Tržičan, julij 2019

· MED LJUDMI ·

· V SREDIŠČU ·

· MED LJUDMI ·

Metka Kavčič, najstarejša Tržičanka

70 let Planinskega društva Križe

90 let Janeza Vagnerja

Glasilo Občine Tržič | 1. julij 2019 | Letnik 23 | Številka 5

2

uvodnik

»Ujemi svoje sanje, deli svoje znanje. Najdi svojo pot in z njo svet je tvoj…« (Nina Pušlar) MAJA TEKAVEC

Naslovnico tokratnega Tržičana ponosno krasijo vsi tisti, ki so vseh 9 let šolanja dokazali, da se z veliko truda in dela zmore ogromno. Odličnjaki iz OŠ Križe, OŠ Bistrica in OŠ Tržič so dokaz, da je znanje pomembna vrednota, ki jo je potrebno vedno nadgrajevati. VED­ NO! Prav gotovo so sedaj, dragi odličnjaki, velika pričakovanja za prihodnost, saj ste s svojimi dosedanjimi intelektualnimi dosežki dokazali, da je v vas še mnogo potenciala, ki ga je potrebno razviti in izkoristiti. Ampak, korak za korakom. Kot popotnico za nadaljnje življenje se je pomembno zavedati, da vas bo pot ponesla tudi izven naših meja, v tujino, tam ste povab­ ljeni k širitvi svojega kroga prijateljstva, ampak nikoli ne pozabite, Po zasluženih počitnicah vas bo pot vodila nabirat znanje na sred­ nje in visoke šole. Želim vam, da izkoristite vse tiste prednosti in danosti, ki jih imate in vse tiste, ki vam jih ponuja današnji čas. Zagotovo ste na pravi poti, za kar so zaslužni tudi vaši starši, uči­ telji in ravnatelji. Sledite svojim sanjam, vztrajajte in bodite pri svojih željah ne­

KUD Načeta paleta vabi na odprtje skupinske razstave z naslovom SANJE, ki bo v petek, 5. 7. 2019, ob 19. uri, v Galeriji atrij.

omajni.

brezplačna objava

od kod prihajate in povsod ponosno povejte, da ste Tržičani.

Veselo poletje!

Prijateljevanje Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič

SLAVICA ŠTIRN

Odevam se v molk. Sledim nenadnemu utrinku, ki brzi skozi noč in pušča za sabo varljivo luč.

Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko.

Z molkom dostikrat prijateljujem. Sploh ni dolgočasen. Z roko v roki potujeva, si ogledujeva stvari, ki jih brez njega sploh ne bi srečala.

Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524

Misli se razmotavajo, postajajo jasne. Nekatere celo zapišem, z željo, da bi bile morebiti komu všeč.

www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353.

Naučil me je poslušati tišino. Enkratno, ko ta spregovori in jo začutiš. Preveva te popoln mir. Nisi vznemirjen, ko ti šepečejo trave in listje na drevju v zibanju prepeva.

ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 30. avgusta 2019. Datum za oddajo prispevkov je 15. avgust 2019.

V takih trenutkih jaz nisem jaz …

Na naslovnici: Župan sprejel 26 tržiških odličnjakinj in odličnjakov, Foto: arhiv Občine Tržič

Slavica Štirn je večkrat nagrajena pesnica in članica Kulturnega društva tržiških likovnikov.

župan z nami

3

Tržiškemu turizmu uspešno pomagamo, rastel bo tudi v letu 2019 Zasluga za napredek gre zagotovo tako zasebnim investitorjem kot tudi ugodni gospodarski rasti pa tudi številnim podpornim ukrepom in načrtnemu delu naših zaposlenih s področja turizma na Občini Tržič. Navdušuje nas ugodna gos­podarska klima in velika želja po iskanju dobrih rešitev na rednih srečanjih s turističnimi ponudniki. Nočitvene kapacitete so tudi v letošnjem letu lepo zasedene, gradnja info točke v Dovžanovi soteski napreduje, projekt atraktivne brvi, ki bo nadomestila v neurju uničeno brv, je dokončan. Uspešno se zaključuje razpis za turistične ponudnike in investicije v turizmu, na katerem bo letos ponovno razdeljenih več sredstev. Za naše drage goste smo v zaključni fazi s pripravo vabljivega turističnega časopisa, kjer bo v razkošju poti prav vsakdo lahko našel kaj lepega, zanimivega, doživljajskega. V prilogi bo tudi posodobljen turistični zemljevid, kot novost pa tudi pestra in bogata paleta vodenih avantur. Še enkrat hvala lepa vsem sodelujočim v lepi in uspešni zgodbi tržiškega turizma.

Občina Tržič je že podpisala pogodbo za popolno obnovo ceste v Lomu med gasilskim domom in križiščem za Potarje in Grahovše. Del okrog tristo tisoč evrov sredstev, kolikor bo vredna sanacija, pridobivamo na razpisu po zakonu o financiranju občin. V neurju hudo poškodovana cesta bo predvidoma dokončno urejena septembra.

Za glavni del sanacije od Tržiča do Jelendola pa imamo na Občini že izdelane in plačane načrte. Trenutno smo že v fazi izbire izvajalca, dela pa se bodo lahko začela, ko v juliju končno prejmemo ustrezne sklepe države, ki omogočajo samo izvedbo del (foto: arhiv Občine Tržič).

ŠOLSKO LETO SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI…

Zelenica je priljubljena turistična točka (foto: arhiv Občine Tržič)

POPLAVNA VARNOST JE NAŠA TRAJNA NALOGA Problematika je seveda bistveno širša kot sama sanacija po ujmi v Jelendolu, Dolini, Lomu, Tržiču in Podljubelju. Kljub temu, da še vedno težko čakamo na potrditev in sprejem sanacijskega načrta s pripadajočimi sredstvi na strani države, ne stojimo križem rok.

Veseli in zadovoljni smo obsežne, s strani države financirane sanacije Mošenika, ki bo zaključena v tem mesecu (foto: arhiv Občine Tržič).

… tako v vseh treh osnovnih šolah kot tudi v glasbeni šoli in našem vrtcu. Dotaknili so se me odhajajoči devetošolci in njihove srčne valete. V devetih letih šolanja so se res stkala številna in tesna prijateljstva, nabralo se je ogromno znanja in tudi širšega vedenja ter širokega pogleda na svet in življenje. Odličnjaki in njihovi vrstniki pa poleg šolskih uspešno obvladujejo tudi številne, za našo skupnost, pomembne izven šolske dejavnosti, ter tako pogumno, odgovorno in odločno stopajo v svet odraslih. Zadovoljen sem, da Občina kot ustanovitelj vseh javnih zavodov, zagotavlja dobre materialne pogoje za izobraževalno delo. Vsem, prav vsem zaposlenim v izobraževanju, staršem in učencem se zahvaljujem za uspešno sodelovanje in želim brezskrbne vroče in dolge počitnice.

Tržiški odličnjaki so na sprejemu prejeli tudi županovo petico (foto: arhiv Občine Tržič).

4

iz dela občinske uprave

Ustanovitev Sosveta starejših občine Tržič SAŠA PIVK AVSEC

Konec maja je potekala 1. konstitutivna seja Sosveta starejših občine Tržič, ki mu predseduje podžupan Jure Ferjan. Gre za posvetovalno telo, ki bo omogočilo bolj dosledno sledenje real­ nim potrebam starejših, kar je ključnega pomena pri premago­ vanju številnih izzivov, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. Glede na strukturo prebivalstva in daljšanje življenjske dobe gre za področje, ki odpira pomembnejša vprašanja v družbi. »Občina Tržič želi postati starejšim še prijaznejša občina,« je po­ udaril predsednik Sosveta starejših občine Tržič Jure Ferjan in dodal: »Potrudili se bomo, da bomo s svojim delovanjem pomagali soobli­ kovati okolje, da bo tudi starost lepa, zato to kompleksno področje nagovarjamo strokovno in konsistentno, saj iščemo celovite in dol­ gotrajne rešitve.« Osrednji namen Sosveta starejših je spremljanje stanja na pod­ ročju starejših, prenos informacij in izmenjava mnenj. »Želimo spodbuditi in nadgraditi sodelovanje med posameznimi deležniki oz. organizacijami, ki neposredno ali posredno vplivajo na življenje, na vsakdan starejših. V naslednji fazi pa tudi sooblikovati konkretne predloge, ukrepe in rešitve, ki jih bomo posredovali pristojnim orga­ nom in institucijam,« je o poslanstvu Sosveta starejših spregovoril podžupan Jure Ferjan. Članice in člani Sosveta starejših občine Tržič so tako, poleg predstavnika Občine Tržič, predstavnice in predstavniki Društva upokojencev Tržič, Doma Petra Uzarja, Centra za socialno delo Tržič, humanitarni organizaciji Župnijska karitas Tržič – Bistrica in Območno združenje Rdečega križa Tržič kot tudi Društva invalidov Tržič in patronažne službe Zdravstvenega doma Tržič. Kvalitetna dolgotrajna oskrba velja za poglavitni dejavnik, da je lahko tudi starost lepa in dostojna. Ustanovitev Sosveta starejši občine Tržič je tako eden izmed pomembnih korakov v pravo smer. »Pred nami je veliko dela, po konstitutivni seji pa sem prepri­ čan, da začenjamo pomembno zgodbo, ki bo izboljšala in polepšala marsikatero življenje,« je prepričan Ferjan, ki pojasnjuje, da bodo sestanki praviloma potekali tri do štirikrat letno, ključno pa je nenehno sodelovanje med organizacijami oz. deležniki, ki tvorijo sosvet. Naslednja redna seja sosveta bo predvidoma v mesecu septembru.

Sožitje s starejšimi (foto: arhiv Občine Tržič)

RANE ŠE DANES NISO ZACELJENE V soboto, 8. junija 2019, je bila v spominskem parku Mauthau­ sen spominska slovesnost ob 74. obletnici osvoboditve koncen­ tracijskega taborišča pod Ljubeljem, ki je potekala pod ges­lom: Nikoli več številka, vedno le človek. »Slovenija je v svoji zgodovini dala veliko življenj. Veliko je bilo tragedij, veliko uničenih otroštev, veliko razbitih družin in rane še danes niso zaceljene,« je uvodoma poudaril letošnji slavnostni govornik na slovesnosti predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. Goste je pozdravil gostitelj župan Občine Tržič mag. Borut Sajo­ vic, ki je med drugim dejal, da ga večkrat vprašajo, do kdaj bodo imeli slovesnosti v spomin na dogodke v taborišču Ljubelj: »Moj odgovor, tudi vam, ki ste danes tukaj je jasen: dokler bo treba. Da se ve in ohrani, kdo je bil zaprt za bodečo žico, kdo je bos kopal pozimi tunel in kdo je bil na drugi strani, toplo oblečen, s psi, nahranjen in še kaj. Kadar gre za zgodbo, da se naj nikdar in nikoli več ne ponovi, je ta spomin treba ohranjati,« je še dodal in spomnil, da mnogi pri zgodovini sedijo na ušesih. Pozdravne besede spomina in opomina je gostom namenila člani­ ca mednarodnega komiteja Mauthausen in članica slovenskega taboriščnega odbora Mauthausen dr. Monika Kokalj Kočevar. Spomnila je, da je v taborišču Mauthausen in njegovih podružnicah trpelo in umiralo več kot dvesto tisoč ljudi, med njimi je bilo več kot štiri tisoč Slovencev in skoraj tisoč osemsto Slovencev je v Mauthausnu tudi izgubilo življenje. Udeležence je nagovoril tudi Claude Simon, predsednik društva Amicale nationale de Maut­ hausen et ses komandos. Zahvalil se je solidarnosti prebivalcev Tržiča in okolice, saj so bili zaporniki mnenja, da večina brez njihove podpore trpljenja v taborišču Ljubelj ne bi preživela. Slovesnost sta v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Združenja borcev za vrednote NOB Tržič in Občine Tržič pripravila scenarista Mojca Poredoš in Iztok Pipan. Sooblikovali so jo praporščaki, nastopajoči učenci iz Osnovne šole Križe, godalni kvartet Glasbene šole Tržič, operni pevec Tone Habjan ob spremljavi Daneta Jemca na trobenti in Nejca Jemca na harmoniki ter Orkester Slovenske vojske in recitatorka Lina Potočki Vozny.

Polaganje vencev pred spomenikom žrtev pod Ljubeljem (foto: Iztok Pipan)

iz dela občinske uprave NOV PLOČNIK V KOVORJU V Kovorju so potekala dela za potrebe razširitve ceste, kjer bosta Občina Tržič in Krajevna skupnost Kovor v sodelovanju zgradili pločnik skozi vas. Trenutna dela so namenjena sondiranju oz. ugotavljanju trdnosti terena, sledi pridobitev gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje je predviden v prvi polovici leta 2020.

5

prenovo električnih inštalacij in posodobitev ogrevalnega sistema z uporabo toplotne črpalke z ostalimi pripadajočimi deli. V letu 2020 pa se bo izvajala toplotna izolacija fasade, podzidka in dodatna izolacija strehe. Določena dela, ki ne motijo učnega procesa, se lahko izvajajo izven predvidenih datumov izvedbe, vendar morajo biti zaključena najkasneje do 31. 8. 2020. Ta dela vključujejo izolacijo fasade na severni in zahodni strani objekta, menjavo oken na hodnikih in ostala dela, ki se odvijajo na področju, kjer ni učnega procesa (severni in zahodni del objekta).

FINANČNA SPODBUDA TRŽIŠKIM KMETOM Občina Tržič je tudi letos pripravila razpis za dodelitev nepovrat­ nih sredstev iz proračuna v skupnem znesku 32.000 evrov za namene, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine Tržič. Predstavniki kmetijskih gospodarstev so na včerajšnjem javnem podpisu pogodb pri županu odkrito spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo pri gospodarjenju na svojih kmetijah in v gozdovih.

Vrtanje v Kovorju za potrebe gradnje novega pločnika (Foto: arhiv Občine Tržič).

Z ODMEVNIM KONCERTOM ODPRTLI POLETNO KOPALNO SEZONO NA GORENJSKI PLAŽI Občina Tržič že tradicionalno z dobrim koncertom poskrbi za odprtje poletne sezone na Gorenjski plaži. Za odlično glasbeno spremljavo so tokrat poskrbeli domači Pihalni orkester Tržič, ki je pod vodstvom Francija Podlipnika, najprej sam odigral nekaj skladb in ogrel poln amfiteater plaže, potem pa moči združil s priljubljeno zasavsko skupino Orlek. Njihova glasba je izvirna mešanica rock'n'rolla, pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rockovske postave obsega še pihalno sekcijo in harmoniko, pa jih uvršča v etno folk glasbo. Večer pa so sklenili člani skupine Help! A Beatles Tribute, ki s svojim energičnim vzdušjem in veliko mero natančnosti izvajajo glasbo legendarnih The Beatles.

Občina Tržič je nepovratna sredstva namenila za tri ukrepe, in sicer za pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 21.000 eur, za nove investicije za delo v gozdu 7.600 eur in za podporo delovanju društev/združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja 3.400 eur. Na razpis je prispelo 33 prijav, sredstva so bila razdeljena med vse. »Občina Tržič je, kot podeželska občina s 34 kraji in vasmi, moč­ no porasla z gozdovi, kmetijsko pomembna. V interesu občine je, da zaradi samooskrbe kmetijske in gozdne površine dobro obdelujemo in z njimi vestno gospodarimo,« je po podpisu pogodb povedal mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič. Javni podpis pogodb je vsako leto priložnost, da predstavniki kmetijskih gospodarstev s predstavni­ ki Občine izmenjajo svoje poglede ter opozorijo na ključne težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. »Zadnja leta so zaznamo­ vana z ujmami, točo, žledom, lubadarjem, podori kar kmetje močno občutijo. Sistemski odzivi so tu prepočasni, postajamo preveč papir­ nata družba,« je bil kritičen župan. Tudi gospodarji na kmetijah pravijo, da je vse preveč kupov papirja in besed ter vse premalo učinkovitih dejanj. Izpostavili so tudi problematiko gozdov in gozdnih cest. »Sredstev za gozdne ceste zberemo premalo, dejstvo pa je, da jih uporablja­ jo tudi pohodniki, kolesarji, rekreativci, planinci. Ta zastarel mo­ del vzdrževanja in financiranja gozdnih cest je vsekakor potrebno nadgraditi in izboljšati,« še pravi mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič, ki postaja vse boj turistično prepoznavna, v kateri je trž­nih niš, tudi na področju kmetijstva, obilo. In sklene: »K turiz­ mu in dobremu počutju pa sodi tudi z nasmehom postrežena domača in kakovostna hrana.«

Pihalni orkester Tržič v sozvočju z Orleki (foto: Media butik).

ZNAN JE POTEK SANACIJE VRTCA DETELJICA Celovita energetska obnova Vrtca Tržič, enota Deteljica se bo izvajala v letu 2019 in v letu 2020, v času šolskih počitnic od 20. junija do 25. avgusta. V letu 2019 se bodo izvajala dela delne energetske prenove Vrtca Deteljica, ki obsegajo menjavo stavbnega pohištva (okna, vrata),

Z javnega podpisa pogodb (foto: arhiv Občine Tržič).

