Tržičan, avgust 2018

· INTERVJU ·

· V SREDIŠČU ·

· INTERVJU ·

Maestro Lojze Krajnčan

Gore, naše lepotice

Matjaž Mavri Boncelj – Mister Slovenije 2018

Glasilo Občine Tržič | 1. avgust 2018 | Letnik 22 | Številka 5

2

uvodnik

»Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju.« Mark Twain IRMA LIPOVEC

Z veseljem pričakujem in prebiram prispevke, ki jih pošiljate na

odličnjakov iz OŠ Bistrica, OŠ Tržič in OŠ Križe. V prvem in drugem

uredništvo. Vsebine so pestre in zelo zanimive. V vsaki lahko naj­

razredu so bili učenci opisno ocenjeni. Prve številčne ocene so do­

dem iskrice predanosti, prizadevnosti in veselja ter ponosa ob

bili v tretjem razredu. Župan vsako leto sprejme le tiste učence iz

dobrih rezultatih. Ko berem prispevke, sem pozitivno presenečena

vseh treh osnovnih šol, ki so bili odlični vsa leta šolanja.

nad tem, kaj vse znate in delate kot strokovnjaki na posameznih področjih ali ljubiteljsko, za svojo dušo.

V OŠ Bistrica je bilo vsa leta šolanja odličnih devet učenk in učen­ cev, in sicer: Nika Mencej, Žiga Roblek, Nataša Umek, Ana

Z zanimanjem preberem strani, kjer izvem o aktualnih dogodkih v

Frantar, Zala Šarabon, Andraž Sitar, Tilen Legat, Zala Smolej

občini. Mnogo prispevkov je izobraževalnih, vsak lahko najde kaj zase.

in Violeta Stupar. Močan županov stisk roke so prejeli tudi Mar-

Vesela sem, da imamo možnost predstaviti odlične posameznike, delo društev in ustanov tudi s pomočjo glasila Tržičan.

OD RUMENE RUTICE DO VPISA V SREDNJO ŠOLO ERNA MEGLIČ, RAVNATELJICA OŠ KRIŽE, SAŠA PIVK AVSEC

Posebno mesto in pohvalo si zaslužijo najuspešnejši devetošolci iz vseh treh osnovnih šol. Na sprejemu pri županu je bila skupina 18

kus Grum, Amadeja Keršič, Lea Margareta Košir, Klara Primožič, Tadej Valjavec in Nika Zupančič iz OŠ Tržič. OŠ Križe pa se lahko pohvali s tremi odličnjaki. To so: Sara Bitežnik, Kaja

Tomasino Rozman in Žan Zupan. Devetošolci OŠ Bistrica, OŠ Križe in OŠ Tržiča so imeli v mesecu februarju informativna dneva, ki jih vsako leto organizirajo sred­ nje poklicne, strokovne šole in gimnazije. Učenci se seznanijo s programi šol, kar jim pomaga pri odločitvi vpisa. V šolskem letu 2018/2019 bodo dobili možnost za pridobitev

štipendije deficitarni poklici: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater, orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, kle­ par-krovec, izvajalec suho montažne gradnje, tesar, slikopleskar, Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec

pečar, gozdar, dimnikar, steklar. Kam so se vpisali učenci vseh treh osnovnih šole je objavljeno na WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec

S tržiške tržnice, 1. del

Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko.

JOŽICA KODER

Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Turistično promocijski in informacijski ­center Občine Tržič, Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 31. avgusta. Datum za oddajo prispevkov je 13. avgust 2018.

Na naslovnici: Odličnjaki z vseh treh osnovnih šol, foto: Arhiv Občine Tržič

Iz mladosti mi je ostala v spominu tržiška tržnica. Na njenem prostoru, na pvac, je bilo več kot trideset stojnic, za katerimi so stale branjevke, tudi kdo od moškega spola, a ženske so bile v večini. Stojnice so bile razvrščene od vhoda nanjo s Trga svobode po levi strani do stavbe, kjer ima danes sedež Društvo upokojencev Tržič, in v obratni smeri, tudi na prostoru, kjer je sedaj knjigarna. Na pvac so trikrat na teden prodajali pridelke z vrtov in njiv: zelenjavo, sadje, mleko, mlečne izdelke … kmetje iz okoliških vasi. Najbolj so mi ostali v spominu iz Kovorja, iz Zvirč, s Hudega in z Loke. Nekateri so s konji pripeljali pridelke, prostor za konje je bil tam, kjer bilo gradbeno podjetje, nasproti dekliškega doma. Znane so bile branjevke z Loke, leta dolgo so na kolesih pripeljale zgodnjo solato berivko, prav s prodajo solate so veliko pripomogle, da so zlasti prebivalci Loke zgradili svoje hiše. Tistih branjevk že dolgo ni več. Če danes ob sobotah zaidemo na tržiško tržnico, ni je več na starem mestu, so tam štiri stojnice, za njimi pa trije prodajalci največ zelenjave. Ti so Darko Kuhar iz Dupelj, Micka Ahačič, po domače Vampričeva, iz Seničnega, in Minka Kuhar, Petrova, iz Zadrage. Obe že več kot sedemdeset let hodita na tržiško tržnico prodajat svoje pridelke z vrtov in njiv. Dolga leta sta hodili trikrat na teden, ob sredah, petkih in ob sobotah. Zdaj že nekaj let le ob sobotah.

župan z nami

3

Pogumno, ustvarjalno in složno naprej Kadar si za popotnico k jasno zastavljenim ciljem Tržičani dodamo tako močna pozitivna sporočila, potem uspeh ne izostane in želje, cilji, misli, slej ko prej postanejo dejanja. Druga sobota v juniju je s spominskim dnevom osvoboditve taborišča Mauthausen v Podljubelju pomemben in sporočilen dan. Želimo si samo eno, da se tragični dogodki druge vojne ne ponovijo nikoli več.

Deteljica v krožišču v Bistrici za varno vožnjo in peš poti (foto: Arhiv Občine Tržič)

Slovesnost je z obiskom počastil predsednik RS Borut Pahor (foto: Iztok Pipan)

IMAMO ODLIČNE OSNOVNE ŠOLE Zaključili smo uspešno šolsko leto. Zato se želim zahvaliti prav vsem in vsakomur za prispevek k veliki zgodbi, ki poveže prav vse, od vrtca do podružničnih in matičnih šol. Z veliko pozornostjo sem prisluhnil mislim mladih ob šolskem parlamentu, se prešerno veselil na vseh treh valetah in ponosno stisnil roko našim odličnjakom. Bravo. V ozadju je ogromno trdega dela, odrekanja, znanja, razumevanja in sodelovanja. Zagotovo je to v prvi vrsti izjemen uspeh posameznika in nagrada za trdo delo. Uspeh pa vidim in doživljam tudi širše. Za bistrim in pridnim posameznikom je trdo stala tudi cela družina. Posebna zahvala tudi vodstvom in vsem zaposlenim v šolah. Vsem skupaj pa želim prijazne in sproščene počitnice.

Most v Zadragi je trden in varen (foto: Arhiv Občine Tržič)

Gasilci v Bistrici so se razveselili prizidka doma in novega vozila (foto: Peter Balantič) Ni šala biti uspešen vseh devet let osnovne šole (foto: Arhiv Občine Tržič)

DEJANJA JASNO GOVORE SAMA ZASE Dejanja, ki služijo boljšemu življenju ljudi, ne potrebujejo velikih komentarjev. Seme številnih smo skrbno načrtovali dolga leta. Se trudili za načrte, dovoljenja, soglasja, izbiro izvajalcev in končno uspeli.

Hvala vsem za podporo, pomoč in razumevanje težav na gradbiščih in sicer. Skupaj nam uspeva in prav zato je bilo ob praznovanju naše največje krajevne skupnosti - KS Bistrica, letos res še posebej slovesno, slavnostno in uspešno. Hvala vsem predsednicam in predsednikom krajevnih skupnosti, svetnikom in krajanom. Gremo naprej, novi izzivi kličejo po dejanjih in sodelovanju.

4

iz dela občinske uprave

Tržič v novo poletno sezono z močjo zmaja SAŠA PIVK AVSEC

Občina Tržič v sodelovanju z Agencijo za razvoj in komunikacije v turizmu Nea Culpa aktivno izvaja drugo vseslovensko in mednarodno integrirano komunikacijsko kampanjo s sloganom »Zbudi zmaja v sebi«. V akciji je poudarjena veličastna narava z izjemnimi razgledi, ki so lahko, po pričanju legende o nastanku Tržiča, zmajevo delo. Lanska turistična sezona je bila tudi v Tržiču zelo uspešna in je rezultat tako občinskih kot prizadevanj posameznikov po večji promociji in razvoju tržiškega turizma. K svetovni prepoznavnosti Tržiča je lani močno pripomogla tudi fotoreportaža Cirila Jazbeca v reviji National Geographic Travel. Letošnji cilj je preseči lanske rezultate, zato bomo še več aktivnosti vložili v promocijo prek iskalnika Google in družabnih omrežij doma in v tujini. Z novim sloganom »Zbudi zmaja v sebi« se Tržič z okolico promovira tudi na obcestnih vele plakatih in mestnih plakatih.

»Osredotočamo se na ciljne skupine gostov, ki imajo radi naravo, radi po­ klepetajo z lastniki, se igrajo z našimi otroci, naredimo kakšno hribovsko turo in skupaj uživamo v njihovem dopustu. Imamo dve sobi za 4 osebe in dve sobi za 2 osebi, ponudbo povečujemo za en apartma za šest oseb, pripravljamo pa pogoje za še en apartma v prihodnosti,« je na javnem podpisu pogodb povedal Igor Zupan s turistične kmetije Štorman z Loma pod Storžičem. (foto: Media butik)

TRŽIŠKI KMET JE SPOŠTOVAN

Kako zbuditi zmaja v sebi peš in na kolesu priporočata vrhunska tržiška športnika, deskar Žan Košir in ledni plezalec Klemen Premrl.

TURIZEM V TRŽIČU IMA SVETLO PRIHODNOST, GOSPODARSTVO POTREBUJE PRIDNE ROKE Občina Tržič je v letošnjem razpisu za dodelitev spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva do sedaj za dva ukrepa, ki spodbujata promocijo in prodor na tuje trge in sobodajalst­ vo, namenila 43.283,40 evra. Pet vlagateljev bo skupno prejelo 14.011,85 evra iz naslova Spodbujanje promocije in prodora na tuje trge, pet vlagateljev od enajstih prijavljenih pa 29.271,55 evra za spodbujanje sobodajalstva. Skupno je bilo sicer oddanih šestnajst vlog. Najvišji možen delež sofinanciranja, deset tisoč evrov, sta prejela podjetje Magnocor d. o. o. za postavitev glamping parka pod Policijo in Igor Zupan, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki bo uredil nov apartma v pritličju skoraj 300 let stare hiše v Lomu pod Storžičem. V Baznem taboru v Križah iščejo možnosti podaljševanja turistične sezone. 15 ležišč imajo za poletno sezono že v začetku leta razprodanih, v zimskem času pa ponudbo bogatijo s keramičarskimi delavnicami, razmišljajo o dodatni welness ponudbi, pogrešajo več zimskih športov. Nad Gorenjsko plažo nastaja nov glamping park, ki bo zaživel še v letošnji sezoni. Janez Aljančič iz podjetja Magnocor d. o. o.. Prihodnost vidi v dobrem sodelovanju in povezovanju s tržiškimi obrtniki, podjetniki, lokalnimi gostinskimi ponudniki. Gostom bo zaenkrat na voljo šest lesenih hišic in recepcija, sadovnjak in zelenjavni vrt. Hiše so dobile imena po tržiških pravljicah.

Občina Tržič je ena od večjih slovenskih občin večinsko gozd­ nata in kmetijsko obdelana. Področju, ki Tržičankam in Tržičanom daje zdravo in varno hrano, je posvečene vedno več pozornosti. »Še posebej gre zgodba z roko v roki z razvojem tu­ rizma, za kar je potrebna urejena okolica. V veliki meri jo zago­ tavlja prav kmetijstvo. Od njiv, polj, travnikov, gozdov in desetih tržiških planin,« pravi župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic. Prepričan je, da Tržič, kljub težkim naravnim danostim, vse to ima. Občina je letos za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja iz proračuna namenila 44 tisoč evrov. Na javnem podpisu pogodb so bili predstavniki kmetijskih gospodarstev kritični do kolesarjev, ki brezglavo vozijo po planinah, turis­ tov, ki ubirajo neuhojene poti po senožetih in travnikih in pohodnikov, ki bi se z avtomobili po gozdnih cestah, namenjenih za gospodarjenje z gozdovi, najraje pripeljali do planinske koče.

»Kmetje v tržiški občini smo kar spoštovani. Res pa je, da ljudje na splošno premalo spoštujejo slovenskega kmeta in njegovo delo. Sploh turisti. Pa tudi domačini, ki nimajo svojih kmetij in se obnašajo, kot bi bilo vse njihovo,« je povedal Marko Ribnikar s kmetije Pr'Benedku z Brezij pri Tržiču. (foto: Media butik)

iz dela občinske uprave V TRŽIČU CENIMO DELO VETERANSKIH ORGANIZACIJ, KI ZDRUŽUJEJO IN POVEZUJEJO Občina Tržič je že deseto leto zapored izvedla Javni razpis za sofinanciranje na področju delovanja veteranskih, častniš­ kih, obrambnih in drugih domoljubnih društev in združenj v letu 2018. Za delovanje teh društev je iz občinskega proračuna namenjenih dobrih 2.800 evrov. »Posebej se mi zdi pomembna enotnost in dobro sodelovanje veteranskih organizacij v Tržiču. Želim, da politika povezuje in združuje, taka je tudi moja vloga, ne pa da razdvaja in deli,« je po podpisu pogodb povedal župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic.

5

zastoj, ker smo čakali da formalnosti, naročilo in financiranje uredijo tudi naši dobri sosedje v Radovljici. Dela v radovljiški ob­ čini se že nadaljujejo, cilj pa je, da do 15. avgusta dobimo sodob­ no cestno povezavo.

GORENJSKA PLAŽA V PRIČAKOVANJU 100 TISOČEGA KOPALCA, V AMFITEATRU ODMEVNI KONCERTI Zadnji petek v juniju je zaživela Gorenjska plaža, ki je vstopila v peto leto delovanja in v tej sezoni pričakuje 100 tisočega obiskovalca. V poletni sezoni je odprta od nedelje do četrtka, v času od 9. do 19. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 21. ure, od ponedeljka do petka pa tudi od 7. do 8. ure za jutranje rekreacijsko plavanje.

V Tržiču so borčevska organizacija, vojni veterani, društvo Sever in slovenski častniki uspešen četverček, ki izpelje veliko število dobro obiskanih prireditev (foto: Arhiv Občine Tržič).

ŠE VEČ PARKIRNIH MEST V TRŽIČU Občina Tržič je lani sprejela in izdelala Celostno prometno strategijo, ki jo je potrdil občinski svet. Da bi občankam in občanom, pa tudi vse večjemu številu dnevnih obiskovalcev, ki prihajajo v Tržič, omogočili lažje parkiranje, smo na Občini Tržič povečali število parkirišč s krajšo omejitvijo parkiranja. Modra cona, ki voznikom s parkirno uro ali drugo označbo prihoda, omogoča dvourno parkiranje od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro, je odslej pri Zdravstvenem domu za Mošenikom in pred občinsko stavbo na tržnici. Nova prometna ureditev, ki bo veljala po dopolnitvi vertikalne prometne signalizacije, bo na parkirišču za Mošenikom prepovedovala vožnjo in parkiranje tovornih vozil razen dos­ tave, komunale in intervencije.

»Nad plažo je tudi vse bolj priljubljeno in dobro obiskano počivališče za avtodome, nekaj korakov stran pa nastaja eden najlepših gorenjskih, če ne slovenskih, šotorišč lesenih šotorov, ki bo prav tako odprt v letošnjem letu,« turistični potencial omenja mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič.

V petek, 31. avgusta, bo živahno tudi v amfiteatru Gorenjske plaže, kjer bo na povabilo Občine Tržič nastopila skupina Tabu, ki letos praznuje 20. letnico delovanja. Poleg Tabujev bosta obiskovalce zabavali še skupini The Unimogs band in Iskreni kreteni.

NOV ŠPORTNI PARK POD GRADOM NEUHAUS

IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZGRADNJO FEKALNE KANALIZACIJE Občina Tržič je podpisala pogodbo s projektivnim podjet­jem Planing biro Kranj d. o. o. za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo fekalne kanalizacije v aglomeraciji Loka v vrednosti 145.058,00 EUR z DDV. S tem projektom bo Občina Tržič jeseni letos kandidirala za pridobitev evropskih sredstev na razpisu DRR2. V poletnem času bomo tako lastnikom zasebnih zemljišč predstavljali posamične predvidene poteke tras fekalne kanalizacije. Mestoma se bo ob kanalizaciji obnovil tudi dotrajan vodovod ter cesta z meteorno kanalizacijo. Na tem mestu se hkrati zahvaljujemo in vljudno prosimo tudi za vnaprejšnje dobro sodelovanje pri omenjenem projektu, ki je ocenjen na skoraj 6 milijonov EUR in bo sofinanciran iz evropskih sredstev.

REKONSTRUKCIJA CESTE LEŠE – PERAČICA »Na tržiški strani so dela z ureditvijo grobega ustroja ceste, od­ vodnjavanjem in drenažami, končana. Trenutno je bil manjši

Nov športni park, v katerem so fitnes na prostem, kombinirano igralo za najmlajše in urejene klopi za počitek, tudi v luči projekta »Tržič, mesto dobrih misli in želja«, prinaša veliko dodane vrednosti.

