stropnika s soprogo, prejemnikov Pretnarjeve nagrade v prejšnjih letih: državljana Evrope dddr. Evgena Bavčarja, Petra Kuharja in Lenke Kuhar Danhelovo, dr. Metke Lokar.

Dr. Miran Hladnik je redni profesor slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je predstojnik oddelka za Slovanske jezike in književnosti, predsed­ nik Slavističnega društva Slovenije, nacio­ nalni koordinator za literaturo v svetu za humanistiko pri Ministrstvu za znanost, je član senata FF. Rodil se je 19. decembra 1954, živi v Dobravi pri Kropi. Diplomiral je iz pisca viteš­ kih romanov Miroslava Malovrha, magistriral z nalogo iz slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja, doktoriral 1988 z obravnavo žanra slovenske kmečke povesti. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom. Ne giblje se le med slovenskimi kmeti, po slovenski zgodovini oz. v tovrstnih romanih in povestih. Vsekakor je pošteno pokukal izza domačega plota. Dve leti je s Fulbrightovo raziskovalno štipen-

dijo prebil v ZDA in eno leto kot Humboldtov štipendist v Nemčiji pa tudi na Dunaju. Leta 2017 je postal NUK-ov »varuh zapuš­ čine«, ko je prejel Trubarjevo priznanje, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Poskrbel je za pospletenje literarne dediščine in slovenistične infrastrukture, prepoznavno po predponi wiki. Od leta 1995 je urednik spletnega portala Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. Obsežen korpus literarnih tekstov slovenskih književnikov je prav po njegovi zaslugi prosto dostopen na spletu. Od leta 1999 pa ureja slavistični in literarnovedni diskusijski forum SlovLit. Poleg vsega omenjenega mu je prav ta prinesel Pretnarjevo nagrado za leto 2020. Iz obraz­ložitve: »Miran Hladnik je z vzpostavitvijo splet­ nega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev pričakuje odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik za več kot dvajsetletno moderiranje SlovLita prejme mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjiž­ na fundacija in častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika po e-svetu«. Forum SlovLit je postal že prava skupnost, naslovniki prejmejo povprečno 10 sporočil na teden. Glasbeno je večer popestrila mezosopranistka Manca Izmajlova, čestitali smo tudi Tonetovi sestri dvojčici, neumorno delavni Zvonki Pretnar. Večer je v živo prenašala Tržič TV.

september 2020

kultura

13

Bralni namigi iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja SABINA ŠOLAR

ŠPELA JERALA

Adam KAY: TOLE BO BOLELO: SKRIVNI DNEVNIK MLADEGA ZDRAVNIKA

Kamenko KESAR: ŽENA IMA VEDNO PRAV

Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019

Nekaj čez 200 strani ima pričujoča knjiga 72 humornih zgodbic iz avtorjevega resničnega življenja. Namenil jih je svoji dragi ženi, pri kateri je črpal in ji s tem hkrati postavil tudi spomenik, kar javno priznava tudi sam. Zgodbice so urejene v tri sklope:

Blišč in beda zdravniškega poklica. Tako bi lahko rekli ob branju knjige Tole bo bolelo. Spremljamo mladega zdravnika, ki šele vstopa na poklicno pot. Vsakdanje delo občasno opisuje v dnevnik, enkrat bolj, drugič manj natančno. Prav nič ne skriva napak, ne svojih, ne tujih. Izčrpavajoči turnusi nič ne pripomorejo k večji natančnosti pri delu. Trpi telo, ni spanca, trpi zasebno življenje, partnerja komajda še kdaj vidi … Nekoč ga pokličejo iz službe, ker zamuja. Na srečo mu ni potrebno iti daleč, prejšnjo noč je od izčrpanosti namreč zaspal kar v svojem avtu na parkirišču pred bolnišnico. Leta prinesejo napredovanja, postaja vse bolj izkušen. Ko je čas, da se odloči za specializacijo, se odloči za porodništvo. Kaj je lepšega od rojstva novega Zemljana? Mar ni to edina veja zdravstva, v kateri pride v bolnico en človek, odideta pa dva, včasih celo trije ali štirje. Sčasoma, ko se zdi, da bi se stvari morale postaviti na svoje mesto, se zgodi nekaj prelomnih trenutkov. Zdravnik ne zmore več. Medicino obesi na klin. Adam Kay nemalokrat bolečo resničnost obarva s humorjem. Dnevnik, ki prinaša obilo smeha, je zapis zdravniške resničnosti. Vseeno je čutiti trpkost in nemoč posameznika, ki se pogosto žene prek meja lastnih zmogljivosti, kar na koncu privede do izgorelosti. Adam Kay, ki izhaja iz zdravniške družine, je opustil zdravniš­ ki poklic, česar mu družina, kot pravi sam, nikoli ne bo odpustila. Omenjena knjiga je v hipu postala svetovna uspešnica, tudi pri nas je v knjižnicah zanjo potrebno čakati. A verjemite – splača se. Ob branju vam bodo tekle solze, od smeha in žalosti hkrati. Danes je Adam Kay pisatelj in scenarist, nastopa pa tudi kot komik po vsej Veliki Britaniji, njegovi nastopi so razprodani.

Ljubljana: Adrema, 2019

1. Fant in punca 2. Poroka 3. Skupno življenje Ob prebiranju le teh se bralcu sprostijo vse mišice na trupu. Večkrat ga tudi strese od samega huronskega smeha. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, že samo ponuja odgovor: Kje je meja med resničnim in fikcijo? Po mnenju Kamenka Kesarja je ni, saj je vse res! Resnične prigode so le napisane na humoren, nekoliko začinjen način. Na tem svetu se človeku lahko naredi čisto vse, od povečane varnosti v cestnem prometu, do lulanja v posebnih okoliščinah in tudi (dobesedno) proti vetru. »Odkar se poznava, mi kraljica mojih sanj žre živce, ko gre za prehranjevanje in pitje v avtu. Ne znam in ne morem ji razložiti, da sem JAZ ta, ki gleda na cesto, in ONA tista, ki gleda mojo roko, v katero mi položi, kar je za položiti. Ne, pri nama mora biti obratno. JAZ gledam, kje okrog moje glave mi drži sendvič, in se stegujem ponj, da ga lahko pajsnem. Ženka sovoznica pa gleda na cesto. In mi teži, naj pazim, kako vozim, ker sem preblizu robnika! Enkrat mi je kruh s pašteto namočila v oko. »Nekdo mora gledati na cesto.« je zasikala name. »Ja, jaz moram gledati na cesto, jaz sem voznik!« »Očitno ne najboljši, če moram še jaz gledati na cesto!« Skratka, v tej igri nisem mogel zmagati. Zato sem se enkrat iz čiste nagajivosti odločil, da bom gledal na cesto. prosil sem jo, naj mi da požirek vode. Stegnil sem roko. Držal sem jo kot tisti LEGO možički, kot rak, pač pripravljen, da primem plastenko. Kraljica mojega življenja je snela pokrovček in mi podala pijačo, seveda je bila nekaj centimetrov prekratka, ker je gledala na cesto. Tako sva prevozila kak kilometer, jaz s stegnjeno roko, čakajoč na svojo pijačo, in ženka s stegnjeno roko, v kateri je držala plastenko.« Smeh zagotovljen, deluje protistresno. Priporočam!

september 2020

14

šport

Ženski rokometni klub Tržič IZIDOR BITEŽNIK, FOTO: FOTO ČEBRON

Rokomet ima v Tržiču že dolgo tradicijo. Želja je, da bomo v ŽRK Tržič to tradicijo nadaljevali, saj se zavedamo pomena športa za mlade in prednosti tega, da staršem ni potrebno otrok voziti v oddaljene kraje na treninge. Klub napreduje vsako leto in naša želja je, da bomo v Tržiču čez nekaj let zopet lahko spremljali rokomet v ženski članski konkurenci. V sezoni 2020/21 bomo s štirimi kategorijami tekmovali na državnem prvenstvu, želja pa je, da veliko deklet navdušimo za igranje mini rokometa, zato bomo dejavnost izvajali na vseh treh osnovnih šolah. V primeru velikega zanimanja bomo za-

gotovili treninge tudi na podružničnih šolah. Občina Tržič ima približno 15.000 prebivalcev, zato je podatek, da v klubu trenira 80 deklet, zelo vzpodbuden. Ker se zavedamo, da je otroke čedalje težje pritegniti k športu, saj jim elektronske naprave jem­ ljejo vse več časa, hkrati so starši vedno bolj obremenjeni, bomo v klubu še bolj dejavni pri motiviranju deklet za igranje rokometa Cilj našega kluba in vseh, ki delamo v klubu, je, da otroci vzljubijo šport. Vsekakor je veliko razlogov, ki so zelo pomembni,

da se mladi začnejo ukvarjati s športom. Med najbolj pomembnimi v rokometu pa so učenje različnih načinov gibanja z žogo, moč, natančnost, sodelovanje in medsebojna pomoč, hitrost, vztrajnost... Te vrline pa jim zelo koristijo v življenju. Na koncu bi se zahvalili za pomoč vsem: Občini Tržič, ravnateljem vseh osnovnih šol, staršem igralk, donatorjem, sponzorjem, trenerjem, ki so do sedaj pomagali klubu, da lahko uspešno deluje in verjamem, da bomo tudi v prihodnosti lahko mlade v Tržiču navduševali za šport.