6

iz dela občinske uprave

PREJELI SMO ZLATO SRCE SREDIŠČA SRCA SLOVENIJE

ŽUPANOVE PETICE ZA NAJBOLJŠE UČENCE TRŽIŠKIH ŠOL

V občini Tržič smo ponosni, da je Osnovna šola Tržič že tretje leto zapored prejela Zlato srce središča srca Slovenije s strani društva GEOSS za trajnostno, domoljubno, srčno, z domačim okoljem prepleteno vzgojo. Prejeto priznanje je sad večletnega trdega dela in je podeljeno za izjemno šolo, ki vzgaja, misli in uči v srcu. S svojim načinom dela prispeva k razvoju kulture in srčne kulture svojega lokalnega območja. S tem pa bogati zakladnico slovenske kulture, svoje domovine in države. Prof. Stanislav Grum, ravnatelj OŠ Tržič je povedal: »Gorenjska veriga srca, ki smo jo naredili na kranjskem stadionu s 5000 učenci, dijaki in učitelji 15 gorenjskih šol, to potrjuje. Tudi predsednik Pahor nas je počastil s svojo prisot­ nostjo in nagovorom, da smo šola, ki s številnimi ljubečimi in pove­ zovalnimi aktivnostmi v domačem in mednarodnem okolju odločilno vpliva na razvoj kulture, hkrati pa neizmerno bogati slovensko kul­ turo, svojo domovino in mednarodni srčni utrip. V šoli smo ponosni, da ljudje slišijo naše sporočilo.«

Na zadnji šolski dan je bila na obisku pri županu Občine Tržič skupina učencev, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih šolanja. Teh je bilo na OŠ Bistrica, OŠ Tržič in OŠ Križe skupaj 26. Tržiške osnovne šole zapušča generacija otrok letnika 2004. Da so to nasmejani, vedri, zadovoljni ljudje, polni svetovne širine, bogati z znanjem ter ljubeznijo do družine, staršev, domovine, se je z županom Občine Tržič mag. Borutom Sajovicem na sprejemu strinjala tudi dr. Metka Knific Zaletelj, direktorica občinske uprave.

Eden izmed projektov, ki ga je rodilo prizadevanje za pridobitev priznanja, je tudi dogodek »Tržič, moje mesto«, ki je potekal v četrtek, 20. junija, ob 18. uri v Dvorani tržiških olimpijcev.

»Tisti, ki so bili vsa leta odlični pa dokazujejo, da imajo v sebi ne­ kaj več. Naprej voljo in glavo na pravem mestu ter pridnost in ta­ lent. Številni so ob pridobivanju osnovnošolskega znanja aktivni še na društvenem področju, v različnih športnih in kulturnih društvih. Želim jim, da svoje talente in darove izkoriščajo še naprej, ostane­ jo zvesti samemu sebi, svojemu prepričanju. Prepričan sem, da jih čaka lepa prihodnost, nikoli pa naj ne pozabijo na družino, na dom, na vrstnike in prijatelje iz osnovnošolskih klopi ter da so bili in os­ tanejo doma v Tržiču,« je dal popotnico mladim na pragu novega življenjskega poglavja mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič. Priznanja in Županovo petico za devet let odličnosti so prejeli iz OŠ Križe: Lovro Dovžan, Alja Zara Draksler, Ajda Meglič, Andraž Rener in Tjaša Zaplotnik. V OŠ Bistrica so vseh devet let v znanju blesteli: Tina Balkovec, Manca Čadež, Marta Langus, Julija Meglič, Stela Zavrl, Tinkara Jenko, Sara Kukovič, Lejla Mulalić, Eva Puhar in Urška Šlibar. Županovo petico pa so si prislužili tudi odlični učenci iz OŠ Tržič: Patrik Ahačič, Zala Meglič, Uroš Meg­ lič, Gašper Meglič, Neža Kočevar, Tinkara Košir, Špela Dovžan, Katarina Bernard, Neja Skočir, Nastja Tišler in Julija Vogelnik. Županovi petici in posebnemu priznanju je bila kot darilo priložena še sezonska vstopnica za poletne kopalne užitke na Gorenjski plaži.

15. dneva GEOSS pred pomnikom GEOSS na Slivni, ki je potekal v nedeljo, 9. junija, se je udeležil tudi podžupan Občine Tržič Jure Ferjan, ki je ravnatelju OŠ Tržič profesorju Stanislavu Grumu ob prevzemu nagrade iskreno čestital in šolo pohvalil za opravljeno delo (Foto: arhiv Občine Tržič).

VIKEND POHODNIŠTVA NA ZELENICI V objemu Karavank, pri Planinskem domu na Zelenici, bo četrti vikend v juniju pravi praznik pohodništva z dvema družbeno odgovornima akcijama: Gluhi strežejo v planinskih kočah in Sto­ piva skupaj, osvojimo vrh. Za večjo varnost gornikov bo organiziran let­ni tečaj gorništva za zahtevne ture in ferate, ljubitelji narave pa se lahko udeležite usposabljanja na temo Rastlinstvo na območju Karavank in tako spoznate domovino lepega čeveljca. Organiziran bo tudi voden planinski pohod iz doline Poden v Avstriji preko sedla Belščica do Doma na Zelenici, ki vključuje tudi jutranji prevoz z Ljubelja do Podna. Preizkusili boste lahko opremo, pridobljeno v projektu Alpe Adria Karavanke/Karawanken, predvsem pa uživali v brezmejnih razgledih. Dogodki so del projekta Alpe Adria Karavanke/Karawanken, ki se izvaja v okviru Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija in je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Glavni namen projekta je razvoj turistične ponudbe na čezmejnem območju Karavank.

Tihožitje: Zdravko Purgar

spremljamo, poročamo

7

Projekt Starejši za starejše KAREL ŠTUCIN

Starost želimo preživeti v okolju, ki ga poznamo in kjer se dobro počutimo tudi takrat, ko ne moremo v celoti skrbeti zase, ne bi pa radi izgubili samostojnosti in dostojanstva. Projekt Starejši za starejše je oblikovala Zveza društev upokojencev Slovenije z namenom, da ugotovimo, v kakšnih razmerah živijo občani in občanke ne glede na to ali so člani našega društva ali ne, stare 69 in več let, kako jim polepšati starost in olajšati stiske. Društvo upokojencev Tržič se je v projekt vključilo septembra 2011 in je med najuspešnejšimi društvi na Gorenjskem. Tržič ima okrog 2.100 prebivalcev starih 69 let in več. Do zdaj smo jih prvič obiskali 1.580, z njimi izpolnili vprašalnik, s katerim ugotavljamo, v kakšnih razmerah živijo. 285 ali 18 % je bilo tudi takih, ki niso želeli odgovarjati na vprašanja. 639 ali 40 % je bilo takih, ki so imeli ali rabili kakšno pomoč. Ponovnih obiskov je bilo 3.895, kar pomeni, da smo vsakega anketiranca obiskali dva in pol krat. Pri tem je treba povedati, da nekateri niso želeli obiskov, nekateri bi jih imeli pogosto. Ugotovili smo tudi, da je osamljenost precejšen problem starejših, še posebej tistih, ki v poznih letih izgubijo partnerja in nimajo dovolj prijateljev in znancev, ki bi jih obiskovali. Naše društvo je v teh letih nudilo precej raznovrstnih pomoči: druženje (2.026 obiskov), sprehodi (313 sprehodov), prevozi (245 prevozov), pomoč pri hišnih opravilih (28), dostava iz trgovine (26), dostava humanitarnih paketov (15), pomoč pri osebnih opravilih (37). 23 starejšim smo pomagali priti do humanitarnih paketov Rdečega križe, na Centru za socialno delo do enkratnih pomoči. Ugotavljamo, da bi se po smrti zakonca marsikdo preselil v manjše stanovanje, če bi bilo na voljo.

Zanimiv je podatek, da okrog 80 % anketiranih s svojimi prihodki pokrije osnovne življenjske stroške, 8 % včasih zmanjka, pri­ bližno 3 % starostnikov ima s tem precejšnje težave. Največkrat jim pomagajo otroci ali vnuki, sicer se morajo znajti sami. Dobra tretjina se jih počuti zdrave, polovica še kar, ostali se ne počutijo zdrave. S tem povezano je tudi jemanje zdravil: kar 30 % jih jemlje več kot pet vsak dan, 11 % štiri zdravila vsak dan, le 11 % je dovolj zdravih, da ne jemlje zdravil. Starejši se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: se družijo s prijatelji, vrtnarijo, hodijo na izlete, pohode, poslušajo radio, gledajo televizijo. Zanimivo je, da jih več brska po spletu (19 %) kot dela ročna dela (15 %). Kaj si želijo v občini: dnevni center za ljudi s spominskimi motnjami, kamor sodi tudi demenca, (29 %), center dnevnih aktivnost starejših (26 %) in seveda povečanje doma za starejše, možnosti prevozov k zdravniku, v trgovino, da ne bi bilo treba prositi. Ob pomoči Občine Tržič, Lions kluba Bled, Rotary cluba Tržič Naklo in našega društva ob novem letu razdelimo kartice za nakup tistim, ki jih predlagajo prostovoljci. Projekta Starejši za starejše ne bi mogli izvajati v ta­ kem obsegu, če ne bi bilo 31 prostovoljk in prostovolj­ cev, ki pokrivajo celotno občino in svoj prosti čas na­ menjajo humanitarnemu delu, za kar zaslužijo iskreno priznanje. Ne zaprite jim vrat, če vas bodo obiskali. Vsi vaši podatki so dosegljivi le v statistični obliki, vse ostalo (obiski, pomoči in podobno) je po dogovoru.

19. srečanje Gorenjskih izgnancev ALOJZ ŽABKAR, FOTO: RUDI ZADNIK

Gorenjske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 (Bled, Bohinj, Jesenice, Radovljica, Kranj, Srednja Dobrava, Škofja Loka in Tržič) organizirajo vsako leto srečanje gorenjskih izgnancev. Prireditev pripravi vsako leto druga krajevna organizacija v svojem kraju. Letošnje leto je bila na vrsti krajevna organizacija Tržič. Udeležili smo se vseh dosedanjih prireditev, letos pa naj bi se izkazali kot dobri gostitelji. Krajevna organizacija DIS Tržič vključuje izgnance, prisilne delavce in druge žrtve vojnega nasilja, ki so živeli in delali na območju naše občine. Vsi so upokojeni, povprečna starost pa je nad 80 let. Članstvo se vsako leto zmanjšuje, tisti, ki pa to zmorejo, se teh srečanj še vedno radi udeležijo. Na organizacijo tega srečanja smo se pripravljali kar nekaj let. 19. srečanje gorenjskih izgnancev smo pripravili v Tržiču 25. maja 2019 . Prireditev je za člane gorenjskih društev izgnancev in njihovih svojcev ter prijateljev, po odzivu udeležencev, dobro uspela. K temu so največ prispevali Občina Tržič kot pokroviteljica (uporaba Kulturnega centra v Tržiču z udobnimi sedeži), kratek nagovor župana, v program smo vključili pretežno domače izvajalce, zadovoljni smo bili z dobrim vodenjem prireditve in pripravo scenarija. Kot govornik je bil povabljen bibliotekar Nejc Perko, ki je povedal, kako se je kot lokalni vodič taborišča na Ljubelju srečal s skupino otrok iz Vrbe na Koroškem, ki jim ta plat zgodovine ni bila poznana. Udeležence srečanja je pozval, naj povedo svoja do-

živetja vnukom, pravnukom, ker o tistih časih ni napisanih knjig, da bi jih brali zanamci. Trpljenje, krivice in izgubljene priložnosti so krojile življenje do današnjih dni. Za zadovoljstvo in kratko druženje po prireditvi pa smo poskrbeli s krožnikom dobrih govejih tržiških bržol. V preddverju Kulturnega centra nam je Tržiški muzej na panojih prikazal trpljenje v taborišču, podružnici Mathausna na Ljubelju. Prireditve se je udeležilo okrog 200 izgnancev in njihovih svojcev iz gorenjskih društev, za varnost okrog Kulturnega centra so poskrbeli gasilci GD Križe, skratka, prireditev je dobro uspela.

8

spremljamo, poročamo

Mladinski center praznoval 14 let PETRA ŽALIK, FOTO: TARA GRAŠIČ

24. aprila 2019 je Mladinski center Tržič praznoval 14 let delovanja. Smo socialno-varstveni preventivni program Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Tržič. Program že vrsto let ponuja različne oblike pomoči in izobraževalno-zabavne aktivnosti otrokom in mladim, starim od 6 do 26 let. Svetovalna pomoč je namenjena tudi staršem vključenih otrok in mladost­ nikov. V ta namen smo organizirali zabavo, kjer so otroci predstavili naše aktivnosti tudi preko fotografij. Predstavili smo vse izobraževalne, ustvarjalne, kulinarične in športne aktivnosti. Povedali smo, o čem se pogovarjamo in o čem razmišljamo na delavnicah treningov socialnih veščin. Predstavili smo tudi skupino za najstnike, program izletov in taborov. Za besedo smo poprosili župana mag. Boruta Sajovica, ki že vrsto let podpira delovanje programa.

Na praznovanje sta bili povabljeni tudi dr. Metka Knific Zaletelj in Sabina Jagodnik. Izvedli smo tudi tombolo s štirinajstimi nagradami. Zabavali smo se ob družabnih

igrah in izdelovanju voščilnic. Ob zaključku smo skupaj z mladostniki pripravili pogostitev in razrezali torto, ki so jo sami spekli.

Zaključek krožkov osnovnošolskega podjetništva NATALIJA BRUMEN, FOTO: NEJC KONJEVIČ

»Na mladih in na dobrih idejah svet stoji. Včasih je zgolj vprašanje časa, kdaj se ures­ ničijo.« V ponedeljek, 20. maja 2019, se je v Osnovni šoli Tržič odvil zaključek osnovnošolskega podjetništva, kjer se je predstavilo šest skupin. Potegovale so se za naziv 'Naj ideja Tržič 2019'. Na prireditvi so se predstavili učenci iz vseh treh tržiških osnovnih šol, ki so od oktobra do maja obiskovali podjetniški

krožek, ki je potekal v okviru iniciative TržičPodjeten.si. Žirija, ki so jo tokrat sestavljali Andrej Remškar, Tilen Tomazin in mentor Nejc Konjevič, je imela težko delo. A na koncu so glavno nagrado podelili skupini 'Pozdravček', v zasedbi Nike Nemec, Mariše Kos in Teje Kovačič. Predstavile so zdravilni napitek iz ingverja, limone in medu. Dekleta so se enkrat že uspešno predstavile, saj so na zimskem taboru v Postojni, prejele nagrado za najboljši pitch.

Program je povezoval Maks Žumer, ki je tudi sam obiskoval podjetniške krožke. Prenos so snemali. Celotno prireditev si lahko ogledate na youtubu. Z novim šolskim letom bodo na Ljudski univerzi Tržič potekali ponovni vpisi za 'Osnovnošolsko podjetništvo' pod vodstvom izkušenega mentorja Nejca Konjeviča. Lepo vabljeni vsi učenci, ki imate ideje; ki želite izboljšati javni nastop; ki se želite družiti, zabavati in se obenem na­ učiti koristnih poslovnih veščin.

spremljamo, poročamo

9

Uspehi mladih pianistov Glasbene šole Tržič TANJA AHAČIČ, FOTO: PRIMOŽ AHAČIČ

V letošnjem šolskem letu je bil klavirski oddelek Glasbene šole Tržič zelo dejaven. Poleg številnih koncertov v domačem kraju so naši mladi pianisti predstavljali svoj inštrument tudi drugod po Sloveniji. Imeli smo srečanje pianistov Gorenjske v Kranju, koncert nagrajencev mednarodnih tekmovanj v Opčinah ter Naborjetu v Italiji, koncert na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. Nekaj naših obetavnih učencev pa se je zelo uspešno udeležilo klavirskih tekmovanj. Trdo delo, ure in ure sedenja pri klavirju ter nesebično delo profesorjev, ki so svoje znanje neutrudno predajali svojim učencem, je obrodilo sadove, saj smo prav na vseh tekmovanjih dosegli odmevne rezultate. Največ učencev se je udeležilo mednarodnega klavirskega tekmovanja v Naborjetu v Italiji. Ajda Gramc in Iza Gros, obe učenki Primoža Ahačiča, sta dosegli 1. nagrado, Iza Gros je v svoji kategoriji osvojila tudi 1. mesto. 1. nagrado je dosegel tudi Oskar Šavs ter klavirska dueta Oskar Šavs-Nejc Strnad Podlesnik in Iza Gros-Katarina Bernard. Oba dueta sta osvojila 1. mesti. Vsi delujejo pod mentorstvom Tanje Ahačič. Tudi Mina Primožič je osvojila 1. nagrado, njen mentor je Sašo Simić. 2. nagrade so osvojili Marta Langus, Veronika Bohinjc, Nika Melihen (mentor

S. Simić) ter Nejc Strnad Podlesnik (mentorica T. Ahačič). Mina Primožič in Marta Langus sta sodelovali tudi na mednarod­ nem Koroškem klavirskem tekmovanju, slednja pa še na državnem tekmovanju TEMSIG in mednarodnem tekmovanju I. Rijavec, kjer je v kategoriji srednješolcev osvojila 2. nagrado. Klavir jo je tako navdušil, da se je odločila za nadaljevanje

študija klavirja na Umetniški gimnaziji Koper, kjer je opravila sprejemni preizkus. Vse osvojene nagrade so v veliko zadovoljstvo in ponos tudi profesorjem na glasbeni šoli, saj poleg veselja na obrazih svojih učencev dobijo tudi potrditev dobrega dela in zagon za delo s prihodnjimi rodovi mladih pianistov.

Goodyearovi zaposleni v Tržiču izvedli dve prostovoljski akciji za otroke SIMONA DIJAK, FOTO: ARHIV GOODYEAR DUNLOP SAVA TIRES

Boljša prihodnost je Goodyearov globalni program družbene odgovornosti, v sklopu katerega družba od leta 2016 izvaja različne prostovoljske akcije, s katerimi se aktivno vključuje v lokalne skupnosti. Glavni cilj je, da zaposleni v sodelovanju z zunanjimi organizacijami pomagajo ustvariti boljši prostor za življenje in delo. V l. 2017 in 2018 je bilo v Sloveniji izvedenih 11 projektov, v letošnjem letu pa je pobuda še bolj priljubljena. Več kot 120 zaposlenih se bo namreč udeležilo 13 prostovoljskih akcij na področju okoljske trajnosti, varne mobilnosti oziroma spodbujanja otrok in odraslih, da dosežejo svoj polni potencial. Ekipa prostovoljcev se je letos odločila, da v enoti Lom pod Storžičem Vrtca Tržič organizira delavnico varnosti za najmlajše in najbolj ranljive udeležence v prometu. V sodelovanju z inštruktorji iz AZMS-ja so pripravili predavanje, na katerem so otrokom predstavili, kdaj morajo biti na cesti najbolj pazljivi. Po predavanju so ot-

roci svoje znanje dokazali z opravljanjem »vozniškega izpita«, ki je vključeval tudi vožnjo z električnimi avtomobilčki po poligonu na parkirišču vrtca. Goodyearovci pa so v okviru programa Boljša prihodnost poskrbeli tudi za otroke, ki na Gorenjskem obiskujejo treninge

lokostrelstva. Ker je ta šport v javnosti pogosto spregledan, so prostovoljci Gorenjskemu lokostrelskemu klubu Tržič izdelali nove tarče in popravili nekaj že izrab­ ljenih. Izdelane tarče bodo podelili petim lokalnim osnovnim šolam, kjer potekajo treningi lokostrelstva za osnovnošolske in srednješolske otroke.