6

spremljamo, poročamo

Delegacija Občine Tržič spet v pobratenem mestu JOŽE KLOFUTAR, FOTO: JOŽE KLOFUTAR

Tudi letos se je na povabilo župana pobratenega mesta Sainte Marie aux Mines Clauda Abela štiri članska delegacija Občine Tržič, ki jo je vodil župan mag. Borut Sajovic, udeležila slovesnosti ob praznovanju francoskega državnega praznika 14. julija. Tako kot vsakokrat so se tudi letos gostitelji zelo potrudili in za delegacijo pripravili bogat program. Tako so člani delegacije sodelovali že v tradicionalni slovesnosti na predvečer praznika pred mestno hišo. Pozdravni nagovor je imel tudi tržiški župan mag. Sajovic, ki je med drugim poudaril: »Luč, ki ste jo Francozi prižgali leta 1789 s padcem trdnjave Bas­ tilje in začetkom francoske revolucije sije in greje še danes, ne samo Franciji, ne samo Evropi, celemu svetu. Praznik, ki je svetovni simbol svobode, demokracije, boja proti zatiranju in odpravi privilegijev, je še kako aktualen tudi danes v naši skupni domovini Evropi. Stanje ni idealno, niti idilično, imamo pa prav vse možnosti, da ga prav na načelih vašega praznika in ob razumevanju pomembnosti današnjega trenutka uredimo, da bo naša domovina Evropa jutri še lepša, še uspešnejša, še bolj človeška. In to s povezovanjem, prijateljstvom, razumevanjem drug drugega tudi delamo. Naše sodelovanje in pobratenje, katerega nadgrajuje še prijateljstvo z Bruchsal Untergrombachom je s prekoračitvijo častitljive petdesetletnice postalo še zrelejše in še plemenitejše. Na skupni zgodovinski usodi, ki nas je združila in povezala, iščemo skupne rešitve za boljši jutri.« Poleg župana mag. Sajovica sta prisotne pozdravila župan pobratenega mesta Claude Abel in predstavnica iz nemškega Untergrombacha (Bruchsala), s katerim je Ste Marie aux Mines tudi pobraten. Slavnostni večer se je končal z mogočnim ognjemetom, ki je prav tako že tradicionalen. Poleg sodelovanja na tej slovesnosti si je delegacija ogledala muzej in spominski park nekdanjega kon-

Spominski park nekdanjega koncentracijskega taborišča NatzweilerStruthof centracijskega taborišča Natzweiler-Struthof, v katerem je med drugo svetovno vojno trpelo tudi 125 Slovencev, med njimi tudi naš znani zamejski Slovenec pisatelj Boris Pahor. Delegacija je tudi v spomin na pokojnega večkratnega župana pobratenega mesta in častnega občana Tržiča prižgala svečo na njegovem grobu. Na praznični dan si je delegacija ogledala izredno bogat in zanimiv muzej lesarstva, kasneje še muzej 1. svetovne vojne, popoldne pa položila venec pri spomeniku slovenskim internirancem, zvečer pa so se člani delegacije udeležili koncerta pihalnega orkestra iz Heilbronna (Nemčija) ob 45-letnici rudarstva v tem kraju. Delegacija je s člani njihovega Komiteja za pobratenje opravila še krajši uradni razgovor, v katerem so bile izpostavljene teme, področja oziroma program sodelovanja v prihodnje. Več foto na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Slavnostna prireditev ob prevzemu novega vozila za gozdne požare GVGP-2 ter rekonstrukciji garaž LUKA RENER, ALEŠ MEGLIČ, JANI ŽLINDRA, FOTO: PETER BALANTIČ

V soboto, 30. junija 2018, smo na slavnostni prireditvi prevzeli novo vozilo za gozdne požare GVGP-2 in novo ter obnovljene garaže našega gasilskega doma.

znaša dobrih 138.000 EUR. 60.000 EUR je prispevala Občina Tržič, preostali znesek pa PGD Bistrica pri Tržiču ob pomoči donatorjev ter krajank in krajanov Bistrice pri Tržiču.

Stavba gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču je bila zgrajena 1981. Garažni prostori so za takratne razmere sicer zadoščali, z leti pa se je začel pojavljati prostorski problem. V društvu smo se odločili za podaljšanje obstoječih garaž za 2 metra in izvedbo prizidka h gasilskemu domu za dodatno garažo. Izdelavo projektne dokumentacije smo zaupali arhitektki Katarini Langus, Arhitektova delavnica d.o.o. iz Križev. Julija 2016 smo dobili gradbeno dovoljenje. Izvedbo del smo zaupali domačemu podjetju Semago d.o.o. Izvajalec je z deli pričel 6. oktobra 2017.

Svojemu namenu smo predali tudi novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov tipa GVGP-2. Izbrano je bilo podvozje Iveco Daily 4×4 off road. Za vožnjo po terenu so na voljo tudi polovične prestave in zapore vseh treh diferencialov. Nadgradnjo je izdelalo podjetje Gasilska vozila Pušnik. V nadgradnji je rezervoar z 800 litri vode, ki jo visokotlačna črpalka s pretokom 360 litrov na minuto potiska do treh hitro napajalnih ceveh. V vozilu je tudi nekaj tehnične opreme, zato je vozilo uporabno tako na neutrjenem terenu kot tudi v ozkih ulicah mestnega jedra za več vrst intervencij. Vrednost celotne investicije je bila 170.374,02 €, od tega je Občina Tržič prispevala 158.954,02 €, društvo pa 11.420 €.

Med izvajanjem del smo se odločili tudi za nekaj dodatnih del, ki jih je bilo smiselno in najracionalneje izvesti takoj. Dela s strani izvajalca so bila zaključena 22. aprila letos. S prostovoljnim delom smo gasilci sami izvedli še vsa slikopleskarska dela, zamenjali vse luči v obstoječih garažah in garderobah, za kar je bilo opravljenih preko 700 prostovoljnih ur dela. Strokovni gradbeni nadzor nad izvedbo del je izvajalo podjetje Ingline plus d.o.o. iz Križev. Celotna vrednost investicije

Na prireditvi pa smo podelili tudi priznanje našemu članu Bojanu Balantiču, in sicer Ambasador občine Tržič za življenjsko delo na področju razvoja tržiškega in slovenskega gasilstva, saj je prispeval tudi h krepitvi prepoznavnosti občine Tržič. Ob tej priložnosti še enkrat iskrene čestitke!

šport

7

Pobratenje s taiji klubom iz Kitajske MARKO BEDINA, FOTO: WANG JIAN

Taiji povezuje ljudi celega sveta. Dokaz tega je pobratenje tržiškega kluba Chen Taijiquan Slovenija s kitajskim klubom iz šest milijonskega mesta Taizhou. Z ženo Dragi sva ena izmed prvih učencev mojstra Fu Nengbina. Sva učitelja te veščine v Sloveniji. V Taizhou sva se udeležila vadbe naprednejše stopnje prvih učencev pri svojem učitelju. Pobratenje med klubi je prav soupadalo z družinskim srečanjem učencev in učitelja. Ob tej priložnosti je bilo tudi slovesno odprtje nove športne dvorane kluba, ko se je udeležilo veliko mojstrov drugih borilnih veščin in vladnih predstavnikov športne zveze. Otvoritveno slovesnost in častno pobratenje so spremljali izvrstni prikazi znanja taiji veščine mojstrovih prvih učencev. Seveda sem ob nagovoru povabil vse navzoče goste v Slovenijo, katere le-

pote že marsikdo pozna iz pripovedovanja in fotografij mojstra Fuja, ki je tržiški klub tudi že večkrat obiskal. Seveda je videl že Dovžanovo sotesko, zlezel na njene piramide, pa grad Kamen in Bled ter Bohinj. Slovenija, še posebej Gorenjska, je čudovita, pravi mojster Fu. Včasih moraš okrog sveta, da to vidiš doma. Vadba mojstrovih prvih učencev je potekala v prisrčnem in delovnem ozračju. Med intenzivnim treningom je mojster tudi preverjal izpolnjevanje zahtev rednega treniranja in usmeril vsakega učenca k napredku v skladu z njegovo stopnjo znanja. Takšnih stvari se ne moreš naučiti iz knjig ali interneta. Sprejeta sva bila med mojstrove prve učence. To je velika čast in odgovornost hkrati. V skladu s starodavno tradicijo učenec postane del učiteljeve družine. Znotraj družine imajo prvo mesto

moralne vrline, spoštovanje in nesebičnost. Taiji tudi uči, kako pravilno živeti. Govorica telesa je zanimivo sredstvo sporazumevanja. Odraža stanje uma in duha. Visoka stopnja veščine predstavlja stanje, ko duh usmerja notranjo energijo, slednja pa gibanje telesa. Gibanje na ta način postane umetnost, estetski užitek, način, kako narava uči človeka (pre)živeti.

Breda Košir in Miha Rednak državna prvaka v para plesu, plesu na vozičkih PETER KOŠIR, FOTO: MARKO MESEC, FOTO MESEC

V tednu od 23. do 29. junija 2018 se je odvijalo skupno državno prvenstvo Plesne zveze Slovenije (Državc) v Športni dvorani v Medvodah. V sredo, 27. junija 2018, sta v disciplini para ples, ples na vozičkih, nastopala Breda Košir in njen soplesalec Miha Rednak. Zaplesala sta dva standard­ na plesa – angleški valček in quickstep ter en latinskoameriški ples - sambo. Skupaj plešeta komaj pet mesecev, a sta se na državnem prvenstvu odlično izkazala.

V svoji kategoriji debitanti KOMBI 1 sta postala državna prvaka, v skupnem seštevku KOMBI 1 in 2 pa sta osvojila odlično 2. mesto. Oba sta plesalca Plesnega kluba Zebra, kjer ju trenirata Andrej Novotny in Petra Škofic Damjan. PK Zebra je trenutno edini plesni klub, ki se ukvarja s plesom na vozičkih (wheelchair dancing). Poleg treniranja tekmovalnega plesa pa prirejajo tudi različne plesne predstave in priredit­ ve po Sloveniji.

Cortina trail 2018 ALENKA ROŽIČ

Že nekaj let se rekreativno ukvarjam s tekom, a zgolj za svojo dušo in da ohranjam kondicijo. Ne udeležujem se organiziranih tekov, ker me to pač ne zanima. Za rojstni dan pa so mi podarili startnino za CORTINA TRAIL. Hočeš nočeš sem bila primorana iti, saj takega darila pa res ne morem zavrniti. Junij se hitro približuje. Pol leta je veliko časa, a pri letošnji vremensko slabi pomladi je bilo malo možnosti za kakšen dober trening. Kljub temu mi je uspelo narediti nekaj daljših tur, kjer par ur hodiš oz. tečeš gor in dol.

parkirno mesto in tako se odločimo, da najprej dvignemo startne številke, potem gremo nekaj pojest in nato na kmečki turizem, da se pripravimo za naslednji dan. Vremenska napoved je dobra, dežja naj ne bi bilo, na 2400 m pa tudi ne bo take vročine. V tekaške nahrbtnike spravimo obvezno opremo (anorak, 1liter tekočine, alufolija, rokavice in kapa). Piščalka pa je na nahrbtniku. Čeprav so med potjo postojanke, je vseeno treba imeti kaj za prigriznit, tako da se najde prostor še za kakšno ploščico.

Končno 22. junij, ko se v avto zdrenjamo štiri ženske, za dobro družbo pa vzamemo še enega moškega. Skozi karavanški predor, mimo Lienza in Toblacha prispemo v Cortino. Množica ljudi, komaj najdemo

Noč je dolga, nikakor ne morem zaspati, ko pa se končno zazibam v spanec, je tu že jutro, ko je treba vstati. Po zajtrku se odpravimo v center, kjer je ob 10-ih štart. Adrenalin narašča in končno se podamo v

tek, skozi vas po asfaltu 20 minut in naprej po gozdni poti v breg, kjer se začne zares. Čaka nas 48 km teka z 2600 m višinske razlike. Časa imamo 12 ur. Prva postojanka je koča Gallina na 18 km, že do tja smo porabili 3-4 ure, kje je šele cilj. Za nami je že kar nekaj vzponov in spustov, prečkamo hudournike, kjer se da tečeš, v klanec hodiš. Razgledi so lepi, Tofane, zasnežena Marmolada, mimo koče Averau na sedlo Giau. A vzpona še ni konec, noge bolijo, volja popušča. »Mi je bilo tega treba?«. Končno samo še spust. Zadnja postojanka pri koči Croda da Lago, strma pot po gozdu in za finiš 3 km asfaltne ceste do centra Cortine in cilja. Po slabih 9-ih urah mi je uspelo premagati to naporno a lepo pot. Nisem ljubitelj piva, ampak danes pa paše.

8

šport

Zmaga Leyli plesalk v Beogradu IRIS ŠOBER, UMETNIŠKA VODJA KUD LEYLI, FOTO: NEBOJŠA PEČENOVIĆ

V juniju smo se z Leyli tekmovalno skupino odpravile na mednarodni festival orien­talskih plesov Enta Omri v Beogradu. Tokrat sem bila gostujoča učiteljica in že prvi dan smo festival otvorile z mojo delavnico plesne tehnike ter se takoj za tem udeležile interpretacije glasbe v živo z orkestrom Mazzikatea Europe in organizatorko festivala Gordano Minčič. Zvečer smo se predstavile na gala showu festivala, naslednji dan pa nadaljevale z izobraževanjem pri odličnem učitelju iz Argentine Amirju Thalebu. Po delavnici so sledile intenzivne priprave na tekmo in celovečerno tekmovanje v različnih kategorijah. Naše članice so odplesale fantastično, dosegle izvrstne rezultate in tako odlično predstavile Slovenijo in KUD Leyli:

- ZMAGA v skupinski kategoriji (tekmovalke: Nadja Stojko Plesničar, Lara Žunko, Maša Trček, Tamara Borojević, Mariša Kern, Tajda Kavčič), - 2. mesto Lara Žunko (solo točka v princess kategoriji),

lahko občudovali tudi v Dvorani tržiških olimpijcev že 13. oktobra na plesnem spektaklu, ki ga pripravljamo za 10. oblet­ nico našega društva. Spremljajte nas na FB profilu KUD Leyli.

- 2. mesto Maša Trček in Mariša Kern (duo kategorija), - 3. mesto Tajda Kavčič (solo točka v princess kategoriji), - 3. mesto Tamara Borojević (solo točka v queen kategoriji). Čestitke vsem! Vse nove koreografije, ki so jih naše plesalke predstavile v Beogradu, pa boste

Nastop na gala showu festivala Enta Omri v Beogradu

Mia in Luna Frida svetovni podprvakinji v jazz baletu JURE MARKIČ, FOTO: ARHIV PK TRŽIČ

Plesalki jazz baleta iz Plesnega kluba Tržič sta se udeležili svetovnega pokala v MTP plesih v Pragi. Barve Slovenije in Tržiča sta predstavljali plesalki Mia Julija Babič in Luna Frida Zmajšek. V izjemni svetovni konkurenci sta dosegli 2. mesto. Blesteli sta tudi na državnem prvenstvu v Medvodah, kjer sta bili tretji.

Čestitke tudi ostalim plesalcem PK Tržič Klementini, Maši, Davidu, Timu, Leonu, Marku in Anžetu za dosežke na državnem prvenstvu v MTP.

Plesni klub Tržič na državnem prvenstvu v akrobatskem rock and roll-u JURE MARKIČ

Plesalci plesnega kluba Tržič so se v mesecu maju in juniju udeležili številnih tekmovanj v tujini in doma v Sloveniji. 27. maja 2018 je Plesni klub Tržič organiziral mednarodno tekmovanje za vse kategorije. Udeležilo se ga je več kot sto plesalcev tega atraktivnega plesa. Ponovno smo Tržičani dokazali, da smo plesno mesto. Prepolna Dvorana tržiških olimpijcev je tudi tokrat dokazala, da so leta organizacije tekmovanj v Tržiču prepričala domače in tuje plesalce, ki se z veseljem in v velikem številu udeležijo tekmovanja v Tržiču. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri organizaciji tega tekmovanja. Hvala donatorjem: Občina Tržič, Lidl Slovenija, Kompas shop, Dal d.o.o., Petrol d.o.o., Gorenjska banka d.d. , Brodar d.o.o., Roal, Roman

Zaplotnik, Qulandija Kranj, Spar Tržič, M-sfinga d.o.o., Stara godba – Kavarna Špela, ravnatelji OŠ Tržič, Bistrica, Križe in vodjem podružničnih šol ter Športni zvezi Tržič. Hvala staršem naših plesalcev in trenerjem Plesnega kluba Tržič. Domači tekmovalci RnR so na mednarodnem tekmovanju dosegli: Starejši mladinci: Teja in Tej – 3. mesto Mlajši mladinci: Iris in Jure – odlično 1. mesto Mini kategorija: Jernej in Maja – 2. mesto, Jakob in Jerca – 3. mesto, Maj in Sara – 4. mesto, Tim in Ajda – 5. mesto. Na tem pomembnem tekmovanju smo imeli tudi predstavnike članske kategorije: Tim in Lia – 5. mesto, Jaka in Kaja – 6. mesto, Matic in Nika – 7. mesto.

Državno prvenstvo v Medvodah je samo še potrdilo odlično pripravljenost naših parov: Iris in Jure: naslov državnih prvakov v kategoriji mlajših mladincev Teja, Tej: 3. mesto v kategoriji starejših mladincev Sara, Maj: naslov državnih prvakov v mini kategoriji Ajda, Tim: 2. mesto v mini kategoriji Ajša, Tilen: 3. mesto v mini kategoriji Kaja, Jaka: 4. mesto v članski kategoriji Čestitke vsem plesalcem!

Več foto na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

kultura

9

Štumf s ta uscane gase SAŠA MEGLIČ, FOTO: JANEZ ERŽEN

Kulturni dediščini domačega kraja pri Folklorni skupini Karavanke vedno dajemo velik pomen. Številne tržiške obrti smo že večkrat predstavili širši javnosti, še nikoli pa se nismo osredotočili na tržiške nogavičarje. V prvi polovici 19. stoletja so v Tržiču izdelovali nogavice, ki so jih nosili po celem Kranjskem in širše v avstro-ogrski monarhiji. Tržič je bil najmočnejše nogavičarsko središče. V zlati dobi tržiške nogavičarske obrti so nogavičarji svoje izdelke tudi barvali. Poleg rdečih in zelenih so bile najbolj pogoste modre oz višnjeve nogavice, ki so jih barvali z modrim barvilom, pri čemer so si pomagali z urinom, ki so ga zbirali v škafih, saj so barvila na vlakna v kombinaciji z urinom bolje učinkovala. Po

tem je v Tržiču znana tudi tako imenovana »ta uscana gasa«. Z otroki starejše otroške skupine smo pripravili odrsko postavitev, v kateri so otroci prikazali omenjeno tržiško obrt in dejavnosti, ki so bile z njo povezane. Otroci so znali nogavice plesti že okrog desetega leta. V skupini smo pletenje povezali tudi s plesom, preko katerega so otroci ponazorili tako ročno pletenje kot pletenje na posebnih statvah. Ponazorili smo tudi barvanje nogavic in verjemite, prav nič ni dišalo ob tem opravilu. Z odrsko postavitvijo Štumf s ta uscane gase smo najprej navdušili strokovno spremljevalko območnega srečanja folklornih skupin v Tržiču, nato pa še stro-

kovni spremljevalki regijskega srečanja, ki sta skupino izbrali za nastop na državnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku, kjer je nastopilo deset slovenskih skupin. Za prikazano odrsko postavitev smo prejeli zlato priznanje s pohvalo za najbolj prepričljivo postavitev v celoti. Tržiški nogavičarji so tako »ugledali luč sveta« tudi širše v Sloveniji.

gostanje družine. Izbrane vsebine sva v koncept spletli Saša Meglič in jaz (Pija Japelj). Skozi celoten program se je razvrsti-

lo dvanajst pesmi v vokalni in inštrumentalni izvedbi. Poleg teh so pevci recitirali pesmi Kurnikove Mici in Otona Župančiča, ki so se lepo dopolnjevale. Čeprav Pollakovega salona nismo napolnili do zadnjega, je bilo vzdušje zelo prijetno in domače. Ob koncu prireditve je sledila manjša pogos­ titev, in sicer s kvašenimi ptički. Izdelale so jih članice krožka Tržiška kulinarična dediščina, ki deluje v okviru Ljudske univerze Tržič že drugo leto zapored. Zaradi pozitivnega odziva bomo stremeli k ponovitvi tovrstnih projektov tudi v prihodnjih letih. Hvala za obisk in podporo in vabljeni k spremljanju skupine še naprej.