TEST HOJE Športna zveza Tržič, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tržič, organizira test hoje v četrtek, 3. 9. 2020, od 17. do 18. ure pred OŠ Križe. V tem času bo tudi merjenje krvnega pritiska in sladkorja. Test hoje, merjenje krvnega pritiska in sladkorja je brezplačno. Za dodatne informacije pokličite na GSM 051/354 064 Biserka Drinovec.

september 2020

šport

15

Občinsko prvenstvo v športnem plavanju FOTO: VILI VOGELNIK

Foto utrinki OP v plavanju v organizaciji Športne zveze Tržič in Občine Tržič.

september 2020

16

v središču

Zanimivosti iz sveta obuvanja DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: ARHIV TRŽIŠKEGA MUZEJA

Šuštarsko nedeljo, ki je v letošnjem letu zaradi razmer s koronavirusom odpovedana, je nemogoče nadomestiti, a dva dogodka, ki smo jih načrtovali v Tržiškem muzeju, ostajata. V Galeriji Atrij Občine Tržič bo na ogled razstava o zgodovini obuvanja v svetu in na Slovenskem, v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri pa v Atriju Občine Tržič pripravljamo »modno revijo« s predstavitvijo nekdanjega obuvanja, tržiške čevljarske dediščine in današnjih tržiških čevljarjev. GOLI IN BOSI Ljudje so tisočletja hodili bosi. Bose noge so simbolizirale revščino in nizek družbeni položaj. Bosi so pogosto upodobljeni bogovi, svetniki in mučenci, angeli in mitski liki. Poleg tega imajo v umetnosti bose noge konotacijo otroške nedolžnosti. Pred približno 40.000 leti so se vsaj nekateri začeli obuvati, a se njihova obuvala niso ohranila. Najstarejša ohranjena so stara približno 10.000 let, izdelana so bila iz lubja. Najstarejše usnjeno obuvalo izvira iz Armenije in ima okoli 5.500 let. Iz približno istega obdobja izvira mumija Ötzija, ledenodobnega človeka, ki so ga našli v ledeniku v Italiji. Ohranilo se je tudi njegovo obuvalo, izdelano iz rastlinskih vlaken in živalske kože.

so se razvile številne različice opank. Obe imeni sta še danes znani. Opanke povezujemo predvsem z nekdanjim obuvanjem kmetov na Balkanu, čeprav so bile znane tudi med Slovenci, Slovaki, Poljaki in drugimi narodi, mokasine, vrste čevljev, ki imajo podplat in stranjski del izdelan iz enega kosa mehkega usnja, nosimo še danes.

Kljunasti čevelj, 15. stoletje

Čevelj, imenovan kravji gobec, izdelan po simetričnem kopitu, 16. stoletje

Belokranjec v opankah, konec 19. stoletja

EKSTREMI V DOLŽINO, ŠIRINO IN VIŠINO

Usnjeno obuvalo, najdeno v Armeniji, 3600 do 3500 pred našim štetjem

RIMLJANI SANDALE, AMERIŠKI STAROSELCI MOKASINE, V EVROPI PRILJUBLJENE OPANKE V pokrajinah ob Sredozemskem morju so bila stoletja priljubljena obuvala, ki so še najbolj podobna današnjim sandalom. Poznali so jih stari Egipčani, Grki, Perzijci in Rimljani. Egipčani so nosili tudi natikače, izdelane iz rastlinskih vlaken, ki so na las podobne današnjim japonkam. Ameriš­ ki staroselci so nosili mokasine, v Evropi

september 2020

Včasih se zdi, da so stvari, s katerimi bi vzbujali pozornost in opozarjali nase, stvar sodobnosti, pa temu ni tako. Človek je vedno iskal možnosti, da bi bil videti poseben, boljši, neprekosljiv … Ob koncu srednjega veka so najpremožnejši nosili kljunaste čevlje, katerih prednji del – konica oz. kljun – je bila lahko tudi dvakrat daljša od stopala. Za njimi so v obutveni modi zavladali čevlji, ki so bili spredaj nenavadno široki, rekli so jim račji kljun, medvedja taca ali kravji gobec. Benečanke pa so uvedle modo čevljev z debelimi podplati, rekli so jim chopine. Povišali so jih lahko tudi za dobre pol metra.

Chopines, obuvala iz Benetk, 16. stoletje

LEVI IN DESNI ČEVELJ SO SKORAJ POL TISOČLETJA IZDELOVALI PO ISTEM KOPITU V 16. stoletju se je pri moških in ženskih obuvalih začela uveljavljati peta. Postala je simbol razkošja in ugleda, a tudi vir nepraktičnosti in neudobja, ki si ga ni mogel vsak »privoščiti«. Dotedanja obuvala,

v središču ki so bili izdelana drugače za levo in desno nogo, so zamenjali čevlji, ki so bili narejeni »na glih kopit« – torej po simetričnem kopitu. Na tak način so jih izdelovali do konca 19. stoletja, v bolj odmaknjenih okoljih še dlje. Ljudje so jih, če so želeli, da so ohranili željeno simetrično obliko, menjavali iz leve na desno nogo.

ČEVLJI SO ŠKRIPALI Danes pravijo, da škripajo tisti čevlji, ki niso plačani, oz. če so kupljeni na kredit ali so ukradeni. Nekdaj pa so bili posebej modni čevlji, ki so pri hoji škripali – rekli so jim čevlji »na škrip«, »na škripav« ali »na škərpəc«. Čevljarji so jih izdelali tako, da so dali v podplat dve premazani plas­ ti usnja obrnjeni z licem na lice. Ob hoji in upogibanju podplata je čevelj škripal, a le ko je bil nov. Premožnim gospem se je v tem primeru zelo dobro zdelo, da ljudje niso le videli, da imajo nove čevlje, temveč so to tudi slišali.

TRŽIŠKI RANČOŠI Predvsem visokim čevljem z vezalkami so v Tržiču rekli rančoš. Ime je bilo znano tudi ponekod drugod na Gorenjskem in v Savinjski dolini, izhaja pa iz nemškega izraza »Randschuh«, ki označuje na okvir šivan čevelj z izrazitim podplatnim robom.

Visoki ženski čevlji z vezalkami, Tržič, začetek 20. stoletja

KVEDER, GOJZAR, PODVEZANKA, BAKANČA, ČIŽEM, PUNČOH, MESTVA

Četrtek, 3. 9. 2020 Atrij Občine Tržič 18.00: Odprtje obutvene razstave RAZISKOVANJA BOSONOGICE IN OBUJČKA in koncert Ponosni na šuštarsko tradicijo v izvedbi Kulturnega društva Jerbas

Atrij Občine Tržič 8.00–13:00: ŠUŠTARSKI TRŽNI DAN

DRUGOVRSTNA OBUVALA Ljudje seveda niso nosili zgolj čevljev. Kmečko prebivalstvo je bilo pogosto boso, za vsakdan so bili pogosti cokli, priljubljeni so bili škornji. Te so nosili predvsem moški, a se v Prešernovi dobi omenjajo tudi pri ženskah. Nenavadne se zdijo omembe, da so Gorenjke nosile »bele škornje«, a je treba razumeti, da so bili to škornji, ki so imeli usnjen podplat, iz temno barvanega usnja izdelan spodnji del in »bele« golenice – te so bile izdelane iz ustrojene kože, ki je ohranila njeno naravno barvo.