10

med ljudmi

90 let Janeza Vagnerja DR. HERMAN BERČIČ, FAKULTETA ZA ŠPORT – PROFESOR V POKOJU, FOTO: JANEZ LAIBACHER, ARHIV RK KRIŽE

Janez Vagner, učitelj telovadbe ali športni pedagog kot danes poimenujemo tovrstne športne strokovnjake, smučarski vizionar in športni zanesenjak praznuje letos 24. junija 90 let. To je lep življenjski jubilej, ki zasluži našo posebno pozornost. Zato o človeku, ki je tako pomembno zaznamoval Tržič na področju športne kulture spregovorimo nekaj več. Tudi zaradi spoštovanja do vsega, kar je storil za številne generacije Tržičank in Tržičanov. Osvetlimo torej tiste pomembne mejnike v razvoju telesne vzgoje, tržiškega športa in gibalne kulture nasploh, v katerih je spoštovani učitelj pustil neizbrisne sledi. Njegov prihod v Tržič je pomenil veliko pridobitev in dvig kakovosti pedagoškega dela na takratni nižji gimnaziji. Kot mlad učitelj je v tedanjem času z metodično-didaktičnimi novostmi in z novimi pedagoškimi prijemi ter njemu lastnim pedagoškim erosom, pričel oblikovati nov rod športnih navdušencev. Bil sem njegov učenec oz. dijak in skupaj s sošolci smo sledili njegovemu pedagoškemu delu v telovadnici, na igriščih in tudi v naravnem okolju zelenega in belega Tržiča. Spominjam se dinamične sestave z žogami, s katero smo obogatili in popestrili številne javne nas­ tope. Spoznavali smo kros in tek v naravi nasploh, ob tem pa je spoštovani učitelj govoril, da v teku trenutno še ne vidimo pravih koristi, z leti pa jih bomo zanesljivo spoznali. Njegova pobuda je bila, da smo si ob sedanjih tržiških blokih z razširitvijo prostora za drsanje uredili primerno drsališče. To je bilo zimsko veselje, ki je pomenilo pravo sprostitev po uri angleščine ali matematike. Igro velikega rokometa smo kot prvi v Tržiču igrali na nogometnem

igrišču pod gradom, tam, kjer danes stoji novozgrajena Osnovna šola Tržič. Ker je bil slavljenec tudi sam odličen rokometaš, je razumljivo, da je ob tržiški telovadnici ali Sokolnici kot smo jo takrat imenovali, na novem rokometnem igrišču pod njegovim vodstvom zrasel nov rod tržiških rokometašev. Najprej je kot soigralec, potem pa kot uspešen trener, ponesel sloves tržiških rokometašev širom Slovenije. Zato povsem upravičeno velja za očeta tržiškega rokometa. Večkrat nagrajeni smučarski delavec in velik ljubitelj smučanja je, ob organizaciji številnih smučarskih tečajev, skupaj z Zdravkom Križajem osnoval znamenito tržiško alpsko šolo smučanja, iz katere so izšli številni vrhunski alpski smučarji, med njimi tudi izjemni Bojan Križaj. Takratne izbrane metode vadbe in treningov, ki jih je današnji slavljenec timsko (s skupnim sodelovanjem in vodenjem), vključeval v trenažni proces, so uspehov željni mladi smučarji doživljali kot zelo spodbudne in izjemno motivacijske. Še zlasti zato, ker so se kmalu pričeli pojavljati tudi prvi uspehi na smučarskih tekmovanjih. To je bila dokončna potrditev pravega in trdega dela v telovadnici, v tržiškem naravnem okolju, v Poreču, na zasneženih strminah Zelenice, pa tudi drugod. Dober učitelj in trener vedno raste s svojimi varovanci, ti pa seveda rastejo z njim. Tudi Janez Vagner je ob uspešnem pedagoškem in trenerskem delu in s sodelovanjem sodelavcev doživ­ ljal prav to, tako s svojimi mladimi smučarji kot tudi zrelimi rokometaši. Športni pedagog in učitelj Janez Vagner je strokovni krog svojega delovanja širil

in dvignil na tako kakovostno raven, da je bila prepoznavna tudi na ravni nacionalne smučarske organizacije oz. Zveze učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS). Zato je poleg drugih priznanj in nagrad, tudi na tej ravni prejel visoko priznanje. V domačem okolju pa je ob 90-letnici poučevanja smučanja v Tržiču za življenjsko delo prejel naziv častnega člana Kluba učiteljev in trenerjev smučanja Tržič. Še vedno je vzoren rekreativni športnik. Kar je učil, tudi udejanja v vsakodnevnem življenju. Danes bi rekli, da s svojim zgledom kaže ljudem, kako živeti zdrav življenjski slog z zadosti primernega gibanja v izbranih športno rekreativnih aktivnostih, ki upočasnjujejo, sicer neizbežne, procese staranja. Še vedno mu je v veliko veselje igranje tenisa, ki ne pomeni le ustrezno gibalno dejavnost, marveč tudi sproščeno druženje s prijatelji. Spoštovanemu učitelju želimo, da tako ostane še dolgo. Hkrati pa mu v imenu številnih generacij šolarjev, dijakov, smučarjev, rokometašev in vseh drugih prijateljev športa v Tržiču želimo še mnogo klenih let in obilico zdravja na njegovi življenjski poti.

med ljudmi

11

Metka Kavčič, najstarejša Tržičanka TANJA AHAČIČ, FOTO: TINA GATEJ

Če dolgo živiš, marsikaj preživiš. Metka je preživela cesarja, kralja, nekaj predsednikov, tri vojne pa pet oz. šest držav, čeprav se je preselila le iz Loma pod Storžičem v Tržič in Ročevnico, kjer danes živi v Domu Petra Uzarja. Metka Kavčič se je rodila 6. 7. 1914 v družini Peharc, po domače pr' Robež. To je bila klena kmetska družina, gostilno so imeli že od leta 1860. Kuhali so odlične bržole in gostov nikoli ni manjkalo. Dober glas je segal celo do Dunaja. Ko je bila stara 10 dni, je moral oče v vojsko na Tirolsko. Divjala je 1. svetovna vojna. Štiri leta je mama sama skrbela za družino. Metka je imela štiri brate in tri sestre. V šolo je hodila iz Loma peš v Tržič. V vsakem vremenu, po dežju in snegu. Bila je bistra in marljiva, zato je ravnatelj Albin Lajevec svetoval staršem, naj obiskuje še obrtno šolo. Med šolanjem na obrtni šoli pa je spoznala svojega življenjskega sopotnika Antona. Zaljubila sta se, poročila. Metka se je preselila k možu in tašči. Rodila sta se dva krasna fanta Anton in Pavel. Metka je imela dovolj dela doma, saj je poleg gospodinjskih opravil še šivala copate, norma je bila 20 copat dnevno. Življenje je teklo naprej, sinova sta odras­ la, se odselila, tašča je umrla, z možem

sta ostala sama. Metka si je zaželela službe. Stara 50 let je sprejela službo kuharice malic, do 9. ure je morala pripraviti malico za 70 ljudi. Čez štiri leta je postala vodja Delikatese v Tržiču. Čez štiri leta so Delikateso zaprli, Metko pa so mesarji povabili v delavnico za izdelovanje klobas. Mojster jo je izzval, kdo naredi več klobas, ona jih je naredila 10 manj, kar je bilo odlično za novinko. Metka in njen mož sta bila ljubitelja narave in planin. Z družbo 7 veselih Tržičanov so prehodili mnoge planine in gore. Tudi na vrhu Triglava je zavriskala. Leta so tekla, Metka je ovdovela. Bila je sama, a ne osamljena. Še vedno je hodila na domačijo pomagat. Peš v Lom in utrujena peš nazaj v Tržič. Metkino telo se je utrudilo. Odločila se je, da se preseli v Dom Petra Uzarja. V hišo prijaznih ljudi je vstopila 15. oktobra 2012, kjer se je hitro prilagodila novemu načinu življenja. Metka je aktivna v pogovorni skupini, na prireditvah. Ne more pozabiti praznovanja svojega stotega rojstnega dne. Torta, šopki rož, objem in poljub župana, direktorice, predsednice DU Tržič, pevski zbor ji je zapel njeno najljubšo Zapoj mi ptičica pesmico, čestital ji je tudi predsednik KS Lom pod Storžičem Matej Slapar, zabaval humorist Peška.

So lahko v maju rojeni drugačni kot maj sam MARINKA KENK-TOMAZIN, FOTO: DRUŽINSKI ARHIV

17. maja pred 90 leti se je v Sebenjah na veliki kmetiji pri Čebrovih rodila Milka Tomazin (Ljudmila Bohinc). Bili so štiri dekleta in dva fanta. Poročila se je z Vinkom Tomazinom, družino s petimi otroki (Viktor, Emi, Boris, Janja, Brigita) sta »spravila gor« v hiši nasproti Kina Tržič (sedanji Kulturni center), kjer je dolga leta delala. Enaindvajset vnukinj in vnukov ima in pet pravnukov. Milka Tomazin je bila kot Zvezdica Zas­ panka poslana z neba za nas. Zaspana ni mogla biti, veliko je delala pa je vse delala rada, saj je z zvezdami v sorodstvu. Z milim nasmehom in neizmerno ljubeznivostjo je mehčala razbojniška srca, učila reči lepe besede. Zato ji znamo sedaj reči: »Ljuba mama, hvala!« Vselej smo (lahko) občudovali njeno mirnost in dobroto. Kako sprejema svoje otroke in vse »dodane« kot najboljše. Objame nas ob vsakem srečanju - od kod ta

prelep, globok nagib, saj starši takrat niso kaj prida objemali. Ampak zvezdni objem zdravi, poveže, prižge luč dnevom. Pomagala je, kadar je le mogla. Ni prenašala besed, zaupano in videno je zaklenila in nikoli odprla, zato med njenimi ni prepirov. Je izredno skromna in hvaležna za vsako malenkost. Zna se veseliti življenja. Njeno govorjenje se ne vrti okoli bolečin. Je notranje ponosna. Z leti se je pokazala njena vesela narava. Kako zna zavriskati, kakšno iskro in humor nosijo njene izjave. Naša mama je carica, pravijo vnuki. Kako dobro, da ji je dana lepa starost, saj je prej le delala, sedaj pa ima čas gledati, kako se olistajo drevesa, zacvetijo rože, poslušati pomladi neumorne ptice, poleteti k vnukinji v Bruselj. In lahko se je razveselila pravnukov. Naša mama žari od znotraj in je zelo lepa mama. Veseli smo, da jo imamo.

Veselo in zabavno je bilo tudi naslednje leto in naslednje leto in naslednje leto. In veselo bo tudi letos, ko bo Metka upihnila 105 svečk. Metka je dober človek, vsakemu nameni lepo in včasih hudomušno besedo, ki izvabi nasmeh. Je polna optimizma, vedrine in pozitivne energije. Metkina misel je: »Ljubiti življenje, nara­ vo in delo, pa bo lep uspeh imelo!«

12

med ljudmi

Izlet KS Sebenje na Obalo ALENKA GOLMAJER TERZIEV, FOTO: DAVID AHAČIČ

Druga junijska sobota je v Krajevni skupnosti Sebenje rezervirana za izlet krajanov. Tokrat smo se popeljali do morja. Prva naša postaja so bile Hrastovlje. V stari cerkvici Svete Trojice smo občudovali stenske poslikave, med katerimi je najbolj poznana freska Mrtvaški ples. V tej istrski vasici smo imeli tudi že tradicionalno malico: kruh z zaseko in suho klobaso. Obiskali smo vas Marezige in njihovo poz­ nano vinsko fontano. V Marezigah je v tem času potekala prireditev Praznik refoška, kar smo z veseljem izkoristili za degustacijo sira in vina. Z avtobusom smo se zapeljali po Luki Koper. V enournem ogledu smo dobili pri­ bližno predstavo o delovnih procesih, ki vsakodnevno potekajo v pristanišču, ter o raznovrstnosti blaga, s katerim manipulirajo luški delavci. V Kopru smo obiskali najmodernejšo oljarno oljčnega olja, Oljarno Lisjak. Kako pravilno ravnati s kaktusi, pa smo se na­ učili v Vrtu kaktusov v Seči.

Zadnja postaja našega izleta je bilo mesto Piran, kjer smo imeli po ogledu mestnih znamenitosti tudi pozno kosilo.

Pred odhodom domov, smo se še sprehodili ob morju.

Izlet starejših krajanov Loma v Gorenjo vas in Žiri MIRA ČEMAŽAR, PREDSEDNICA KO RK LOM, FOTO: MIRA ČEMAŽAR

KO RK Lom pod Storžičem je peljal na binkoštni ponedeljek krajane Loma na izlet v Gorenjo vas in Žiri. Na kmetiji Pr' Leskovc, Stara Oselica, ki jo vodi dobitnik priznanja mladi gospodar Jakob Dolinar, se ukvarjajo s pridelavo mlečnih izdelkov. Tam smo imeli degus­ tacijo sirov, skute, namazov, jogurtov. Domače izdelke smo lahko tudi kupili. Pot nas je vodila v Žiri, kjer smo si ogledali proizvodnjo v Alpini Žiri in dobili veliko zanimivih informacij. V njihovi trgovini smo lahko kupili tudi novo obutev. Ob vračanju proti Škofji Loki smo si na kmetiji Pr' Okršlan, Sveti Florijan ogledali muzej starega kmečkega orodja, gospodar Janez Kožuh nam je predstavil kmetijo, na kateri smo se tudi okrepčali. Ob prijetnem druženju, petju in harmoniki smo nazdravili številnim okroglim obletnicam krajanov Loma. Vsi so nas navdušili s svojo prijaznostjo, zavzetostjo za delo, vključevanjem mladih v delo. Posebna zahvala gre Joži Demšar, predsednici Društva podeželskih žena Blegoš, ki nas je vseskozi spremljala in nam s svojo prijaznostjo in informacijami

polepšala in obogatila izlet. Hvala pa tudi Viki Stojko, članici ekipe Prve pomoči OZ RK Tržič in vsem ostalim prostovoljcem za spremstvo in pomoč na izletu.

Finančno so nam pomagali: KS Lom pod Storžičem, Zavarovalnica Triglav, Megales in Melom. Vsem najlepša hvala za podporo.

med ljudmi

13

Letovanje starejših, Veržej 2019 MOJCA SEDMINEK, FOTO: POLONA DULC

V juniju smo v Karitas Tržič-Bistrica že drugič organizirali štiridnevno letovanje za starejše v Veržeju v zavodu Marianum, s katerim upravljajo salezijanci Don Bosca. Namen takšnega letovanja je druženje in preživljanje prostega časa v skupini. Letovanje je potekalo od 9. do 12. junija. Udeležilo se ga je 20 starejših žensk. Z nami je bil tudi gospod David Jensterle, župnik župnij Bistrica, Duplje in Leše. Po namestitvi so nam pokazali okolico zavoda, kjer upravljajo sami z vrtom, čebelnjakom, postavili pa so tudi glamping vas. Ogledale smo si bližnjo cerkev, ki nosi ime po sv. Mihaelu in spominski park Slavka Osterca, skladatelja in glasbenega učitelja v sredini vasi Veržej.

Popoldanski čas smo preživeli na kopanju v Banovcih v senci mogočnih dreves. Do tja in nazaj so nas popeljali prijazni člani doma Marijanišča. Zadnji dan je sledila degustacija vin in druženje ob harmoniki, ki jo odlično obvlada tamkajšnji direktor zavoda gospod Kopač. Marsikatera je na počitnikovanje odšla zbojaznijo in s seboj nesla tegobe vsakdana. Vendar pa je prevladalo spoznanje, da druženje in dobra volja še kako čudežno pozdravi naše glave.

Prav je, da skrbimo za mladi rod, kar se tiče počitnic. Vse premalo pa je počitnikovanja in druženja starejših, ki v svojem vsakdanu iščejo smisel življenja, ki ga imajo še pred sabo. Zahvala gre vsem donatorjem, ki jih je bilo sedem in organizatorjem, brez katerih takšnega letovanja ne bi bilo možno organizirati. Projekt je podprla tudi Občina Tržič.

Vsako jutro pred zajtrkom smo v kapeli Marijanišča opravili molitev rožnega venca in sv. mašo. V dopoldanskem času so bile organizirane ročne delavnice v bližnjem rokodelskem centru Duo. Prvi dan smo s pomočjo članic Društva upokojencev Veržej izdelovale vizitke s šivanjem-pretikanjem na papir. Drugi dan je potekalo slikanje na kamne in pa tradicionalno pletenje izdelkov iz slame. Sledila pa je še delavnica izdelovanja glinenih izdelkov. Vsaka udeleženka si je v teh dneh lahko izdelala svoj izdelek v spomin.