Sem vprašal ptičice PIJA JAPELJ, FOTO: JANEZ ERŽEN

Po večletnem nastopanju in uspešnem delovanju v KD folklorna skupina Karavanke, smo s skupino pevcev ljudskih pesmi pri­ pravili samostojni koncert. Zanj sem se odločila zaradi tega, ker želim mladim pevcem skozi raznolike načine nastopanja in dajanja vedno novih izzivov še bolj približati ljudsko glasbo in umetnost, hkrati pa nas Tržičani še niso srečali v takšni obliki. Koncert smo izvedli 18. maja 2018 ob 18. uri v Tržiškem muzeju. Vsebina koncerta je zajemala čar pomladi – cvetenje, prvo zaljubljenost, čas, ko se ptički ženijo in ko imajo kmetje največ dela na polju, ko se trudijo za dobro letino in bla-

Spodbujamo branje tudi poleti SABINA ŠOLAR, FOTO: BLAŽ AHAČIČ

Peto poletje zapored v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja pripravljamo prijetna bralna presenečenja v obliki knjižnih paketov. Prav nikogar nismo pozabili, paketi so namenjeni vsem – od najmlajših do najstarejših. V vsakem zavoju sta dve knjigi po izboru bibliotekarjev, nekaterim paketom smo dodali še drobne pozornosti. S projektom začnemo vsako leto 1. junija in zaključimo ob koncu šolskih počitnic. Na začetku so se Mačka v žaklju, kot smo poimenovali projekt, najbolj razveselili otroci, sčasoma pa so se zanj ogreli tudi odrasli, ki po paketih posegajo vse pogos­ teje. Lani smo tako izposodili 1162 paketov za različne skupine bralcev, leto poprej pa 1295. Otroci se ob predlaganem branju razveselijo tudi drobne pozornosti, odras­

lim pa največ pomeni to, da jim ni potrebno brskati med policami, kadar nimajo ideje, kaj bi radi brali. 11. junija smo že drugič začeli s Poletavci – poletnimi bralci (avtorstvo projekta Mest­na knjižnica Ljubljana). Gre za projekt spodbujanja branja, v katerem sodelujejo osnovnošolci od 7. do 12. leta. Enako kot lani smo tudi letos obiskali vse osnovne šole v občini in jim predstavili Poletavce in pravo veselje je bilo videti otroško navdušenje, ki se je dokazalo v obisku knjižnice. Poletavec je vsak, ki v treh mesecih, kolikor traja projekt (od 11. 6. do 11. 9. 2018) bere 30 dni 30 minut na dan, prebrano pa vpisuje v zloženko, ki jo dobi v knjižnici. Vsak poletavec, ki bo izpolnjeno zložen-

ko do 11. septembra vrnil v knjižnico, bo poleg tega, da je pridobil odlično navado, branje, povabljen na zaključno prireditev Dan za poletavce, na kateri bo prejel priznanje in majico, sodeloval pa bo tudi v žrebanju za glavno nagrado, športno uro. Lani je v projektu bralo 77 poletavcev in poletavk, letos pa se je do sredine julija Poletavcem pridružilo že 113 otrok. Če smo bibliotekarji lani spraševali otroke, ali želijo postati poletavci, letos večinoma sami ob obisku knjižnice rečejo: »Rad bi bil poletavec!«

10

kultura

Katoliško kulturno izobraževalno prosvetno društvo Križe SLAVKO BOHINJC

Ob blagoslovu Kulturnega doma v Križah, ki je bilo 18. junija 1939, je bilo v Gorenjcu zapisano: »Najstarejše društvo katoliške prosvete na celem Kranjskem je postavilo svoj hram«. V juniju 1896 je kaplan, kasnejši stolni kanonik Jože Volc poklical fante: Franca Perka, Janeza Aljančiča, Jerneja Grosa in Janeza Finka jih spodbujal in govoril, kako velika potreba je v Križah po ustanovit­ vi katoliško kulturnega izobraževalnega prosvetnega društva. Polni navdušenja so zbrali krajane za ustanovitev tega društva. Kar 32 se jih je 6. oktobra 1896, pred 122 leti, zbralo na ustanovnem občnem zboru. Za prvega predsednika so potrdili Jožeta Volca, ki jim je v župnišču odstopil svojo sobo. Ob premestitvi kaplana se je društvo preselilo v sobo P'r Benk. Leta 1901 pa je po izgradnji nove šole v Križah svoje de-

lovanje izvajalo v stari šoli, v mežnariji. Z novimi prostori je društvo prešlo v večjo razgibanost. Člani društva so brali knjige, časopise, igrali šah in domino, prirejali igre in zabavne večere. Ustanovili so tudi pevski in tamburaški odsek. Na slovesnos­ ti leta 1902 je društvo dobilo tudi svoj prapor. Društvo je delovalo neprekinjeno vse do 2. svetovne vojne. Za kratek čas je delovanje prekinilo le leta 1933, ko je kralj prepovedal delovanje društev. Na občnem zboru 23. oktobra 1936 je bila dana pobuda za izgradnjo novega kulturnega doma v Križah. Gradnja se je začela na Vidov dan leta 1937 in se je po dveh letih končala z blagoslovom leta 1939. Po zapisu v Gorenj­cu kriški dom stoji na lepi parceli poleg cerkve in je dolg 32m, širok 17m in ima 6 kompletnih stanovanj. Dvorana je dolga 12m, široka 9m in visoka 6m. Oder je

globok 7m in je najmodernejše električno opremljen z moško in žensko garderobo. Druga svetovna vojna je prekinila delovanje katoliško kulturnega prosvetnega društva. Vendar se je tradicija igranja iger in izvedb zabavnih večerov nadaljevala vse do leta 1974, ko je zamrla organizirana kulturna dejavnost. Ta je delovala le še v okviru šolske dejavnosti učencev Osnovne šole Križe in v sklopu delovanja cerkvenega petja. 7. februarja 2002 pa je bilo, na pobudo cerkvenih pevcev Križe, ustanovljeno Kulturno društvo Kruh Križe. Zopet se je popestrila kulturna dejavnost. Kulturni dogodki in predstave se vse do danes vrstijo in bogatijo kulturno dogajanje kraja.

Vikend smeha v Križah SLAVKO BOHINJC

Vikend smeha je prireditev, ki v Križe že vrsto let privablja ljubitelje gledališča. Letos je že 13. po vrsti in bo potekal od četrtka, 23. 8. 2018, do nedelje, 26. 8. 2018 na trgu pred kulturnim domom v Križah, s pričetkom ob 19.30. V primeru slabega vremena bodo predstave v dvorani. Humor je povezovalna nit vseh gledališ­ kih predstav, prava sprostitev v zadnjih počitniških dneh. Kot organizator srečanja amaterskih gledališč skupaj z OI JSKD Tržič smo letos povabili še gledališke skupine iz Krope, Bohinjske Bele in Zasipa pri Bledu. Vedno povabimo nagrajene amaterske skupine, ki so v zadnji sezoni dobile priznanja za premierne izvedbe gledališ­ kih predstav.

Burka v treh dejanjih se dogaja v času pred svetovno vojno v podeželskem mestecu in sloni na situacijski komiki, ki jo v izhodiš­ ču predstavlja lesena, torej lažna, peč. V petek bo Gledališka skupina Belansko iz Bohinjske Bele izvedlo igro Dese Muck Neskončno ljubljeni moški. Igralka Jožica Vrečko je za odigrano vlogo babice prejela priznanje za najboljšo žensko vlogo na letošnjem srečanju gorenjskih gledaliških skupin. Predstava govori o medčloveških odnosih, predvsem o ljubezni.

Prvi večer bo domače društvo KD Kruh izvedlo komedijo Janeza Jalna Lesena peč.

V soboto nam bo dramska skupina Čofta iz KD Kropa predstavila gledališko predstavo Anžeta Habjana Romanca u Karlovc. Predstava bo izvedena v kroparskem dialektu, ki je precej podoben tržiškemu govoru. Zgodba črpa vsebino iz različnih pripetljajev v zgodovini Krope. Osrednjo nit

LJUBEZEN

UVOD V POLETJE

Lepo je, če imaš nekoga rad, a pazi, da ti ljubezni ne vzame tat.

Prišli so šolski zaključki, imamo nova spoznanja.

Lepo je, če ti nekdo stoji ob strani, tudi ob uri rani.

Ljubezen tudi ukinjam, ker se ji sploh ne sanja.

Če se ti prav lepo nasmeje, v sebi čutiš veselje.

Že zdaj mi je dolgčas. Kot običajno staršem težim.

Kot metuljčka sorodni duši sta, kakor, da v nebo odletita.

Kaj sploh naj s sabo, kaj naj čez poletje naredim.

Nina Pergar, 7.B, OŠ Bistrica

Ne smem na digitalce, ne biti doma. Kontra je močna, je preveč CO2.

zgodbe nosi Izraelec. Njegova vloga je ljudem popolnoma neznana. Njegov prihod po eni strani povzroči odpor »bolj pohujšanih« in slepo poželenje »manj pohujšanih«. V svoji zamaknjenosti ne prepoznajo, da je v resnici sam gospodar teme, ki je prišel na svojo svatbo. V nedeljo pa se nam bo predstavil KUD Kamot iz Zasipa pri Bledu z veseloigro Lucije Vidic Pokljuški zdravnik. Osrednja tema veseloigre je izgradnja superobvoznice, ki bi povezovala dva slovenska bisera, Bled in Bohinj, ter s tem rešila marsikateri problem. Tudi letos vas bomo torej s smehom in pristno ljudsko šaljivostjo pospremili v jesen – dobrodošli!

Me silijo v družbo, socializiran da bom. Ja, pa ja, pravim, adijo šolski bonton. Ideje so slabe. Kakšno poletje bo to! Potrebujem inovacijo, da dobro mi bo. Žiga Roblek, 9.A, OŠ Bistrica

kultura Rastemo z glasbo v srcu ANDREJA POGAČNIK

V Glasbeni šoli Tržič smo bili v letošnjem šolskem letu spet aktivni. Imeli smo veliko nastopov znotraj šole kot tudi izven nje. Sodelovali smo na mnogih prireditvah v občini Tržič. Z glasbenim programom smo obogatili več odprtij razstav v organizaciji Tržiškega muzeja, sodelovali v Verigi srca, ob materinskem dnevu smo bili v Domu Petra Uzarja in v KS Bistrica, svojo glasbeno govorico smo dodali spomladanskim Besedarijam v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Učenci so nastopali na dobrodelnih dražbah v KS Podbrezje in v Tržiškem muzeju. Flavtistke so se udeležile 2. srečanja gorenjskih flavtistov na Jesenicah, učenci Orffovega ansambla so se v Ljubljani in Mariboru družili z orffovimi ansambli drugih glasbenih šol in ob koncu šolskega leta v dvorani Pihalnega orkestra Tržič pripravili svojo Orffomanijo. Pevci so se družili na gorenjski pevski reviji, kitaristi pa so srečanje s prijatelji kitaristi iz GŠ Škofja Loka izvedli v Tržiču. Vsako leto pripravimo koncerte v vseh tržiških osnovnih šolah, najmlajši otroci iz vrtcev Tržiča in Nakla pridejo k nam v glasbeno šolo, da spoznajo inštrumente. Glasbeno pravljico Kekec in Mojca v glasbeni šoli sta otrokom predstavila učitelja Andreja Pogačnik in Robi Bone. V mesecu marcu je v Glasbeni šoli Tržič potekalo tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije v disciplini violina. Za dobro organizacijo in izpeljavo tekmovanja smo bili pohvaljeni s strani strokovne žirije. So se pa naši učenci udeležili kar nekaj državnih in mednarodnih tekmovanj. Dosegli so odlične rezultate. 8. Mednarodno Koroško klavirsko tekmovanje, Radlje ob Dravi 2018 Marta Langus, klavir, kat. 7, srebrna nagrada, učitelj: Sašo Simič 6. Mednarodno glasbeno tekmovanje “Tomaž Holmar”, Naborjet, Italija 2018 Oskar Šavs, klavir, kat. AJunior, 1. nagrada in 2. mesto, učiteljica: Tanja Ahačič Nejc Strnad Podlesnik in Oskar Šavs, klavirski duo, kat. B1, 1. nagrada in 1. mesto, učiteljica: Tanja Ahačič

Tržiška

kulinarika

Iza Gros in Katarina Bernard, klavirski duo, kat. B2, 1. nagrada in 1. mesto, učitelja: Tanja Ahačič, Primož Ahačič Ajda Gramc, klavir, kat. A2, 2. nagrada, učitelj: Primož Ahačič Iza Gros, klavir, kat. A3, 2. nagrada, učitelj: Primož Ahačič Mina Primožič, klavir, kat. A1, 1. nagrada, učitelj: Sašo Simič

Koruzni žganci

Blaž Tavčar, klavir, kat. A1, 2. nagrada, učitelj: Sašo Simič Marta Langus, klavir, kat. A3, 3. nagrada, učitelj: Sašo Simič 13. mednarodno srečanje harmonikarjev Pannoni Accordion, Murska Sobota 2018 Žiga Fajdiga, harmonika, kat. A, 1. nagrada, učitelj: Matjaž Kokalj 10. mednarodno tekmovanje SVIREL 2018 Sara Kukovič, tolkala, kat. Intermediate, srebrno priznanje, učitelj: Jure Rozman Hana Šavs, violina, kat. Junior, zlato priznanje in 2. mesto, učiteljica: Eva Dukarič Neža Jarkovič, violončelo, kat. Junior, bronasto priznanje, učiteljica: Nika Selak Marta Langus, klavir, kat. Intermediate, zlato priznanje in 2. mesto, učitelj: Sašo Simič 47. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije Hana Šavs, violina, kat. I. a, srebrna plaketa, učiteljica: Eva Dukarič 21. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov RS 2018 Hana Šavs, violina, kat. I. a, zlato priznanje, učiteljica: Eva Dukarič Vsi, ki imamo radi našo glasbeno šolo, ki živimo in rastemo z glasbo v srcu, sedaj uživamo zaslužene počitnice. Veselimo pa se že novega šolskega leta, ko se bomo zopet naučili kar največ novega, nastopali na čudovitih koncertih in vam pokazali, kako kvalitetno in cenovno najbolj ugodno lahko pridemo do tako veliko glasbenega znanja. Veselimo se, da bomo še na­ prej bogatili kulturno življenje doma in po svetu.

3/4 l koruzne moke 1 l vode sol ocvirki V loncu zavremo liter vode, jo osolimo in v vrelo vodo stresemo približno 3/4 litra koruzne moke, nato pa lonec pokrijemo. Ko žganci prevrejo, jih s kuhalnico prebodemo na sredini in kuhamo še deset minut. Nato jih nekoliko odcedimo, z vilicami dobro premešamo, damo v skledo in zabelimo z ocvirki. Koruzno moko lahko nadomestimo z ajdovo, nekateri pa žgance pripravljajo tudi iz drugih mok, na primer iz mešanice ječmenove in pšenične moke. Postopek priprave je enak. Marinka Damjan, Podljubelj

Rastemo z glasbo v srcu!

foto: Saša Poljak Istenič

Več na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

11

12

kultura

Drugi Festival Paradiž v Tržiču ROMANA KRAJNČAN, FOTO: TONI ČEBRON

Nekoč je bil v osrčju Tržiča ob vodnih strugah kraj, ki je bil tako lep, da so ga poimenovali PARADIŽ …

ničnega orkestra RTV Slovenija. Za nas bodo pripravili in odigrali pester program iz svetovne in slovenske glasbene zakladnice.

Ta kraj in celotno mestno jedro bomo avgusta oživili z glasbo, druženjem in kulinaričnimi specialitetami. Dvodnevni festival Paradiž bo tudi letos vrhunec Glasbenih večerov v Tržiškem muzeju, ki jih že četrto leto zapored pripravlja Tržiški muzej skupaj z umetniško vodjo Romano Krajnčan in finančno podporo Občine Tržič.

V soboto, 25. avgusta, nas čakajo na glavnem trgu v starem mestnem jedru kulinarična in glasbena razvajanja.

Festival Paradiž bo potekal 24. in 25. avgusta 2018 v fužini Germovki in v starem mestnem jedru Tržiča. V petek, 24. avgusta, bo ob 20.30 uri vrhunski koncert klasične glasbe v Germovki. Nastopil bo trobilni kvintet SiBRASS, ki ga sestavljajo odlični trobilci iz Slovenske filharmonije in Simfo-

Ob 18.30 uri bomo odprli »kuhno na prostem«, kjer bomo uživali ob specialitetah, ki jih bodo za nas pripravili gostišče KARAVLA s paradiž burgerjem, delikatesa FIGA iz centra Kranja, Dom na KOFCAH z najboljšimi štruklji, Franc pa Jožef KRAN'SKA s Kran'a, Ekološka kmetija ŠLIBAR iz Kovorja s prvim bio pivom v Sloveniji, destilarna KRUCEFIX s široko paleto domačega žganja in likerjev, Hiša dobrih vin KOŽELJ, Kava bar COKLA s paradiž svetlim in temnim pivom in kavarna STARA GODBA … Ob 19.uri bo ulični koncert skupine TERRAFOLK, ki je znana po mnogih evropskih turnejah, mega koncertih, nagradah in pristnem stiku s publiko. Za vrhunec festivala smo pripravili veliki koncert ob 21. uri, ko bo z nami najboljši slovenski veliki orkester Big Band RTV Slovenija ter izvrstni dramski igralec in pevec, televizijski voditelj ter imitator KLEMEN SLAKONJA, ki bo skupaj z orkestrom uprizoril predstavo glasbenih presenečenj. Pod umetniškim vodstvom maestra Lojzeta Krajnčana, ki je tudi idejni vodja projekta in avtor vseh priredb za orkester, bomo prisluhnili nekaterim največjim uspešnicam, kot so Ruf mich Angela, The Perverted Dance in Putin, Putout, s katerimi Klemen na svojem YouTube kanalu dosega milijonske oglede. Kot odličen pevec bo zablestel tudi v pevsko zahtevnejših vlogah, na primer v operni ariji Torna A Su­ rriento, v lanski zmagovalni skladbi na izboru za Pesem Evrovizije Amar Pelos Dois ter vlogi Jana Plestenjaka … Koncert bo začinjen s humorjem in obilico dobre glasbe. Vstopnina v PARADIŽ je dobra volja! Prisrčno vabljeni v vsakem vremenu!

Mednarodni festival Veseli veter KATARINICE IN JANJA MEGLIČ, FOTO: JANJA MEGLIČ

v soboto, 26. maja 2018, smo se z vokalno skupino Katarince, ki deluje v KD Zali rovt na POŠ Lom pod Storžičem, udeležili mednarodnega pevskega tekmovanja za otroke in mladino do 19 let. Na festivalu Veseli veter so sodelovali otroci iz Rusije, Slovenije, Italije in Hrvaške.