Težko je reči kdaj, a nedvomno drži, da je med Tržičani živa čevljarska dediščina in da mnogi Slovenci Tržič poznajo prav po njej. Tržiški čevljarji so že sredi 19. stoletja sloveli širom po Slovenskem, ob koncu 19. stoletja se je intenzivno razvijala čevljarska industrija, pozneje so ljudje desetletja hodili v Tržič po Pekove čevlje, množično so obiskovali Šuštarsko nedeljo. Danes je v Tržiču čevljarjev bistveno manj kot v čevljarstvu zlati dobi 19. in 20. stoletja, a so mnogi prav izjemni. Poleg tega je sloves tržiškega čevljarstva predstavljen v Tržiškem muzeju, ki ima najobsežnejšo tovrstno zbirko na Slovenskem in stalno razstavo, vredno občudovanja.

Čudna imena, bo rekel marsikdo, a so bila vsa v rabi na Slovenskem in z vsemi so

Šuštarski praznik

Sobota, 5. 9. 2020

označevali visoke čevlje z vezalkami. Razlikovali so se po načinih izdelave in po videzu, imena zanje pa so bila bolj ali manj uveljavljena na različnih območjih. Zgolj na podlagi imena tudi ni mogoče vedeti, kaj ta označuje – tako je čižem v Prekmurju praviloma označeval škornje, drugod pa visoke čevlje.

TRŽIČ JE PREPOZNAVEN PO ČEVLJARSTVU

Simetrično kopito iz zbirke Tržiškega muzeja

Po simetričnem kopitu in zgledu s konca 19. stoletja izdelani čevlji z vezalkami

17

Nedelja, 6. 9. 2020 Pollakova kajža 10:00–18:00: Ogled muzejskih zbirk ob spremstvu kustosa 17:00: Koncert dua harmonik (Miha Debevec in Tomaž Rožanec): SPOPAD HARMONIK; vstopnice: Tržiški muzej Galerija Atrij Občine Tržič 10:00–15:00: Ogled razstave ob strokovnem vodstvu: RAZISKOVANJA BOSONOGICE IN OBUJČKA Atrij Občine Tržič 15:00: Modna revija nekoliko drugače: NEKDANJI IN DANAŠNJI SLOVES TRŽIŠKIH ČEVLJARJEV september 2020

18

v središču

Čevelj prenese odgovornost

Eno zrno v čevlju – eno leto brez otrok

V Angliji je ob poroki nevestin oče ženinu izročil čevelj kot znamenje, da nanj prenaša odgovornost za hčer.

Če nevesti pred poroko v čevelj daš nekaj ječmenovih zrn, ne bode imela otrok toliko let, kolikor zrn si ji podtaknil.

Kako se znebiš neljubega gosta?

Če si bolan, sezuj čevlje na križ

Če nočeš, da bi se neljubi gost vrnil v tvojo hišo, zažgi star čevelj in pokadi za njim.

Ko si bolan, čevlje sezuvaj s prekrižanimi nogami. Tako boš zmedel bolezen in ta ne bo več znala k tebi.

Če daš čevlje na mizo, pride pote smrt. Proti zobobolu

Uganka »Kateri zajec se nobenega psa ne boji?« Rešitev: Leseni, s katerim se sezuvajo škornji.

Čevelj ni za na mizo!

Če vedno najprej obuješ levi čevelj, te ne bo nikoli bolel zob. Uganka Čarovnice

»Črna jama,

Če nosiš neočiščene čevlje, se pazi čarovnic.

bel je klin,

Če si na veliki petek očistiš čevlje, te ne piči kača.

z ritjo gane, noter plane.« Rešitev: Čevelj in noga.

Kača

Ljubezen Ko greš spat, si položi čevlje na križ in imel boš srečo v ljubezni.

Uganka Kdo pride po glavi v cerkev? Rešitev: Žeblji na čevljih.

Kaj se pogovarjajo živali?

Za nevesto Na Kočevskem je mati dala v čevelj denar, da ji ga nikoli ne bi manjkalo. Obuj škornje, pa bo fant! Tisti, ki je hotela imeti sina, so svetovali, da mora zjutraj, ko zvoni sveto jutro, moški z njo občevati s škornji na nogah.

Kaj se zgodi čevljarju, ki gre v štero – na dom popravljat čevlje Po cesti gre dva noga. Na hrbtu nese tri noga. Štiri noga se zapodi v dva noga. Dva noga vrže tri noga v štiri noga? Kaj je to? Rešitev: Dva noga = čevljar, trinoga = trinožno stol, štiri noga = pes. Čevljar nese na hrbtu čevljarski stol, v čevljarja se zapodi pes in čevljar vanj vrže čevljarski stol.

Če daš na kresno noč v čevelj praprotno seme, slišiš govorico živali.

Pazi, kateri čevelj najprej obuješ Zjutraj moraš najprej obuti desni čevelj in potem levega, sicer ta dan ne boš imel sreče.

Na katero stran krevljaš? Zgodba: Micka je naročila čevlje po meri. Ko ji je Jaka čevlje pomeril, jo je vprašal, na katero stran krevlja, da bo vedel podložiti pete. Micka se strašno razburi in odgovori: »Kaj te briga, na katero stran krevljam, ti ravno naredi, krevljala bom pa že sama.«

Nevesti ukradejo čevelj Ponekod je bila navada, da so nevesti ukradli čevelj. Ženin ali nevestin oče ga je moral odkupiti, da ga je dobila nazaj.

september 2020

aktualno

19

Novo šolsko leto je tu! MAJA TEKAVEC, FOTO: MAJA TEKAVEC IN ARHIV SODELUJOČIH

Alteršola vam v novem šolskem letu želi, da bi uspešno dosegali zastavljene cilje in pri tem ostali radovedni, iskrivi in igrivi. V ospredje postavite medsebojno pomoč, sprejemanje in spoštovanje. Bodite Alter, naj vam nikoli ne zmanjka vprašanj in idej, zabavajte se in razmišljajte izven okvirjev. Na poti novih izzivov pa si zapomnite, da nam vedno prinesejo nova znanja in nove začetke. Pri vsem tem ne pozabite, da je kakšna neškodljiva vragolija obvez­ na stvar za vsakega Alteršolarja.

Novega šolskega leta se srednje veselim. Če ostanemo doma, je v tem nekaj dobrih, seveda pa tudi nekaj slabih lastnosti. Dobre so, da bi lahko več časa preživela s svojim psom, malo dlje spala in se mi ne bi bilo potrebno dvakrat na dan po eno uro voziti na avtobusu z masko na obrazu. Slabe lastnosti pa so, da bi imeli manj profesorjeve razlage, manj bi se videli s sošolci in bi prejeli manj praktičnega znanja o delu z otroki.

Šole se veselim, ker mi je počasi že malce dolgčas in ker me čaka zadnji letnik, ki bo prav gotovo nekaj posebnega. Šola na daljavo mi je bila všeč, ker sem si lahko bolj zoorganizirala čas, je pa res, da sem pogrešala neposreden stik in razlago učiteljev. Vsem prvošolčkom sporočam, naj bodo nasmejani, polni energije, brez strahu in naj se pogumno lotijo izzivov. Kaja Meglič

Sergeja Galin

Iris Zavelcina in Monika Valjavec

Komaj čakam, da se v šoli spet srečam s sošolkami in sošolci. Z njimi mi nikoli ni dolgčas. Meta Tišler Z vsakim novim šolskim letom je s strani staršev manj priprav. Za­ upam otrokom, da bodo sami prevzeli svojo odgovornost. Seveda jih spodbujam k samostojnosti in jim pri tem pomagam. Letošnje šolsko leto bo po vsej verjetnosti drugačno zaradi negotovosti, ki jo bodo prinesli razni ukrepi proti širjenju virusa, na kar pa ne starši ne otroci in tudi ne profesorji nimamo vpliva.

Novo šolsko leto že komaj čakava, ker sva zelo pogrešali prijatelje. Kupiti moram še rutko in nekaj zvezkov, torbo, nalivke, škarje pa že imava. Šola na daljavo mi ni bila všeč, ker se nismo mogli resnično gledat in slišat, pa še veliko tehnike je bilo potrebno urediti. Najbolj se veselim športne vzgoje.