Klemen Belhar doktoriral na področju antropologije UREDNIŠKI ODBOR TRŽIČANA, FOTO: KLEMEN BELHAR

Klemen Belhar je marca letos doktoriral na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem na področju antropologije. Njegova doktorska disertacja ima naslov Narava kot urejevalno načelo in protislovni ideološki diskurz. Disertacija je zahtevala raziskovanje na področjih filozofije, zgodovine in antropologije. V njej raziskuje zgodovino pojma narava in njegovo ideološko rabo v različnih družbenih okoliščinah. Ugotavlja, da se je podoba narave spreminjala skladno s spremembami v družbi. Družba, politika in morala so svojo osnovno ideološko podstat črpale iz predstav o naravi, ki naj bi določale izvirno osnovno stanja posameznika in družbe. Na naravi vzpostavljene ideologije nikoli niso bile konsistentne, ampak izpostavljene različnim protislovjem, ki so rezultat ideoloških silnic v družbi. Takšne so tudi sodobne rabe narave, ki vzpostavljajo polje, na katerem potekajo ideološke

hrana in narava kot prostor. Na podlagi predstav o naravnem stanju so se v zgodovini in sodobnosti vzpostavljale hierarhije bitij in ljudi, ki so vodile v diskriminacijo in instrumentalno rabo. Preseganje takšne diskriminacije zahteva konec vere v naravo kot določujočo stvarnost in osnovno urejevalno načelo sveta. Zanima ga predvsem raziskovanje idej, ki se zdijo vpete v način razmišljanja in delovanja ljudi, do mere, ko pozabimo, da gre za ideje, za izum in ideologijo. Pretresanje takšnih idej nam lahko pove veliko o tem, kako ljudje razmišljamo in delujemo v družbi in kako družbe zgradijo svoje osnovne ideologije, ki jim omogočajo dolgoročno preživetje. Spremembe takšnih ideologij odpirajo polje svobode in omogočajo pozitivno preoblikovanje družb. bitke za vzpostavitev moralnosti v sodobni družbi. Glavna področja tega boja so spol,

Dr. Klemen Belhar, iskrene čestitke!

14

med ljudmi

INTERVJU: Ples na vozičku z Bredo Košir MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV BREDE KOŠIR

Ples na vozičkih se je pred manj kot pol stoletja razvil na Švedskem, prvo mednarodno tekmovanje je potekalo leta 1977, dobrih deset let kasneje pa je postal tekmovalni šport v okviru Paraolimpijskega komiteja. V Sloveniji, kjer je to še mlada panoga, je ledino zaoral Plesni klub Zebra, ki je prva skupina tako imenovanega »wheelchair dancinga« in deluje od leta 2009. V tem času je klub uresničil več uspešnih plesnih projektov, njegovi člani pa se lahko pohvalijo z več odličnimi uvrstitvami na svetovnih tekmovanjih. In med njimi je tudi domačinka Breda Košir.

Kdaj se ja začela tvoja plesna pot? Že od majhnega sva s sestrico povsod plesali skupaj, z očijem in mamico pa na veselicah in ob raznih priložnostih. Nikoli pa si nisem mislila, da se bom kadarkoli ukvarjala s plesom. Moja plesna pot se je začela decembra 2016, sredi 2. letnika študija delovne terapije. S sošolko Lauro sva se odločili obiskati študentski ples v Rožni dolini. Med vsemi prisotnimi na plesišču je po mojem mnenju najbolj izstopal Amir, ki je plesal na invalidskem vozičku. Ves večer sem ga opazovala, kako pleše. Nato sem se doma pozanimala o plesnem klubu Zebra in se z Amirjem dogovorila, da pridem pogledat v klub. Bilo je sproščeno, vsi so bili prijazni. Že na prvem treningu je do mene prišel moj soplesalec Miha Rednak in me vprašal, če bi plesala z njim.

Zakaj ravno para disciplina? Od kod strast? Ples na vozičkih se mi je že takoj na začetku zdel izredno zanimiv in navdušujoč, predvsem pa nekaj, česar še nikoli nisem videla. Že zaradi faksa se mi je zdelo super, da spoznam gibalno ovirane osebe in izvem kaj več o njih. Na prvem treningu me je prevzela energija para plesalcev, njihova volja do življenja in želja, da premikajo meje ne glede na ovire, ki jih imajo. Težko je opisati vse te občutke, enostavno te prevzame.

Kako pa bi opisala ta tekmovalni šport, na kaj morate biti plesalci pozorni? Pri tekmovalnem vidiku para plesa je najpogostejša oblika v combi paru, kjer en plesalec pleše na vozičku, drugi pa je njegov hodeči partner. Sodniška ocena je odvisna od obeh plesnih partnerjev, zato predstavlja enega izmed najbolj integriranih para športov. Pleše lahko vsak, ki se srečuje s kakršno koli gibalno oviranostjo (cerebralna paraliza, amputacije spodnjih okončin, mišična distrofija, osebe po nesrečah, kot so paraplegiki in tetraplegiki, ...), na ta način ima oseba možnost izraziti

svoja čustva in doživljanje ob glasbi. Poleg combi obliki obstajajo še duo (dva plesalca na vozičkih), single (samo en plesalec na vozičku) ter freestyle oz. prosti slog. Pri para plesu moramo biti tako kot hodeči plesalci pozorni na držo, premik v prostor, energijo med plesalcema, natančno tehnično izvedbo korakov in usklajenost, ob tem moramo upoštevati zakonitosti vozička in moramo določene elemente malo prilagoditi.

Zadnje velike uspehe si dosegla z Mi­ hom Rednakom, kako izbiraš sople­ salce, če jih? Pridejo kdaj dnevi, ko ko­ raki in kolesa ne stečejo in se odpravita raje na kakšno kavo? Miha je zaenkrat moj prvi in edini soplesalec, saj se s plesom ukvarjam šele eno leto in pol. Tako kot pri vseh stvareh, ki jih počnemo v življenju, tudi tukaj nastopijo slabi dnevi, ko nama kaj ne gre ali sva popolnoma brez energije. Jaz se trudim po najboljših močeh, da tudi ob takih dnevih spravim iz sebe čim več. Prav tako je pomembno, da drug drugega motivirava. Včasih tudi zaključiva malo prej s treningom in se potem odpraviva na kakšno kavo ali kosilo.

Koliko je potrebno treningov za eno plesno točko? Kako je s koraki, izbiro glasbe, oblek …? Število treningov se razlikuje od nastopa do nastopa. Na skupinskih treningih, ki potekajo 2x tedensko po dve uri se pri­ pravljamo na tekmovanja. Na teh treningih se dela na tehniki in splošni plesni kondi-

ciji. Na individualnih urah, ki jih plačujemo posebej, pa se ti trener posveti individualno, sestavljajo se koreografije, dela se na stvareh, za katere trener meni, da ti ne gredo, rešuje se vprašanja in sestavljajo se tudi dodatne koreografije za nastope. Potem so tu še treningi brez trenerja, plesni kondicijski treningi, zdrava prehrana, dovolj spanca in še bi lahko naštevali. Število treningov je največkrat odvisno od časa, ki ga imava na voljo, saj sva zaenkrat še oba študenta in od denarnih sredstev, saj vse skupaj ni ravno poceni. Ne moreva si privoščiti vsakotedenskih individualnih ur, ki bi jih potrebovala za izboljšanje kakovosti najinega plesa, a se trudiva po najboljših močeh. Glasbo za nastope izbirava po občutku, odvisno za kakšne vrste dogodek gre, kaj se nama zdi, da ljudje poznajo, kaj nama je všeč in kaj nama »paše« na določeno koreografijo. Glasbe, na katere plešemo na tekmovanjih, pa ne poznamo vnaprej. Plesne obleke, ki se uporabljajo na tekmovanjih, so čudovite na pogled, a tudi zelo drage. Večina plesalk zelo pogosto menja svoje obleke, kar pa meni kot študentki predstavlja veliko obremenitev. Največja zahvala za moje obleke gre mamici, ki mi pomaga pri dodelovanju, spreminjanju in popravilih oblek.

Kakšna pa je konkurenca? Plesni klub Zebra je zaenkrat edini plesni klub v Sloveniji, ki se ukvarja s para plesom oz. plesom na vozičkih. Na državnih prvenstvih smo si zaradi tega konkurenca med seboj. Konkurenca na mednarodnih tekmovanjih je različna. Držav je veliko,

med ljudmi nekatere vlagajo veliko več denarja v raz­ voj svojih plesalcev, s čimer jim omogočajo lažje doseganje stopničk. A to seveda ne pomeni, da niso nepremagljivi.

Imaš v spominu kakšen nastop, ki je bil nekaj posebnega in ga ne boš nikoli pozabila? Meni osebno največ pomeni nastop v oddaji Dan najlepših sanj, kamor sem prijavila Miha. Njegov voziček je bil že precej star, počasen in neprimeren za njegove težave, ki jih ima pri gibanju. Res sem hvaležna ustvarjalcem oddaje, da so nama pomagali premagati eno izmed ovir na poti do uresničitve najinih sanj. Ples v studiu mi bo za vedno ostal v spominu.

Letos je za tabo zelo uspešno leto. Tvo­ jo sobo krasijo številne medalje, kate­ ro pa si šteješ v največjo čast in ponos? Za mano je gotovo najbolj uspešno leto v mojem življenju. Poleg tega, da sem uspešno opravila že vse izpite na faksu, prejela priznanje za najuspešnejšo študentko

delovne terapije in me čaka samo še diploma, se mi je leto seveda zapisalo tudi po vseh uspešno osvojenih medaljah. Zaenkrat nama je s soplesalcem Mihom uspelo čisto na vsaki tekmi osvojiti 1. mesto. Imava že kar 7 zlatih medalj. Med vsemi tekmami sem najbolj ponosna na dosežek na Nizozemskem, kjer sva v kategoriji World cup latin 2 uspela, poleg zlate medalje sva domov prinesla tudi pokal.

Kako pa je »ples na vozičkih« sprejet v Sloveniji? Bo potrebno še veliko pre­ mikov? Ples na vozičkih je vsako leto bolje sprejet na državnih prvenstvih. Lansko leto je bilo prvič organizirano državno prvenstvo v standardnih plesih skupaj s hodečimi plesalci. Na žalost pa na tej tekmi organizatorji niso pomisli, da je potrebno poleg dostopne dvorane priskrbeti tudi stranišča, prilagojena osebam na vozičkih. Razmere se izboljšujejo, a bo potrebno še veliko dela. Podpore s strani Plesne zveze zaenkrat še ni, Zveza za šport invali-

dov Slovenije nam vsako leto donira nekaj malo denarja, sodniki še ne poznajo dovolj zakonitosti para plesa, prav tako medijsko ta šport še ni podprt, zato moramo za vso promocijo skrbeti plesalci sami. Vsi pa upamo, da se bodo razmere kmalu izboljšale.

Kaj te čaka v prihodnosti? Do konca leta se nameravam udeležiti samo še treh tekem, saj je vsaka kar precejšen finančni zalogaj. Že zelo kmalu (23. junija) me čaka Državno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov v Novem mestu. Naslednja mednarodna tekma, ki se je bova udeležila, bo Para Dance Sport Polish Open na Poljskem (Lomianki) v začetku oktobra, kjer se bova prvič pomerila v najvišji kategoriji IPC combi 1. Tam bova tudi lovila normo za svetovno prvenstvo in z nekaj sreče se bova v začetku decembra udeležila Svetovnega prvenstva v Bonnu v Nemčiji.

Na angelsko nedeljo Tržičani tudi v Avstriji ustvarjamo lep, kulturen in sproščen brodarski praznik MARIJA LAVTAR, FOTO: JANEZ PISKAR

Hitro je leto naokrog in spet smo romali. Enajst romarjev se je v soboto, 1. junija, peš odpravilo preko starega Ljubelja v Glinje na Koroškem. Pri kmetiji Žerjav so bili lepo sprejeti. Okrepčali so se, na senu prespali in po 10. uri prispeli v Glinje. Druga skupina romarjev se v nedeljo, 2. junija, v Glinje odpeljala z avtobusom. Ob 8.30 smo startali iz Loma pod Storžičem, v restavraciji Raj vzeli odlično pripravljen obrok hrane in skozi vasi sprejeli še prijavljene udeležence romanja. Pričakali smo še peš romarje na tamkajšnjem letališču in skupaj smo krenili do cerkvice sv. Valentina, se udeležili sv. maše, ki jo je vodil v slovenskem jeziku tamkajšnji, tudi nam priljubljen župnik. Pri sv. maši je pel moški pevski zbor iz Podnarta in na koncu izvedel še koncert, ki je vse zelo navdušil. Spet smo bili deležni bogate zakuske tamkajšnjih gospodinj, ki pa je zaradi velike udeležbe in dobrot skoraj pošla. Lepo vreme, vožnja s čolnom po Dravi in Monika s svojo harmoniko so pripomogli k veselemu in sproščenemu vzdušju. Ob 16.00 uri smo se odpeljali proti domu. Nekaj pohod­ nikov se je vrnilo z nami z avtobusom, 6 pa je ohranilo tradicijo romanja in so se peš vrnili domov..

15

16

med ljudmi

Lojze Fuchs: »Čmrlji so moje veselje« TEJA DOBOVŠEK, FOTO: MATJAŽ LORENČIČ

Lojze Fuchs je Pristavčan, ki se ukvarja s prav posebnim hobijem, z gojenjem čmrljev. V več kot petnajstih panjih nudi dom različnim vrstam čmrljev, saj so ti zaradi današnje mehanizacije kmetijstva vedno bolj ogroženi. Zelo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji 35 različnih vrst čmrljev. Ločijo se po barvi, velikosti in po tem, kje gnezdijo ter koliko jih je v gnezdu. Nekje jih je lahko tudi do 400 v gnezdu, drugje pa samo 10, odvisno od vrste. Vsi v družini imajo radi čmrlje, še posebej njegov vnuk Anže. Vedno bolj so mu všeč. Rad jih opazuje, gleda kako priletijo in odletijo, spoznava njihove navade. Lojze že nekaj let opazuje in proučuje čmrlje. Postali so mu všeč, zato se je odločil, da jim bo na domačem vrtu postavil nekaj panjev. Čebelarska zveza Slovenije je izdala knjigo o čmrljih in tam je našel vse podatke o izdelavi panjev. Soseda, ki se amatersko ukvarja s slikarstvom, mu jih je tudi poslikala. Jeseni vsi čmrlji odmrejo, preživijo le oplojene mlade matice. Te prezimijo, spomladi, navadno konec februarja, pridejo mlade matice ven in poiščejo novo mesto, kjer bi lahko gnezdile. Spomladi vidimo samo matice, šele kasneje se iz jajčec izležejo čmrlji delavke in troti. Čmrljem je treba spomladi pripraviti panj. Vanj Lojze da malo mahu ali suhe trave. Če ima srečo, matica sama prileti vanj in se tam naseli. Druga možnost je, da jo z mrežico ujame in da v panj. Tam jo pusti zaprto eno uro, šele nato lahko panj odpre. V tem času se mlada matica odloči ali ji panj ugaja ali ne. V kolikor se ne vseli, poskuša z enakim postopkom še naprej. Če pa ji panj

ugaja, se bo od takrat naprej ena od mladih matic vsako leto vračala nazaj vanj. Če pa najde celo gnezdo, to je običajno poleti, ko kmetje kosijo in naletijo na čmrljevo gnezdo, lahko celo gnezdo preseli v panj.

piči. Razlika je le v tem, da čmrlji po piku ne poginejo, saj na koncu žela nimajo bodice in ga lahko brez posledic potegnejo iz kože. Čmrlji so prijazni. Čmrlj te ne bo pičil, dokler ne bo ogrožen.

Čmrlji so zelo dobri opraševalci, saj imajo daljši rilec. Lahko oprašujejo tudi rast­ line, ki jih čebele ne morejo, na primer paradižnik. Čmrlji letajo in oprašujejo tudi v mrazu in vetru, kar čebele ne počnejo. Ljudje mislijo, da od čmrljev nimamo koristi, saj od njih ne pobiramo medu. Čmrlji delajo med, a le toliko, kolikor ga sami potrebujejo za oskrbovanje matice in hranjenje zalege. Prav tako kot čebela, ima tudi čmrlj želo na zadku in nas lahko

Čmrljem zmanjkuje življenjskega prostora. Travniki so preveč pognojeni in prepogosto košeni, zato so neprimerni za gnezdenje. Najdemo pa jih še na obronkih, kjer raste travniško cvetje, med živimi mejami in grmičevjem. Lojze Fuchs prosi vse kmete, ki bi letos med košnjo našli gnezdo čmrljev, da ga pokličejo. Z veseljem bo prišel ponj. (051 391 938)

med ljudmi, v spomin

17

Občinsko in regijsko gasilsko tekmovanje – orientacija gasilske mladine 2019 MANCA AHAČIČ, FOTO: MANCA AHAČIČ

V soboto, 25. maja 2019, s pričetkom ob 9.00 uri, je na območju Dupelj, pri turis­ tični kmetiji Trnovc potekalo občinsko gasilsko tekmovanje ORIENTACIJSKI POHOD GASILSKE MLADINE, v organizaciji komisije za mladino Gasilske zveze Naklo in Gasilske zveze Tržič. Zaradi lažje organizacije in racionalnosti organiziramo to gasilsko tekmovanje skupaj z Gasilsko zvezo Naklo. Na tekmovanju je sodelovalo 52 ekip gasilske mladine v različnih kategorijah. Ekipo sestavljajo trije gasilci, v šestih kategorijah. V kategoriji pionirjev in pionirk so stari otroci od 6 do 11 let, v kategoriji mladincev in mladink so stari od 12 do 16 let in v kategoriji gasilskih pripravnikov in gasilskih pripravnic so stari od 16 do 18 let. Tekmovanje gasilske orientacija je sestavljena iz proge in aktivnih kontrolnih točk. Pionirji in pionirke imajo 2 km dolgo progo s 4 aktivnimi točkami. Mladinci in mladinke imajo 3 km dolgo progo s 6 aktivnimi točkami, gasilski pripravniki in gasilske pripravnice pa 5 km dolgo pot s 6 kontrolnimi točkami. Kontrole točke so štafetno vezanje vozlov, praktične vaje iz orientacije, poznavanje

topografskih znakov, hitrostno zvijanje cevi, štafetno spajanje cevi na trojak, vaja z vedrovko, postavitev orodja za vajo z MB. Iz Gasilske zveze Tržič se je gasilskega kviza udeležilo 3 ekipe pionirk, 13 ekip pionirjev, 5 ekip mladink, 4 ekipe mladincev, 1 ekipa gasilskih pripravnic in 2

V spomin Anki in Rudiju Berlotu

Aktiven je bil v Planinskem društvu Tržič, več let tudi računovodja društva. Hude bolezni so spremljale njegovo jesen življenja. Težko je bilo, ko je v najlepših letih odšel sin Rudi, nato zet Aleš pa sorodniki in prijatelji. Ko ga je pred dobrim mesecem zapustila žena Anka, ga je njena smrt še bolj oslabila. Več kot 62 let sta živela v zakonski zvezi. Obljubila sta si zvestobo do groba. In res sta skupaj odšla, skoraj z roko v roki.