Festival so organizirali Društvo Slovenija - Rusija, Ruski center znanosti in kulture ter Zavod Vesela dRuščina in je potekal na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Za sodelovanje na festivalu je pogoj, da sodelujoči odpojejo eno pesem v ruščini in eno v svojem jeziku. Naš izbor je bila ruska Katjuša in slovenska ljudska Pobelelo pole. Udeleženci so na festivalu tekmovali v različnih kategorijah (solisti, dueti, vokalne skupine in zbori). Nastope je ocenjevala štiričlanska strokovna žirija, med njimi tudi ga. Anka Jazbec, ki vodi OPZ RTV Slovenija. Na festivalu smo osvojili 1. mesto med vokalnimi skupinami do 10 let in na koncu še posebno priznanje - Zmagovalec med vsemi vokalnimi skupinami na festivalu. Vsi smo na festivalu neizmerno uživali in bili za svoj trud tudi bogato poplačani. Naslednje leto pa... Se vidimo na festivalu Veseli veter!

intervju

13

Lojze Krajnčan, skladatelj in dirigent IRMA LIPOVEC, FOTO: MARKO ALPNER

Lojze Krajnčan je svojo glasbeno pot začel v rojstnem Ormožu in kot pozavnist nadaljeval šolanje v Ljubljani, Gradcu in Bostonu v ZDA. K orkestru v Ljubljano ga je povabil mojster Jože Priv­šek. Ljubljanskemu Big Bandu ostaja zvest že več kot 30 let. Je odličen komponist, aranžer, dirigent. Aktiven je na koncertnih odrih in snemalnih studiih v Sloveniji in tujini. Nadvse uspešen je s svojimi inovativnimi, na prvi pogled nenavadnimi, glasbenimi idejami in projekti, kot so koncert Big Banda z vsestranskim instrumentalistom Boštjanom Gombačem, koncert z vrhunskim pianistom Markom Črnčecem, snemanje zgoščenke s trobentačem Tiborjem Kerekešem in Slovensko filharmonijo, projekt Big Banda s Klemenom Slakonjo, … Uspešni in razprodani koncerti so največja nagrada za maestra, ki si je svoj dom in družino ustvaril v Seničnem pod Kriško goro. Gospod Krajnčan, 25. avgusta boste imeli z Big Bandom RTV Slovenija v tržiškem mestnem jedru koncert. Tokrat ste kot gosta povabili igralca, imitatorja in komika Klemena Slakonjo. So igralci redni gostje na vaših koncertih? Res je, po uspešnem in zelo dobro obis­ kanem koncertu lansko leto se konec avgusta spet z veseljem vračamo v Tržič. Igralci so na naših koncertih bolj izjema kot pravilo. Letošnji gost Klemen Slakonja je verjetno glasbeno najbolj nadarjen igralec daleč naokoli. Njegove glasovne in imitatorske sposobnosti so izjemne. Kakšna je vloga dirigenta v Big Bandu RTV Slovenija? Je podobna kot v simfoničnem orkestru? Vlogi sta precej različni. Simfonični orkester ima glavnino repertoarja iz zgodovinske zakladnice mojstrov, ki so komponirali v zadnjih 250-tih letih. Dirigent simfoničnega orkestra mora predvsem obvladati ta repertoar. Big Band pa večinoma izvaja glasbo, ki se dogaja tako rekoč danes. V načrtovanju programa s Slakonjo sem kot dirigent najprej predlagal idejo, potem sva s Klemenom izbrala skladbe, ki mu odgovarjajo in obenem tudi dobro zvenijo v Big Band izvedbi, nato sem napisal vse priredbe za orkester in program s

Slakonjo izpilil. Premiero smo imeli na enem izmed abonmajskih koncertov v SiTi Teatru v Ljubljani. Sledijo koncerti po vsej Sloveniji. Interes organizatorjev je, moram reči, precejšen. Je služba glasbenika v profesionalnem orkestru zahtevna ali je blagoslov? Oboje po malem. Včasih je težko zjutraj ob devetih, ko začnemo z vajami in snemanji, muzicirati z vsemi občutki, vendar se z leti človek navadi na bioritem, ki ni vedno naraven za glasbenika. Mislim, da orkester najbolj uživa v svojem »delu«, ko muzicira na koncertih in ko se vzpostavi tista posebna povezava med publiko in glasbeniki, ko vsi začutimo isti trenutek ekstaze. Zaradi tega je naša »služba« lepa . Po lanskoletnem koncertu že imate izkušnjo s tržiško publiko. Kakšna se vam zdi? Tržiška publika je odlična. Naš moto na vsakem koncertu je osrečiti publiko. Slovenska publika zna prepoznati kvaliteto in predanost glasbi. Nobene potrebe ni, da bi ponujali program »na prvo žogo«, kot se temu reče v nogometnem žargonu. Če damo na koncertu vse od sebe, je publika, ne glede na program, ki ga igramo, vedno hvaležna in navdušena.

Družina Krajnčan je znana glasbena družina, tudi vaša sinova sta uspešna umetnika. Kakšno vzgojo sta prejela v otroštvu, predvsem glasbeno? Res smo povezani z glasbo. Že moj oče je bil dirigent pihalnega orkestra in ravnatelj glasbene šole, mama je učila klavir, sedaj je zborovodkinja. Tudi po Romanini strani je bil oče Marjan trobentač, mama Irenca rada poje. Tudi sama sva poslovno in intimno povezana z glasbo, tako da sta najina sinova Kristijan in Žigan že v otroštvu sprejela glasbo kot naraven del vsakdana. Seveda je za vsakega mladega glasbenika velik izziv pridnost in disciplina, ki sta potrebni za obvladovanje igranja na glasbeni instrument. Vendar je duhovno bogastvo, ki ga ponudi glasba in vsi izzivi. ki sodijo zraven, zelo velika življenjska dota. Kristijan je postal odličen bobnar in violončelist, ukvarja se tudi s filmsko režijo, Žigan pa je uspešen plesalec in koreograf. Oba gostujeta po vsem svetu.

Več na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

14

med ljudmi

Druženje mladenk zrelih let z obeh strani meje OLGA RENER, FOTO: LINA KAŠTRUN

Stari prelaz na Ljubelju je nekdaj veljal za kraj, ki je ločeval dva naroda. Po zaslugi dr. Silva Mirka Tischlerja (odvetnika in prevajalca iz Borovelj), ki je lastnik koče na Ljubelju, je sedaj to kraj združevanja. Gospod Tischler je tudi zaslužen za srečanje »starih škatel« iz PD Križe s skupino, tudi starejših gospa, z imenom Antikale iz Hodiš na avstrijskem Koroškem. V sredo, 20. junija 2018, smo se planinke obeh skupin zbrale na platoju pred Mejnim prehodom Ljubelj. Od tam smo se skupaj odpravile po avstrijski poti do koče na Ljubelju (1369 m).Gospod

Silvo Tischler je bil, ne samo pobudnik tega srečanja, temveč tudi organizator in gostitelj obeh skupin. Ob koncu nas je vse obdaril z lično leseno skrinjico, v kateri sta bila simbolično dva kamenčka, z avstrijske in slovenske strani meje. V prijetnem vzdušju smo se »mladenke zrelih let« z obeh strani meje spoznavale med seboj in si izmenjavale ideje o naših naslednjih srečanjih. Tudi za vsa naslednja srečanja bo povezovalec obeh skupin gospod Silvo, ki se mu za organizacijo tega prijetnega srečanja v osrčju Karavank iskreno zahvaljujemo.

In zraslo je drevo MATEVŽ URBANĆNIK, TAJNIK KUD NAČETA PALETA, FOTO: BOŠTJAN FON

Pred tremi leti smo paletovci dobili posebno nalogo in priložnost, da svoje umetniško ustvarjanje prenesemo na fasado destilarne Krucefix v Križah. In tako smo pričeli s projektom, ki je naš najdaljši in najobsežnejši do danes. Odprtje smo izvedli na sončen oktobrski dan leta 2017.

Mateju »Arha« Sitarju, ker sta opravila največ dela in motivirala tudi ostale.

Na zunanjo steno dimenzij 7 x 13 metrov smo najprej fiksirali drevo, narejeno iz stiropora in oblečeno v fasadni premaz. Na 30 OSB plošč, ki predstavljajo krošnje, pa smo v dogovoru z Andrejem Kavčičem naslikali motive, ki prikazujejo evolucijo njegove destilarne. Posebej se zahvaljujemo Andreju Kavčiču za največje platno do sedaj ter članoma Načete palete Klemnu »Grabnu« Megliču in

Tržiški starodobni kolesarji na višku kolesarske sezone 2018 JOŽKO MEGLIČ, FOTO: ARHIV MEGLIČ

Sezona za kolesarjenje se po starem prične vsako leto v mesecu maju in se zaključi jeseni. V Sloveniji in tujini organizirajo številna srečanja za starodobne kolesarje, katerih kolesa, obleka in ostala oprema ne sme biti mlajša od petdesetih let. Z namenom druženja, uživanja v panoramskih vožnjah in ohranjanju kulturne dediščine, se na posamezni prireditvi zbere tudi do 250 kolesarjev iz Slovenije in tujine. Trase posamezne vožnje pa so dolge od 20 do 30 km, odvisno od težavnosti terena. Med vožnjo se seznanimo s krajevnimi znamenitostmi, na koncu pa sledi prijeten zaključek v družbi slovenskih in tujih kolesarskih društev, ko podelijo priznanja in/ali kolajne za udeležence. V letošnjem letu smo se udeležili pet srečanj, osem pa jih še sledi.

med ljudmi

15

Praznovali smo 104. rojstni dan gospe Metke Kavčič TINA GATEJ, DIPL. DELOVNA TERAPEVTKA, FOTO: TINA GATEJ

V petek, 6. julija, smo v Domu Petra Uzarja praznovali. Gospa Metka Kavčič, po domače Robeževa Metka, je praznovala svoj 104. rojstni dan. Prišil so člani moškega pevskega zbora Društva upokojencev Tržič in ji zapeli tržiške pesmi, mladi glasbeniki in recitatorji iz OŠ Tržič pa so ji dan polepšali s svojim nastopom. Svoje spoštovanje sta izrekla in ji čes­titala tudi župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic in direktorica doma dr. Anamarija Kejžar. Manjkali pa niso niti njeni domači, prijatelji in sostanovalci ter seveda veseli zvoki harmonike Jožeta Tišlerja. Življenjska pot, ki jo je gospa prehodila, ni bila lahka, vendar pa so pogum, volja in vera v njej, tako močni, da ji pomagajo skozi težave. Skromna in preprosta gospa je z iskrico v očeh in nasmehom na ustnicah vsakemu od nas krepko stisnila roko in prebrala svoj rokopis z zahvalami in pozdravi za vse prisotne. Ob prijetnem vzdušju v družbi Metkinih prijateljev in sorodnikov in ob okusni torti, ki so jo spekli v domski kuhinji, smo tako v Domu Petra Uzarja preživeli še eno čudovito dopoldne.

104 letno Metko smo vprašali tudi, kakšen je recept, kako doživeti takšno častitljivo starost. V svojem slogu pa nam je odgovorila »Samo umret ne smeš! Ne smeš nehati dihati.« Njena prijaznost, volja, iskrivost, duhovitost, iskrenost in optimizem po so nam vsem v vzgled in navdih.

Jakobu Štabucu ZVONKA PRETNAR, FOTO: IZ DRUŽINSKEGA ARHIVA

Srečanja z gospodom Štabucem so bila vir vedenja, kaj se je dogajalo v Tržiču pred ne preveč dolgim obdobjem: bloki v Bistrici in na Ravnah, osnovne šole, vrtci, dom za starejše in še kaj nosijo njegov pečat. Verjetno nihče ne bi pričakoval od mladeniča, ki je pomagal dograditi predor na Ljubelju, da bo z znanjem, delavnostjo, s korektnim odnosom do zaposlenih in do občinskega vodstva postal del celotnega dogajanja v Tržiču. Delo v Turističnem društvu, Društvu prijateljev mineralov in fosilov, krajevni skupnosti v Tržiču in Bistrici je dopolnjevalo njegovo poklicno in družinsko življenje. Priznanja, ki jih je dobival za svoje delo, kažejo, da je bilo njegovo delo cenjeno in spoštovano. Bil je deseti otrok v družini in s spoštovanjem ter toplino se je spominjal svojih staršev, bratov in sester. V Tržiču si je ustvaril družino, s težavo je prebolel smrt prve žene. Že v poznih letih je ponovno zaživel s prijateljico, ki mu jo je dokaj kmalu odvzel rak. Tako se je sam spo­ prijel s težko boleznijo in jo z izjemno energijo tudi premagoval.

Sladoled, Alteršola in nova znanja … MONIKA VALJAVEC

S KS Bistrica vsako leto sodelujemo na sladolednem dnevu, kjer pri­ pravimo ustvarjalno delavnico. Letos smo ob sladkanju s slastnimi sladoledi izdelali več kot 50 barvitih koralnih grebenov, kamor bomo med počitnicami lahko skrili dragocene morske zaklade. Počitniško razpoloženi smo bili tudi v juliju. Z najmlajšimi alteršolarji smo se podali v kameno dobo, si pripravili unikatne omletkote, skupaj iskali zmajev zaklad, športali, ustvarjali ter se super zabavali. Za nove počitniške vragolije pa bomo skupaj z Ljudsko univerzo Tržič poskrbeli tudi v avgustu. Vabljeni, da se nam pridružite na mavričnih dogodiv­ ščinah in ustvarjalnicah. Mladim od 13 let dalje pa se obetajo nova doživetja v Alteršoli v KS Bistrica. Ob vikendih se bomo družili, ustvarjali, kuhali, pridobivali nova znanja, se znebili treme, debatirali brez telefona in še kaj. Štartamo v septembru, za več informacij in prijave smo na voljo na: info@altersola.si / 040-659-670 / www.altersola.si / FB Alteršola. Projekt sofinancira Občina Tržič in je za udeležence brezplačen.

Posebno poglavje je bilo prijateljevanje s pokojnim županom iz ­Ste-Marie-aux–Mines gospodom Baumannom. Spomini na skupne izlete po Sloveniji, vzpon na Triglav in tržiške planine so zapolnili praznino, ko so se poslavljali njegovi prijatelji. Za svojo korist ni vzdignil pesti, zaradi svoje bridkosti ni potočil solze (Ivan Cankar). Tako se ga spominjamo in se ga bomo spominjali vsi, ki smo ga poznali.

16

v središču

Foto: Peter Markič

Gore, naše lepotice

Varuhi gorske narave ASJA ŠTUCIN, NAČELNICA ODSEKA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PD TRŽIČ, FOTO: ASJA ŠTUCIN

Le kdo bi storil kaj takega? Ali divja orhideja res sodi v vazo in krasi naša stanovanja? Namesto trganja in ruvanja si raje vzemimo čas in si lepi čeveljc oglejmo v njegovem naravnem življenjskem prostoru. Uspeva namreč samo tam, kjer ima vse pogoje za preživetje. Če pa želimo imeti spomin nanj, ga fotografirajmo.

Svojo opremo ustrezno prilagodite načrtovanemu pohodu, vaš nahrbtnik pa naj ne bo pretežak. Gorska narava – neizmeren vir lepote, miru in sprostitve. Vodnjak navdiha, s katerega črpamo nove ideje in življenjsko energijo. Prostor, kjer nas razveseljuje pogled na prostoživeče živali, čudovite gorske rastline in presenečenja, ki nam jih na vsakem koraku pripravlja divja narava gorskega sveta. Radi zahajamo v gore, vendar puščamo sledi, kjerkoli se pojavimo. Narava ima svoje zakonitosti, pravila, ki jih moramo najprej obvladati sami, nato lahko učimo tudi druge. V ta namen v okviru PD Tržič deluje Odsek za varstvo gorske narave, v katerega smo vključeni varuhi gorske narave in gorski stražarji. Naša naloga je, da s pozitivnim zgledom, izobraževanjem ter s posamičnimi in skupinskimi akcijami, predvsem z metodo prepričevanja, vzgojno vplivamo na člane planinskih organizacij in druge obiskovalce gora, jih ozaveščamo ter jih navajamo k ravnanju, ki je skladno z načeli spoštovanja naravnih vrednot in varstva narave. Prav posebno pozornost pa namenjamo zaščitenim rastlinam in živalim, torej tistim, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst. Med njimi je že od leta 1922 naša največja orhideja lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). V juniju 2010 so strokovnjaki z Zavoda za varstvo narave Kranj kartirali rastišča lepega če-

Narava ni naša last. V dar smo jo dobili od naših prednikov. Naša naloga je, da jo kot dobri gospodarji ohranimo za prihodnje rodove.

veljca na območju Zelenice. Popisali so 29 raztresenih in eno večje sklenjeno rastišče lepega čeveljca, vsa na nadmorski višini med 1100 in 1350 metri. Dejansko število rastišč ni znano. A žal je lepi čeveljc v splošnem ogrožen zaradi atraktivnosti, s katero je povezano množično obiskovanje rastišč in s tem tudi nabiranje. Ogroža ga tudi intenzivna paša s pretiranim vnosom dušika, zaraščanje z visokimi steblikami in grmičevjem ter neprimerno gospodarjenje z gozdom in gradnja gozdnih vlak preko rastišč. V namen ohranjanja lepega čeveljca na Zelenici smo varuhi gorske narave prvo soboto v juniju organizirali naravoslovni pohod. Gorski stražar Janko Meglič nam je pokazal veliko alpskih rastlin ter povedal mnogo zanimivosti o njih in lepem čeveljcu. Preživeli smo prijeten in poučen dan z grenkim priokusom. Med spuščanjem v dolino smo naleteli na pohojen in odtrgan cvet lepega čeveljca.

Če se v gorah poškodujete, se zgodi nesreča ali zaidete v kakšne druge težave, takoj pokličite na številko 112.

Foto: Janko Meglič

v središču

17

Ali je Zlatorog res zapustil naše kraje? DR. PETER SKOBERNE, BIOLOG, NARAVOVARSTVENIK, PROFESOR, PISATELJ

Povedka o Zlatorogu pripoveduje o revni slepi vdovi iz Trente. Ko je rodila sina, so mu bele žene obljubile pomoč in zagotovile dostojno življenje, če le ne bo škodil Zlatorogu in njegovi čredi. Fant je zrasel v čednega lovca in se zaljubil v hčer krčmarja v Mostu na Soči. Ko mu je nekoč oponesla, da ji prinaša le gorsko cvetje in ne takšnih darov kot furlanski trgovci, se je lovec počutil reven in zapostavljen. Želel se je izkazati z Zlatorogovim zakladom, ki pa ga je bilo moč dobiti le s koščkom njegovega roga. Kljub svarilom se je podal, da bi ubil Zlatoroga in se polastil zaklada. Ustrelil ga je. Ko pa je iz njegove krvi

zrasla roža mogota, triglavska roža, je vedel, da je izgubljen. Rastlina je povrnila ranjenemu kozlu moči, da je lovca z bleskom svojih rogov pahnil v prepad. Razočaran nad pohlepom človeka je z rogovi razril svoje vrtove, da je ostala le

Foto: Janko Meglič

še skalna puščava. Zlatorog je za vedno zapustil naše kraje. Ali res? A bolj od zgodbe je pomembno sporočilo, ki je večno aktualno. Ljudje smo namreč neločljivi del narave. Od nje smo življenjsko odvisni, vendar kadar živimo prek svojih potreb, živimo na račun drugih živih bitij. Povedka nas opozarja, da je narava zmožna celiti rane in se obnoviti, pa tudi izločiti tistega, ki jih povzroča. Zato ostaja Zlatorog s svojim sporočilom navzoč za vse tiste, ki so ga zmožni slišati in prepoznati v odnosu z naravo in ljudmi. Zlatorog torej ni zapustil naših krajev!