Ana Gradišar

Neža in Špela Paplar

Bolj kot šole se veselim počitnic. Lenart Tišler

Veselim se, da se bomo po pol leta zopet dobili s sošolci. Z novim šolskim letom bomo pričeli tudi z drugimi dejavnostmi, ki jih sedaj zaradi korone ni bilo. Šola na daljavo mi je bila všeč, ni bila tako naporna. Jakob Gradišar

september 2020

20

šola, vrtec

Novo šolsko leto 2020/2021 DINA PINTARIČ, V. D. RAVNATELJICE OŠ BISTRICA, ERNA MEGLIČ, PROF. RAVNATELJICA OŠ KRIŽE, STANISLAV GRUM, RAVNATELJ OŠ TRŽIČ

Po nenavadnem šolskem letu 2019/2020, ko so učenci na počitnicah, se sprejemajo pomembne odločitve o tem, kako bo šolanje potekalo od 1. septembra dalje. Sprejemajo se različni modeli organizacije šolanja, ki bi bilo dovolj varno, da bi preprečevalo širjenje novega koronavirusa. Zbirajo in obdelujejo izkušnje o šolanju na daljavo, zbirajo primeri dobre prakse, pripravljajo enotne platforme za takšen pouk. Odločitev o tem, kako bo pouk potekal s 1. septembrom in v kolikšni meri bo šolanje ponovno potekalo na daljavo, se bo zopet sprejela tik pred zdajci. Ravnatelji smo 6. julija 2020 dobili s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, okrožnico, ki nam nalaga pripravo različnih modelov organizacije vzgojno-izobraževalnega dela. Model A: predvideva šolanje vseh učencev v šoli, brez omejitev. Za tak način dela se vsako leto pripravimo skupaj s strokovnimi delavci tako, da izdelamo Letni delovni načrt šole, ki zajema celotno izvedbo pouka in obveznih dejavnosti ter izvedbo nadstandardnega programa. Izdela se urnik za pouk, izbirne predmete, interesne dejavnosti, jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti in časovnica za čas obrokov, odmorov in rekreativnih dejavnosti. Model B: predvideva izvajanje pouka v šoli, vendar brez mešanja učencev med seboj. Tukaj se že pojavijo vprašanja: kako z organizacijo pouka manjših učnih skupin pri pouku SLJ, MAT in TJA v 8. in 9. razredu, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov in nadstandardnega programa. Zaradi tega moramo sestaviti nov urnik, spremeniti celotno organizacijo pouka tako za učitelje kot za učence. Pravzaprav narediti čisto nov drugačen Letni delovni načrt. Iz izkušenj pa vemo, da imamo za tak način dela premalo učiteljev, na nekaterih šolah pa tudi premalo učilnic. Model C: predvideva izvajanje pouka v šoli za učence od 1. do 5. razreda, kjer se strogo upošteva, da ni mešanja med učenci. Učenci od 6. do 9. razreda bi imeli pouk na daljavo. Postavi se vprašanje: kako z učitelji, ki delajo z učenci od 4. do 9. razreda, kako urediti s prehrano, organizacija podaljšanega bivanja, jutranjega varstva in ostalih dejavnosti nadstandardnega programa. Model D: predvideva pouk na daljavo za vse učence. Pri tem je izrednega pomena, da šola uporablja za vse učence enoten komunikacijski kanal, da oddelčni učiteljski

september 2020

zbor skupaj načrtuje pouk na daljavo in da pri pouku na daljavo ne »izgubimo nobenega učenca.« Podmodela BC1 in BC2: predvidevata pouk na daljavo posameznega oddelka ali pa posameznih učencev, kateri zaradi zdrav­ stvenih razmer ne smejo obiskovati pouka v šoli. Ravnatelji smo pripravili načrte za vse modele pouka. Na Brdu smo imeli ravnatelji 18. avgusta konferenco, kjer nam je ministrica za šolstvo predstavila razmišljanje o izvedbi pouka po modelu B.

Še vedno pa je oblika modela odvisna od stanja okužbe z virusom v Sloveniji. Vsi ravnatelji smo se skupaj z vsemi delavci šole pripravili na model B. Vsem staršem sporočamo, da naj bodo pripravljeni na različne organizacije pouka in s tem posledično na ostalo organizacijo, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, šole v naravi, športni, kulturni, naravoslovni in tehniški dnevi. Predvsem pa prosimo za strpnost in razumevanje. O vseh spremembah vas bomo redno obveščali.

turizem

21

Gorenjska.bike JANJA NEMC, FOTO: JANJA NEMC

V okviru projekta Hitro s kolesom smo s projektni partnerji (BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Občina Bled, Občina Jesenice, Mestna občina Kranj, Občina Naklo, Občina Radovljica, Občina Tržič in CIPRA Ljubljana) vzpostavili prvo regijsko mrežo izposoje koles GORENJSKA.BIKE, v katero je vključenih 28 postaj. Skupna vrednost operacije (neto upravičeni stroški + DDV) je bila 533.582,88 EUR, od tega je 80 % sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Električna in navadna kolesa so v Tržiču na izposojo na treh postajah: na parkirišču pred Občino in Upravno enoto, na parkirišču BPT in na Deteljici. Sistem je zelo enostaven za uporabo, preko aplikacije MOBILN.SI, ki si jo naložite na svoj mobilni telefon, ali s prijavo na spletni strani gorenjska.bike. Ob registraciji morate imeti veljaven e- poštni naslov, izberete si uporabniško ime in geslo ter potrdite plačilo preko svojega bančnega računa. Lahko izbirate med mesečnim in letnim paketom; mesečni za navadno kolo znaša 5,00 eur in 10,00 eur za električno kolo, za letni paket boste odšteli 12,50 eur za navadno in 25,00 eur za električno kolo. Izposoja in vračilo pa vam bosta vzela le nekaj trenutkov, le sledite navodilom na zaslonu terminala. Navodila za uporabo prejmete ob registraciji ali pa si jih preberete na www.gorenjska.bike. Kolesa s svojim uporabniškim imenom lahko uporabljate v vseh zgoraj naštetih partnerskih občinah. Skrbite zase in za okolje, zato si za izlet okoliških občin namesto avtomobila raje izberite kolo.

Poletje je naš čas za pogled nazaj in naprej TATJANA BLAŽI IN KRISTINA LINDAV, FOTO: TATJANA BLAŽI

V Vrtcu Tržič smo se tudi ob koncu šolskega leta 2019/2020 tako po strokovni kot človeški plati ozrli nazaj. Tokrat ni šlo brez grenkega priokusa zaradi dvomesečnega zaprtja vrtca v času epidemije COVID-19, a prevladujejo pozitivne izkušnje in spodbudni zaključki. Nekaj nenadejanih ravno zaradi zaprtja, kjer naj izpostavimo nastajanje vsebin, ki so bile (in so še) s klikom na gumb »Domači vrtec« na spletni strani staršem v podporo in spodbudo v tistem času. Zdaj vemo, kako so dandanes za kader pomembna znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. V posebnih časih so na mestu posebna prizadevanja, s tem smo se naučili delati. Zato meglice pri pogledu naprej vztrajno odganjamo in so priprave za strokovno delo, ki so se snovale prek celega poletja, že skoraj gotove.

pri čemer smo v zadnjih dogovarjanjih. Veselimo se vseh (nujnih) izboljšav in vneme Občine ustanoviteljice, da omogoča tržiškim predšolskim otrokom dobre pogoje za naše izvajanje vzgoje in izo­braževanja. Hvaležni smo staršem, ki po večini z razumevanjem sprejemajo spremembe organizacije dela. Naprej zato ne gre gledati drugače kot z optimizmom. Vsem našim otrokom in staršem želimo uspešno šolsko leto 2020/2021.

V pomladnih mesecih je nastajala jubilejna publikacija, ki naj bi pospremila praznovanje 120. obletnice tržiškega vrtca. Praznovanje smo za eno leto prestavili, publikacija – živo rdeča, v barvi goreče ljubezni do dela, ki ga opravljamo – pa bo našla pot med ljudi že zdaj, z novim šolskim letom. Poleti so novo podobo in funkcionalnost dobile nekatere naše enote. Najbolj opazna in obsežna so bila dela v enoti Deteljica. Drugi del energetske sanacije je pomenil prenovo celotne fasade, izolacijo temeljev in menjavo polovice strehe. Enota Palček v novo šolsko leto vstopa z obnovljeno kurilnico in novo ogrevalno napravo. V enoti Križe so bili prenove deležni peskovniki, natančneje njihove obrobe. Za dislocirana oddelka najmlajših otrok v Pristavi smo priskrbeli novo igralo, za lažji prihod pa uredili tlakovano pot. Enota Križe pa je sicer v pričakovanju večjih sprememb, ki bodo prišle z gradnjo nove stavbe za vrtec in šolo,

september 2020

22

turizem

Tržič v medijih:

»Če želite spoznati še kakšen drug gorenjski kotiček, se napotite v Tržič.« GOGA GORDANA SREDOJEVIĆ, SVETOVALKA ZA MODO, LEPOTO IN ŽIVLJENJSKI SLOG, FOTO: GOGA GORDANA SREDOJEVIĆ