LADO SREČNIK, FOTO: DRUŽINSKI ARHIV

Poslovila se je Anka Berlot, Ahačičeva ali po domače Martinčkova Anka. Rodila se je 5. decembra 1933 v Tržiču. Po končani ekonomski šoli se je zaposlila v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske v Tržiču in ji ostala zvesta vse do upokojitve. Poleg službe je bilo njeno drugo delo biti dobra mama in žena. Sin in hčerka ter kasneje vnuka so bili njena največja ljubezen. Urejenost hiše in okolice je bilo njeno posebno veselje. Veselila se je vsakega izleta po Sloveniji in rednega dopustovanja v naselju BPT v Poreču. Odšla je tiho. Od nje smo se poslovili 18. aprila 2019 na pokopališču v Tržiču. Še eno slovo ... Kot vedno žalost in bolečina. Narava ima svojo pot.

ekipi gasilskih pripravnikov. Prvi dve ekipi iz vsake kategorije so se nato uvrstile na­ prej na regijsko gasilsko tekmovanje 20. ORIENTACIJSKI POHOD gasilske mladine GZ Gorenjske 2019, ki je potekalo v soboto, 8. junija 2019, na Štefanji gori v občini Cerklje.

Kakšno pot si človek izbere v življenju, je odvisno od njega, njegove volje in seveda od sreče. Za Rudija je bila sreča, da je živel v Tržiču, mestu, ki ga je imel rad in mu dal velik del svojega življenja. Bil je natančen in vedno zelo dosleden. Prvo zaposlitev je dobil v banki v Tržiču. Nato se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Bil je sposoben finančni delavec, glavni računovodja.

Vedno je bil vesele narave, ljubitelj gora in planin, še posebno rojstnega kraja in domovine. Pripadniki TO občine Tržič, Krajevne skupnosti Bistrice pri Tržiču, Gorenjske banke, bivši delavci BPT, planinci, sosedje in prijatelji smo mu hvaležni za vse njegovo delo. Od Rudija smo se poslovili 4. junija 2019.

18

v središču

70 let Planinskega društva Križe (1949–2019) V letošnjem letu Planinsko društvo Križe praznuje 70 let delovanja. Zato je prav, da se ob tako visokem jubileju spomnimo naših ustanoviteljev in začetnikov, ki so tudi pri nadaljnjem razvoju društva aktivno sodelovali. Tako visoka obletnica je vsekakor čas, ko se ozremo na prehojeno pot in je čas, ko pogledamo naprej, na cilje, ki so pred nami. STANISLAV FICKO, PREDSEDNIK PD KRIŽE, FOTO: ARHIV PD KRIŽE

USTANOVITEV PD KRIŽE Planinsko društvo Križe je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru 12. decembra 1949 v prostorih tedanje Osnovne šole Križe, na katerem je bilo sto udeležencev. Pred tem so bile planinke in planinci vključeni v Planinsko društvo Tržič kot Planinska skupina Križe. Ustanovni občni zbor je vodil delovni predsednik Daniel Gradišar, za prvega predsednika je bil izvoljen Lovro Česen. Upravni odbor so sestavljali še: Milan Česen, Vinko Golmajer, Daniel Gradišar, Janez Kavar, Ciril Košir, Anton Lukanc, Ljubo Teran, Helena Oranič, Kati Zaplotnik in Slavka Zupan.

KOČA NA KRIŠKI GORI Že spomladi leta 1950 so se začela prostovoljna dela za gradnjo Koče na Kriški gori, ki je danes, ob Zavetišču v Gozdu, ponos kriških planincev. Načrt za kočo je narisal ing. Zdravko Ribnikar iz Seničnega (vir: Janez Ribnikar, njegov brat). Mnogo delovnih ur so opravili vojaki, ki so bili na služenju vojaškega roka v kriški vojašnici. Za lažje oskrbovanje koče je bila najprej zgrajena tovorna žičnica, v naslednjih letih pa tudi številna infrastruktura, ki je pogoj za uspešno delovanje obeh planinskih koč in posredno tudi društva.

zgledno skrbi za obe planinski koči, ima številno članstvo in vsebinsko bogato društveno dejavnost. V društvu je intenzivna gospodarska dejavnost, ki temelji na dobrih poslovnih izidih poslovanja obeh planinskih koč, za zadovoljstvo vseh članov in ostalih planincev pa skrbijo še aktivni vodniki, markacisti, varuhi gorske narave in drugi predani društveni delavci. Uspešen in intenziven razvoj društva ter velika investicijska vlaganja so vidni na vsakem koraku, kar opazijo redni obis­ kovalci naših koč kot tudi planinci, ki pridejo na našo Kriško goro ali v Gozd iz drugih delov Slovenije ali tujine. Ob tem pa moramo poudariti, da vse delo v društvu temelji na prostovoljstvu. V obdobju zadnjih desetih let smo izvedli številne projekte. Zamenjali smo drog tovorne žičnice (igla oz. francoska) na Kriško goro, ki je izjemnega pomena za oskrbovanje Koče na Kriški gori. Popolnoma smo obnovili kuhinji v obeh planinskih kočah, v Zavetišču v Gozdu so bile obnovljene in oprem­ ljene vse sobe. Na Kriški gori smo zgradili čistilno napravo in dodatna (20 m³) rezervoarja za pitno vodo. Z nakupom dodatnih površin stavbnih zemljišč ob Zavetišču v Gozdu smo uredili prostor za šport, rekreacijo in družabna srečanja in urejene površine za parkiranje, ob tem nam še vedno ostaja dovolj lastnih površin za širitev naše dejavnosti. Ob številnih delovnih akcijah in društvenih prireditvah nam na pomoč priskočijo tudi prijatelji Kriške gore. Letno izvedemo več kot deset društvenih prireditev (gorski tek pod Kriško goro, dan kriških planincev, sv. mašo na Kriš­ ki gori, srečanje harmonikarjev, otroški palačinkin ŽIV ŽAV, miklavževanje in druge). Izvedemo številne delovne akcije, ki so pomembne za delovanje društva.

DELOVANJE DRUŠTVA Društvo je v sedemdesetih letih svojega delovanja doživljalo vzpone in padce tako pri gospodarskih kot pri drugih dejavnostih. Kriški planinci smo s svojo predanostjo in delom dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo, zato se danes lahko s ponosom ozremo na opravljeno delo. PD Križe je eno najbolj aktivnih planinskih društev na Gorenjskem in tudi širše, saj

Aktivni so vodniki, ki pripravijo okrog 40 planinskih pohodov za otroke in odrasle, markacisti, ki dobro skrbijo za naših več kot 40 km planinskih poti. Varujemo tudi gorsko naravo, kjer pa smo manj uspešni, saj nam veljavna zakonodaja in sistem ne omogočata učinkovitega dela. Članstvo v društvu je stabilno in se giblje okrog petsto članov, vključno s podpornimi člani. Zaradi vsega tega z optimizmom zremo v prihodnost in si zastavljamo cilje, ki so uresničljivi. Vse to nam daje tudi moč in voljo, da člani društva skupaj s prijatelji Kriške gore, vse to zmoremo.

v središču

19

NAČRTI ZA NAPREJ V bližnji prihodnosti ob Zavetišču v Gozdu načrtujemo postavitev brunarice, s katero bomo pridobili dodatne površine za društvene aktivnosti in gostinsko dejavnost in plezalno steno ob brunarici. Ob Zavetišču v Gozdu bomo še to poletje za naše najmlajše postavili nova igrala in njim namenjeno plezalno steno. Na Kriški gori prednostno načrtujemo obnovo sanitarij in sob ter okolice planinske koče. 70-letnico planinskega društva smo svečano obeležili s številnimi aktivnostmi ob Zavetišču v Gozdu in na Kriški gori, ki so trajale tri dni.

SVEČANA AKADEMIJA Vrhunec prireditev je bila svečana akademija v soboto, 1. junija, kjer so zasluži člani prejeli priznanja Planinske zveze Slovenije in društvene plakete. Priznanja PZS sta podelila predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Jože Rovan in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske France Benedik. Kulturni program akademije so sooblikovali pevski zbor Gorščaki, otroški pevski zbor Osnovne šole Križe in harmonikar Gašper Komac.

PRIREDITVE OB 70-LETNICI V petek, 31. maja 2019, so se najmlajši planinci iz Križev podali na pot proti Gozdu, kjer so jim vodniki pripravili razne družabne igre. V cerkvi sv. Nikolaja v Gozdu je bila maša za vse planince, po maši je župnik na kapelici pred zavetiščem blagoslovil novi freski sv. Bernarda in sv. Krištofa. Petkove prireditve je zaključila naša članica dr. Irena Mrak s predavanjem 15 let odprav PD Križe.

Praznovanje smo zaključili v nedeljo, 2. junija, z dnevom kriš­kih planincev. Prijetno vzdušje so popestrili člani ansambla Zarja.

ZAHVALA Za uspešno delo društva se zahvaljujemo vsem članicam in članom ter prijateljem društva in Kriške gore, ki so v teh sedemdesetih letih pripomogli k uspešnemu delu, razvoju in ugledu društva. Zahvala gre tudi vsem oskrbnikom obeh planinskih koč, ki so in oskrbujejo planinski koči ter vestno in odgovorno skrbijo za pohodnike. Hvala Občini Tržič za podporo in pomoč, Planinski zvezi Slovenije in vsem društvom in podjetjem, ki nam na različne načine pomagajo. Brez vseh teh društvo danes ne bi bilo to, kar je. Tudi v prihodnje računamo na vas. Dobrodošli na Kriški gori in v Zavetišču v Gozdu, vedno je lepo in se kaj dogaja.

20

kultura

Teden ljubiteljske kulture 2019 PIJA JAPELJ, JERICA VREČEK ŠULGAJ, ANŽE BIZJAK, AMBROŽ ZUPAN, DAVID AHAČIČ

V drugi polovici maja je po vsej Sloveniji potekal že šesti Teden ljubiteljske kulture, s katerim se še posebej kulturna društva postavljajo v središče ustvarjalnega dogajanja. S številnimi projekti opozarjamo javnost, kako pomembna, dostopna in kvalitetna je ljubiteljska kultura v Sloveniji. Prepričani smo, da je zaradi kulture življenje bolj kvalitetno, polno, zanimivo in ustvarjalno, zato to strast želimo prenašati tudi v svoje lokalno okolje. Tržiški ustvarjalci smo se v tem času predstavili na treh preglednih in štirih društvenih prireditvah. V Teden smo 17. maja vstopili z odprtjem 8. pregledne območne razstave tržiških likovnikov v galeriji Paviljona NOB v Tržiču, na kateri se je predstavilo 19 likovnih umetnikov. Razstavo, ki je bila na ogled do 8. junija, sta pripravila tržiška izpostava JSKD in KD tržiških likovnikov.

Godčevska skupina KD Jerbas (foto: Urban Meglič).

Sledilo je medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki od letos nosi nov naslov: Napev – odsev (revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije). Pregledni koncert je bil v Kulturnem centru Tržič 22. maja, nastopilo pa je 11 skupin. Tržiškim skupinam iz KD Folklorna skupina Karavanke in KD Jerbas so se pridružili tudi poustvarjalci s Slovenskega Javornika, Lesc, Poljan in Ribna. Kulturno-umetniško društvo Ampus je 17. maja pripravilo prvi del letošnjih Gutenberških dni. V naravni idili, odeti v srednjeveško kuliso ruševin nekdaj mogočnega gradu, so obiskovalci prisluhnili koncertu petčlanske zasedbe glasbenikov Noreia, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije. V zadnjem času skupina aktivno spaja »keltsko« tradicijo s slovensko ljudsko glasbo, ki je precej bolj bogata, kot bi si lahko mislili. Na koncertu je več kot 150 obiskovalcev tako lahko slišalo že nekoliko pozabljene zvrsti naše ljudske glasbe kot so npr. mafrina, mazurka, štajeriš in šaltin.

Priprave na kulturni večer med grajskimi ruševinami.

Pevke ljudskih pesmi KD Folklorna sku­ pina Karavanke so v Domu krajanov v Kovorju 31. maja po nekaj letih izvedle samostojni koncert. Vsak izmed nas ima svojo življenjsko zgodbo, pot, po kateri je prišel do uspeha, pot, ki jo prekinejo padci in nadaljujejo vzponi. To pot in vsakdanje življenje svojih babic so povezale z ljudskimi pesmimi in skozi osebne pripovedi prikazale njihovo življenje. Obiskovalcem so z ustrezno kostumsko podobo, s primerno kulinarično izbiro in naborom pes­ mi približale 60. leta. Pevke ljudskih pesmi KD Folklorna skupina Karavanke (foto: Janez Eržen).

kultura Med 31. majem in 2. junijem so tri gleda­ liške večere v domači dvorani pripravili člani igralske skupine KD Kruh Križe. Premierno so predstavili dramsko različico Levstikovega Martina Krpana po predlogi Jožeta Vombergarja. Na silaka z Vrha pri Sveti Trojici smo se nenavadno navezali, čeprav ni povsem jasno, katere vrednote pravzaprav predstavlja: je bil preprost in cesarju vdan kmet ali nevaren tihotapec, ponižni rešitelj cesarstva ali važič in požeruh, utelešenje slovenskega narodnega ponosa ali neotesan surovež, mišičast maneken ali karikatura uglajenega viteza, o kakršnem sanjarijo princeske? Za to, razmeroma razkošno predstavo, je kriški ansambel okrepil svoje vrste, saj nastopa kar šestnajst igralcev, med njimi tudi nekaj novincev. S predstavo so junija nastopili tudi v Kulturnem centru Tržič. V Domu krajanov Kovor se je 1. junija odvil drugi Festival ljubiteljskega igranega filma #FLIF, ki je namenjen promociji in širjenju ljubiteljskega filma ter za spodbujanje igrane ljubiteljske filmske produkcije. Festival pripravljajo člani skupine Avantura, ki deluje v okviru KD sv. Janeza Krstnika Kovor, letošnja podeljevalka priz­nanj pa je bila scenaristka in režiserka Urša Menart. Na ogled je bilo 19 filmov, izbranih izmed tridesetih prijavljenih. Člani in članice Pihalnega orkestra Tržič so 25. maja v Dvorani tržiških olimpijcev zveste poslušalce zavrteli na tradicionalnem spomladanskem koncertu, letos pod naslovom »Ameriški vrtiljak«. Predstavili so melodije velikanov ameriške glasbe, kot sta George Gershwin in Duke Ellington, pa tudi plesne ritme iz muzikala Zgodbe z zahodne strani. V goste so povabili članice skupine MJAV, ki so koncert popestrile s svojimi očarljivimi glasovi. Že nekaj dni kasneje, 14. junija, pa je orkester nastopil z ansamblom Orleki na Gorenjski plaži.

21

Veselje po Krpanovi zmagi nad Brdavsom: Martin Krpan (Marko Zaletel) in cesar Janez (Slavko Bohinc), ob njima pa še Jana Kus kot cesarica, Tereza Gosar kot dvorna ministrica Valburga, Vid Primožič in Roman Teran kot notranji in zunanji minister ter Tia Dobrin kot cesarjev služabnik (foto: Urban Meglič).

Festival je tudi letos pritegnil veliko število ustvarjalcev in ljubiteljev filma (foto: Špela Urbanc).

Ameriški vrtiljak v izvedbi Pihalnega orkestra Tržič z dirigentom Francijem Podlipnikom (foto: Luka Rener).

22

kultura

Odmev 100-letnice KUD Lom pod Storžičem VIDA GODEJŠA

Letošnje leto smo imeli v Lomu pod Storžičem častitljiv jubilej 100 let lomske kulture. Veliko truda je bilo vloženo v pripravo tega pomembnega praznovanja. Pester izbor kulturnih prireditev se je zvrstilo v spomin na vsa dragocena leta ustvarjanja naših prednikov, kateri so poleg težkega dela na kmetiji, kot veliki domoljubi, našli

čas še za kulturno ustvarjanje. Na trdnih temeljih smo gradili kulturo naprej. Žal se je pri pripravi zbornika ter ob slavnostni akademiji izpustila takrat močno delujoča dramska sekcija v letih 1970– 1974. Takratni igralci smo gostovali na širšem gorenjskem področju, v zamejstvu

in na tržiških poletnih prireditvah. Za vse uspehe na področju amaterske ljubiteljske kulture smo leta 1974 prejeli Kurnikovo nagrado. Vsem prednikom ter še živečim in sedanjim kulturnikom iskrena zahvala.