Triglavska roža je v Karavankah zelo redka, saj raste le na višini 2000m. Nam najbližje rastišče pa je na Vrtači nad Zelenico.

Gozdna igralnica v Domu pod Storžičem JANKA PLANINC, DIREKTORICA OBMOČNE ENOTE KRANJ ZAVAROVALNICE TRIGLAV

Z vstopom v poletje je priljubljena gorenjska postojanka pohodnikov, gorskih kolesarjev, v zimskem času pa tudi sankačev, Dom pod Storžičem, postala bogatejša za unikatno gozdno igralnico. Zanimivi didaktični elementi, ki spodbujajo kreativno (otroško) igro, urjenje gibalnih veščin in varno športno aktivnost, so plod tvornega sodelovanja Planinskega društva Tržič in Zavarovalnice Triglav. Kaj dobimo, če združimo zanos planincev, dobrodelno akcijo Otroci Triglava in priljubljeno vseslovensko akcijo Očistimo naše gore, ki je letos vstopila že v svojo deveto sezono? Zanimivo gozdno igralnico ob Domu pod Storžičem, katero je s pomočjo prostovoljcev in prijateljev zasnovalo Planinsko društ­vo Tržič. Uroš Ribič, podpredsednik PD Tržič in gospodar Doma pod Storžičem, je povedal, da bo dom odslej še bolj družini prijazen planinski dom. Gozdna igralnica je polna dogodivščin, v njej pa bodo lahko tako mladi kot tisti malce starejši

Nikar ne hitite, za hojo izberite tempo, ki mu vsi lahko sledijo.

Redni počitki pohodnikom in planincem omogočajo, da si opomorejo ter uživajo v pokrajini in druženju.

preizkusili svoj adrenalinski duh, akrobatiko in ravnotežje. Pa naj bo to na plezalni steni, pajkovi mreži, plezalnih vrveh ali pa na pohodnih trakovih. Z akcijo Otroci Triglava si Zavarovalnica Triglav že sedmo leto zapored prizadeva za urejanje ali novo postavitev okolij, v katerih lahko družine, otroci, mladost­ niki in vsi mladi po srcu kakovostno, zdravo, varno ter razigrano preživljajo prosti čas. Gozdna igralnica pri Domu pod Storžičem je že 24. po vrsti.

Janko Meglič, planinec, markacist, varuh gorske narave, fotograf, predavatelj, … IRMA LIPOVEC

Rojen je bil v skromni 9 članski družini v Lomu. Njegov dom je bil v čudoviti neokrnjeni naravi, njegovo igrišče bregovi in grabna domače pokrajine. To je bila njegova učilnica. Naučil se je prisluhniti naravi, opazoval jo je in občudoval. Po duši je muzikant. Pravi, da tudi naravo doživlja kot lepo glasbo. Najraje v gore hodi sam, saj ima takrat čas, da posluša, opazuje, raziskuje, občuduje in fotografira. Vedno najde kaj novega, čudovitega. Kadar v gore vodi skupine, tudi najmlajše, jim poskuša približati vso lepoto rastlinskega in živalskega sveta. S svojim zgledom uči vse nas. V srcu mi odzvanjajo njegove misli: »Pot je cilj, ne vrh. Vzemite si čas in se med potjo povežite z Zemljo in življenjem na njej. To vas bo napolnilo in osrečilo. Samo srečen človek lahko gleda s srcem.« Želim, da bi ga razumelo, slišalo in mu sledilo čim več ljudi.

18

intervju

Matjaž Mavri Boncelj – Mister Slovenije 2018 Projekt Mister Slovenije 2018 je doživel svoj vrhunec. Laskavi naziv najlepšega, ne le v Tržiču, temveč pod Alpami je osvojil ekonomist Matjaž Mavri Boncelj iz Bistrice pri Tržiču. Osmerica finalistov se je potegovala za dva naziva, o njihovi usodi pa je poleg organizatorjev odločala še enajstčlanska komisija. MAJA TEKAVEC, FOTO ALBUM MATJAŽA MAVRI BONCELJNA

Kaj ti pomeni naziv Mister Slovenije 2018? Sama lenta in naziv najlepšega Slovenca mi ne pomenita veliko oziroma na njiju gledam kot na odskočno desko. Lepota je subjektiven pojem in vsak lepoto dojema drugače, zato menim, da si to lento zasluži vsak posameznik. Seveda pa je zmaga potrdilo, da tisto kar delam, delam prav in tako želim tudi nadaljevati. Leta 2015 si se že srečal z izborom Mistra Slovenije. Kaj je botrovalo k temu, da si se prijavil tudi v letu 2018? Res je. Prvič sem se prijavil leta 2015 z namenom, da naredim nekaj na sebi, pridobim na samozavesti ter se soočim s stereotipi, ki se držijo modelinga. Letos pa sem se prijavil zaradi odhoda v tujino in potencialne možnosti dela v tujini kot model. Na izboru ste se sprehodili v štirih »hodih«. Kateri ti je bil najljubši in zakaj? Najljubši mi je bil izhod v oblačilih blagovne znamke Harley Davidson. Za ta izhod sem se odločil, ker mi je bila koreografija, ki smo jo s sotekmovalci odplesali najboljša, povezava naše točke z bobnarjem, ki je čez celotno točko zraven igral na bobne, da je celotno predstavitev dvignila na višjo raven.

»Največ pa mi pomeni, da smo se z ostalimi tekmovalci zbližali, da smo postali prijatelji«.

»Dal sem vse od sebe, se maksimalno potrudil in predvsem bil to, kar sem.« Še vedno obstajajo predsodki glede izbora. Kako si se soočal s tem? Predsodki obstajajo in bodo ostali tudi v prihodnosti. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, zato se s tem ne obremenjujem preveč, saj si na koncu dneva sami gradimo svojo živ­ ljenjsko pot - ne gradijo ga predsodki, ki jih imajo določeni ljudje. Kaj si pripravljen storiti za kariero v tujini? To vendarle zahteva nekaj odrekanj? Če se mi bodo odprla vrata v tujino in bom videl možnost za uspeh oziroma potencialne nove izkušnje, potem nameravam to priložnost maksimalno izkoristiti. Kaj točno bi oziroma bom moral spremeniti pa težko rečem. Definitivno bi bila drastična sprememba novo okolje in kultura, v katero bi prišel. Verjamem, da bi moral spremeniti svoje navade, ki jih imam v lokalnem okolju, izziv bi mi bil pa tudi za določen čas zapustiti družino in prijatelje tu v Sloveniji. Kako se boš pripravljal na januarski svetovni izbor v Aziji? Kaj bo na tvojem jedilniku? V tem tednu sva z osebnim trenerjem Nikom Žujem pričela s treningi, prav tako pa se z nutricionistom Aljošem Kuzmanovskim, z zavoda Spoznaj prehrano dobiva naslednji teden, da sestaviva jedilnik. Po dosedanjem delu in pogovoru predvidevam, da bo moj jedilnik pester in poln raznolike hrane, prav tako pa bom moral količinsko zaužiti veliko več hrane, kot sem jo do sedaj, saj želimo graditi na moji mišični masi in izboljšanju moje telesne postave in posledično tudi počutja. Verjamem, da bo ta kombinacija sodelovanja prikazala lepe rezultate. Pravijo, da sanj ni dobro izrekati na glas, pa vseeno, kakšni so tvoji veliki cilji v življenju? Sam si rad postavljam kratkoročne cilje. V mesecu avgus­ tu želim diplomirati in vpisati magisterij, uspešno se želim pripraviti na svetovni izbor in med tem časom na slovenskih tleh kar se da maksimalno izkoristiti naziv.

Intervju je objavljen v skrajšani obliki. Celoten pogovor si lahko preberete na WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

turizem

19

Odkrivamo lepote domovine S Foto klubom Tržič po hrvaški Istri SANDRA KOŠNJEK

»Luč je svetloba, svetloba je sonce. Ko zaide, luna obsveti planete in riše silhuete. V ranem jutru sledimo dolgim sencam in ustvarjamo fotografije toplih tonov. Ko se dan poslavlja, lovimo zlato svetlobo daljnega obzorja.« Letošnji predlog za aprilski foto potep po hrvaški Istri je bil odlična izbira. Naš prvi postanek so bili Kotli, majhna vasica, skozi katero teče reka Mirna. S svojim tokom dolbe kamenje in ustvarja umetnije kotlaste oblike, po katerih je vas dobila ime. Zasidrali smo stative, nastavili »dolg čas« in vodi nadeli svilnato obleko. Mehka jutranja svetloba nas je zvabila tudi na bližnji travnik, ki je, lesketajoč se v jutranji rosi, klical k makro fotografiji. Zatopljeni v iskanje najlepše regratove lučke smo si dodobra »ogreli« kolena. Nadaljevali smo z ogledom najmanjšega mesteca na svetu, to je Hum. Po pričevanju domačinov trenutno tam živi 7 družin. Prava fotografska poslastica je bilo tudi naselje Grožnjan, ki je poznano kot »mesto umetnikov«. Številne zapuščene hiše so preuredili v slikarske ateljeje in galerije. Sprva nekoliko zadržani domačini so ob naši pozitivni energiji kaj kmalu postali fotografski subjekt portretne fotografije, ujete v istrske ulice. Da, dobra volja še vedno odpira vrata v svet in nas pelje novim poznanstvom naproti. Z novim fotografskim izzivom smo bili soočeni takoj zatem, ko smo na stopnicah stare hiše spoznali plesni par iz Ljubljane, ki sta bila organizatorja plesnih delavnic za prebivalce tamkajšnjih krajev. Samo za nas sta izvedla »tango točko«. Naslednjič se dobimo v Ljubljani, da se preizkusimo v studijski fotografiji plesa, je bil naš hiter in soglasen dogovor. Super. Sonce se je prevesilo v drugo polovico dneva, sence so postajale vse daljše in daljše.

Mark nas je peljal na pobočje, od koder smo imeli krasen pogled na soline. Večina si je nadela »širokokotnike«, nekateri s slabšo dioptrijo pa smo se odločili za »teleobjektive«. Ista lokacija pa tako različni pogledi navzdol. Foto potep smo zaključili na gradu Socerb, od koder nas je magična rdeča svetloba spokojno povabila k beleženju zahajajočega sonca »tukaj in zdaj«. Čudovit dan v super družbi smo podoživeli na rednem srečanju članov FKT-ja, kjer smo ujete trenutke nesebično delili z ostalimi člani kluba.

IZID BILTENA OB 88. OBLETNICI ZABELEŽENE FOTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V TRŽIČU. Foto klub Tržič živi, beleži in se razvija. Vidite nas povsod, »kjer kaj fletnga dogaja«, začenši z dogodki v občini Tržič. Imamo bogato zgodovino, ki je od letošnjega leta za vedno zapisana v biltenu z naslovom Kako so s svetlobo risali v Tržiču. Zbornik smo javnosti prvič predstavili v mesecu januarju na slovesni akademiji. Bilten je povzetek delovanja fotografske dejavnosti v Tržiču in rezultat dela prizadevnih članov Foto kluba Tržič, še zlasti nekdanjega predsednika Mateja Megliča in Mirka Kunšiča, ki je kronološke dogodke umetelno povezal z besedami, tako da je bilten vse kaj drugega kot suhoparno naštevanje podatkov in ne bomo pretiravali, če rečemo, da je biltenu »vdihnil dušo«. Na koncu so še intervjuji z vidnejšimi fotografi, ki so res bralni užitek. Pripravljen je že prvi ponatis zbornika, ki ga lahko dobite v Turistično-promocijskem informacijskem centru Tržič.

Ljubitelji fotografije, pridružite se nam: fotoklubtrzic@gmail.com.

Izlet krajanov KS Sebenje ALENKA TERZIEV, FOTO: DAVID AHAČIČ

Druga junijska sobota je v KS Sebenje že tradicionalno rezervirana za izlet krajanov. Vsako leto si ogledamo eno slovensko pokrajino in za 7. izlet smo si izbrali Koroško.

v podzemlje Pece in si ogledali rudnik Mežica. Obiskali smo staro rotundo na Muti in se hkrati seznanili z življenjem Korošcev nekoč in danes.

Letos smo si ogledali svečarsko in medičarsko delavnico Pergar 1757 v Slovenj Gradcu. V zelo tesnih vagončkih smo se spustili še

Seveda ni manjkal postanek za tradicionalno malico (kruh z zaseko in klobaso) in kosilo z značilnimi koroškimi jedmi.

20

turizem

Bunker Škrilj, Kočevska Reka MIRO ROBLEK, FOTO: LADISLAV SREČNIK

Člani OZSČ Tržič smo se s svojci in simpatizerji odpravili 17. junija 2018 na poučno ekskurzijo v Kočevsko Reko. Naš cilj je bil ogled bunkerja Škrilj, ki je bil največja vojaška skrivnost v Sloveniji v obdobju bivše Jugoslavije. Ti objekti so bili na zaprtem področju Kočevske Reke, kamor so imeli dostop samo izbranci. Ko so gradili te objekte, so v letih 1950 vas Škrilj izselili, zaposleni pa tudi niso vedeli, kje se nahajajo, razen vodstva. Po prijetni vožnji smo prispeli na varovano področje, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je odpeljala z njihovim avtobusom proti bunkerju, druga pa si je ogledala vas Kočevsko Reko in se seznanila z zgodovino kraja od l. 1457 pa do danes. Po približno dveh urah smo se zamenjali, ker skupina lahko šteje največ 25 oseb. Skrivnostni bunker Škrilj je delno odprt za ogled od leta 2007 in smo si ga ogledali pod vodstvom vodiča, ki nam je razložil, kako je potekala gradnja zaklonišča za politični vrh Republike Slovenije. Gradili so ga 5 let, v treh izmenah po 21 delavcev na izmeno.

Bunker je zgrajen v hribu in je najnižja točka 80 metrov pod površjem. Rov za ogled je dolg 500 m in ima šest podzemnih sob, svojo elektriko in lastno zajetje vode, urejeno zračenje, gretje, kuhinjo in spalnico. Zasilni izhod je navpičen v treh sektorjih, vsak sektor ima rov horizontalno pot in zopet navpičen jašek za izhod, lestev meri 80 metrov. V bunkerju bi, v primeru atomskega udara, brez zunanje pomoči preživeli do 100 dni. Bunker je bil do pred kratkim stroga tajnost in javnost o njem ni vedela kaj dosti, razen govoric. Gozd nad Škriljem ostaja še naprej zaprto vojaško območje. Po okrepčilu in druženju smo se polni vtisov, ki si jih lahko razlaga vsak po svoje, odpeljali proti domu.

Izlet krajanov Loma v Cerklje z okolico MIRA ČEMAŽAR, PREDSEDNICA KO RK LOM, FOTO: MIRA ČEMAŽAR

KO RK Lom je organiziral izlet za krajane Loma v Cerklje z okolico. Ogledali smo si Dom Taber, socialno varstveni zavod, v Cerkljah. Prijazno so nas postregli in predstavili njihovo delo. Ob zvokih harmonike smo se družili s stanovalci in z njihovim pevskim zborom zapeli. Pot nas je vodila v čebelarski muzej na Sp. Brniku, kjer nam je čebelar Franci Strupi na šaljiv način predstavil muzej, postregel z medico, medom in prigrizki. V Cerkljah nam je domačin Tone Kramarič predstavil zanimivosti in svojo rojstno hišo. Odpeljali smo se v Adergas, kjer nam je župnik Slavko Kalan razkazal cerkev, katakombe, predstavil delovanje župnije in nas tudi pogostil z domačimi dobrotami. Izlet smo zaključili na kmečkem turizmu Ambrož pod Krvavcem, od koder je lep razgled na vso cerkljansko faro.

pomoč, posebno pa Janki Planinc in Zavarovalnici Triglav, ki so nam pomagali, da smo izlet lahko izpeljali, veliko videli, doživeli, ob tem pa se tudi družili in lepo imeli.

Zahvaljujemo se donatorjem Melom, Kontakt P, Megalesu, pekarni Orehek, restavraciji Fir'bc oken, KS Lom, prostovoljcem za

V Prekmurje z Ljudsko univerzo Tržič MAJA AHAČIČ, FOTO: ROBERT ERDEC

Prelepa majska sobota je bila, ko smo se v organizaciji Ljudske univerze Tržič številčno udeležili zanimivega spoznavanja naše zahodne Slovenije. Z dobro družbo smo poskrbeli, da je vožnja do tja prav hitro minila. V Beltincih nas je odločna vodička takoj povabila na ogled starta starodobnih kolesarjev. Med njimi smo bučno pozdravili tudi Tržičane: Jožkota z ženo in Miho. Pražnje črno-belo oblečeni so nas postavili v preteklost in tako poskrbeli za uvod v ogled zbirke starodobnih koles v gradu Beltinci. Vodička nam je nato predstavila lastnike gradu, ogledali smo si tudi bogato lekarniško zbirko. Naša naslednja prekmurska znamenitost je bil obisk hiše, v kateri nam je gospa predstavila pletenje iz slame. Kosilo smo pojedli v preprosti vaški gostilni in žal izvedeli, da je Mura previsoka in zato nismo obiskali mlina na Muri. Namesto tega smo si Prekmurje ogledali na panoramski vožnji po ravnicah, obiskali tipično prekmursko hišo in razstavo starih orodij. Iz vsega videnega in slišanega je vil ponos domačinov na svojo preteklost in kraj.

Pozno popoldne smo se vračali nazaj na Gorenjsko. Iz zvočnikov v avtobusu se je slišala glasba Vlada Kreslina. Posebno pa nas je povezala igra »čebula«, ki je potovala po avtobusu. Ustavila se je pri enemu od potnikov takrat, ko je prenehala igrati glasba. Pod listom časopisnega papirja se je skrivala naloga ali nagrada. Med drugim smo dobili dve delavnici, Ustvarjanje s papirnatimi trakovi z Makom ter Prvi koraki za računalnik z Robertom. Kot vidite, se druženje in pridobivanje novih znanj ni končalo na avtobusni postaji v Tržiču, ampak še kasneje ob raznih delavnicah Ljudske univerze Tržič. Čestitke organizatorjem za poučnozabaven dogodek.