Potepanje po Sloveniji nas lahko pripelje do tako neverjetnih zgodb, da se domov vrnemo prijetno utrujeni in prepričani, da smo potovali nekam res daleč, saj smo doživeli vse možne dogodivščine. Tako lahko v Tržiču iščemo tržiškega zmaja, se sprehajamo po stopinjah škrata Šentančka, spoznamo zgodbo o modrotisku, usnjarstvu, nogavicah v barvi višenj, alpskem smučanju in se kopamo na Gorenjski plaži. V sanje pa se lahko zazibljemo v Baznem taboru ali v glampingu Šlibar. Vmes nas čakajo stezice po okoliških gorah in v čudoviti Dovžanovi soteski. Flika iz krušne peči V Kurnikovi hiši se lahko, če napoveste svoj obisk in jo obiščete skupaj s prijatelji ali z večjo družino, zmenite za odličen zajtrk, ki ga bodo vaši otroci pripravili s svojimi prstki, pek pa jih bo spekel v krušni peči. Flika ali tržiška pica je kvašeno testo, na katerega potem po svojem okusu damo naslednje nadeve: kislo smetano, sol, kumino, ocvirki, … Tržiški muzej Od Kurnikove hiše se čez most lahko sprehodite v staro mestno jedro, kjer vas čaka pravi firb'c vokn (ali okno za firbcanje). Okno je izbočeno in zato so gospe lahko videle, kaj se dogaja, ne da bi se sklanjale čez okno. Danes pa malo nižje po ulici navzdol naletite na Mestno kavarno, ki ima veliko stekleno vitrino, skozi katero prav tako lahko fino firbcate. Poleg po pojeste odlično domačo tortico. Skozi staro mesto vas navzgor po ulici pelje pot do Tržiškega muzeja, za katerega lahko zatrdim, da je eden najboljših družinskih muzejev v Sloveniji. Bi se malo osvežili? Pa skočite na Gorenjsko plažo. Bazen je prava osvežitev za otroke in družine. Kopališče je veliko in ponuja dovolj naravne sence, za otroke pa seveda tudi igrala. Poleg kopališča je restavracija Firbc’okn, kjer lahko odlično jeste. Vse možne jedi vam ponujajo in zagotovo ne boste odšli lačni. Še za malo več plezalnih užitkov Kaj ko bi prenočili v odličnem majhnem B&B Bazni tabor, kjer vas v jedilnici čaka čudovit pogled na Triglav s plezalno steno in gugalnico ter blazinami. Raj za družinski zajtrk s teraso se skriva le nekaj kilometrov stran od centra Tržiča. To je nastanitev za športne navdušence. Za tiste z umetniško žilico pa je tu tudi keramična delavnica.

september 2020

Malo bolj po domače Če želite prenočiti v glampingu pa se Glamping Šlibar nahaja na drugi strani doline. Tam imate zelišča, zelenjavo in domače sadje. Pa tudi ovčke, muce in pujski vas bodo pozdravili. Če želite imeti mir in se gugati v viseči mreži medtem, ko berete svojo najljubšo knjigo, je Glamping na kmetiji Šlibar pravi kraj za vas. Otroška igrala pa dajo piko na i za zabavo vaših otrok. Škrat Šentanček Škrat Šentanček se skriva v Šentanskem rudniku. Tako kot za Kurnikovo hišo je pa tudi tu pomembna rezervacija za večjo skupino. Obisk rudnika, v katerem se skriva škrat Šentanček, je prav posebno doživetje. Še posebej takrat, ko obiskovalcem, starim in mladim, ugasne baterije, tako kot je nekoč upihnil leščerbe rudarjem. Šentanček je celo tako nagajiv, da je ušel iz rudnika in ga je v knjigo ujela avtorica Tanja Ahačič. Kako je bilo rudarjem in kako globok je rov v Šentanskem rudniku pa lahko izveste na vodenem ogledu. V Tržiču ne smete biti lačni. Niti ne morete biti, saj so porcije na krož­ niku primerne za lačnega rudarja. Obiščite domačo gostilno Pri Bajdu in si naročite divjačino ali kakšno drugo jed. Navdušeni boste. V okolici Tržiča vas čakajo slapovi, poti, ki vodijo po odročnih gorskih zaselkih in tudi odlične in zahtevne kolesarske poti. Sami ali z družino si oglejte Tržič z okolico. Če se povzpnete na kakšnega od vrhov, ki obdajajo Tržič, pa se vam bo odprl čudovit pogled. Več si lahko preberete na spletni strani www.micna.si.

turizem

23

»Kam na bone? V Tržič!« BLOGERKA TINA, TINA GUČEK, FOTO: TINA GUČEK

Ko pomislimo, kam na izlet v naši Sloveniji, nam verjetno vsem na misel pridejo klasične destinacije: Portorož in Piran, Bled in Bohinj, morda še Kranjska Gora. Ni čudnega, da so turistične namestitve v teh krajih razprodane. Mi pa vam predlagamo malce drugačno, a nič manj lepo in zanimivo lokacijo: Tržič z okolico. In prav tam smo našli dve čudoviti namestitvi, kjer lahko izkoristite turistične ‘bone’. Bazni tabor je prijazen hotel s še bolj prijaznima lastnikoma Barbaro in Boštjanom. Sobe so opremljene precej osnovno, ampak moja otroka pravita, da je to eden najboljših hotelov, kjer smo kadarkoli bili. Zakaj? Zaradi krasno opremljenega skup­ nega prostora, v katerem boste našli gugalnico, plezalno steno, vreče za sedenje in družabne igre. V sobi boste le spali, ves ostali čas pa se bodo otroci zabavali, vi pa si boste lahko skuhali kavo in posedeli na balkonu s čudovitim razgledom. Druga nastanitev, ki nas je prav tako očarala, je Ekološka kmetija Šlibar, kjer lahko bivate v lesenih hišicah. Že ko smo se pripeljali do kmetije, nas je očarala okolica hiše, kjer vse cveti, ko pa smo se sprehodili do hišk, je bilo navdušenje popolno. Velik cvetoč travnik, na katerem so (ne preblizu druga drugi) posejane hiške. Niso velike, ampak za spanje ravno pravšnje, večino časa pa boste verjetno tako ali tako preživeli pred hiško v naravi ali na izletih v okolici. Kopalnice so od hiške ločene in se je do njih treba sprehoditi, ima pa vsaka hiška svojo lastno kopalnico.

Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu Karavank in je zaradi ohranjanja edinstvenega nahajališča paleozojskih okamnin že vse od leta 1988 zavarovana kot naravni spomenik. Nas je po poti spremljal še vodnik Bojan, ki je otrokom povedal marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da je bilo zadnjih 300 milijonov let na tem območju tropsko morje. Pogovarjali smo se tudi o fosilih, opazovali zanimive kamnine in medtem hodili po prijetni gozdni poti, ki se na trenutke vzpenja in na trenutke spušča, ampak ni prav nič naporna… Če se boste kdaj mudili v bližini Tržiča, vam tako Dovžanovo sotesko res priporočamo, če vam ostane še kaj časa, pa pokličite še na Turistično promocijski in informacijski center Tržič (04 59 71 536 ali 051 627 057) in se dogovorite za ogled Antonovega rova v Šentanskem rudniku. Tudi tam so naši mulčki zelo uživali, čeprav rudnik ni posebej prilagojen za obiskovalce. Ampak že tisti občutek, da se podaš v temen rov s čelado na glavi in svetilko v rokah, je nekaj posebnega. Med sprehodom po rovih smo poslušali, kako globoko pade kamenček, če ga vržemo v globino, videli netopirje in iskali ostanke rude živega srebra. V nekem trenutku smo tudi ugasnili vse svetilke in se znašli v popolni temi in tišini, kar je ne-

kaj, česar ne doživiš vsak dan. Ob koncu smo še prebrali pravljico o bergmandeljcu Šentančku in izvedeli, kako je nagajal (pa tudi pomagal) rudarjem, potem pa smo se dobre volje in prijetno utrujeni odpravili domov. Izkušnja je bila nepozabna in prav nobeden od otrok se ni niti enkrat pritožil, da se mu ne ljubi…

Več pa na www.travelfoodgood.com.

september 2020

24

naše okolje

Planine in planinska paša v občini Tržič MATJAŽ MEGLIČ, KMET. INŽ., FOTO: MATJAŽ MEGLIČ