FOTO klub Tržič in nostalgija 19. stoletja SANDRA KOŠNJEK, FOTO: SANDRA KOŠNJEK

Tržič je lep kraj, mesto z bogato kulturno dediščino. Zob modernega časa je nekoliko spremenil njegovo prvotno podobo, vendar je na ulicah in portalih še vedno čutiti utrip preteklosti. Foto klub Tržič si je v soboto, 28. maja 2019, zadal velik izziv: ulice Tržiča prestaviti v začetek 19. stoletja. Takole so se odvijali prizori tistega daljnega sobotne dne v Tržiču, … Fini deklini skozi firb'c okn opazujeta dogajanje na plac, kamor vaška ženica s cizo pripelje svoje poljščine, da jih zamenja oziroma proda. Živahen fantič se postavlja pred dekleti, ki hlinita nezanimanje in se skrivaj nasmihata njegovim vragolijam. S palico v roki poganja železen obroč, ki

opleta čez plac. Pogledi ljudi se usmerijo proti Koroški ulici, po kateri se na kolesih vzvišeno pripelje gosposki par. Za njima že pešači ogvantan možak, pogled mu pritegneta čebljajoči deklini na firb'c oknu. Z na hitro snetim klobukom med prsti se jima elegantno prikloni in zavije na Šolsko ulico. Tam bo zasnubil svojo srčno izbranko. Na stopnišču pred hišo se radoživi otroci preigravajo s prsti. Možak se skloni, pred njo poklekne in jo zaprosi za roko. Opazuje ju meščanski gospod s pipo v ustih in zraven odkimava. Gosposki par po kratkem postanku pri Kurnikovi hiši nadaljuje svojo pot vzdolž Tržiške Bistrice. Na koritu za Virjem starejša perica kara svojo mlajšo pomočnico, naj bolj temeljito opere žehto …

Avtentičnost tega zgodovinskega obdobja sta nam s svojo velikodušno pomočjo zagotovila dr. Bojan Knific in gospa Dani Meglič, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Zahvala tudi Jožetu Megliču in njegovi ženi Tilki ter Juretu Koširju, ki so nas s svojo opravo v trenutku nostalgično navdušili. Hvala perica Marjeta ter Lidija in snubec Jože. Hvala Tina, Klara in otroci Folklorne skupine Karavanke ter seveda gospa Ivanka Vertnik, ki je poskrbela za pristne frizure naših krasnih modelov. Projekt z naslovom Ulična fotografija smo več kot uspešno izvedli. Klubsko razstavo narejenih fotografij načrtujemo jeseni. Že v naprej prisrčno vabljeni k ogledu.

kultura

23

Iz bogate preteklosti v ustvarjalno prihodnost - 10 let Kulturnega društva tržiških likovnikov FRANCKA GLOBOČNIK

Prvo Ex-tempore je bilo v Lomu pod Storžičem. Posneli so ga v odmevnem filmu Malarji gredo. Domači slikarji in gostje od drugod so spoznali lepote Loma in vtise prenesli na platna. Vsakoletni Ex-tempore je bil zajeten organizacijski podvig Jake Kepica. Obiskal je vse delovne organizacije, pridobil materialna sredstva, organiziral razstavišče in oblikoval načela izbora najboljših del. Sčasoma je nastala »javna likovna zbirka«, dela pa so bila razstavljena na Občini Tržič in v takrat uspešnih podjetjih BPT, Oblačila Novost, Peko, Tiko in Tokos. Na prvem tržiškem Ex-temporu je razstavljalo preko 100 razstavljavcev in se je ponosno postavil ob bok piranskemu in novomeškemu. Zaradi usihanja donatorskih sredstev je Ex-tempore leta 1989 zamrl. Društvo tržiških likovnih amaterjev je organiziralo tudi izmenjalne razstave v pobratenih občinah Repentabor, Ludbreg, Zaječar in prijateljskih mestih Karlovac, Ulak in Bilčovs. Ob pomoči Zveze kulturnih organizacij Tržič so se člani društva udeleževali likovnega tečaja v zaodrskih prostorih Cankarjevega doma. Na njem so predavali priznani akademski slikarji, mentorji iz Tržiča in od drugod. To so bili: Vinko Ribnikar, Kamilo Legat, Dušan Premrl, Jože Meglič in grafik Ernest Krnaič. Društvo tržiških likovnih amaterjev je prenehalo z delovanjem leta 2000.

Tihožitje: Dragica Kurillo Začetki ljubiteljskega slikarstva v Tržiču segajo v leto 1959/60. Akademski slikar Milan Batista iz Kranja je bil v tem času direktor Delavske univerze Tržič. Svoje znanje in ljubezen do likovne umetnosti je začel prenašati na nadarjene risarje v Tržiču, kasneje akademske slikarje Jožeta Megliča, Vilija Jakopina, Vena Dolenca, Nikolaja Ahačiča in drugih. Svoja dela so začeli razstavljati na Delavski univerzi Tržič in v avli Zgornje Kajže (danes Tržiški muzej). Do leta 1969, ko je začelo delovati razstavišče Paviljona NOB, je v Tržiču v okviru Batistovega krožka delovalo preko 15 likovnikov samoukov ali študentov likovnih smeri. Ti so ob občinskem prazniku, tedaj 5. avgusta, vsako leto pripravili likovno razstavo z naslovom Tržiški slikarji. Organizacija razstave je bila v pristojnosti ZKI (Zveze kulturnih institucij) Tržič. Hkrati z vsakoletno razstavo likovnikov amaterjev je tekla rdeča nit razstav osnovnih šol pod vodstvom njihovih likovnih mentorjev. Izmenjavale so se vse tri osnovne šole: OŠ heroja Bračiča Bistrica, OŠ heroja Grajzerja Tržič in OŠ Kokrškega odreda Križe. Mentorji teh šol so bili akademski umetniki Kamilo Legat, Vinko Ribnikar, David Premrl, Štefan Simonič, Herman Gvardjančič, Dragica Arnež Štalec, Brane Povalej in drugi. Ti so z vsakoletno izmenjalno razstavo predstavili likovno sezono in očrtali program. Tako se je oblikovalo močno zaledje likovnih talentov, ki so se kasneje vključili v Društvo tržiških likovnih amaterjev. Društvo tržiških likovnih amaterjev je bilo ustanovljeno 13. oktob­ra 1983 na pobudo pokojnega slikarja Jake Kepica. Na ustanovitvenem sestanku se je zbralo 33 likovnikov. Napisali so program in pravila delovanja društva. Najpomembnejše naloge so bile izvedba likovnega tečaja, organizacija slikarskih srečanj, izmenjava razstav in vsakoletni Ex-tempore Tržič.

Na Ljudski univerzi Tržič so oktobra 2005 organizirali tečaj slikanja pod mojstrskim vodstvom slikarja Vinka Hlebša. Nekaj let kasneje se je porodila želja po organiziranem druženju, učenju in razstavljanju, po ustanovitvi društva. Na pobudo mentorja Vinka Hlebša je bilo leta 2009 ustanovljeno Kulturno društvo tržiških likovnikov. Prvi predsednik je bil Matej Sitar, leta 2010 pa je vodstvo prevzela Francka Globočnik, ki ga vodi še danes. Člane je motivirala želja po napredovanju. V svoje vrste so kot umetniškega vodjo povabili priznanega akademskega slikarja Nikolaja Mašukova in uspelo se jim je pokazati izven domačega Tržiča. S ponosom se predstavljajo širom Slovenije

Tržiški likovniki letos praznujemo deset let delovanja društva. Res, da smo še mladi po stažu delovanja, smo pa toliko bolj aktivni. Naše praznovanje smo začeli z 8. PREGLEDNO LIKOVNO RAZSTAVO društva z naslovom TIHOŽITJA. Odprtje razstave je bilo v torek, 18. junija 2019, na Balosu 4, v drugem nadstropju, kjer smo naš delovni prostor, atelje, za nekaj časa spremenili v galerijo. Ob tej priložnosti smo v goste povabili nastopajoče, ki nas občasno spremljajo od vsega začetka. Nastopili sta trebušni plesalki Kulturno umetniškega društva Leyli, Moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, na citre pa nam je ponovno zaigral gospod Stane Bitežnik. Na razstavi Tihožitja se ponovno vidimo 5. septembra 2019 v Domu Petra Uzarja. Dodali bomo še slike iz Ex-tempore Tržič 2019, ki so bile 25. junija, na dan državnosti, v Bistrici pri Tržiču.

24

kultura

Tržiški abonma tudi v naslednji gledališki sezoni JANJA REHBERGER CERKVENIK

V Kulturnem centru Tržič so pomladi uspešno sklenili prvo sezono Tržiškega abonmaja za odrasle in otroke. Odziv na novost v kulturni ponudbi je bil nad pri­ čakovanji. Abonmajske vstopnice so poš­ le v zgolj nekaj dneh, obiskovalci so bili s predstavami nadvse zadovoljni, organi­ zatorji pa že snujejo program naslednje­ ga jesensko-zimskega cikla gledaliških dogodkov. V obeh gledaliških abonmajih se je od oktobra lani do letošnjega marca zvrstilo po pet predstav različnih slovenskih poklicnih gledališč in neodvisnih gledališ­ kih producentov. Kulturni center Tržič je gos­til vrsto znanih imen, od Janeza Hočevarja Rifleta, Lada Bizovičarja, Andreja Rozmana Roze, Tanje Ribič, Uroša Smoleja in Tjaše Železnik do izvrstne novogoriške zasedbe z absolutno zmagovalko 23. festivala Dnevi komedije Realisti. Polna dvorana ob predstavah abonmaja za odrasle in dobra polovica zasedenih sedežev na predstavah otroškega abonmaja pričata, da so bili prebivalke in prebivalci Tržiča in okolice željni tovrstnega kulturnega dogajanja. Organizatorji pa so že zasnovali program za naslednjo gledališko sezono in ljubitelji gledališča se lahko nadejajo novega niza odrskih uspešnic za odrasle in otroke. V abonmaju za odrasle bodo svetovni odrski hit glasbena komedija Nune v akciji!, dve uspešnici Gledališča Koper: komediji Totalno katastrofalna večerja in Trio. Iz Mestnega gledališča Ptuj prihaja monoko-

medija z grškim pridihom Štefka Valen­ tin, produkcija Posnetek pa bo postregla s strastno komedijo Dve na enega. Kulturni center Tržič bo ponovno gostil znana gledališka in glasbena imena, med drugim Gojmira Lešnjaka - Gojca, Simono Vodopivec - Franko, Alenko Godec, Uroša Smoleja, Alenko Tetičkovič, Aleša Valiča, Mojco Partljič in še mnoge druge.

lišča in Ovbe, Kekec, ujma gre! iz gledališča Andreja Rozmana Roze. Sledile bodo še predstave Zmajček Andrejček, Luno­ žer iz niza predstav Glavko in Zbrk in pa odlična mednarodna produkcija Festivala Velenje, PUBS Beograd in IUI Beograd KU Vuk Karadžić Beograd - glasbeno-plesna predstava Frana Milčinskega Ježka Zvezdica Zaspanka.

V abonmaju za otroke bosta predstavi, ki v pretekli gledališki sezoni iz objektivnih razlogov nista bili uprizorjeni: Bikec Fer­ dinand iz velenjskega lutkovnega gleda-

Več informacij o vpisu Tržiškega abonmaja bo v začetku julija na voljo v TIC Tržič in na spletni strani Občine Tržič.

Glasbena komedija Nune v akciji (foto: Urška Boljkovac)!

Ob koncu sedme sezone bralne značke za odrasle SABINA ŠOLAR

Kako bralcem na nevsiljiv način ponuditi kakovostno branje, smo se v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja spraševali pred sedmimi leti. Nastala je bralna značka za odrasle, ki smo jo poimenovali Knjiga, pojdi med Tržičane, po verzu izjemnega Tržičana dr. Toneta Pretnarja. Bralno značko so bralci takoj vzeli za svojo. Večina se jih strinja, da če ne bi bilo bralne značke, marsikatere knjige ne bi prebrali. Nekateri bralci celo prvič v življenju opravljajo bralno značko. Doslej je v sedmih sezonah sodelovalo že 535 bralk in bralcev, 24 jih je sodelovalo v vseh. Skupaj so prebrali 6 419 knjig. V letošnji sezoni je sodelovalo 72 bralk in bralcev, ki so skupaj prebrali 1 024 knjig.

Letošnja novost v bralni znački je rubrika Zgodbe iz …, v kateri smo zbrali antologije vsega sveta. Med bralci so bile izjemno dobro sprejete, saj je marsikdo prebral dve ali celo več knjig Zgodb. Med izbranimi knjigami se znajde tudi kakšna, ki jo je bralec že prebral, pa vendar so prav vsi veseli ponovnega branja, saj prebrano tokrat doživljajo drugače, zrelejše. Skozi leta se je izkazalo, da bralci najraje posegajo po knjigah slovenskih avtorjev. Na seznamu je bilo 147 knjig, največkrat pa so bralci prebrali Butalce Frana Milčinskega, Skodelico kave Ivana Cankarja in Zlati zob Tadeja Goloba. Bralke in bralce ob koncu vsako leto povabimo na zaključno prireditev, na kateri

vsem, ki so bralno značko opravili, podelimo priznanja. Vsako leto pripravimo zanimiv večer, letos smo tako gostili izjemna pripovedovalko Katjo Preša in glasbenika Gorana Završnika. Večer sta nam obogatila s pripovedovanjem ljudskih zgodb, od strašnih pa do strašno zabavnih. Konec bralne značke seveda ne pomeni konec branja. Vabljeni v knjižnico, kjer na vas že čaka Svetlanin hudomušni kviz, poleti pa bo spet čas za Mačka v žaklju za vse generacije in Poletavci za osnovnošolce. 'Značkarji' že komaj čakajo novo sezono, ki se bo začela 1. oktobra 2019. »Kmalu pa nadaljujemo, kajne?« je zanimalo eno od bralk. Naš odgovor je jasen: »Seveda!«

šport

25

Športni uspehi Društva upokojencev Tržič JOŽE ROMŠAK

Člani Društva upokojencev Tržič so se v letošnjem letu udeležili raznih tekmovanj na pokrajinskih in na občinskih nivojih.

dosegli odlični drugi mesti, s tem rezultatom so se kegljači uvrstili tudi na državno prvenstvo.

Naše društvo je prevzelo organizacijo pokrajinskega tekmovanja v kegljanju, ki je potekalo v Tržiču 21. in 22. maja. Tekmovanje je bilo zahtevno, saj se ga je udeležilo 112 tekmovalcev iz 14 društev. Na tekmovanju sta tako moška kot ženska ekipa

Člani so se udeležili naslednjih tekmovanj v organizaciji pokrajinske zveze: Tenis: Kamnik, moški in ženske: 1. mesto Kegljanje: Tržič, moški in ženske: 2. mesto

Namizni tenis: Šenčur, moški in ženske: 2. mesto Balinanje: Jesenice, ženska ekipa: 9. mesto Pikado: Rateče, moški in ženske Prstomet: Podnart, ženske Streljanje: Škofja Loka, moški in ženske: 5. mesto

Tenisači Društva upokojencev Tržič prvi na pokrajinskem prvenstvu Gorenjske NATAŠA MEGLIČ, FOTO: DUŠAN MEGLIČ

Na 15 igriščih v Duplici in Kamniku je nastopilo na prvi vroč torek v juniju 119 igralcev iz 11 društev upokojencev, med njimi smo bili najbolj uspešni tenisači iz Tržiča. Prvo mesto smo osvojile ženske, prvi so bili moški in tudi ekipno smo bili prvi. V trajno last smo ponovno priigrali prehodni pokal. Med našimi tenisači je bil najuspešnejši Lado Sedej, ki si je z veliko vztrajnostjo in zadnjimi močmi priigral zmago posamez­ no in v dvojicah z Dušanom Megličem. V posameznih starostnih skupinah so bili prvi posamezno še Milena Dolčič in Brane Dolčič. Prvi v dvojicah so bili še Marija Teran in Romana Kleindienst, Štefan Jakšič in Štefan Gros. Drugo mesto v parih sta dosegli Gizela Vrbančič in Nataša Meglič ter Milena Dolčič in Andreja Jekovec, pri moških pa Brane Dolčič in Janez Slapar. Tretji v posameznih kategorijah posamez­no pa so bili Vika Papler, Milena Kikelj, Lojze Polajner in para Srečo King in Drago Kristan ter par Janez Gosar in Bruno Teran.

Tenisači DU Tržič se družimo na in ob teniških igriščih vsak dan v tednu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure. Pri strokovni analizi naše igre se nam pridruži legenda športa Tržiča, učitelj telovadbe Janez Vagner, ki smo ga pred desetimi leti ob praznovanju njegovega 80. rojstne-

ga dne razglasili za viteza z nazivom Ja­ nez Vagner plemeniti refleks pristavški. Vsi tenisači mu iskreno čestitamo ob letošnjem jubileju in mu želimo še veliko zdravja ter skupnih srečanj pri brunarici v Križah!

Na občnem zboru podelili priznanje Anžetu Semeniču URBAN SUŠNIK, FOTO: ARHIV NSK TRŽIČ FMG

V četrtek, 23. maja 2019, je v skakalnem centru Sebenje potekal vsakoletni redni letni občni zbor smučarsko skakalnega kluba Tržič FMG. Na občnem zboru so bili vsem prisotnim predstavljeni dosežki kluba v preteklem letu, poslovanje kluba, ki je v preteklem obdobju uspešno poslovalo ter tekmovalni cilji za prihodnje. Upravni odbor kluba v trenutni ses­ tavi ima pred seboj še zadnje leto mandata, v katerem bo poskušal realizirati vse zastavljene cilje 4-letnega obdobja.

Predstavnik glavnega sponzorja, podjetja FMG Rok Hribar in predsednik kluba Ma­ tija Stegnar sta trenutek izkoristila tudi za izkazovanje manjše pozornosti najboljšemu članu Anžetu Semeniču, ki je v pretekli sezoni odlično nastopal na tekmah svetovnega pokala. Ob navzočnosti več kot 50 članov kluba je Anže prejel torto, glavni sponzor pa mu je podelil simbolično denarno nagrado v višini 723 evrov. Višina denarne nagrade je sovpadala z njegovimi letošnjimi najboljšimi dosežki v

svetovnem pokalu. Semenič je namreč postavil nov klubski rekord, ko je v Planici pristal pri 241 metrih, na tekmovanjih za svetovni pokal pa se je z ekipo trikrat uvrstil na zmagovalni oder. S temi rezultati dobimo številko 723.