Fotografijo si lahko ogledate na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

turizem

21

Izlet v Logarsko dolino HELENA HERCOG, FOTO: ANDREJA REMIC

RK Podljubelj, predsednica Marija Janc in blagajničarka Nada Gliha so bili glavni organizatorji izleta v Logarsko dolino. Zbrali smo se v petek, 25. maja 2018, zjutraj pred šolo v Podljubelju. Pričakal nas je avtobus podjetja METEOR in prijazen šofer Franci z vodičko gospo Andrejo. Odpeljali smo se proti Kranju, Šenčurju ter preko Kamnika čez prelaz Črnivec. Od tam smo se spustili do vasi Podvolovjek in kmetije Selišnik. Gospodar nam je predstavil svojo kmetijo, pokazal film o biserih Kamniško Savinjskih Alp in ponudil njihovo specialiteto Selišnikov zgornjesavinjski želodec, katerega smo pokusili in tudi kupili za domov. Ura je tekla in že sta nas voznik Franci in vodička Andreja odpeljala dalje v prelepo Logarsko dolino. Pridružila se je vodička Neža. Pripeljali smo se v bližino slapu Rinka. Kdor je mogel, se je povzpel do Orlovega gnezda, ostali so počakali v gostišču. Gospa Marija Janc nas je spomnila, da je bilo v Lučah 1991 hudo neurje in velike poplave. RK Podljubelj je bil med prvimi, ki je po-

plavljencem dostavil pomoč. V Lučah smo se ustavili v gostilni P'R LAMPI na dobrem kosilu. Potem pa peš odšli na ogled stare Juvanove hiše. Malo smo zaplesali in zapeli, potem pa je bil čas za odhod proti domu. Ustavili smo se na prelazu Černivec. Fantje s treh bregov pa so nam zapeli in zaigrali, petju smo se pridružili tudi vsi ostali. Utrujeni, vendar dobre volje, smo se zvečer vrnili v Podljubelj in se zadovoljni in veseli razšli. Hvala Mariji Janc in RK Podljubelj za tako lepo preživeti dan. Prav tako pa lepa hvala vodičkama Andreji in Neži za strokovno vodenje. Hvala tudi agenciji METEOR in šoferju za varno in udobno vožnjo.

Martino romanje DAVID AHAČIČ, FOTO: DAVID AHAČIČ

Ves čas delovanja člani Župnijske Karitas Križe namenjamo veliko pozornost srečevanju s sokrajani, ki jim zaradi ostarelosti, invalidnosti ali bolezni grozi osamljenost. Tako so npr. vsi starejši od 80 let vsaj v predbožičnem času deležni našega obiska, voščila in darila, prav tako tudi stanovalci Doma Petra Uzarja v sosednji Bistrici pri Tržiču. V začetku poletja posebej zanje oblikujemo nedeljsko mašo in pogostitev v župnišču (letos je bilo v nedeljo, 10. junija). Že dobro pa se je v letni program zasidralo tradicionalno Martino romanje (tako poimenovano v spomin na našo priljubljeno sokrajanko Marto Malovrh), ki je prilagojeno starejšim in ostalim, ki se težje gibljejo. Spremlja jih večje število prostovoljcev. Program pa ni naporen, obsega kar najmanj hoje in sestopanja iz avtobusa. Letošnje romanje je bilo 19. maja, obis­ kali pa smo del dolenjske pokrajine: »slovenske Atene« - Velike Lašče, kjer so se rodili štirje mojstri slovenske besede (Trubar, Levstik, Stritar, Javoršek), božjepotno cerkev Marijinega vne-

bovzetja v Novi Štifti ter Ribnico. Prva leta si številni niso upali z nami na romanje, ker so se bali, da bi z njimi imeli preveč dela. Letos pa jih je bilo že za poln avtobus, saj vse raje izkoristijo to priložnost za oddih od enolične vsakdanjosti in druženje z znanci, ki jih imajo vse redkeje priložnost srečati.

Namig za izlet: planina Kofce PETER MARKIČ

Težko je med številnimi planinami pod grebenom Košute izbrati najlepšo. Med vsemi pa so Kofce prav gotovo najbolj obiskana postojanka številnih pohodnikov od blizu in daleč. Na spodnjem delu prostranega pašnika stoji planinska koča, ki že nekaj časa ne slovi samo po izredni panorami okoliških vrhov, temveč v njej pripravljajo najbolj slastne domače štruklje. Izbirate lahko med številnimi okusi, tako tradicionalnimi kot tudi modernimi. Seveda ne manjka ostalih lokalnih dobrot, kot so pasulj, jota in ričet. Dobite lahko tudi pečenko s pečenim krompirjem ali pa poizkusite prave tržiške bržole. Do Kofc vodijo številne poti. Kondicijsko najbolje pripravljeni se lahko do planine odpravite kar iz Tržiča preko Pirmanc in Kala. Najmanj napora boste za pristop porabili z vožnjo skozi Dovžanovo sotesko do Jelendola in naprej po levi mimo Bornovega gradu na makadamsko cesto. Tej sledite približno 20 minut in se na razcepih držite levo. Od Ravni, kjer parkirate vozilo, vas do planine čaka slabe pol ure hoje.

Klasični pristop poteka iz Podljubelja mimo kmetije Matizovec. Vozilo parkiramo na urejenem parkirišču kak kilometer pod kmetijo. Vzpnemo se po makadamski cesti, ki nad kmetijo preči potoček in preide v gozdno vlako. Nad žago se držimo leve, markirane planinske poti. Ta se strmeje vzpenja in v rahlih okljukih doseže manjšo jaso. Na zgornjem robu jase pot ponovno zavije v gozd proti desni. Sledimo markacijam. Malo višje, po obratu v levo, kmalu dosežemo pašnik, od koder se že vidi Planinski dom na Kofcah. Pred pokušanjem dobrot se lahko še sprehodimo do vrha travnika nad planino, ali pa izlet podaljšamo do enega izmed razglednih vrhov grebena Košute. Za najmlajše ob koči stoji prikupna igralna hišica. Vrnemo se po isti poti. Čas hoje: 1h 30min; Višinska razlika: 573m

22

zdravje

Pravica pacientov do reševalnih prevozov 1. del PRIM. DR. IZTOK TOMAZIN, DIREKTOR ZD TRŽIČ IN MAG. JANEZ PRIMOŽIČ, VODJA REŠEVALNE SLUŽBE ZD TRŽIČ

Vedno več ljudi potrebuje prevoz z reševalnimi vozili, veliko pa je tudi takih, ki menijo, da jim prevoz pripada, pa jim po veljavnih kriterijih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne pripada. Zato bralce Tržičana na kratko seznanjamo s pravicami oziroma kriteriji za prevoze z reševalnimi vozili.

KDAJ JE ZAVAROVANA OSEBA UPRAVIČENA DO PREVOZA Z REŠEVALNIMI IN DRUGIMI VOZILI? Zavarovana oseba ima pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Upravičeni prevozi so: 1. nujni prevozi, ko je potrebno zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovana oseba potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč (NMP). Praviloma tak prevoz opravimo z opozorilnimi znaki (sirena, luči). Nujni prevozi vključujejo tudi reševanje poškodovanih zavarovanih oseb z gora, morja, voda in jam in njihov prevoz do najbližjega zdravstvenega zavoda, ki lahko zagotovi ustrezno medicinsko pomoč. Nujnost reševanja in prevoza mora potrditi zdravnik, ki je sodeloval pri reševanju poškodovanca, ali zdravnik, ki ga je sprejel na zdravljenje. 2. prevozi, ki niso nujni, ker ne gre za reševanje življenja ali prevoz zaradi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepokretne zavarovane osebe do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na in z dialize; 3. v primeru, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv; 4. prevozi zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca.

kdo drug v njenem imenu, zdravnik, ki je zavarovano osebo po opravljenem reševalnem prevozu prevzel v zdravljenje, pa ni ugotovil, da je bil reševalni prevoz nujen. Če pa je zdravnik ugotovil nujnost reševalnega prevoza, izda zavarovani osebi o tem potrdilo, na podlagi katerega lahko zavarovana oseba zahteva povračilo stroškov prevoza pri ZZZS. • V zdravstveni zavod oziroma k zdravniku zaradi storitev zdravstvenega stanja, ki jih zavarovana oseba uveljavlja zaradi zahtev ali predpisov na drugih področjih (pri zavarovalnicah, sodiščih, v kazenskem postopku itd.). • Na pregled k invalidski komisiji ZPIZ. • Od prebivališča zavarovane osebe v socialnovarstveni zavod ali obratno ali iz enega socialnovarstvenega zavoda v drug socialnovarstveni zavod. • Na zdraviliško zdravljenje ali z njega, ko ne gre za zdraviliško zdravljenje, na katero bi zavarovano osebo z odločbo napotil imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija ZZZS. • Na obnovitveno rehabilitacijo. • Po zdravila ali medicinski pripomoček. • Iz obveznega zavarovanja tudi ni pravica reševalni prevoz iz Slovenije v tujino ali obratno. Pravica je le v primeru, če ZZZS ob napotitvi zavarovane osebe na pregled, preiskavo ali zdravljenje v tujino z odločbo odobri tudi reševalni prevoz. Onkološkim bolnikom pripada reševalni prevoz na kemoterapijo ali obsevanje, prevoz na ostale zdravstvene storitve (pregledi, diagnostika) pa jim pripada po enakih kriterijih kot ostalim zavarovancem. Pri nenujnem reševalnem prevozu do zdravstvenega zavoda/ zdravnika je zavarovana oseba upravičena do prevoza do najbližjega ustreznega zdravstvenega zavoda/zdravnika ali do zdravst­ venega zavoda, ki opravlja izključno dejavnost na področ­ju psihiatrije, rehabilitacije, onkologije ali ortopedije.

REŠEVALNI PREVOZI, KI NISO PRAVICA IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Pri nenujnem reševalnem prevozu od zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika pa je zavarovana oseba upravičena do prevoza do njenega prebivališča.

Reševalni prevoz ni pravica iz obveznega zavarovanja, če gre za prevoz:

Prispevek se bo nadaljeval v naslednji številki glasila.

• Ki ga naroči zavarovana oseba sama, njeni svojci oziroma

Nakup vozila urgentnega zdravnika SAŠA PIVK AVSEC

Občina Tržič se je kot ustanoviteljica Zdravstvenega doma Tržič (ZD Tržič) prijavila na javni razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje nakupa vozila urgentnega zdravnika. ZD Tržič za namen izvajanja del in nalog urgentnega zdravnika trenut­ no uporablja dve vozili (letnik 2013 in 2008). Vozilo urgentnega zdravnika mora biti na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu v brezhibnem tehničnem stanju, saj v primeru odsotnosti reševalnih vozil zaradi intervencij, predstavlja dodatno vozilo za odhod na teren - za prevoz medicinskega osebja in medicinske opreme. Enako velja tudi za primer velike ali množične nesreče. Dodaten razlog za nakup vozila je tudi povečan obseg dela. Predvidena vrednost vozila oblike SUV s potrebno medicinsko, informacijsko in telekomunikacijsko opremo ter opremo vozila z ustrezno signalizacijo znaša dobrih 33.000 EUR.

DOGOVOR O SOFINANCIRANJU NAKUPA REŠEVALNEGA VOZILA ZA ZD TRŽIČ V letu 2019 se na področju slovenskega zdravstva pričakuje vzpos­ tavitev dveh dispečerskih centrov in vsaj delna reorganizacija službe nujne medicinske pomoči (NMP). Za ZD Tržič je zato nujna čim prejšnja nabava novega urgentnega reševalnega vozila, ki je tudi pogoj za nadaljnje delovanje in ohranitev službe NMP v občini. Čeprav je glede razvoja NMP lokalno in na državnem nivoju še precej neznank tako Občina Tržič kot OZG v Tržiču podpirata obstoj NMP vsaj v sedanjem obsegu. Najugodnejši ponudnik za dobavo vozila je že izbran, pogodbena cena pa znaša 175.528,72 EUR. Dogovorjeno je, da Občina Tržič in OZG krijeta vsak polovico stroškov nabave vozila.

zdravje

23

Plahtica, Alchemilla vulgaris NATAŠA PUHALJ, FOTO NATAŠA PUHALJ

Plahtica je prelepa rastlina, ki raste v gorah, na planinah, pašnikih, travnikih in obronkih gozdov, vse do nadmorske višine 2.500 m. Je precej nezahtevna, nabiramo celo rastlino v času cvetenja, pozneje tudi samo liste. Velja za rastlino, ki lajša ženske težave, čeprav je njena uporaba precej širša. Plahtica krči tkiva, ureja menstrualne težave, odpravlja beli tok, krepi maternične vezi, po porodu vzpostavlja ravnovesje v delovanju ženskih organov, lajša porod in ugodno vpliva na novorojenčke. Celi rane (tako notranje kot zunanje), pomaga zoper migreno, zavira razmnoževanje nekaterih bakterij in deluje protivnetno. Odvaja vodo, krepi srce, pomaga pri slabokrvnosti, kašlju, odpravlja drisko in še bi lahko naštevali. Čaj Čaj iz plahtice pripravimo v obliki poparka, razmerje je 1 čajno žličko plahtice na 1 skodelico vode, pustimo stati najmanj 5 do 10 minut. Pijemo nesladkanega preko dneva po požirkih, popijemo 1 do 2 skodelici. Plahtico lahko tudi grgramo, lajša težave po puljenju zob, dr. Künzle jo priporoča za obkladek, ki ga položimo na rane, takole piše: »Obarek iz vseh delov rastline (15 g na ½ l vode) rabimo kot kompreso in zaceli vse rane in tvore.« Sedežna kopel za težave v predelu trebuha Mešanica 50 do 60 g (v enakih delih) plahtica, hrastovo lubje, ovsena slama in njivska preslica, stresemo v 5 l vode in kratko zavremo. Pustimo stati 10 minut, zlijemo v sedežno kopel in se kopljemo v čim toplejši kopeli. Sedežna kopel za intimne dele (srbeča nožnica, vaginalna okužba): Kopel iz 2 do 3 pesti zelenih delov na 2 l vode, naredimo prevretek, kopel naj traja 15 do 20 minut.

Oljni izvleček 2/3 kozarca napolnimo s posušenimi zelenimi deli. Prilijemo olje (najboljše je olje jojobe, makadamije, sončnice, olivno ali mandlje­vo) in pustimo stati do 4 tedne. Oljni izvleček uporabljamo proti nosečniškim strijam. Maska za obraz Z roso s plahtice si umivamo obraz. Lahko tudi zmečkamo liste in naredimo obkladek. Primerna je za nečisto kožo z razširjenimi porami. Plahtico lahko tudi grgramo, lajša težave po puljenju zob, dr. Künzle jo priporoča za obkladek, ki ga položimo na rane, takole piše: »Obarek iz vseh delov rastline (15 g na ½ l vode) rabimo kot kompreso in zaceli vse rane in tvore.« Celoten prispevek si lahko ogledate na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Kaolin za zdrav vrt in brez škodljivcev BOJCA JANUŠ

Kaolin, belo kitajsko glino, Kitajci s pridom uporabljajo že stolet­ ja. Kaolin je učinkovit rešitelj težav v vrtnarjenju in sadjarstvu, kjer je veliko težav z različnimi škodljivci in boleznimi. Kaolin je povsem varen za človeka, živali in rastline in nima karence. Še zlasti pomembno je, da je varen za čebele. Kako kaolin zaščiti rastline? Kaolin na površini plodov, listov in drugih delov rastline oblikuje tanko zaščitno prevleko, zaradi česar postanejo rastline za škod­ ljivce neprivlačne, hkrati pa bolj krepke in odporne na vročino. Ose, sršeni, ptiči in bolezni v sadovnjaku in vinogradu Ptičem in žuželkam sadež, ki je premazan s tanko belo prevleko, ne tekne. Žuželkam ni všeč, da se jim delci gline lepijo na nožice ali jajčeca. Grozdje, sadje in jagodičevja tako ostane nepoškodovano, rastline pa zdrave. Opazili so tudi pozitiven učinek kaolina na najbolj nevarno bolezen jablan – jablanov škrlup. Škodljivci na vrtu Kaolin na vrtu z rastlin odvrača stenice, molje, metulje, resarje, bolhače, uši, gosenice … Najboljši učinek dosežemo, če rastline poškropimo, še preden se škodljivec naseli na njih.

Lastna izkušnja: uši na visokem fižolu Na domačem vrtu družine Zupan v Kovorju so se letos visokem fižolu naselile črne uši; po škropljenju s kaolinom so izginile – skoraj čez noč, kot bi jih nekaj odpihnilo in bi odpadle. Kaolin zaščiti rastline pred vročinskim šokom Prevleka iz kaolina povečuje fotosintezo in ohranja zdravje rast­ line. Kaolin znižuje temperaturo rastline v vročih poletnih dneh in s tem podaljšuje obdobje delovanja fotosinteze tudi v popoldanskih urah. Zato so bile jablane, ki so bile zaščitene s kaolinom, bolj zdrave, plodovi na njih pa večji in boljšega okusa. Kako uporabljamo kaolin? 50 do 100 g kaolina zmešamo v 10 l vode. Rastline zaščitimo tako, da jih poškropimo 1-krat tedensko, 3 do 4 tedne zapovrstjo. Pomembno je, da rastline temeljito poškropimo z vseh strani. Celoten prispevek si lahko ogledate na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN Še več idej na temo ekološkega vrtnarjenja na blogu Permakultura za telebane: www.permakulturazatelebane.wordpress.com

24

naše okolje

Neprimerno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih METKA ŽUMER, FOTO: ARHIV KOMUNALA TRŽIČ

Podoba ekološkega otoka, ki vedno znova razžalosti. Vedno več občanov se obrača na nas z opozorili in željo po bolj urejenih ekoloških otokih. V podjetju Komunala Tržič pripisujemo velik pomen ozaveščanju občanov o pomenu skrbi za okolje. Večina je v svojih dejanjih aktivna, nekateri pa žal svoje odpadke brezbrižno odložijo kar poleg polnih zabojnikov na ekoloških otokih. V naši občini imamo 61 ekoloških otokov, s čimer krepko presegamo zakonsko določeno število. Kljub temu bomo po potrebi v prihodnje najbolj obiskane lokacije po

prostorskih zmožnostih opremili z dodatnimi zabojniki. Jeseni bomo občane s prisotnostjo našega sodelavca na ekoloških otokih spodbujali k pravilnemu ločevanju. Seznam ekološ­ kih otokov in termine, ko bo sodelavec prisoten na posameznem ekološkem otoku, bom objavili na naši spletni strani in FB profilu, že sedaj pa vas prijazno vabimo k obisku in sodelovanju. Verjamemo, da je čisto okolje želja vseh nas in z vzajemnim sodelovanjem bo naša občina še lepša.