Planine v občini Tržič so zelo obiskane in predstavljajo tradicionalno izrabo kmetijskega prostora v našem visokogorju. Prelep je ta naš gorski svet, še posebno poleti ko se na planinah pase živina. Marsikdo pa ne ve koliko je še aktivnih planin in pašnikov v naši občini, koliko živali se pase na njih. V občini Tržič se še vedno ohranja stari način vzdrževanja kulturne krajine v visokogorskem svetu s planinsko pašo. Po stanju v registru kmetijskih gospodarstev je v letu 2020 aktivnih še 13 pašnikov, planin kjer se izvaja planinska paša in dva skupna pašnika in to: Lešanska planina, Bistriška planina, planine Prevala, Korošica, Kofce, Šija, Pungrat, Tegošče , Dolga njiva, Javornik, Konjščica in pašniki Kramarica, Kriška gora, Bičevje in Lom Zanjivica. Letno se na teh pašnikih prepase do 1100 živali od tega cca 750 kom govedi, 340 kom drobnice in okoli 30 konj. Urad­ no pašniki obsegajo 700 ha kmetijskih uporabnih pašnih površin, katere so določene po grafičnih enotah rabe kmetijskih zemljišč in vpisane v register pri Upravni enoti. Živali na planinskih pašnikih se pasejo pod nadzori pastirjev, kateri vestno skrbijo za zdravje živali in s primerni premiki živali, na posamezne oddelke pašnikov, zagotavljajo dovolj paše za celo pašno sezono. Občasno se tudi v naši občini že pojavljajo zveri, katere bi v primeru, da bi se preveč razmnožile, lahko prekinile to tradicijo izkoriščanja planinskih pašnikov. Tako medved kot volk in šakal niso avtohtone živali in bi naredile več škode kot koristi. Prav tako pa rejci živali pravijo, da se z njimi ne mislijo boriti za svoj prostor, saj zaenkrat ni načina da bi svoje živali obvarovali. Visoka električna ograja ni sprejemljiva za ta prostor in jo je težko posta-

Planina Pungrat

september 2020

Planina Korošica viti tako da bi 100 % varovala vse območje, pastirski psi pa so lahko tudi nevarni za obiskovalce. Tak način varovanja živali na planinskih pašnikih je tako moteč tudi za obiskovalce, planince, kateri nemalokrat z ograjo postopajo zelo neodgovorno. Prav tako pa ograja preprečuje prosto gibanje divjih živali. Tako se je težko odločiti kdo ima prav. Izkušnje pa pravijo, da se bo naš visokogorski svet v območju planin zarastel, če se na njih ne bo izvajala paša.

KAJ PA SVETUJEM OBISKOVALCEM NAŠIH PLANIN? Na planine naj se dostopa čim manj moteče, torej priporočljivo peš, brez ustvarjanja kakšnega hrupa. Ne vem če gorski kolesarji in različni uporabniki motornih koles sodijo v ta del kmetijskega prostora. Eni s hrupom, eni pa s hitrostjo in neodgovornostjo vznemirjajo živali. Vendar to ne velja za vse, najdejo se tudi pozitivne izjeme. V primeru, da so na poti postavljene ograje in lese le te pustimo pri miru, vrata zapiramo. Ne poškodujmo ograje. Do živali na paši se obnašamo čim bolj mirno, ne vznemirjajmo jih, saj so le te ta del leta gospodarji svojega prostora. Nikoli ne vemo kako bodo odreagirale na naše vmešavanje v njihov prostor. Že so se pripetile neljube nezgode. Ne krmimo jih in ne dražimo. Spoštujmo navodila, če so napisana pred vstopom na planino. Odpadke odnesimo s seboj v dolino. Ne nabirajmo zelišč in cvetic saj so le te najlepše v naravnem okolju. Odtrgan cvet kmalu ovene in ga zavržemo. Če se bomo držali teh osnovnih navodil bomo lahko uživali v neokrnjeni naravi našega visokogorskega sveta v prijetni družbi naših domačih živali še vrsto let. Ni lepšega poleti kot hladen veter v visokogorju s prelepim pogledom na naše planine in gore v ozadju.

v spomin

25

Matej Kurnik, človek z velikim srcem LADO SREČNIK, FOTO: LADO SREČNIK, ARHIV AMD TRŽIČ IN DRUŽINE KURNIK

Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.

Franc Kurnik, Matejev oče, je tekmoval do svojega 51. leta.

(Paulenko)

Med častnimi člani AMD Tržič je bil naš prijatelj in dolgoletni član društva, tekmovalec in inštruktor praktične vožnje Matej Kurnik. Odpeljal je zadnjo dirko, vse bodo ostale v trajnem spominu. Odšel je tiho in za vedno bo ostal v naših srcih. Družina Kurnik je iz Tržiča. Franc Kurnik, rojen 1904, si je leta 1935 kupil motocikel s prikolico BMW RG. Njegove tekme so bile že pred 2. svetovno vojno zanimive in predvsem uspešne. Zanimiv dogodek je bil leta 1940, ko je na državnem tekmovanju na Jezerskem, kjer je vozil z naključnim mladim sovoznikom, ki ga je dobil kar na Jezerskem, dosegel zmago v svoji kategoriji. Pri tem je premagal takrat slavnega Carla Abarta, ki je po tekmi iz jeze in razočaranja svoj motocikel porinil kar čez breg. V tistih časih so ga večkrat poklicali na vojaške vaje kar z motociklom s prikolico. Po 2. svetovni vojni je bil pogosto sovoznik na njegovem prikoličarju Mirko Hrast, občasno pa Žana Hafner in Karel Kravcar. Tekmoval je na državnih prvenstvih in dosegal najboljše rezultate. Bera pokalov in diplom je zapolnila najlepše stanovanjske prostore pri Kurnikovih.

Franc Kurnik je komaj petnajstletnega sina Mateja Kurnika, ki je bil rojen l. 1934, povabil k sebi za sovoznika. Začela sta trenirati, tekmovala na Jezerskem in leta 1951 v kategoriji prikolice do 750 ccm dosegla prvo skupno zmago na znameniti ljubeljski cesti. V letu 1952 sta uspeh ponovila tudi s prikolico nad 750 ccm. Kasneje je Matej Kurnik pričel sam voziti prikolico, sovoznika mu je bil Marjan Zaplotnik. Na ljubeljski progi in drugod po Sloveniji se je boril za stopničke in jih tudi dosegel. Matej Kurnik je med drugim tekmoval kot voznik motocikla. Z društvenim motociklom AMD Tržič Puch 250 SG je vozil na hitrostnih in ocenjevalnih vožnjah, potem pa je zaradi družinskih razlogov l.1956 zaključil s tekmovanji.

draža, ki v svojem prostem času stopa po stopinjah svojega dedka Mateja. Matej je imel široko srce, bil je človek, ki se ni nikoli razjezil. Pride čas, ko se moramo za vselej posloviti od nekoga, ki smo ga spoštovali in imeli radi. Letos je 20. marca odšel Matej, lani 25. junija pa je prerano odšla njegova žena Ivanka. Hčerka Špela je navdušena fotografinja. S fotoaparatom rada ulovi lepote gora. Za njo so črno-bele fotografije najlepše. V samoti gora ji misli uidejo na svojega očeta. Eno zadnjih fotografij je s tem posvetilom namenila njemu. »Ni poti nazaj, je samo pot naprej, za katero nikoli ne vemo, kakšna bo«.

Franc in Matej Kurnik nista bila le tekmovalca. Franc Kurnik je bil leta 1947 med ustanovnimi člani Avto- moto grupe Tržič, bil pa je tudi eden od začetnikov avto šole pri AMD Tržič, kjer je kot inštruktor poučeval avtoelektriko. Matej Kurnik se je vključil v avto šolo leta 1956, kjer je poučeval motoroznanstvo in bil inštruktor praktične vožnje vse do leta 1968. Aktivno je deloval tudi v organih AMD Tržič in sodeloval pri vseh tekmovanjih pri tehničnem delu; od organizacije ljubeljskih cestnih do motokros tekmovanj. Ena zadnjih Matejevih učenk avto šole AMD Tržič je bila žena Ivanka Kurnik. Oče Franc Kurnik in mati Anica sta bila ta prava Tržičana. Leta 1934 se jima je rodil sin Matej, ki je bil edinček. Matej Kurnik se je poročil z Ivanko Rozman, svojo zadnjo učenko iz avto šole AMD Tržič. V zakonu sta imela dva otroka: hčerko Špelo, ki jima je podarila dva vnuka, Marka in Matejo. Mateja pa ga je osrečila še s pravnukom Jakom. Sin Aleš mu je podaril vnuka An-

september 2020

26

koledar dogodkov

September 2020 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave 3. 9. – 27. 9. Galerija Atrij

Razstava: Raziskovanje Bosonogice in Obujčka Tržiški muzej

6. 9. - 12. 9. Dom krajanov Kovor

Razstava likovnih del nastalih na extemporah Tržič 2020 Kulturno društvo tržiških likovnikov

13. 9. - 18. 9. Dom krajanov Podljubelj

Razstava likovnih del nastalih na extemporah Tržič 2020 Kulturno društvo tržiških likovnikov

19. 9. - 20. 9. učilnica župnije svete Marije Goretti – Bistrica pri Tržiču

Razstava likovnih del nastalih na extemporah Tržič 2020 Kulturno društvo tržiških likovnikov

nedelja, 6. 9. 10.00 Tržiški muzej, galerija Atrij

Šuštarski praznik – voden ogled stalnih razstav muzeja in razstave »Raziskovanja Bosonogice in Obujčka« v galeriji Atrij Občine Tržič Tržiški muzej 15.00 atrij Občine Tržič

Šuštarski praznik – Modna revija nekoliko drugače: Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev Tržiški muzej in Občina Tržič 17.00 Tržiški muzej

Šuštarski praznik – spopad harmonik

september

vpis v programe Plesnega kluba Tržič

1. 9. – 6. 9. Lešanska planina – Dobrča

Dnevi majr’ce na Lešanski planini

Kulturno društvo tržiških likovnikov

ponedeljek, 7. 9. 7.00 Sokolnica

Krvodajalska akcija

ponedeljek, 7. 9. in torek, 8. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Beremo s tačkami pomagačkami Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 8. 9. 9.00 Lešanska planina – Dobrča

Jesen na planini

Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

sreda, 9. 9.

sreda, 2. 9.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

KOBI – branje z učnim pripomočkom

četrtek, 10. 9.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18.00 Galerija Paviljon

četrtek, 3 9.

Tržiški muzej

18.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: Raziskovanje Bosonogice in Obujčka Tržiški muzej

Odprtje razstave: Eka Vogelnik

sobota, 12. 9. 8.00 Atrij Občina Tržič

Septembrski tržni dan Jure Markič S. P. in Občina Tržič 19.00 Dom krajanov Brezje pri Tržiču

9. Spominjarije na Poldeta Bibiča Javni sklad Republike Slovenija za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tržič

september 2020

Odprtje razstave likovnih del nastalih na extemporah Tržič 2020 Kulturno društvo tržiških likovnikov

ponedeljek, 14. 9. predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

Šola za starše

Zdravstveni dom Tržič

torek, 15. 9.

Ljudska univerza Tržič

Odprtje razstave likovnih del nastalih na extemporah Tržič 2020

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

KOBI – branje z učnim pripomočkom

nedelja, 13. 9. 18.00 Dom krajanov Podljubelj

17.00 Dom krajanov Kovor

Medgeneracijsko društvo Bloški prstki

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Društvo diabetikov Tržič

Tržiški muzej

Plesni klub Tržič

Dogodki

Meddruštveni pohod Društev diabetikov

9.00 Ljudska univerza Tržič

Rdeči Križ Slovenije – Območno združenje

Ostale aktivnosti

iz Tržiča

Delavnica: Moč misli in moč besed

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zaključek bralne značke za odrasle (Vesna Anđelković) – Ljubezenski oglas (monokomedija) Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 16. 9. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

KOBI – branje z učnim pripomočkom Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

četrtek, 17. 9. 15.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Srečanje članov Društva slepih in slabovidnih Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: o mobilnosti z Občino Tržič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 22. 9. 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Literarni večer: Jesenske besedarije Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 23. 9. 9.00 Ljudska univerza Tržič

Delavnica: Življenjska počela (biti-imeti-početi-spustiti) Ljudska univerza Tržič 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

KOBI – branje z učnim pripomočkom Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

koledar dogodkov četrtek, 24. 9.

sobota, 26. 9.

sreda, 30. 9.

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

8.00 Tržič

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: Kinološko društvo Storžič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

28. Otroška likovna kolonija – Tržič z okolico

petek, 25. 9.

Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tržič

10.00 Ljudska univerza Tržič

Predavanje: Koristnost vseživljenjskega učenja in predstavitev programov

27

KOBI – branje z učnim pripomočkom Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Predstavitev knjige: Samo pojdi – Camino (Eva Remškar)

torek, 29. 9. 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ljudska univerza Tržič

Domoznanski večer: Iz Tržiča še veter ni dober

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Poletavci

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Dogodki in prireditve bodo izvedene v skladu z ukrepi NIJZ, za preprečevanje širjenja virusa COVID- 19. Ažurirani podatki bodo objavljeni na spletni strani Občine Tržič, pod rubriko koledar dogodkov.

Zanimivi dogodki v članicah združenja zgodovinskih mest Slovenije DATUM in URA

PRIREDITEV

KRAJ

DODATNE INFORMACIJE

12. – 13. 09. 2020

Fešta Fig in vina Rosé

Marezige

Organizator: Gostilna Karjola Informacije: Alen Babič E: info@karjola.si

19. 9. 2020

Vonj po Istri

Krkavče

Organizator: PDG Krkavče Informacije: E: info@vonjpoistri.krkavce.si

11. 09. 2020, ob 20:00

Martina Mravinec Trio in Tretji kanu – 1. večer Festivala

Avla Kulturnega centra Janeza Trdine

Organizator: INJA MUSIC Informacije: E: music@injaproduction.com

11. 09. 2020

Festival urbanega dogajanja

Glavni trg, Novo mesto

Organizator: Razvojni center Novo Mesto Informacije: Špela Verbič - 051 214 022 Franci Judež - 031 490 776 E: info@berryshka.com E: situla@situla.si

17. 09. 2020

Ana Čop & Thilo Seevers: Acts! Duo

Kulturni center Janeza Trdine

Organizator: Zavod Novo Mesto Informacije: kultura@novomesto.si

26. 09. 2020

100 let novomeške pomladi osrednja prireditev tematskega leta

Glavni trg, Novo mesto

Kontakt: Bojana Medle 07 393 46 13 bojana.medle@kmj.si

27. 09. 2020, 10:00 – 18:00

Svetovni dan turizma odpira vrata v Žičko kartuzijo

Žička kartuzija

Organizator: Splošna knjižnica Slovenske Konjice – TIC Slovenske Konjice Informacije: TIC Slovenske Konjice T: 03 759 31 10 E: info@tickonjice.si I: http://tic.konjice.si

27. 09. 2020, ob 10:00

8. Konjiški maraton: maraton z dušo

Slovenske Konjice

Organizator: Športno društvo Konjiški maraton Informacije: T: 051 655 900 E: teci@konjiskimaraton.si

september 2020

28

obvestila, vabila

V galeriji Paviljon NOB letos ilustracije in lutke Eke Vogelnik SUZANA KOKALJ, FOTO: ARHIV EKE VOGELNIK

Letošnji začetek šolskega leta bo, kot je že v navadi, Tržiški muzej pospremil z razstavo, privlačno za mlajše generacije. Tokrat smo v Tržič povabili Eko Vogelnik, znano slovensko ilustratorko, lutkarico, scenografko, kostumografko ter režiserko otroških lutkovnih predstav in TV-oddaj. Verjetno poznate njene najodmevnejše projekte za otroke: lutkovno TV serijo Bisergora ter predstave v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Kdo je napravil Vidku srajčico (2006), Povodni mož (2009), Makalonca (2012), Mojca Pokrajculja (2015) in druge.

portretne marionete naših kulturnikov: Svetlane Makarovič, Slavoja Žižka, Andreja Rozmana Roze, Dese Muck, Draga Ivanuše in Brine Vogelnik, je gostoval celo v Boliviji.

V primeru spremenjenih razmer in ukrepov povezanih s Covid – 19, si pridržujemo pravico do spremembe ali odpovedi programa, kar bo objavljeno na spletni strani Tržiškega muzeja.

Razstavo bomo slovesno odprli z nagovorom avtorice, ki jo bo pospremil glasbeni nastop njene hčerke Brine Vogelnik in kitarista Luke Ropreta. Odprtje bo v četrtek, 10. septembra, ob 18. uri v Paviljonu NOB.

Razstava bo na ogled od torka do petka med 10.00 in 12.00 in 16.00 in 18.00, v soboto pa med 10.00 in 12.00 do vključno 17. 10. 2020.

brezplačna objava

brezplačna objava

Razstava v Tržiču bo zaključek razstavnega projekta, ki obsega prerez avtoričinega delovanja na področju ilustracij, mask in lutk. Razstava je dve leti potovala po Sloveniji, z začetkom v Mariborskem lutkovnem gledališču. Del razstave, ki vključuje

september 2020

obvestila, vabila

29

Zakaj LEYLI? IRIS ZAVELCIN, FOTO: ARHIV KUD LEYLI

Nas, Leyli plesalke, velikokrat sprašujejo: Kako zgleda ta vaš ples? V tokratnem prispevku smo za odgovor izbrale nekaj misli naših članic o orientalskem plesu in KUD Leyli.

Če imam še tako slab dan, me ples vedno spravi v dobro voljo. Uživam v vsem, kar je povezano s plesom, in si z vsakim treningom prizadevam, da se naučim kaj novega. Ples bo zmeraj del mene.

V orientalski ples sem se zaljubila, ko sem gledala mamico na odru v prečudovitih kostumih in odločila sem se, da je to ples, ki ga bom plesala do konca življenja.

(Tajda)

Orientalski ples mi predstavlja sprostitev, prebujanje telesa in pobeg iz vsakdanjosti v glasbeno-plesno doživetje. Všeč mi je, da lahko plešem sama. Priteg­ nilo me je tudi veliko možnosti različnega izražanja, od elegantnih baletnih gibov do sodobne plesne tehnike. In pa pozitivni stranski učinki: lepša drža, elegantnejši gibi in ženska eleganca v vsakdanjem življenju. (Urška) Na vajah se zabavam in na nastopih mi je prijetno, ker vem, da znam. Orientalski ples me zbližuje s puncami, s katerimi skupaj treniramo. (Ana)

(Maša)

Vabljene vse deklice in ženske, ki si želite raziskovati lepoto orientalskega giba, da se prepričate o napisanem in se nam pridružite v novi sezoni. Vadbo zase lahko najdete na dnevih odprtih vrat po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 21. 9., od 16.30 do 17.30: OTROŠKA SKUPINA TOREK, 22. 9., od 18.00 do 19.30: TEKMOVALNA SKUPINA

TOREK, 22. 9., od 19.30 do 21.00: ORIENT FIT VADBA ČETRTEK, 23. 9., od 18.00 do 19.30: MLADINSKA SKUPINA ČETRTEK, 23. 9., od 19.30 do 21.00: ČLANSKA SKUPINA Lokacija: Balos 4, Tržič. Več informacij in prijave: leyli.orient@gmail.com ali 040/865-362.

brezplačna objava

(Stela)

Na začetku se mi je zdel ta ples nekaj novega, zanimivega, hkrati pa tudi zelo težak in ženstven. Že prej sem plesala druge zvrsti, ko pa sem poskusila orient, sem vedela, da je to to. Ob njem se sprostim in uživam. Z vsakim gibom lahko pokažeš nekaj čisto posebnega: žalost, veselje, ljubezen ...

!!! NOVO !!!

Sporočamo Vam, da je na območju Občine Tržič in Občine Naklo možno naročiti frizerske in pedikerske storitve na dom. Naša frizerka in pedikerka Vas bosta obiskali na Vašem domu in Vam zagotovili kakovostne frizerske in pedikerske storitve.

brezplačna objava

PEDIKERSKE STORITVE: tel. št. 04 598 03 00 ali 041 389 305

brezplačna objava

FRIZERSKE STORITVE: tel. št. 04 598 03 45 ali 030 600 158

september 2020

30

obvestila, vabila

ATLETSKI KLUB KRIŽE TRŽIČ (AKKT) IN ATLETSKA ŠOLA ROŽLE PREZELJ (AŠRP) VABITA V SVOJE VRSTE ANA JERMAN, PREDSEDNICA AKKT IN AŠ ROŽLE PREZELJ, FOTO: ARHIV AKKT-JA

AKKT je bil ustanovljen leta 2014, a atletika je v Tržiču zaživela leta 2011 pod vodstvom Atletske šole Rožle Prezelj iz Kranja, s katero sodelujemo vsebinsko, strokovno in organizacijsko.

V letošnjem letu načrtujejo naslednje vadbene skupine: -- predšolski otroci od četrtega leta dalje -- otroci od 1. do 3. razreda (U8 in U10)

V šolskem letu 2019/20 je bilo v AKKT vključenih 55 otrok. Šele, ko vidimo, da so otroci telesno in psihično sposobni za atletska tekmovanja, se teh tudi udeležijo, a običajno ne pred U8, U10 in U12. Predvsem pa spoštujemo otrokove odločitve in se o tem pomenimo tudi s starši. Vadbe vodimo vaditelji in trenerji atletike dvakrat tedensko na igrišču v Križah, pozimi pa v šolski telovadnici. Večkrat vadimo tudi v naravi. Program naše šole je prilagojen tako starosti otrok kot ciljem. Vsi otroci spoznajo vse atletske discipline, glavne oblike dela so igra, skupinsko delo, po potrebi pa tudi individualno. Veliko pozornosti posvečamo motoriki, tehniki vseh naravnih oblik gibanja: teku, skokom, metom. Ob vadbi otroci tako pridobivajo vzdržljivost in splošno kondicijo. Večkrat povabimo tudi atlete iz različnih atletskih panog.

-- U12, U14, U16 -- rekreativna skupina od 14 – 18 let (če bo dovolj prijav) Začetek v sezoni 2020/21 bo v četrtek, 3. septembra, predšolski ob 17.00 uri, šolski ob 18.00 uri na igrišču v Križah.

rezultati, ki jih otroci dosegajo na različnih tekmovanjih. Večina otrok se je udeležila tekmovanj v okviru šol, kjer uspešno zastopajo svoje šole (kros, Mamutov tek, tek po ulicah Tržiča, šolska občinska in regijska tekmovanja v atletiki), a so letos ta tekmovanja zaradi koronavirusa odpadla (razen teka po Mamutovih poteh). Tija Drljača in Jaka Dolinar sta bila del ekipe AKK, ki je uspešno sodelovala na ekip­ nem DP U12

Vadbe bodo ob ponedeljkih in četrtkih (za predšolske otroke od 17.00-18.00 ure, za šolske od 18.00-19.00 ure) Vpis otrok je možen: 1. jermana800@hotmail.com ali 031 336 290 (Ana) 2. asrozleprezelj@gmail.com ali 041 342 664 (Nika) 3. ali v času vadbe na igrišču v Križah Lepo vabljeni!

Uspešno sodelujemo z Občino Tržič in Športno zvezo Tržič. Že četrto leto smo bili uspešni na razpisu Občine Tržič pri sofinanciranju športa v občini. Smo tudi člani naše panožne zveze – AZS in delujemo kot klub v javnem interesu. Da je naše delo na pravi poti, so vidni

september 2020

brezplačna objava

Med počitnicami z vadbo prekinemo, saj vemo, da so to le otroci in potrebujejo počitek.

obvestila, vabila

31

NOVA PLESNA IN ŠPORTNA SEZONA – NOVI VPISI in NOVI TEČAJI

Za letos vam ponujamo nekaj novosti: ob torkih se spet vrača ZUMBA z Natašo, ob petkih pa FIT JOGA za mlade. JAZZ BALET za vse deklice in punce, za fante pa seveda tudi BREAK DANCE! Za vse mlade plesalce bomo letos vključili tudi MTV in TIK TOK dance plesne korake.

Vsi, ki bi radi zaplesali z nami ali pa se radi športate, vabljeni k nam od 7. septembra dalje. Urnik in ostale informacije poiščite na naši spletni strani www.plesnistudiospela.si ali pa nas kontaktirajte na 040 623 535 – Špela.

Lep plesni pozdrav! Špela Plesni Studio Špela

brezplačna objava

Ponujamo HIP HOP za otroke in mladino, OTROŠKI PLESNI VRTEC, JAZZ BALET, PLESE V PARU, vadbe ŠPELA MIX, HIIT intervalni trening, PILATES, VADBA ZA STAREJŠE, JUTRANJA VADBA,

VADBA Z UTEŽMI...vse to in še več najdete v prostorih Plesnega Studia Špela.

plačljiv oglas

Šolske počitnice so se zaključile, s tem pa prihaja nova sezona namenjena vsem ljubiteljem PLESA in ŠPORTA. Vabljeni k VPISU v Plesni Studio Špela, kjer se boste vi, vaši otroci in prijatelji lahko zavrteli v plesnih ritmih ali prišli v FIT formo.

september 2020