26

šport

Pohod na Dobrčo za mlade planince MO PD Tržič MAJA AHAČIČ, FOTO: MAJA AHAČIČ

V soboto smo se v oblačnem vremenu pod vodstvom Nine Vogelnik in Primoža Štamcarja odpravili z Brezij po robu na Dobrčo. Bilo nas je 50 iz vseh treh šol in vzpenjali smo se 2 uri in pol, tako kot piše na smerokazu. Pohod je bil nekaj posebnega zaradi strmine, dolžine, vremenskih pojavov in doživljanja narave, ki so jo, nam odraslim, s svojo igrivostjo nudili planinci od 1. do 5. razreda.

kotlu skuhal Vili! Ansambel Robovi je za­ igral in za trenutek smo pozabili na meglo in pršenje … pa vseeno sta bila hlad in moča močnejša, da smo se ob 12.00, po ogledu vaje gorskih reševalcev iz Tržiča, odpravili nazaj v dolino. Žal ni bilo pogojev za zabavne igre, ki sta jih pripravila Andrej in Grega, a vpisali pa smo se na vpisne liste, kajti vsak obiskovalec prireditve šteje. Tokrat bo donator sredstva namenil Druš­ tvu gorskih reševalcev Tržič.

Sestopali smo brez težav. Na Brezjah, na izhodišču, nas je pozdravilo megleno sonce in toplota, ki smo jo pogrešali pri koči na Dobrči. Utrujeni, brez poškodb in zelo zadovoljni, smo se poslovili.

Občino Tržič organiziral tržni dan v atriju občine Tržič. Zelo dobro obiskan tržni dan je navdušil naše najmlajše, zabavali so se ob animacijah, delavnicah, uživali smo na poslikavah obraza, napihljiv grad je bil atrakcija. Glasbeni gost je popestril dogajanje od 11. do 13. ure in tako zaključil super druženje v atriju.

4. mesto, Frida pa s solo točko v hudi konkurenci osvojila 6. mesto.

Naslednji mesec bomo šli na planinski tabor v Bavščico, potem pa zopet skupaj septembra v hribe.

Kaj vse je bilo zanimivo zanje: kamni, lubje, suho bukovo listje, luknje v bukovih deblih napolnjene z vodo, … Na vzletišču pa prav poseben bukov štor, ki smo mu rekli avtomat. Zgoraj je imel luknjo in skoznjo so metali storže, ki so spodaj leteli ven. Lahko si predstavljate zabave ob počitku na vzletišču zmajarjev in padalcev! Vseeno so nekateri imeli čas občudovati razgled, ki je bil zastrt z meglo pa mogoče zato še bolj poseben. Ja, na vsakem počitku smo pa seveda vadili za nastop pri koči. Peli smo Mi smo pa Tržičani, Slovenija od kod lepote tvoje. In tako se je zgodilo pri koči na prireditvenem prostoru Gremo v hribe, kjer je še Matija zaigral na kitaro. Grega nas je napovedal, Andrej ozvočil, Uroš pozdravil, Stane postregel najmlajše s palačinkami in čajem, odrasle pa z bogračem, ki ga je v

Pozdrav poletju JURE MARKIČ

Celo leto je bilo pestro v vrstah PK Tržič, maja in junija pa še posebej veselo. 19. maja 2019 je Plesni klub Tržič skupaj z Občino Tržič organiziral Pokal Slovenije v RnR za vse kategorije in Produkcijo plesnega kluba Tržič – Pozdrav poletju. Prepolna dvorana Tržiških olimpijcev in izjem­ no število članov PK Tržič na produkciji so potrdili, da Tržičani res radi plešemo. Preko 260 plesalcev se je zvrstilo na produkciji in pokazali so izjemen napredek in super plesne točke. Vsi od najmanjših do najstarejših so se odlično izkazali. Skupaj s starši, plesalci in trenerji pišemo plesno zgodbo, kakršne v Tržiču še ni bilo. Ravno tako so se na ta dan za točke pokala Slovenije borili rock and roll plesalci Plesnega kluba Tržič in ponovno navdušili. 8. junija 2019 je Plesni klub Tržič skupaj z

Organizatorji so se preselili v amfitea­ ter na Gorenjsko plažo, kjer je potekalo tekmovanje v breakdance. Plesalci so ponovno pokazali atraktivno plesno znanje. Tako najmlajši kot starejši so navdušili publiko na Gorenjski plaži. Tudi Tržičani, člani PK Tržič, so bili na tem tekmovanju zelo uspešni. Evropski pokal v jazz baletu v Pragi so zaznamovali nastopi in odlični rezultati jazz plesalk PK Tržič. Mia Julija Babič in Frida Luna Zmajšek sta si v paru priplesali

Čestitke vsem plesalcem PK Tržič. Plesni klub Tržič je konec junija po državnem prvenstvu zaprl svoja vrata, za vas jih spet na široko odpremo v mesecu septembru in vas vabimo, da nas obiščete v dvorani NOB in dvorani Tržiških olimpijcev v skupinah hip hop, jazz balet, break dance, rock and roll, otroški plesni vrtec, plesno rekreacijo za odrasle kot tudi družabne plesne tečaje. Vsem našim šolarjem želimo vesele, brezbrižne in razigrane počitniške dni in se vidimo septembra v Plesnem klubu Tržič. Fotografija je objavljena na spletu: www.trzic.si/trzican

vrtec

27

Svetovni dan Zemlje smo praznovali z najmlajšimi MATEJA FRČEJ STOYKOV, BRIGITA DOBRE, FOTO: KRISTINA LINDAV

Mesec april nosi s seboj pomembno sporočilo. 22. april je datum, ki že od leta 1970 velja za svetovni dan Zemlje. Ta dan nas vedno znova opominja, da mora vsak na svoj način skrbeti za okolje. To je najbogatejša popotnica, ki jo lahko predamo prihajajočim generacijam. S tem namenom smo strokovne delavke Enote Palček Vrtca Tržič pripravile predstavo po ekološki zgodbi za otroke in odrasle Zemlja je dobila vročino avtorja Gorana Škobalja. Uči nas, kako poskrbeti za zdravo in varno okolje. Skozi zaigrano predstavo smo otrokom, na njim prime-

ren način, posredovale znanje in sporočilo, ki ga nosi vsebina knjige, in sicer da odgovorno, aktivno in skrbno ravnanje z naravo pripomore k ohranjanju in izboljševanju razmer na Zemlji. Po končani predstavi smo nadaljevale s sporočilnostjo in podajanjem dobrega zgleda. Na našem igrišču smo zasadili tudi nove rastline. Tako so otroci sodelovali pri skrbi za naravo in obenem polepšali okolico vrtca. Svetovni dan Zemlje je odgovornost in praznik nas vseh, tudi najmlajših v našem vrtcu.

Prometni dan v Vrtcu Tržič MONIKA CELAR, FOTO: MONIKA CELAR

V torek, 4. junija 2019, je v Vrtcu Tržič pred enoto Deteljica potekal prometni dan. Prireditev je bila namenjena otrokom iz najstarejših skupin vseh enot. Tako se je prireditve udeležilo osem skupin otrok iz vseh enot vrtca (Deteljica, Križe, Lom, Palček, dislocirani oddelki OŠ Bistrica, OŠ Tržič in Kovor).

z delom posameznih služb za zaščito in reševanje (reševalci, gasilci, vodniki z reševalnimi psi, gorska reševalna služba).

Na prireditev smo povabili gasilce, policiste, reševalce, kinološko društvo z reševalnimi psi in gorsko reševalno službo, ki so se z veseljem odzvali na naše povabilo in se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Pripravili smo tudi spretnostni poligon za vožnjo s poganjavci. Otroci so si lahko narisali tudi svojega najljubšega junaka. Namen prireditve je bil otroke seznaniti

Knjiga, naša prijateljica PETRA BODLAJ, FOTO: PETRA BODLAJ

V dislociranem oddelku Vrtca Tržič v Kovorju smo preko celega šolskega leta sodelovali s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Obiske Nejca Perka so otroci težko pričakovali. Vedeli so, da jih čaka prijetno doživetje v svetu pravljic, v katere jih bo popeljal s svojim pripovedovanjem. Še predno pa odidemo na počitnice, nas je Nejc še enkrat obiskal. Počakali smo ga v prijetni senci lipe. Poslušali smo njegovo pripovedovanje, si ogledali nove knjige in si v bibliobusu izposodili knjige. Zaželeli smo si prijetne počitnice in se dogovorili, da se jeseni spet vidimo.

Predstavili so svoje delo in opremo. Otroke so seznanili tudi s pomenom varnosti v cestnem prometu.

28

vrtec, šola

Dopoldne z gasilci PGD Kovor PETRA BODLAJ, FOTO: PETRA BODLAJ

Odprla so se vrata in gasilec Rok je zaklical: »Gori! Vsi ven!« Z otroki oddelka v Kovorju smo se že predhodno pogovarjali o poti umika iz stavbe v primeru požara. Odpravili smo se na zbirno mesto, na vrt Doma krajanov Kovor. Tam smo se prešteli in ugotovili, da smo vsi na varnem. Gasilci PGD Kovor so nas povabili na ogled njihovih vozil, opreme, pripomočkov in nam odgovorili na vsa naša vprašanja. Otroci so uživali v gasilskem traktorju in tovornjaku, na nosilih, izkusili so, kako zelo piha ventilator, s katerim razpihajo dim, dihali s pravo gasilsko masko in gasili kot pravi gasilci. Čas, ki smo ga imeli na voljo, je prehitro minil. Polni pozitivnih vtisov smo se vrnili v igralnico, kjer so otroci svoja doživetja narisali. Z risbicami smo razveselili gasilce in se jim še enkrat najlepše zahvalili za čas, ki so si ga vzeli za nas.

Spoznajmo opraševalce ASJA ŠTUCIN, PETRA SOKLIČ, FOTO: ROK BAHUN

Opraševanje je v naravi zelo pomemben proces. Od njega nimajo koristi samo rastline, ampak tudi živali, ki živijo v ekosistemih, katerih sestavni deli so. Opraševanje je prenos cvetnega prahu s prašnikov na pestič in je pri večini rastlin nujen za tvorbo semen. Med temi so najpomembnejše žuželke (medonosne čebele, divje čebele, čmrlji, čebele samotarke, metulji, dvokrilci, hrošči), na nekaterih območjih sveta pri tem sodelujejo tudi ptice in netopirji. V OŠ Tržič smo jih spoznavali v sklopu projekta Okolju prijazna šola. Glavni cilji projekta so bili: spoznavanje različnih opraševalcev, ki živijo v naših ekosistemih, seznanjanje s pomenom opraševanja za ohranjanje biotske raznolikosti in naravnega ravnovesja ter zavedanje, da je opraševanje v naravi zelo pomemben proces, od katerega imajo korist vsa živa bitja. V soboto, 25. maja 2019, smo temu namenili tehniški dan in na najrazličnejše načine odkrivali pomen teh malih drobnih bitij. Za učence od 1. do 5. razreda je bila ta dan pripravljena posebna raziskovalna učna pot, kjer so otroci, poleg gibanja v naravi in raziskovanja naše čudovite okolice spoznali, kako živijo metulji, čebele in čmrlji in preko različnih nalog spoznavali njihov pomen. Učenci 6. razreda so si pod vodstvom čebelarja Naceta Valjavca ogledali čebelnjak pod gričem Svetega Jurija in bili navdušeni nad delom čebel in čebelarjev.

Posebne delavnice so si lahko izbirali učenci 7. in 8. razreda. Z zanimivimi delavnicami so se nam pridružile dr. Alenka Žunič Kosi z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki proučuje sporazumevanje žuželk, Barbara Zakšek iz Centra za kartografijo favne in flore, s katero so učenci spoznavali raznolikost metuljev ter dr. Marija Stanonik, ki je napisala čudovito knjigo Čebela na cvetu in svetu. Delavnice o uporabi medu in pomenu opraševanja pa so vodili tudi naši učitelji. Devetošolci so se tokrat izkazali kot prostovoljci, saj so pomagali pri organizaciji delavnic, sodelovali so z mlajšimi učenci kot spremljevalci in pomočniki ter priskočili na pomoč pri postavitvi in organizaciji stojnic. Na stojnicah pred šolo je bilo zelo živahno. Sodelovali so naši starši in zaposleni, ki so k nam prišli iz tujine. Finsko medeno kulinariko jedi je predstavila Minna Zupan z družino, bosansko Nevenka Gavrič in Dijana Živkovič, črnogorsko Malka Banovič, slovensko pa Andrejka, Vida in Danica, ki obiskujejo kulinarični krožek na Ljudski univerzi Tržič. Delo čebelarjev sta odlično predstavila Marjana Perne in čebelar Anže Perčič. Marjetka Sei­ del in njena ekipa iz Varstveno delavnega centra Kranj enota Tržič pa je ustvarjala metuljčke iz gline. Dan je bil zares pester, aktiven, zanimiv in poučen. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in ga na poseben način obogatili. Spoznali smo pomen Eisteinove izjave, ki naj bi svaril: »Ko bo izginila še zadnja čebela, bo človek preživel le štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.«

šola

29

Učilnica na prostem ERNA MEGLIČ, FOTO: KATJA KONJAR

Ko po senu zadiši in cvetje vzcveti, učilnica na prostem v OŠ Križe zaživi. Veseli smo, da imamo učilnico na prostem. Veselje želimo delili tudi z vami, zato vam pišemo. Učilnica je odprta tudi v času pouka pros­ tih dni in jo lahko uporablja vsak občan Tržiča. Prosimo vas, da po uporabi osta­ ne čista in ne polomljena.

Kar boli svet, boli mene LEA TORKAR, KSENJA MEŠKO DOLINŠEK

V petek, 31. maja 2019, smo v Osnovni šoli Tržič gostili Društvo za boljši svet iz Maribora. Učencem 7. in 8. razreda so gostje zaigrali predstavo z naslovom Kar boli svet, boli mene. Igralci so nam na doživet način predstavili, s kakšnimi situacijami se srečujejo priseljenci in kam vse lahko zanese človeštvo, če se nestrpnost do dru-

gačnosti tolerira. Po predstavi so učenci sodelovali še v različnih delavnicah. Gledališka predstava in delavnice so opozarjale, da moramo biti strpni do drugih narodov, kultur in verstev. Z učenci in izvajalci delavnic smo razmišljali o tem, da je spoštovanje in zavedanje medsebojnih razlik zelo pomembno in da smo si enaki

Olimpijski dan v OŠ Križe ERNA MEGLIČ, RAVNATELJICA OŠ KRIŽE, FOTO: BISERKA DRINOVEC

Prvi olimpijski dan so po svetu na pobudo tedanjega vodstva Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) praznovali 23. junija 1948. Sedaj pa v času okrog tega dneva po vsem svetu nacionalni olimpijski komiteji pripravljajo dogodke, s katerimi se spominjamo ustanovitve MOKa na pariški Sorboni 23. junija 1894, kjer je Pierre de Coubertin objavil oživitev sodobnih olimpijskih iger.

Žan Košir, športnik olimpijec, je v sklopu projekta »olimpijske urice« z učenci naše šole delil pomen olimpijskih vrednot, kot so odličnost, prijateljstvo in spoštovanje. Šoli je poklonil spominsko fotografijo s podpisom. Druženje je potekalo v sredo, 12. junija 2019, od 10. do 11. ure.

predvsem po tem, da smo ljudje. Kot otroci se najprej učimo posnemanja, kasneje pa odrasli mlajšim predstavljamo zgled. Naj zaključiva z mislijo, da bo svet lepši, če se bomo zavedali, da tisto, kar nas prizadene, boli, prizadene, zaboli tudi druge. Vsekakor bo svet boljši, če se bomo trudili živeti drug z drugim.

Nasvidenje, kovorska šola! JULIJA AHAČIČ IN ZOJA ROŽIČ

Že pet let minilo je, vsako leto zabavali smo se. V prvem smo se vse črke naučili, v drugem smo se računanja do dvajset dotaknili. V tretjem smo začeli množiti, v četrtem English in Deutsch govoriti. Potem smo v 5. razred prišli, z novim znanjem bomo odšli. Odmore smo imeli najrajši, lahko bi bili tudi daljši. Vse učiteljice so bile dobre zelo, pogrešali jih bomo močno. Skupni izleti so super bili, tudi v rudnik smo odšli. Zdaj se poslavljamo naglas: »Še dolgo spominjajte se nas!«

30

šola

Mladi upi OŠ Križe ŽANA ŠUBIC, FOTO: ŽANA ŠUBIC

Maruša Bregar, učenka 9.a Osnovne šole Križe, je dobitnica Torkarjeve plakete. Ko boste brali spodnji intervju, bo že bivša učenka OŠ Križe, saj se je njena osnovnošolska pot zaključila. Kako je bilo na Torkarjevi koloniji, kam jo vodijo poti in kako je na prav poseben in edinstven način poskrbela za prav posebno izkušnjo na valeti pa si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Kakšna je tvoja izkušnja s Torkarjevo kolonijo? Na Torkarjevi koloniji sem bila tri krat. Tudi letos sem se odpravila sproščena, neobremenjena z rezultati in predvsem željna novega znanja, poznanstev ter izkušenj. Moj napredek je bil počasen, a opazen in vztrajen. Najprej sem naredila kip deklice, nato lisice in na koncu še kip drevesa, ki mi je tudi prinesel Torkarjevo plaketo.

Kako si, poleg šole, zapolniš čas? V prostem času rada šivam, rišem, slikam, dekoriram pohištvo, kiparim … Letos sem se začela ukvarjati tudi z MMA (mix martial arts). Najraje rišem in pa tudi slikam.

Kje si se naučila tako dobro risati in slikati? Obiskovala sem tečaj risanja, vendar se največ naučim kar sama.

Kam te bo pot vodila po končani osnovni šoli? Pot me bo peljala v Ljubljano, kjer se bom izšolala za aranžerskega tehnika. Poleg šole si tudi želim narediti izpit za modno oblikovalko, saj me oblikovanje, kreiranje in šivanje oblek zelo veseli.

In potem? Kje se vidiš čez 10 let? Vsekakor del svojega življenja želim preživeti v tujini, najraje v Združenih državah Amerike. Tam bi rada preživela del svojega šolanja, saj bi si tako priskrbela dobro izo­ brazbo na področju, ki me zanima. Vendar pa se vseeno želim vrniti v Slovenijo in tukaj uporabiti v tujini pridobljen znanje.

Že prej si omenila, da rada šivaš. Kaj nam lahko poveš o svoji obleki za va­ leto? Obleko za valeto sem v celoti izdelala sama. Najprej sem po internetu iskala kroje, ideje … Nato sem obleko narisala,

Maruša Bregar na valeti v svoji kreaciji. Čudovita! se izmerila in si kreirala. Za vse to sem potrebovala približno 2 uri. Nato je sledila dejanska izdelava obleke. Le ta mi je vzela približno 8 ur. To vključuje šivanje, rezanje, pomerjanje, popravljanje itd.

Ker se bliža tvoj zadnji osnovnošolski dan, kaj ti bo najbolj ostalo v spominu iz osnovne šole? Veliko časa sem v osnovni šoli preživela sama. Vendar mi je najlepši spomin, najboljša izkušnja prijateljstvo, ki smo ga stkali v teh devetih letih osnovne šole. Vsi naši pogovori, dogodivščine in prigode mi bodo ostale v lepem spominu.

Mednarodno priznanje Erasmus projektu OŠ Križe MAG. ANDREJA POLANŠEK, FOTO: NATAŠA DOVŽAN

Mednarodni projekt Discovering Europe, ki smo ga v OŠ Križe izvedli skupaj z devetimi šolami širom po Evropi, je prejel na­ grado Direktorata Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. Priznanje je bilo sodelujočim šolam izrečeno zaradi inovativnih pristopov k po­ učevanju. Kot primer dobre prakse sodelovanja med šolami bo projekt predstavljen na evropski konferenci o izobraževanju, ki bo potekala septembra 2019 v Bruslju. Projekt Discovering Europe sodi med Erasmusove projekte šolskih partnerstev. OŠ Križe ga je skupaj z devetimi šolami iz Poljske, Finske, Grčije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Romunije, Španije in Velike Britanije izvajala v letih od 2014 do 2017. V projekt so bili vključeni učenci druge in tretje triade, ki so preko skupnih nalog spoznavali naravne in kulturne znamenitosti držav partneric, hkrati pa poglabljali znanje angleškega jezika. Dvajsetim učencem je bila omogočena tudi enotedenska mednarodna izmenjava. Projekt je močno vplival na življenje in delo kriške šole, saj ji je prinesel novo izkušnjo mednarodnega povezovanja.

Učenci OŠ Križe na mednarodni izmenjavi v Kataloniji

šola

31

Torkarjeva likovna kolonija DRAGICA ŠTALC, FOTO: DRAGICA ŠTALC

Učenci Osnovne šole Križe so se 15. maja 2019 udeležili 10. Torkarjeve kolonije, ki je potekala v Osnovni šoli Koroška Bela na Jesenicah. Učenki Angelca Jerala in Maruša Bregar sta sodelovali v kiparski delavnici. Maruša je za svojo kiparsko delo prejela Torkarjevo plaketo. Učenec Jernej Oranič in učenka

Ajda Meglič pa sta ustvarjala v risarski delavnici. Jernej Oranič je bil najboljši na tem področju. Čestitke vsem za uspešno delo iz likovne umetnosti.

Prejemnica Torkarjeve plakete Maruša Bregar

Pesniško jadro Katarine Langus MATEJA MARČUN, FOTO: MATEJA MARČUN

Natanko pred tremi leti je takrat drugošolka OŠ Križe Katarina Langus izdala svojo prvo knjigo Na krilih domišljije. Tokrat se je odločila za svojo prvo knjigo poezij Pesniško jadro. V obdobju treh let se je tedensko srečevala s poezijo mladinskih ustvarjalcev od Vide Jeraj do Jureta Jakoba, jo brala, preučevala, se ob njej igrala in zabavala, razmišljala ter z njo tudi ustvarjala. Tako so nastale pesmi, zbrane v Pesniškem jadru. In kot pravi mlada pesnica v naslovni pesmi:

»Prisluhni daljavam sanjskega morja, svoboda v svet njegov te vabi. Leteča preproga v pristanu dehti in čaka, da popelje te na obzorja ...« Prisluhnite tudi vi daljavam sanjskega morja, lahko tudi s pomočjo Katarinine domišljije.

Mlada pisateljica in pesnica Katarina Langus

Zgodba nekega metulja JASMINA ZALAR, FOTO: DRAGO ZALAR

V petek, 7. junija 2019, smo v Domu krajanov v Lomu pod Storžičem pripravili zaključno prireditev z naslovom Zgodba nekega metulja. Ta naslov smo si izbrali zato, ker smo se v letošnjem šolskem letu ukvarjali s šolskim projektom z naslovom Spoznajmo opraševalce. K opraševalcem pa poleg čebel sodijo tudi metulji, čmrlji,

divje čebele, dvokrilci, hrošči … Med šolskim letom smo izvedli različne dejavnosti. Podrobno smo spoznavali opraševalce, obiskali bližnji čebelnjak, posadili medonosne rastline, likovno ustvarjali in se preizkušali v sestavljanju 3D sestavljank metulja in čebele, ki so ju na laserskem rezalniku izdelali učenci predmetne stopnje.

Svoje delo smo predstavili na razstavi na matični šoli v Tržiču in vse skupaj odlično nadgradili z zaključno prireditvijo, na kateri so nastopili prav vsi učenci naše Podružnične osnovne šole Lom pod Storžičem. Učenci so se preko recitacijskih, pevskih, plesnih, dramskih in ostalih točk dotaknili teme o opraševalcih.

32

okolje

Nepovratna sredstva za zamenjavo obstoječe kurilne naprave z novo kurilno napravo na biomaso MAG. SAMO COTELJ, ENERGETSKI SVETOVALEC ENSVET

Objavljen je nov Javni poziv 69SUB-SOCOB17 Slovenskega okoljskega javnega sklada, namenjen fizičnim osebam s stal­ nim prebivališčem v RS, ki so prejemniki redne socialne pomoči ali varstvenega dodatka S prijavo na javni poziv 69SUB-SOCOB17 je možno pridobiti finančne spodbude za izvedbo naslednjih ukrepov učinkovite rabe energije: zamenjava obstoječe kurilne naprave z novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja ali zamenjava obstoječe z novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora v katerega je postavljena. Višina nepovratne denarne spodbude znaša do 100 % priznanih stroškov naložbe, in sicer v višini do: • 8.000 € za kotel na lesno biomaso (polena, sekanci, kombinirano kurjenje) • 6.000 € za kotel na lesno biomaso (peleti) • 4.000 € za peletno peč z vodnim prenosnikom (kamin) in • 2.000 € za vse ostale enosobne kurilne naprave na lesno biomaso. Za izvedbo ukrepa na javnem razpisu lahko kandidirajo: • fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki so v času oddaje vloge upravičene do socialne pomoči, ki ni izredna denarna socialna pomoč, ali imajo pravico do varstvenega dodatka po predpisih Republike Slovenije, • in je oseba: -- lastnik, solastnik ali etažni lastnik eno- ali dvostanovanjske stavbe ali stanovanja v tri ali več stanovanjski stavbi ali pa je lastnik, solastnik ali etažni lastnik stavbe ali stanovanja član gospodinjstva, ki je naveden v odločbi Centra

za socialno delo o priznanju pravice vlagatelja do denarno socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma -- najemnik eno ali dvostanovanjske stavbe ali stanovanja v tri ali večstanovanjski stavbi, katere lastnik, solastnik ali etažni lastnik je Občina ali Republika Slovenija ali pa je najemnik član gospodinjstva, ki je naveden v odločbi Centra za socialno delo o priznanju pravice vlagatelja do denarno socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Vlagatelj ima prijavljeno stalno prebivališče ali ima dovoljenje za stalno bivanje na naslovu, kjer bo izvedena naložba. Občina ali Republika Slovenija se zaveže, da v roku treh (3) let od datuma izplačila nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu, ne bo prodala stanovanjske enote. Razpisna dokumentacija z vsemi obrazci in seznamom ustrezne opreme je dostopna na spletni strani Ekološkega sklada RS (www.ekosklad.si), strokovno svetovanje pri pripravi investicije glede vrste in tehnične izvedbe ukrepov, razpisno dokumentacijo ter dodatna pojasnila v zvezi z razpisom, lahko dobite tudi v Energetsko svetovalni pisarni v Tržiču, ki deluje vsako sredo od 15. do 17. ure, za obisk se predhodno dogovorite po telefonu 04 59 71 552.

Namig za kolesarski izlet: Bistrica - Duplje - Podbrezje – Bistrica PETER MARKIČ, FOTO: ARHIV POŠ KOVOR

Poletni dopoldnevi in pozni popoldnevi so kot nalašč za krajše kolesarske izlete. Začeli bomo v Bistrici pri Tržiču. Za izhodišče si izberemo parkirišče pri bencinski črpalki. Najprej se spustimo mimo Gorenjske plaže proti Tržiču, v križišču s semaforjem pa zavijemo desno proti Retnjam. Po prečkanju Tržiške Bistrice in rahlem vzponu mimo Mlake se nam odpre pogled na vasice ob kriškem polju, na levi nas pozdravi Kriška gora. Nadaljujemo do avtobusne postaje na Retnjah, kjer zavijemo desno in se po manj prometni cesti skozi vasi zapeljemo do Brega, kjer se vaška cesta priključi na glavno. Za avtobusno postajo zopet zavijemo desno proti Zadragi. Med hišami se cesta rahlo spusti, mi pa se lahko odžejamo in napolnimo bidone s pitno vodo iz pipe pri koritu.

gmajno. Na odseku do Zvirč bodimo še posebej previdni, pripo­ ročljiva je uporaba utripajoče lučke. Tako smo bolje vidni za ostale udeležence v prometu.

Pot nadaljujemo skozi Duplje. Sredi vasi zavijemo desno proti Trnovcu. Po hitrem spustu se držimo leve. Zopet prečkamo Tržiško Bistrico, nato pa nas čaka strm, a kratek vzpon proti Podbrezjam. Cesta nas preko polja pripelje do hiš, kjer zavijemo desno in se mimo sadovnjakov zapeljemo skozi vas. Na zgornjem delu vasi se priključimo na glavno cesto proti Zvirčam. Zapeljemo se skozi podvoz pod avtocesto in nadaljujemo skozi ´podbreško

Čas vožnje: 1 – 1,5 h

Izlet nadaljujemo skozi Zvirče in Kovor, se rahlo spustimo mimo odcepa za Loko, nato pa premagamo še rahel vzpon in že smo nazaj v Bistrici. Za zaključek izleta se posladkamo v slaščičarni Bistrica.

Dolžina trase: 16 km Višinska razlika: 175 m

brezplaÄ?na objava

obvestila 33

34

koledar dogodkov

Julij, avgust 2019 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave od 6. 7. do 26. 8. Galerija Atrij

nedelja, 21. 7.

sobota, 17. 8.

Zavetišče v Gozdu

iz Tržiča

Šahovski turnir v Zavetišču v Gozdu

Planinski izlet: Velika Črnelska špica (2332 m)

Šahovsko društvo Radovljica in Planinsko društvo Križe

Planinsko društvo Tržič

Razstava: KUD Načeta paleta: Sanje Tržiški muzej

Župnijska cerke v Križe

Blagoslov vozil od 29. 8. do 30. 9.

Župnija Križe

10.00 Prelaz Ljubelj

17. EU ples brez meja Občina Tržič in Mestna občina Borovlje

Galerija Atrij

Razstava: Pete Tržiški muzej

Ostale aktivnosti

petek, 26. 7.

nedelja, 18. 8.

20.30 Tržiški muzej

Zavetišče v Gozdu

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: The Pocket Ensemble Tržiški muzej

Srečanje harmonikarjev, pevcev in godcev Planinsko društvo Križe

od 1. 6. do 31. 8. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Beremo po izboru knjižničarjev: Maček v žaklju Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

nedelja, 28. 7.

od 18. 8. do 23. 8.

iz Tržiča

Križe

Planinski izlet: Piz Boe (3152 m), Dolomiti

Oratorij v župniji Križe Župnija Križe

Planinsko društvo Tržič

od 10. 6. do 10. 9. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

30 dni 30 minut branja: Poletavci Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

20.30 Tržiški muzej

5.00 Koča pod Košuto, 7.30 Kofce - parkirišče

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Katrinas

5. Košuta Hiking – Pohod brez meja Gorska vas Sele

petek, 5. 7. 16.00 Bistrica pri Tržiču

Dan odprtih vrat Prostovoljno gasilsko društvo Bistrica pri Tržiču

Kovor

Gasilska veselica z ansamblom Veselimi Begunjčani Prostovoljno gasilsko društvo Kovor

19.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: KUD Načeta paleta: Sanje Tržiški muzej

sobota, 6. 7. iz Tržiča

Planinski izlet: Stara pot pod grebenom Košute - Planina

nedelja 4. 8.

Dan spomina na prve Žrtve pod Storžičem Občina Tržič in veteranske organizacije

Sveta maša na Kriški gori

sobota, 10. 8.

sobota, 13. 7. iz Tržiča

Planinski izlet: Tosc (2275 m) Planinsko društvo Tržič

iz Tržiča

Planinski pohod: Prestreljeniško okno (2391 m), Julijske Alpe Planinsko društvo Križe

14. območni vikend (gledališkega) smeha Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna izpostava Tržič

sobota, 24. 8. iz Tržiča

Planinski izlet: Cjajnik (1965 m)

11.00 Kriška gora

nedelja, 7. 7.

Krajevna skupnost Bistrica in Občina Tržič

od 23. 8. do 25. 8. 19.30 Kulturni dom Križe

Planinsko društvo Tržič

Župnija Križe in Planinsko društvo Križe

Družabno srečanje na Bistriški planini

Tržiški muzej

11.00 spominsko obeležje pod Storžičem

Planinsko društvo Tržič

11.00 Bistriška planina

petek, 23. 8.

sobota, 3. 8.

iz Tržiča

Planinski pohod na Rjavino (2532 m) in Begunjski vrh (2461 m), Julijske Alpe Planinsko društvo Križe

iz Tržiča

Punta Penia – Marmolada (3343 m), Dolomiti

iz Sebenj

Planinsko društvo Tržič

Krajevna skupnost Sebenje

19.00 Žiganja vas pod Lipo

Mestno jedro Tržiča

Koncert Gorenjskega okteta

Festival Paradiž

Krajevna skupnost Sebenje

Tržiški muzej

Krajevna skupnost Sebenje gre v gore

koledar dogodkov, kultura nedelja, 25. 8.

sobota, 31. 8.

19.00 Cerkev svete Katarine v Lomu pod Storžičem

Sebenje

Koncert v cerkvi svete Katarine v Lomu pod Storžičem

Državno tekmovanje za Pokal Cockta Nordijski smučarski klub Tržič

35

21.00 Amfiteater Gorenjska plaža

Koncert skupin Joške v’n in Big Foot Mama Občina Tržič

Župnija Lom pod Storžičem iz Tržiča

od 26. 8. do 30. 8. Tržiški muzej

Počitnice v muzeju (počitniško varstvo otrok) Tržiški muzej

Dekanijsko romanje na Višarje Župnija Križe

nedelja, 1. 9. mestno jedro Tržiča

Šuštarska nedelja Občina Tržič in Boci team

10.00 Žiganja vas pri Cerkvi

Vaški sejem in tek po Poti treh zvonov Krajevna skupnost Sebenje

četrtek, 29. 8. 18.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: Pete Tržiški muzej

»Ko zadiši ljubezen« v Kovorju JERICA VREČEK ŠULGAJ, FOTO: FRANCI PRAPROTNIK

Mešani pevski zbor Kres, ki deluje že 23. leto pod okriljem Kulturnega društva Svetega Janeza Krstnika Kovor je v soboto, 8. junija 2019, ob 19:30 uri v dvorani Doma krajanov Kovor pripravil letni koncert na temo ljubezni in njene razposajenosti. V goste je povabil Otroški pevski zbor Podružnične šole Kovor, ki ga vodi učiteljica Marija Bohinjec, Humoristično dramsko skupino Smeh, Mladinskega gledališča Tržič, Niko Meglič s kromatično harmoniko in Primoža Gnidovca, z »frajtonarco« ter v letošnjem letu ustanovljeno Žensko vokalno skupino Kresnice, ki ravno tako deluje v KD Sv. Janeza Krstnika Kovor. Z velikim veseljem lahko rečemo, da smo vsi nastopajoči pripravili in izvedli prijeten in prisr-

čen večer za vse obiskovalce, ki so povsem napolnili kovorsko dvorano. Naš glavni cilj je bil polepšati, popestriti in razbiti vsakodnevno rutino, obuditi spomine na mladost in brezskrbnost ter romantično razposajenost. Kot že omenjeno, smo pevci in pevke MePZ Kres in ŽVS Kresnice, pod notno taktirko Andreja Zupana, v svoj repertoar vključili znane in morda malo manj znane pesmi, ki dišijo po ljubezni med dekleti in fanti, po ljubezni do domovine, narave in živali, prijateljstvu in dobri volji. Za popestritev prireditve, so nam zapeli tudi otroci s svojimi nežnimi glasovi, nas pošteno nasmejale »tri upokojenke« Humoristične dramske skupine Smeh ter nas v instrumentalne vode zapeljala dva

odlična glasbenika na svojih harmonikah. Za konec prireditve pa smo vsi skupaj ob spremljavi harmonike zapeli znano narodno pesem Tri planike. Celotnemu večeru pa je s svojo povezovalno noto dodala piko na i Marjetka Opalk. Vsem nastopajočim prisrčna hvala za sodelovanje, hvala obis­ kovalcem v dvorani. Zahvaljujemo se tudi dramski skupini Avantura in plesni skupini Country ritem za pomoč pri organizaciji koncerta, ki prav tako delujeta v okviru KD sv. Janeza Krstnika Kovor. Naj ljubezen diši v vsaki špranjici naših domov in doni iz slehernega srca.

plaÄ?ana objava