Invazivne rastline - tudi v Tržiču DR. KLEMEN ELER, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA IN GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE, FOTO: DR. KLEMEN ELER

Odkar se je človek zmožen premikati na večje razdalje, prinaša iz daljnih krajev tamkajšnje rastline in druge organizme. Prinaša jih bodisi namerno za novo hrano, krmo, okras, spominek ali zabavo, bodisi nehote kot skrite potnike med ostalim blagom. Če se osredotočimo na rastline, jih od stotin tako ali drugače iz različnih delov sveta prinesenih vrst mnogo ne preživi v našem okolju; največkrat je za njih usodna naša zima (npr. banana, tropske palme). Nekatere sicer uspevajo, vendar le ob stalni pomoči človeka, da jo ščiti pred neugodnimi vplivi podnebja, parazitov ali plevelov, podivjanih pa v naravi praktično ne srečamo (npr. koruza, fižol, platana). Majhnemu delu tujerodnih rastlin pa naše razmere toliko ustrezajo, da se začnejo same nekontrolirano širiti po njim ustreznih okoljih. Po navadi izhajajo iz delov sveta, kjer so razmere podobne našim (Severna Amerika, vzhodna Azija, južna Afrika). Takim rastlinam pravimo

spreminjajo izgled krajine in delovanje ekosistemov.

invazivne rastline. Le-te lahko povzročajo nemalo težav. V kmetijstvu in komunalni dejavnosti so lahko zoprni pleveli, ki povzročajo dodatne stroške zatiranja. Skupaj z njimi včasih zanesemo tudi rast­ linske bolezni ali škodljivce, ki se razširijo na domače vrste rastlin. Nekatere invazivke so neugodne za zdravje, saj so lahko alergene (ambrozija) ali povzročajo ožige kože (orjaški dežen). Nekatere imajo tudi ekološki vpliv, saj izpodrivajo domačo floro in favno, se križajo z našimi vrstami ali

Invazivne rastline se pojavljajo in širijo tudi na območju občine Tržič. V prihodnjih prispevkih bomo predstavili najbolj problematične invazivne rastline ter z izobraževanji in akcijami v naravi skušali nasloviti čim širši krog Tržičanov. Velja, da je ozaveščanje prebivalstva eden najbolj učinkovitih načinov, da karseda preprečimo prenašanje tujerodnih vrst, sajenje problematičnih rastlin na domače vrtove, vdor v okolje ter ekonomsko in ekološko škodo. Prispevek je nastal tudi v okviru LIFE projekta ARTEMIS (https://www.tujerodne-vrste.info/projekt-life-artemis/)

Prispevek Pomladni meseci z najmlajšimi občani je objavljen na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Vzdrževalna dela na ogrevalnem sistemu pred začetkom kurilne sezone MAG. SAMO COTELJ, ENERGETSKI SVETOVALEC ENSVET

Za vsak tehnični sistem velja, da ga je potrebno ustrezno vzdrževati. Za nemoteno delovanje ogrevalnega sistema je potrebno izvajati različna vzdrževalna dela. Dobro je, da pred začetkom ogrevanja izvedemo tudi preventivna vzdrževalna dela. Kurilna naprava z dimovodom mora

biti pred začetkom kurjenja pregledana in očiščena. Izmerjene morajo biti emisije dimnih plinov. To stori izbrani dimnikar. Preveriti morate delovanje ventilov, odzračevalnih lončkov ter varnostnih naprav centralnega ogrevanja (varnostni ventil, raztezna posoda). Pri črpalki je potrebno,

da spremljamo njeno delovanje (šumnost) ter da je po vsakem praznjenju in ponovnem polnjenju vode ustrezno odzračena. Celoten prispevek je objavljen na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

šola

25

V OŠ Križe učenci čutijo in doživljajo Evropo MARTINA HRIBERNIK, FOTO: MARTINA HRIBERNIK

Na naši šoli smo v letošnjem šolskem letu zaključili dvoletno delo v projektu Učenje evropske raznolikosti: spoštovanje večkulturnosti, večjezičnosti, manjšin in migracij v EU. V njem so sodelovali učenci OŠ Križe pri pouku geografije. Sodelovanje je potekalo s Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, ki je projekt pridobila v okviru razpisa Erasmus+, Jean Monnet projekti. V projekt je bilo skupaj vključenih 14 osnovnih in ena srednja šola iz vseh regij Slovenije. V okviru projekta so učenci vsak teden reševali publikacijo Čutim Evropo, s katero so se učili evropskih vsebin. Reševali so

skupinski kviz o EU in državah članicah ter poslušali predavanje o aktualni begunski problematiki. Učenci so se udeležili

srečanja v Ljubljani. Tam so se pogovarjali z evropskim poslancem dr. Igorjem Šoltesom, si ogledali razstavo Doživi Evropo, se srečali s poslancem Državnega zbora RS dr. Laszlom Gönczom ter si ogledali Državni zbor Republike Slovenije. Ob zaključku projekta so učenci obiskali Trst in se seznanili s položajem in življenjem slovenske narodne manjšine v Italiji. Obiskali so nekdanje protiletalsko zaklonišče ''Kleine Berlin'', obiskali deželni sedež radia RAI, ki pripravlja slovenski program. Nadaljevali so z odkrivanjem mesta, s pou­darkom na Slovencih, večkulturnosti, geografsko-zgodovinskih zanimivostih.

Raziskovalno-tehnični kotiček GREGOR KREK, FOTO: GREGOR KREK

V enoti Palček Vrtca Tržič imamo kotiček, ki ga imenujemo razis­ kovalno-tehnični kotiček. Skozi celo šolsko leto smo tja zahajali z različnimi starostnimi skupinami od 3 do 6 let. Želel sem jim omogočiti stik z različnimi naravnimi materiali in orodji, ki jih uporabljamo pri obdelavi materialov. Zelo se mi zdi pomembno, da ima otrok možnost stika z materiali in orodjem, zato sem načrtoval v tem kotičku spoznavanje z orodji in izdelavo nekaterih uporabnih izdelkov. Z orodjem in pripomočki: žage, kladiva, brus­ni papir, žeblji, pile, primeži,

žeblji, vijaki, smo ustvarili nekaj umetnin. Pri tem smo žagali deske, uporabili oblance in druge ostanke lesa, med drugim pa tudi borove storže. Iz ostankov desk, ki so jih otroci sami odžagali, smo naredili leseno zvočilo. Otroke sem učil varne uporabe orodja. Pri žaganju smo deske dali v primež, tako da so otroci lahko z obema rokama držali žago. Uporabili smo tudi zaščitna očala in zaščitili mizo s prtom. Pri zabijanju žebljev so otroci ugotovili, da se lahko zgodi, da se žebelj zvije. Tako smo se učili žebelj odstraniti s pomočjo klešč.

Deske so brusili z brusnim papirjem, pri tem pa ugotovili, da je les po brušenju bolj gladek. Pri izdelavi gregorčkov smo uporabili samo naravne materiale. Za podlago smo uporabili deske in za okrasitev ostanke lesa, storže in oblance. Otroci so pri tem zelo uživali, želeli so izdelati tudi hotel za žuželke, kot smo ga s prejšnjo skupino tudi že naredili. Tako imam že načrt za naslednji izdelek, poleg ptičjih hišic in stojal za barvice.

Nika Mencelj in Nataša Umek, zlati raziskovalki iz OŠ Bistrica MAG. IRMA KOVAČ, MENTORICA, FOTO: IRMA KOVAČ

V ponedeljek, 14. maja 2018, je Gimnazija Murska Sobota gostila 52. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, kjer se je predstavilo okoli 190 raziskovalnih nalog na 16 različnih področjih iz slovenskih osnovnih šol in gimnazij. Med njimi, na področ­ ju geografije, tudi raziskovalna naloga iz Osnovne šole Bistrica. Naši devetošolki Nika Mencej in Nataša Umek sta predstavili in zagovarjali razis­ kovalno nalogo Degradirana območja v Tržiču in osvojili 1. mesto in zlato priznanje. Sama raziskovalna naloga je bila pohvaljena že na regijskem tekmovanju v Naklem, njuna predstavitev je bila brezhibna in zagovor suveren. Rezultat raziskovalnega dela je obsežen prikaz degradiranih območij: od nekdaj uspešnih blagovnih znamk, ki se niso us-

pele prestrukturirati in so zato propadle, območja pa so postala opuščena in so v veliki meri opuščena še danes. Za Tržič pa predstavljajo pereč problem, z mnogimi dejavniki, ki otežkočajo njihovo oživitev. Z analizo različnih virov je nastal nabor idej in predlogov, katere dejavnosti bi lahko vpeljali. Navedeni so tudi primeri dobrih praks v nekaterih primerljivih mestih in v tujini, ki bi se jih dalo uporabiti v Tržiču. Realizacija idej pa je priložnost za razvoj in lepšo prihodnost Tržiča. Nika in Nataša sta kot mladi raziskovalki pridobili veliko znanja in pomembnih izkušenj za nadaljnje življenje. Svoje delo sta predstavili strokovni javnosti, gimnazijskim in univerzitetnim učiteljem in bili pohvaljeni. Zlato priznanje sta prejeli 9. junija na prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Bravo, dekleti! V veselje mi je bilo raziskovati z vama. Izkušnje, ki sta jih pridobili, so zlate in zelo dragocene.

26

šola

Učenci OŠ Tržič med udeleženci projekta ameriške ambasade GeoBioBlitz ASJA ŠTUCIN, DRAGO ZALAR, FOTO: LUKA DAKSOBLER

Zadnji majski petek in sobota sta bila za devetošolce Leo, Vito, Markusa in Tadeja ter mentorico nadvse zanimiva dneva. Sodelovali smo na GeoBioBlitz dogodku, ki ga je že tretjič organiziralo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v sodelovanju z dr. Ireno Mrak. Poleg OŠ Tržič sta sodelovali še Gimnazija Vič in 2. gimnazija Maribor. V soboto se nam je pridružil tudi ameriški ambasador.

Ponosni in hvaležni smo, da naša šola sodeluje v tako zanimivih in pomembnih projektih, preko katerih širimo svoja znanja in pridobivamo nove izkušnje.

Dopoldne smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani spremljali odprtje informativnih tabel o naših opraševalcih, ki so delo strokovnjaka Jamesa Gagliardija iz Smitsonijevih vrtov iz Washingtona. Potem smo se odpravili v Vipavsko dolino, kjer smo spoznavali življenje domačih čebel in delo čebelarjev. Prenočili smo v Domu Trenta in naslednji dan raziskovali svet ob naši čudoviti reki Soči. Pod vodstvom številnih slovenskih in tujih strokovnjakov (biologov, geografov, gozdarjev…) smo popisovali in dokumentirali opraševalce (divje čebele, čmrlje, metulje, hrošče in muhe), žužkocvetne rastline in geomorfologijo Posočja ter potem vso pridobljeno gradivo preko programa iNaturalist naložili na skupni strežnik, kjer se zbirajo vsa gradiva GeoBioBlitz dogodkov po celem svetu.

Prvi lokalni posvet z naslovom Vključevanje otrok priseljencev v lokalno okolje na OŠ Tržič LEA TORKAR, OŠ TRŽIČ

Migracije so del vsakdana. Tudi v vrtcih in osnovnih šolah v Tržiču se že vrsto let srečujemo z učenci priseljenci. Medsebojno sodelovanje šole, vrtca, zunanjih ustanov in družine je zelo pomembno za uspešno šolanje učencev. Z namenom, da si izmenjamo znanja, informacije in izkušnje za boljše vključevanje priseljencev, smo na OŠ Tržič v sklopu projekta Tržič, mesto dobrih misli in želja 8. maja 2018 gostili predstavnike Upravne enote Tržič, Vrtca Tržič, OŠ Križe, Ljudske univerze, Mladinskega centra,

Zdravstvenega doma, OE RK Tržič in Alteršole. Veseli smo, da se nam je pridružil tudi župan mag. Borut Sajovic. Na okrogli mizi, ki jo je vodila pedagoginja Lea Torkar, smo sklenili, da je bilo strokovno srečanje koristno. Dogovorili smo se, da bomo pripravili zgibanko z informacijami za ljudi, ki se priseljujejo v naše mesto. Medkulturna vzgoja je proces, ki ga vsak dan gradimo v medsebojnih odnosih.

Stezice, glasilo učencev Osnovne šole Bistrica JOŽICA KODER

Letošnje Stezice so izjemne. So praznik besed, ilustracij in fotografij ob zaključku pouka pred odhodom na počitnice. Vsebinsko in oblikovno so že usmerjene k 50-letnici izhajanja, ki jo bodo dosegle v prihodnjem šolskem letu. Toliko zanimive, pestre sporočilnosti je v njih, poročanja o pomembnih dogodkih v šoli in zunaj nje, so polne doživljajskega in domišljijskega sveta, razmišljanja, dobrih člankov, spretnih intervjujev, reportaž, besedil v angleškem jeziku, cikel z naslovom Križanka poskrbi za miselne variante, tako da lahko mirno zapišemo: Super so! Da o trudu zanje ne govorimo, ker je nagrajen z izidom šolskega glasila. Kaj vse je bilo treba načrtovati, postoriti, se dogovarjati, razmišljati, napisati, da so Stezice mogle iziti v zadnjih dneh pouka, ko je na šoli dela čez glavo in še več. Pomenijo tudi slovo generacije učencev, devetošolcev, od osnovne šole. Spoštovani učenci, mentorici, vsi, ki ste vložili svoj kamenček v mozaik, ki mu rečemo Stezice, iskrene čestitke. Vesela sem jih.

Hvala zanje. Pohvaliti velja, da svoj besedni in likovni prostor v njih dobijo učenci od 1. do 9. razreda in učenci Podružnične šole Kovor. Presenetile so me številne pesmi, umeščene v cikel Generacija, ki se poslavlja. Na zadnji strani so imena učencev, ki so na različnih tekmovanjih dosegli zlata in srebrna priznanja. In ni jih malo. Na hrbtni strani je fotografija učencev, ki so se udeležili strokovne jezikovne ekskurzije na Malti. Stran za stranjo se zliva v smiselno celoto, oblikovano v sodobni računalniški tehnologiji, kar je zahtevno delo. Zapisana imena sodelujočih, najsi bo avtorjev besedil, fotografij in ilustracij, kažejo na dobro načrtovanost in usklajenost dela učencev in mentoric, Andreje Kosec in Dine Pintarič. Zaradi vsega naštetega se nam za kulturnike v prihodnosti ni bati.

med ljudmi

27

KTŠ-jev Teden zdravja SARA BAJŽELJ

Člani Kluba študentov Tržič so teden med 14. in 20. majem posvetili zdravju. Izvedli smo projekt Teden zdravja in študente poskusili spodbuditi, da v svoj vsakdan vnesejo kakšno navado, ki bo izboljšala njihovo počutje. Vsak dan smo z njimi delili koristne informacije glede zdravega življenja, priporočali smo jim redno telovadbo in jim posredovali nekaj preprostih receptov za zdrav obrok. Študentje so lahko po vitamine prišli tudi med urad­ nimi urami, kjer smo jih razveselili s sveže pripravljenimi smutiji. Teden smo zaključili z

delavnico akro joge, kjer smo preizkusili našo zbranost, ravnotežje in moč mišic. V maju smo sodelovali še na Škisovi tržnici, ki je dogodek za študente, na katerem se predstavijo študentski klubi iz cele Slovenije in ponudijo svojo lokalno hrano in pijačo. Dogodek se odvija na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, nadaljeval pa se z večernim dogajanjem in koncertom Big Foot Mame, Vlada Kreslina in ostalih znanih slovenskih izvajalcev.

Festival Dojiva se prvič v Tržiču MARTINA MEHIĆ

Festival Dojiva se letos po celotni Sloveniji poteka že petič. Ustvarjen je bil z namenom, da s srečanji med nosečnicami in mamami ustvarimo prenos izkušenj in znanja o dojenju ter se medsebojno podpiramo. Mama, ki je deležna podpore, nasvetov in spodbude, lažje premaga različne začetne težave in vztraja z dojenjem. Festival bo letos prvič potekal tudi v Tržiču in je namenjen tudi tebi, če si mamica, ki bi se rada družila z drugimi mamicami s podobnimi interesi, mamica, ki je dojila in bi s svojo zgodbo rada pomagala drugim mamicam, babica ali dedek z zanimivo zgodbo o dojenju v vaših časih, očka, ki podpira partnerko pri dojenju in se rad druži z drugimi starši ali pa bo poskrbel za

otroka, medtem ko se bo mamica zaklepetala z novimi prijateljicami, nosečka, ki si želi dojiti in ve, da se je na dojenje dobro pripraviti. Gre za dogodek, na katerem se predvsem družimo in se spodbujamo, ni pa v celoti namenjen le dojenju, temveč celotnemu poporodnemu obdobju, pa tudi nosečnosti in pripravi na porod in dojenje. Z Marjeto Hudobivnik Purgar (inštruktorica masaže dojenčkov po mednarodnem programu IAIM) bomo govorili o pomenu dotika v nosečnosti in po porodu ter o masaži dojenčka (vsem mamicam pa bo Marjeta ponudila brezplačno masažo rok). Govorili bomo tudi o naravnih izdelkih za zdravje nosečnic, mamic, otrok in drugih

družinskih članov, s posebnim poudarkom na predstavitvi zdravilnih rastlin za regeneracijo rodil po porodu in za boljšo laktacijo. Katja Gaber Vodopivec nam bo predstavila poporodno vadbo za mamice z dojenčki. Z nami bo poporodna doula Lea Štrukelj Jeromen in drugi zanimivi gosti. Z nami bosta fotografa, ki ustvarjata pod imenom Ustvari spomin, in bosta poskrbela za profesionalne fotografije vas in vaših otrok ter mlada ustvarjalka oblačil, ki so prilagojena doječim mamicam. Obeta se nam prijetno druženje, zato vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 4. avgusta, med 9.00 in 12.00, v učilnici na prostem ob Osnovni šoli Križe! Dobrodošlo je, če s seboj prinesete odejo oz. podlogo za tla.

Zmagali v zbiranju odpadnega olja JULIJA AHAČIČ, VITA PREMRL, 4. RAZRED POŠ KOVOR, FOTO: MANCA VERNIK

Letos smo učenci četrtih razredov sodelovali na tekmovanju v zbiranju odpadnega jedilnega olja. Na začetku tekmovanja smo imeli predavanje, zakaj in kako zbiramo odpadno jedilno olje. Razdelili so nam steklenice za zbiranje, kartončke, na katere smo pisali, koliko olja smo zbrali, in mila. Povedali so nam, da olja ne smemo zliti v stranišče, lijak ali naravo, ker to onesnažuje okolje. Olje je potrebno zbrati in ga odpeljati v zbirni center. Od tistega dne dalje smo začeli zbirati odpadno olje. Bili smo zelo zagnani, saj smo hoteli zmagati, ker gre zmagovalni razred za en dan na izlet v Piran. In očitno smo bili dovolj pridni, saj smo zmagali! 19. junija 2018 smo se z avtobusom odpeljali v Piran. Z nami so odšli tudi učenci 4.

razreda iz OŠ Gorje in OŠ Ribno, saj so tudi oni zmagali v svoji občini. Najprej smo se ustavili v Fiesi, kjer smo lahko plavali v morju, igrali veliki šah, veliki štiri v vrsto, odbojko, nogomet, hokej, balinčkanje… Naš razred je šel seveda plavat. Če smo že pri morju, zakaj tega ne bi izkoristili? Po plavanju smo šli na kosilo v hotel Barbara,

nato pa smo se peš odpravili do akvarija v Piranu. Četudi je bil akvarij majhen, je bil zelo zanimiv. Po ogledu akvarija smo se z avtobusom odpeljali domov. Imeli smo čudovit izlet in naučili smo se, kako ustrezno ravnati z odpadnim jedilnim oljem in s tem poskrbeti za naš planet Zemljo.

28

koledar prireditev

Avgust 2018 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave

19.00 Gasilski dom Kovor

do 24. 8.

Krajevna skupnost Kovor

Atrij Občine Tržič

Razstava Citre Tržiški muzej

do 30. 8. Galerija Paviljon

Srečanje gorenjskih fotografov 2018 Fotoklub TNP Bled, Fotoklub Jesenice, Fotoklub Tržič, FDJP Kranj

od 30. 8. do 3. 9.

Gasilska veselica Kovor – Kumske punce in Ansambel Saša Avsenika nedelja, 5. 8.

10.00 prelaz Ljubelj Občina Tržič in Mestna občina Borovlje

9.00 Športni park Kovor

Planinsko društvo Tržič

Tekmovanje v nogometu

Tržiški muzej in Obrtna zbornica

Planinsko društvo Križe

Ostale aktivnosti

Sveta maša na Kriški gori 11.00 spominsko obeležje pod Storžičem

Dan spomina na prve Žrtve pod Storžičem

Poletavci Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Sveta maša na Kofcah Župnija Tržič

Romanje na Jezersko 2018

iz Tržiča

Kopalni izlet društva upokojencev

četrtek, 2. 8. iz Tržiča

Kopalni izlet društva upokojencev Društvo upokojencev Tržič

Občina Tržič

Srečanje harmonikarjev, pevcev in godcev Planinsko društvo Križe 11.30 Kapelica pod planino Kofce

Sveta maša na Kofcah Župnija Tržič 19.00 cerkev svete Katarine v Lomu pod Storžičem

Društvo upokojencev Tržič

Koncert: Vasilij Meljnikov, Irina Rozanova

sobota, 11. 8.

Župnija Lom pod Storičem

8.00 Atrij Občine Tržič

Senično

Tržni dan Conventio d.o.o.

Avgust

ENDURO BIKE DAYS nedelja, 19. 8.

četrtek, 9. 8.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

v soboto, 18. 8. in nedeljo, 19. 8. Tržič z okolico

10.00 Zavetišče v Gozdu

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

do 11. 9.

Planinsko društvo Križe

11.30 Kapelica pod planino Kofce

Župnija Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Dvodnevni planinski pohod Brenta, Dolomiti – Italija

Občina Tržič in veteranske organizacije

do 31. 8.

Maček v žaklju

iz Tržiča

Planinski izlet: Monte Peralba (Karnijske Alpe)

11.00 Koča na Kriški gori

Društvo tržiških likovnikov

16. EU ples brez meja

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo – Tržič

Šuštarski dnevi: Razstava Šuštarska nedelja

Razstava Bistrica pri Tržiču v očeh slikarjev

Balinarski klub Tržič AC Žepič

Pohod po poti spomina po severnih pobočjih Kriške gore do Doma pod Storžičem

Krajevna skupnost Kovor

do 15. 9.

Tradicionalni balinarski turnir: Memorial Staneta Knifica

8.00 Grahovše – Lom pod Storžičem

Galerija Paviljon

Dom Petra Uzarja

sobota, 18. 8. 9.00 Balinišče na Ravnah

iz Tržiča

Planinska tura: Ferata Cjajnik Planinsko društvo Tržič

21. Vaški semenj v Seničnem Conventio d.o.o.

torek, 21 .8. 8.00 Ljudska univerza Tržič

Počitniški dan z alteršolo

nedelja, 12. 8.

Ljudska univerza Tržič

11.30 Kapelica pod planino Kofce

18.00 Predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

Sveta maša na Kofcah

Zdrava telesna vadba

Župnija Tržič

Zdravstveni dom Tržič

5.00 izpred Gostišča Karavla Koren

sreda, 15. 8.

iz Tržiča

4. Košuta - Hiking 2018

10.00 Cerkev sv. Janeza Krstnika Kovor

sobota, 4. 8.

Planinsko društvo Tržič 9.00 Dom Krajanov Kovor

Kolesarski izlet Krajevna skupnost Kovor 9.00 Športni park Kovor

Tekmovanje v prstometu Krajevna skupnost Kovor 11.00 pri brunarici v Podljubelju

Poletni članski piknik Društvo diabetikov Tržič

Maša za vse pokojne krajane KS Kovor Krajevna skupnost Kovor

četrtek, 16. 8. iz Tržiča

Kopalni izlet društva upokojencev

Izlet društva upokojencev v Rezijo Društvo upokojencev Tržič

sreda, 22. 8. 10.00 Ljudska univerza Tržič

Poletne ustvarjalnice Ljudska univerza Tržič

Društvo upokojencev Tržič

od četrtka, 23. 8. do nedelje, 26. 8.

petek, 17. 8.

19.30 Trg pred kulturno dvorano v Križah (v primeru slabega vremena v dvorani)

20.30 Tržiški muzej

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju; Green town jazz band Tržiški muzej

13. Vikend gledališkega smeha s KD Kruh Križe Kulturno društvo KRUH Križe

koledar prireditev četrtek, 23. 8.

18.00 Staro mestno jedro

9.30 Predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

Zdrava telesna vadba Zdravstveni dom Tržič 10.00 Ljudska univerza Tržič

Plesna delavnica z Iris Šober Ljudska univerza Tržič 19.30 Trg pred kulturno dvorano v Križah (v primeru slabega vremena v dvorani)

13. Vikend smeha: Lesena peč Kulturno društvo KRUH Križe iz Tržiča

Kopalni izlet društva upokojencev Društvo upokojencev Tržič

petek, 24. 8.

Festival Paradiž

petek, 31. 8. 21.00 Gorenjska plaža

Tržiški muzej

Šuštarski dnevi: Koncert na Gorenjski plaži s skupino Tabu

nedelja, 26. 8.

Občina Tržič

8.00 Ljubelj

Tek na Ljubelj

sobota, 1. 9.

Atletsko društvo Olimpik

7.30 Križe

11.30 Kapelica pod planino Kofce

Dekanijsko romanje na Višarje

Sveta maša na Kofcah

Župnija Križe

Župnija Tržič

12.30 prelaz Ljubelj

19.30 Trg pred kulturno dvorano v Križah (v primeru slabega vremena v dvorani)

Evropafest

13. Vikend smeha: Pokljuški zdravnik Kulturno društvo KRUH Križe

Renner Institut Atrij Občine Tržič

Šuštarski dnevi: Kino pod zvezdami Občina Tržič

19.30 Trg pred kulturno dvorano v Križah (v primeru slabega vremena v dvorani)

od nedelje, 26. 8. do petka, 31. 8. Župnija Križe

iz Tržiča

13. Vikend smeha: Neskončno ljubljeni moški

Župnija Križe

Oratorij v Župniji Križe 2018 torek, 28. 8.

20.30 Kovačnica Germovka, Paradiž 2

18.00 Zdravstveni dom Tržič - predavalnica

Zdrava telesna vadba Zdravstveni dom Tržič

Tržiški muzej

od torka, 28. 8. do četrtka, 30. 8

sobota, 25. 8. 19.30 Trg pred kulturno dvorano v Križah (v primeru slabega vremena v dvorani)

13. Vikend smeha: Romanca u Karlovc Kulturno društvo KRUH Križe Dom krajanov Podljubelj

Gasilska veselica Prostovoljno gasilsko društvo Podljubelj iz Tržiča

Planinski pohod: Kukova špica Planinsko društvo Tržič

Planinski izlet: Slemenova špica Planinsko društvo Tržič

Kulturno društvo KRUH Križe

Festival Paradiž

29

9.00 Ljudska univerza Tržič

Word – prvi koraki Ljudska univerza Tržič

Kinoteka za mlade - DVD izbor iz ­domače filmske klasike Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Krajevna skupnost Brezje

6. spominjarije na Poldeta Bibiča s ­Krajevno skupnostjo Brezje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Krajevna skupnost Brezje

nedelja, 2. 9.

četrtek, 30. 8. 9.30 Zdravstveni dom Tržič - predavalnica

Zdrava telesna vadba Zdravstveni dom Tržič

Tržič

Šuštarska nedelja 2018 Občina Tržič

iz Tržiča

Kopalni izlet društva upokojencev Društvo upokojencev Tržič

Zanimivi dogodki v članicah združenja zgodovinskih mest Slovenije Datum in ura

Prireditev

Kraj

Dodatne informacije

3.8., ob 20.30

Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji: NUŠA DERENDA z gosti - 20 let

Žička kartuzija

Center za kulturne prireditve, T: 03 758 04 37

4., 11., 18. in 25.8. ob 10.00

Brezplačno vodenje in rokodelska delavnica: Po poti loške ustvarjalnosti

Glavna avtobusna postaja Škofja Loka

Turizem Škofja Loka T: 04 517 06 00, 051 427 827, info@visitskofjaloka.si,

9.8., ob 20.30

Idrijsko poletno doživetje: Četrtki na placu – Anika Horvat s triom

Idrija, Mestni trg

JSKD OI Idrija T: 05 37 43 357, oi.idrija@jskd.si

11.8., ob 21.00

Sobotne Poletnice v Starem trgu: AKUMULATORJI

Stari trg, Slovenske Konjice

Center za kulturne prireditve, T: 03 758 04 37

25.8.

Noč na Krki

Novo mesto, Loka

Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Novo mesto T: +386 7 3930 390, www.nocnakrki.com

25.8. od 11.00 do 23.00

Idrijsko poletno doživetje: Praznik idrijskih žlikrofov

Idrija

Zveza društev MC Idrija Tilen Božič T: 041 970 567, tilen.bozic@mcidrija.si

25.8. in 26.8., ob 14.00

Idrijsko poletno doživetje: Oglarski praznik 2018

Idrijske Krnice, prireditveni prostor "Pancala"

TD Idrijske Krnice Domen Strel T: 041 819 735, domen.strel@gmail.com

25.8., ob 20.45

Pisana Loka: Demolition group

Letni vrt Bara Freising, Škofja Loka

KUD Jadran, Občina Škofja Loka T: 068 631 081, jadran@kudjadran.si

30.8., ob 19.00

Koncert Nuša Derenda s skupino – »Čez 20 let«

Dvorišče Puštalskega gradu (v primeru slabega vremena v ŠD Trata)

Turistično društvo Škofja Loka Marko Pleško, T: 04 512 0268 Vstopnice: TD in mojekarte.si

31.8., od 20.00 do 24.00

Koncert Parni Valjak, John F.Doe in Fire Skulls

Škofjeloški grad

Agencija Koncerti: www.agencijakoncert.si

Praznujte z nami!

OBČINA TRŽIČ in MESTNA OBČINA BOROVLJE vabita na

16. EU PLES BREZ MEJA in semenj na prelazu Ljubelj

Na veliki šmaren, 15. avgusta, KS Kovor praznuje svoj krajevni praz­ nik.

2. Ob 9.00 start 50 km kolesarske poti izpred Doma krajanov.

4. Med 20.00 in 21.00 podelitev priznaj najzaslužnejšim svetnikom KS Kovor. Predsednik KS Kovor Franc Smolej Predsednik PGD Kovor Aleš Rutar

v soboto, 18. avgusta 2018, od 10. ure dalje

Vabilo k vpisu v program Cicibanove urice Vrtec Tržič vabi otroke v starosti od 2 do 6 let, ki ne bodo obiskovali vrtca, da se priključijo Cicibanovim uricam. Namen le-teh je druženje s sovrstniki in doživljanje vsebin predšolske vzgoje.

Program: pozdrav županov, dvojezično bogoslužje, zabava z ansamblom Trio Drava

Občina Tržič, Združenje borcev za vrednote NOB Tržič, Krajevna skupnost in PGD Lom pod Storžičem, Občinsko združenje slovenskih častnikov Tržič, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič, Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska in Planinsko društvo Tržič

spletni strani Vrtca Tržič, v zavihku Vpis. Za vse dodatne informacije o programu lahko pokličete na telefon 04 59 71 600 ali 04 59 71 607.

DAN SPOMINA NA PRVE ŽRTVE POD STORŽIČEM v nedeljo, 5. avgusta 2018, ob 11. uri

Veder polet v veliki svet – z Vrtcem Tržič!

Program:

Cicibanove urice bodo potekale dvakrat tedensko v popoldanskih urah v eni izmed enot Vrtca Tržič, s predvidenim pričetkom v mesecu septembru. Starši lahko vpišete otroka v Cicibanove urice vsak dan na upravi Vrtca Tržič, vpisni list pa je na voljo na

Pokrovitelja: župan Občine Tržič, mag. Borut Sajovic župan Mestne občine Borovlje, g. Ingo Appé

brezplačni oglas

1. Na igrišču Športnega parka V Kovorju tekmovanje v nogometu in prstometu.

8.00

tradicionalni pohod s parkirišča v Grahovšah

11.00

spominska slovesnost pri spomeniku, slavnostna govornica bo Lara Jankovič, dramska igralka in aktivistka

12.00

druženje domom

pred

planinskim

VABLJENI!

brezplačni oglas

Program

3. Ob 19.00 začetek vrtne veselice z bogatim srečelovom. Za zabavo bo igral ansambel Saša Avsenika. Domači gasilci bodo poskrbeli za hrano in pijačo.

brezplačni oglas

V soboto, 4. avgusta 2018, bodo športne prireditve, vrtna veselica in podelitev priznanj.

brezplačni oglas

brezplačni oglas

obvestila, oglasi

brezplačni oglas

30

sporočamo Prva pedagoška delavka z doktoratom v občini Tržič

Poti nas družijo in ločujejo, ljudje se spoznajo in razidejo, a nikoli ne pozabijo. Je obdobje otroštva, mladosti, zrelosti. In tiho pride dan, ko nas sreča Abraham.

Majda Fiksl (OŠ Bistrica) je uspešno zagovarjala doktorat na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Maribor. Iskreno čestitamo!

Drage sošolke, dragi sošolci – Tržičanke in Tržičani, rojeni leta 1968 VABIMO vas na tradicionalno že 36. srečanje Abrahamovcev, ki bo v soboto, 15. septembra 2018, ob 15. uri v Domu pod Storžičem.

Prijavite se lahko tudi preko elek­ tronskega obrazca na naslovu: https://sites.google.com/view/ trziski-abraham-68 Prijavnino lahko od 8. julija do 8. septembra 2018 vplačate: o Kovor: trgovina KOVOR o Tržič: restavracija Firbc okn' o Bistrica: Cvetličarna Tulpa na Deteljici Prosimo, da vabilo razširite med vse iz Tržiča iz generacije 1968.

brezplačni oglas

Letos bo že tradicionalno, 36. praz­novanje Tržiškega Abrahama v Domu pod Storžičem minilo v znamenju rojenih leta 1968.

Ker gre za generacijsko srečanje, medse vabimo tudi tiste, ki so sicer rojeni v letu pozneje, bili pa ste celo osnovnošolsko obdobje skupaj z znamenito generacijo 1968. Prav tako nismo pozabili niti na tiste, ki so kakšno leto dlje drgnili šolske klopi in ste skupaj z znamenito generacijo 1968 zaključili osnovno šolo. Vabljeni tudi vsi tisti, ki ste naš letnik in ste krajan/ka tržiške občine postali kasneje.

31

Uredniški odbor Tržičana

ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ datum: 16.05.2018

KURNIKOVA PRIZNANJA 2018 RAZPIS velja za sezono 2017/18

Zveza kulturnih organizacij Tržič na podlagi Pravilnika o podeljevanju Kurnikovih priznanj poziva kulturna društva in organizacije, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, krajevne skupnosti, podjetja, politične stranke in občane Tržiča, da za Kurnikove plakete, listine in značke predlagajo posameznike, skupine ali društva, ki so v pretekli kulturni sezoni dosegli izjemne uspehe ali že dolgo let uspešno delujejo v tržiški ljubiteljski kulturi. Zveza kulturnih organizacij Tržič razpisuje naslednja Kurnikova priznanja:

Zlata Kurnikova plaketa in listina:

- izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke,

(večkratno sodelovanje na državnih ali mednarodnih srečanjih, tekmovanjih, festivalih ali prireditvah, ki vključujejo strokovno spremljanje in selekcijo);

- kontinuirano in načrtno repertoarno politiko,

(dolgoletno delovanje na enem ali več področij v ljubiteljstvu z jasno začrtano večletno repertoarno politiko);

- razvijanje novih vsebin in oblik dela, - kulturno vzgojno in mentorsko delo,

(večletno načrtno vzgojno delo z mladimi, mentorsko delo s posamezniki in skupinami v okolju, kjer potencialni prejemnik priznanja deluje);

- načrtno, analitično in raziskovalno delo, - publicistično delo, - kulturno animacijsko delo,

(delovanje na kulturno animacijskem področju v okolju kjer potencialni prejemnik priznanja deluje);

- izjemni dosežki pri organizacijskem delu, - ohranjanje nacionalne kulturne dediščine, - avtorsko delo.

Srebrna Kurnikova plaketa in listina:

- za posamezne izredne ustvarjalne dosežke v sezoni 2017/2018, ki preseganje lokalni pomen, bistveno prispevajo k razvijanju posamezne dejavnosti in dosegajo odmevnost v stroki na nacionalni ali mednarodni ravni.

Bronasta Kurnikova plaketa in listina:

- za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo, - za dosežke trajne vrednosti.

Kurnikove plakete se istim kandidatom lahko podelijo tudi večkrat.

JUBILEJNA KURNIKOVA PRIZNANJA Jubilejna Kurnikova značka:

- bronasta Kurnikova značka: za 10-letno delovanje, - srebrna Kurnikova značka: za 20-letno delovanje, - zlata Kurnikova značka: za 30- ali večletno delovanje v ljubiteljski kulturi.

Jubilejna značka Tržiški zmajček:

- modra značka Tržiški zmajček: za 5-letno delovanje, - rdeča značka Tržiški zmajček: za 10-letno delovanje v ljubiteljski kulturni. Jubilejna značka Tržiški zmajček se podeljuje mladini do vključno 17. leta starosti. Značke lahko prejmejo samo posamezniki.

Organizacijski odbor Tržiški Abraham 2018 Tržič, julij 2018

Plakete in posebna Kurnikova priznanja se podeljujejo enkrat letno na slavnostni prireditvi v začetku decembra (Ta veseli dan kulture - 01.12.2018 ), vse jubilejne značke pa se podeljujejo na društvenih prireditvah. Pisne predloge z dokumentirano obrazložitvijo za vse vrste priznanj sprejema: Zveza kulturnih organizacij Tržič, Cankarjeva 1, 4290 TRŽIČ, najkasneje do 01. 10. 2018. Predsednik ZKO Tržič David AHAČIČ, l.r.

DVODNEVNI FESTIVAL V TRZICU, 24. IN 25. AVGUST 2018 24. AVG | 20.30 KOVACNICA GERMOVKA

TROBILNI KVINTET

SiBRASS

VSTOPNINA 12 €

TERRAFOLK

25. AVG | STARO MESTNO JEDRO – NA PLACU O B 1 8 : 30 U R I : K U H N A N A PROS TE M , D EG U S TACI JA VI N I N D R UŽE N J E O B 1 9. U R I : U LI ČN I KO N CE R T TE R R A FO LK

VSTOPNINE NI

DIRIGENT LOJZE KRAJNČAN

VELIKI KONCERT BIG BAND RTV SLOVENIJA IN KLEMEN SLAKONJA S POSEBNIMI GOSTI: PUTIN, DONALD TRUMP, JAN PLESTENJAK, ANGELA MERKEL ...

brezplačni oglas

OB 21. URI: