Tržičan, junij 2018

· AKTUALNO ·

· V SREDIŠČU ·

· AKTUALNO ·

Prestižna nagrada Tržiškemu muzeju

To smo mi, Tržičani

Tržič, prostovoljstvu prijazna občina

Glasilo Občine Tržič | 1. junij 2018 | Letnik 22 | Številka 4

2

uvodnik

»Delo in pridnost so peruti, ki letijo čez reke in gorovja.« Johann Fischart IRMA LIPOVEC

V tej številki glasila več prostora namenjamo predstavitvi nekaterih uspehov. Uspehi niso samoumevni, so rezultat sposobnosti, odrekanja in trdega dela. Ponosni smo lahko na naš, Tržiški muzej. Petletno delo pri prenovi muzejskih zbirk se rišla v prave roke. V Tržiču živijo in delujejo kot prostovoljci ljudje, ki jim je mar za druge. Nekateri delujejo v društvih, veliko pa je takih, ki vsak dan delajo dobra dela, a jih običajno sploh ne opazimo. Vsi prostovoljci ste lahko ponosni, da je Slovenska filantropija podelila Občini Tržič naziv Prostovoljstvu prijazno mesto. To je tudi priznanje za vse nas.

Ob zaključku šolskega leta smo lahko ponosni na odlične rezultate naših osnovnošolcev. Predstavili smo rezultate, ki so jih na najpomembnejših tekmovanjih dosegli učenci iz vseh treh tržiških osnovnih šol. Iskrene čestitke! Predstavljamo izjemne glasbene talente, ki so nastopili na prireditvi To smo mi, Tržičani. So mladi Tržičani, ki so svoj talent s trdim delom nadgradili. Nadaljujejo šolanje. So že prepoznavni v Sloveniji, mnogi so svoje ime in ime Tržiča že ponesli v svet. Potrudimo se in zavestno opazujmo ljudi. Videli bomo veliko dobrega, lepega, pozitivnega. Glejmo s srcem, le na ta način bomo ohranili mir v njem.

Trpljenje v ljubeljskem taborišču PO PRIPOVEDOVANJU BOŽE CHAFFIN ZAPISALA JOŽICA KODER

Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o. Naslov uredništva: Turistično promocijski in informacijski ­center Občine Tržič, Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.980 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Datum za oddajo prispevkov je 13. julij.

Na naslovnici: Sodelavci Tržiškega muzeja, foto Luka Markež

Nikoli ne bom pozabila, kakšni reveži so bili interniranci, ne da se opisati, kako so jih pretepali, metali vanje steklenice, surovo mučili na vse možne načine. Pozimi so bili brez nogavic, sneg, mraz! Na Ljubelju gre mraz do kosti! Oni pa v coklah delat predor. Cokle ni smel pobrati, če je komu padla na tla. Taborišče je bilo uničevalno taborišče. Taboriščniki so bili v glavnem mladi fantje, med njimi je bilo največ Francozov. V taborišče sem prihajala skupaj z zdravnikom dr. Vladimirjem Premrovom, možem moje sestre. Med ujetniki sem spoznala svojega bodočega moža Francoisa Chaffina. Bil je član francoskega odporniškega gibanja. Komaj dvaindvajsetleten je iz Mauthausna prišel v ljubeljsko taborišče. On je edini ostal živ od tistih, ki so bili posebej zaznamovani z rdečo piko, take so imeli pravico takoj ustreliti. Enkrat sem šla kar v logar, kot da me boli zob. Dali so mi aspirin, hkrati pa sem poslušala šefa logarja, ki se je hvalil, koliko zlata so pobrali s puljenjem zob. Lakota je taboriščnike spremljala vsak dan. Jedli so čorbo. Nekoč so ukradli hrano esesovcem, kar v kape so jo hiteli nakladat, zelo zelo so bili lačni. Veliki reveži. Tudi na Ljubelju je bila v navadi metoda špalirja. Za sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, so taboriščnikom v posmeh dali glavnike, čeprav so bil obriti na balin, povsod pobriti do golega. Logoraši v celicah so imeli svojega zdravnika. Dr. Premrou je zdravil civilno osebje, to so bili šoferji, gradbeni inženirji – vsi so bili proti Hitlerju, razen enega. Tudi jaz sem okusila zapore – v Begunjah. V bunkerju sem bila skupaj z Langovo Nušo, še danes sva prijateljici. Iz zapora me je rešila sestra Jožica, žena dr. Premrova. Iz Begunj sem v Tržič prišla peš. Živih prič tistega brutalnega časa ni več veliko.

župan z nami

3

Naš odgovor so dejanja, naša moč pa je sloga Če kdaj in kje to lahko odločno in ponosno zapišemo, potem je to sedaj, saj smo v sredini maja v Krškem iz rok Slovenske filantropije prejeli laskavo priznanje Tržič, prostovoljcem prijazna občina. To pomeni, da smo bili s složnim in dobrim dolgoletnim delom opaženi in prepoznani tudi v vseslovenskem prostoru. Zasluženo. V naš sistem številnih prostovoljskih društev in organizacij je vključenih več kot dva tisoč občank in občanov. Zadovoljen sem, da nam uspeva normalno financiranje sistema in da nam društva v obliki pomoči soobčanu to tudi z obrestmi vračajo. Delu v društvih in prostovoljstvu je namenjeno kar nekaj odstotkov proračuna. Hvala.

Po pridobitvi zemljišč na odlični lokaciji širitev športnega parka Križe postaja dejanje.

Dotrajani, stari in opuščeni objekti se umikajo potrebam gospodarstva, parkom, parkiriščem in urbanim površinam za skupno rabo.

V naš sistem številnih prostovoljskih društev in organizacij je vključenih več kot dva tisoč občank in občanov.

DELA NA GRADBIŠČIH INTENZIVNO POTEKAJO Uspešne investicije v dobro in boljše življenje ljudi so večletna redna stalnica našega razvoja. Za njimi pa se pred izvedbo vedno skriva večletno načrtno in skrbno delo mojih sodelavk in sodelavcev. Brez velike ekipe strokovnih in složnih ljudi, s katerimi se v občinski upravi odlično razumemo, ne bi šlo. Radi se družimo in ustvarjamo. Številni uspešno izvedeni veliki in zahtevni projekti so najboljši dokaz skupnega in složnega dela občinske uprave. Ko k temu dodamo še dobro sodelovanje z društvi, organizacijami in javnimi zavodi in posameznimi občani, je uspeh zagotovljen.

Pridobitev trase nekdanje železnice omogoča obnovo dotrajanega spomeniško zaščitenega mostu, prinaša več varnosti, hkrati pa odpira začetek gradnje kolesarske in varne peš povezave in izboljšanje poplavne varnosti od Pristave, skozi Križe in Sebenje do Žiganje vasi, Zadrage in Naklega.

Življenje ob gradbiščih, ob hrupu, ropotu, obvozih, zastojih in prahu nikoli ni prijetno. Vedno pa se bogato obrestuje zaradi večje varnosti, možnosti razvoja, napredka in bolj prijaznega skupnega bivalnega okolja. Tako je bilo v preteklosti pri obsežnih gradnjah vodovodov in komunalne infrastrukture, Gorenjske plaže, številnih križišč in cest in tako bo tudi letos. Hvala vsem za potrpljenje in razumevanje. Brez Vas ne bi šlo. Gremo skupaj, razvojno, odločno, pogumno naprej.

4

iz dela občinske uprave

Partnerji projekta Dynamic Light v Tržiču SAŠA PIVK AVSEC

V Tržiču smo gostili partnerje projekta Dynamic Light iz Nemčije, Italije, Češke, Poljske in Hrvaške. Skupaj si prizadevamo za zmanjševanje emisij CO2 in izboljšanje energetske učinkovitosti v javni razsvetljavi. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, in sicer iz transnacionalnega programa Interreg Srednja Evropa. Partnerjem smo predstavili pilotni projekt, ki konkurira za sofinanciranje iz evropskih sredstev, in naš pogled na razvoj in prenovo javne razsvetljave. Dobili smo potrditev, da smo na pravi poti.

OBNOVA KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA V ŠPORTNEM PARKU BISTRICA Občina Tržič pripravlja popis in oceno potrebnih del za obnovo košarkarskega igrišča v sklopu Športnega igrišča ob OŠ Bistrica. Potrebna bo preplastitev asfaltne površine, zamenjava košev in ureditev ustreznih klopi neposredno ob igralni površini. Po pridobitvi ustreznega popisa in ocene predvidenih investicijsko-vzdrževalnih del in zagotovitvi sredstev bo javni razpis za izbiro najbolj ugodnega izvajalca. Košarkarsko igrišče v Bistrici bo predvidoma obnovljeno letos poleti.

ODLIČNA ŠTUDIJSKA TURA ITALIJANSKIH ­TURISTIČNIH AGENTOV PRI NAS V okviru študijske ture Alpe in čokolada, ki jo je pripravilo Združenje zgodovinskih mest Slovenije, smo v Tržiču izpeljali izjemno kakovostno študijsko turo. Gostili smo predstavnike šestih italijanskih turističnih agencij, ki se pretežno ukvarjajo s kulturnim turizmom in iščejo nove, še neodkrite destinacije za manjše skupine. Program je vključeval »tržišk' kosiv« v Gostišču Karavla Koren, ogled spominskega parka Taborišča Ljubelj, sprehod skozi mestno jedro in vodstvo po Tržiškem muzeju, obisk Dovžanove soteske ter večerjo v Restavraciji Firbc' okn. Sledilo je druženje z nekaj tržiškimi ponudniki v vinski kleti Hotela Sluga, kjer so bili gostje tudi nameščeni. Namen srečanja je bila navezava poslovnih stikov med agenti in ponudniki. Odzivi gostov nad programom in ponudbo so bili izjemni. Jeseni si že lahko obetamo prve obiske organiziranih skupin. Poleg Tržiča so si italijanski gostje ogledali še Jesenice, Kranj, Škofjo Loko in Radovljico.

TURISTIČNI AVTOBUS TO POLETJE TUDI V TRŽIČU Po nekaj letih uspešnega obratovanja po nekaterih turističnih krajih na Gorenjskem turistični avtobus Hop-On Hop-off prihaja tudi v Tržič. Turistični avtobus, ki bo v Tržič pripeljal vsak petek v juliju in avgustu, je namenjen turistom, ki bodo lahko z nakupom dnevne vozovnice večkratno vstopili in izstopili v različnih krajih in si ogledali okoliške znamenitosti. Občina Tržič je s potovalno agencijo Alpetour že podpisala sporazum o sodelovanju. Cena dnevne vozovnice na relaciji Bled–Kamp Šobec–Radovljica–Tržič–Radovljica–Kamp Šobec–Bled znaša 8 EUR. Otroci do starosti vključno deset let imajo v spremstvu star-

šev pravico do brezplačnega prevoza. Vozovnico bodo potniki lahko kupili na avtobusu. Za uporabnike bomo organizirali tudi redna brezplačna turis­tična vodenja po mestnem jedru in Dovžanovi soteski. Pri­družili se bodo lahko tudi gostje, nastanjeni pri tržiških ponudnikih namestitev.

DELO NA CESTI LEŠE–PERAČICA ŽE POTEKAJO Občina Tržič in župan držita dano besedo in dela potekajo v skladu z načrtom in pričakovanji. Trenutno urejamo cesto na meji med občinama, ki je kilometer stran od vasi Leše. Na tržiški strani urejamo okrog kilometer dolg odsek, za okrog štiristo metrov pa bodo poskrbeli naši dobri sosedje iz občine Radovljica. Vrednost del na tržiški strani je slabih dvesto tisočakov, najugodnejši in izbrani ponudnik je podjetje Levar. Zamenjujemo celoten ustroj slabo utrjene ceste, urejamo meteorne in zaledne vode, na koncu pa bomo celotno vozišče preplastili in nadgradili cestno signalizacijo. Cesto Leše–Peračica urejamo na obeh straneh občinske meje, kar še tesneje povezuje obe prijateljski občini. Dela bodo končana predvidoma do konca junija, ko bomo izvedli trajno asfaltno preplastitev, ki si jo domačini želijo in zaslužijo že desetletja. Pridobitev, ki jih prinaša skorajšnja izgrad­ nja, bo veliko: od lažjega in še tesnejšega povezovanja vasi do izboljšanja pogojev za rekreacijo in druženje ter duhovno sprostitev na vse bolj priljubljeni Rožnovenski poti. Cesta bo skrajšala pot domačinov do avtoceste in romarskega središča, hkrati pa izboljšuje tudi pogoje za gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi zemljišči ter omogoča varnejše kolesarjenje. Župan se še posebej zahvaljuje za sodelovanje, razumevanje in potrpljenje Krajevni skupnosti Leše in posameznim krajanom, še zlasti lastnikom zemljišč. Življenje ob cestnih zaporah in gradbiščih ni nikoli prijetno, sta pa potem zadovoljstvo in večja varnost ob nadaljnji uporabi toliko dragocenejša.

OSNOVNI ŠOLI BISTRICA SE OBETAJO DODATNA UREJENA PARKIRNA MESTA Ob Osnovni šoli Bistrica je premalo parkirnih mest tako za učitelje kot tudi za starše, ki otroke zjutraj pripeljejo v šolo. Zato smo pristopili k ureditvi dodatnih parkirišč na severni strani šole. Vrednost del je ocenjena na 13.000 EUR. Z inves­ ticijo bo razbremenjena prometna situacija na južni strani šole, povečali se bosta tudi prometna varnost in pretočnost prometa. Šola bo pridobila deset novih parkirnih mest.

PRENOVA TARTANA V ŠPORTNEM PARKU KRIŽE V športnem parku Križe se je po letih uporabe pokazala obraba zgornje in tudi osnovne tartanske plasti na atletski stezi in igriš­ ču za mali nogomet. Občina Tržič je na javnem razpisu izbrala izvajalca za prenovo tartana v Športnem parku Križe. To je podjetje FLORA SPORT d. o. o., ki bo dela, v višini 42.623,74 EUR z ddv, izvajalo v drugi polovici junija oz. v mesecu juliju.

iz dela občinske uprave

5

Podpis pogodbe za obnovo tartana v Športnem parku Križe (foto Media butik)

OBNOVA BALINIŠČA V BISTRICI PRI TRŽIČU V začetku aprila je župan Občine Tržič sprejel sklep o začetku postopka za obnovo Balinišča Bistrica pri Tržiču. Vrednost del na balinišču je ocenjena na 16.516,84 eur z ddv. Z izvajanjem del bodo začeli v začetku julija, zaključili pa do konca julija ali začetek avgusta letos.

TPIC Tržič (foto Media butik)

BORIS CAVAZZA JE BIL GOST DRUGEGA GLASBENEGA VEČERA V TRŽIŠKEM MUZEJU »Bil je večer, ki ga v Tržiču ne bomo pozabili. Pollakov salon je bil zaseden do zadnjega kotička,« je bila navdušena Romana Krajnčan, umetniška vodja Glasbenih večerov v Tržiškem muzeju, po nastopu Borisa Cavazze, zanj je bil to prvi nastop v Tržiču. Glasbeni večer je bil prežet s toplino našega vrhunskega umetnika, humorjem, poezijo in enkratnimi zgodbami, ki so jih podpirali odlični glasbeniki: kitarist Igor Leonardi, basist Tadej Kampl in saksofonist Primož Fleischman!

Podpis pogodbe o obnovi Balinišča Bistrica (foto Media butik)

Zvezda večera Boris Cavazza se nam je sproščeno pridružil z ženo Ksenijo Benedetti tudi na našem tradicionalnem druženju po koncertu.

TURISTOM V TRŽIČU SO INFORMACIJE NA VOLJO VSE DNI V TEDNU V Tržiču vsako leto beležimo precejšnje povečanje števila turistov. Nekateri si lepote Tržiča ogledajo v enem dnevu, nekateri prenočijo. Da bi bile informacije o Tržiču vsem skupaj še bolj dosegljive, se je Občina Tržič odločila, da poletni delovni čas Turistično promocijsko informacijskega centra Občine Tržič (TPIC Tržič) razširi še na sobote, nedelje in praznike. »K temu so nas spodbudili tudi sobodajalci,« pravi Petra Hladnik, strokovna sodelavka v TPIC Tržič, in dodaja: »Slogan tržiškega turizma je Razkošje poti. Največ promoviramo planinske in kolesarske poti. Turisti povprašujejo po izletih v naravi in možnostih aktivnega preživljanja prostega časa. Trenutno prevladujejo domači obiskovalci, z začetkom poletne sezone pa pričakujemo goste z vseh koncev Evrope. Krivulja obiskovalcev in nočitev v Tržiču je v porastu. Glede na trend slovenskega turizma predvsem v visoki sezoni so tudi v Tržiču prenočitvene kapacitete polne.« Vrata TPIC Tržič bodo predvidoma vse do konca septembra tako vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, odprta od 8. do 18. ure.

Borisa Cavazzo smo doživeli v vsej svoji veličini (foto Toni Čebron)

6

aktualno

Tržiškemu muzeju najvišje muzejsko priznanje – Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke na muzejskem področju Vsako leto Slovensko muzejsko društvo podeli tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke za preteklo leto. Sodelavci Tržiškega muzeja smo ponosni, da je strokovna komisija med štirinajstimi prijavljenimi projekti nagradila našega - STALNO RAZSTAVO TRŽIŠKIH OBRTI: Tržiški šuštarji, Usnje vseh barv, Klobčič in nit, stari modni hit … JANA BABŠEK

Nova stalna razstava je rezultat petletnega ustvarjalnega dela, na novo smo postavili čevljarsko, usnjarsko, tekstilno in barvarsko zbirko ter v posebnem prostoru prikazali pestrost ostalih pomembnih tržiških obrti. Želeli smo poudariti pomembnost tržiške kulturne dediščine rokodelskih, obrtnih in industrijskih dejavnosti, zato smo izpostavili najdragocenejše predmete in predstavili pomen znanj in ročnih spretnosti posamezni obrti.

FINANČNA PODPORA PROJEKTU NOVE STALNE RAZSTAVE Prenove smo se lotili, ker nekdanja razstava ni bila več v skladu s sodobnimi muzejskimi standardi. Občina Tržič je delovanje muzeja in projekt ves čas podpirala. Leta 2012 je Tržiški muzej pridobil status pooblaščenega muzeja za področji zgodovine in etnologije, s tem pa tudi programska finančna sredstva Ministrstva za kulturo, s pomočjo katerih smo izvedli prenovo stalne razstave.

USTVARJALCI RAZSTAVE V pripravo razstave smo vključili številne sodelavce, jedro avtorske skupine pa smo predstavljali vodja projekta direktorica Jana Babšek, višji kustos dr. Bojan Knific, konservator in restavrator Boštjan Meglič in kustosinja Janita Košir, ob koncu sta se nam pridružila še tehnični sodelavec/restavrator Anže Bizjak in kustosinja mag. Vilja Lukan. K sodelovanju smo povabili strokovnjake za muzejsko področje ddr. Vereno Vidrih Perko, dr. Stašo Tome in mag. Tito Porenta. Ob zavedanju, da je za muzejske razstave izjemno pomembno oblikovanje prostora in prostorska interpretacija vsebin, smo se povezali z najboljšimi arhitekti za muzejske postavitve. Z nami so sodelovale Polona Zupančič, Barbara Bogataj in Sanja Jurca Avci, kakor tudi grafična oblikovalka Dolores Gerbec in oblikovalec svetlobe Marjan Visković. Pri sklopu nogavičarstvo, tekstil in modrotisk, smo se za prostorsko interpretacijo vsebin za otroke povezali z lutkarji mag. Igorjem Cvetkom in Jeleno Sitar.

NA RAZSTAVI POMEMBNE VSEBINE PREDSTAVLJAMO NA ZABAVEN NAČIN Kot je zapisala komisija za izbor nagrajencev, naša muzejska razstava izstopa po odlični interpretaciji vsebin. Strokovne vsebine smo prilagodili za tri nivoje; za otroke, za odrasle in za strokovnjake. V mislih smo imeli tudi osebe s posebnimi

potrebami, ki lahko uporabljajo predmete za otip in zvočne posnetke. Postavitev je, kolikor zgodovinski objekt Pollakove kajže dopušča, dostopna tudi gibalno oviranim. Obiskovalci imajo najraje muzeje, kjer se lahko česa naučijo na zabaven način in da so aktivno vključeni v ogled. Zato smo razvili številne interakcije od tehničnih poskusov, replik, ki jih lahko uporabljajo, do multimedijskih vsebin, ki oživljajo razstavo s sliko, glasbo in besedo. Najbolje so sprejete vsebine, podane v obliki zgodbe ali pričevanj. Nagrada nam je vsem sodelavcem v ponos in spodbudo za prihodnje delo, prenova namreč še vedno poteka. Ob tej priložnosti vas lepo vabimo v muzej na odprtje še enega razstavnega prostora z naslovom Včerajšnje obrti v jutrišnjih poklicih. Odprtje bo junija 2018.

IZ UTEMELJITVE STROKOVNE KOMISIJE: »Tržiški muzej je v zadnjih letih naredil zelo pomembne spremembe na področju ohranjanja, raziskovanja in interpretacije kulturne dediščine obrti, značilne za Tržič in njegovo okolico. Projekt smiselno gradi na temeljih predhod­ nih raziskav in zbiranja gradiva ter s tem kaže na posluh snovalcev razstave do strokovnega dela predhodnikov. Dobro sta vidna povezovanje in timsko delo, ki se odražata v poenoteni predstavitvi kljub različni tematiki. Razstavo sta vsebinsko obogatila tudi interdisciplinarni pristop in sodelovanje različnih strok. Stalna razstava je konceptualno enotna in vsebinsko logična. Koncept postavitve je jasen, pregleden in kljub prostorskim omejitvam obnovljene historične stavbe oblikovno všečen. Zasnovali in izvedli so jo vodja projekta in direktorica Jana Babšek, pisec besedil, katalogov, višji kustos dr. Bojan Knific, konservator/restav­rator Boštjan Meglič in kustosinja Janita Košir. Razstavo odlikujeta odlična interpretacija in predstavitev posameznih obrtnih dejavnosti s pomočjo didaktičnih in interaktivnih načinov, ki celotno zgodbo naredijo razumljivo. Razstavljeni muzejski predmeti imajo osrednje mesto tudi pri rekonstrukciji ambienta delavnice in predstavit­ vi rabe posameznega orodja ali naprave. V interpretacijo je na izviren način vključena nesnovna kulturna dediščina, predstav­ljena z dodatnimi izpostavljenimi interaktivnimi kotički z različnimi vsebinami. Pri tem kot izjemen premis­ lek k ohranjanju tradicije pri mladih v lokalnem okolju izstopajo posnetki pripovedi otrok v narečju. Stalno razstavo Tržiške obrti dopolnjujejo katalog, vodnik in zloženke, interpretativno in oblikovno usklajeni z razstavo.«

aktualno

7

Tržič – prostovoljstvu prijazno mesto DUŠAN BODLAJ, PODŽUPAN OBČINE TRŽIČ

Prostovoljec je oseba, ki brezplačno deluje v neprofitnih organizacijah in društvih na katerem koli področju družbenega življenja. Prostovoljstvo živi med kulturniki, športniki, planinci, humanitarci, pripadniki enot sistema za zaščito in reševanje, živi med okoljevarstveniki, upokojenci ... V občini Tržič deluje več kot sto društev, ki združuje več kot 2.200 naših občank in občanov. Vsi s prostovoljnim delom prispevajo skupnosti. Naloga Občine je, da podpre te dejavnosti, zato prostovoljska društva in organizacije vsako leto prejmejo iz proračuna Občine Tržič več kot 700.000 EUR. To predstavlja skoraj 6 odstotkov našega proračuna. Občina Tržič omogoča prostovoljcem tudi brezplačne najeme občinskih prireditvenih prostorov in subvencionira najem prostorov, ki jih društva uporabljajo za svoje delovanje.

SKRB ZA PROSTOVOLJSTVO JE NAŠA ZAVEZA Občina Tržič je bila letos uspešna pri kandidaturi za naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2018 in se je pridružila štirinajstim občinam v državi, ki so si ta naziv prislužile v preteklosti. 15. maja 2018, na osrednji prireditvi ob Nacionalnem tednu prostovoljstva, nam je Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, podelila ta laskavi naziv.

Naziv ni trajen in ga je treba vsako leto obnavljati in dokazovati, da je skrb za prostovoljstvo še vedno naša zaveza. Občinska uprava, župan, svetnice in svetniki občinskega sveta si bomo še naprej prizadevali za podporo prostovoljskim organizacijam in društvom. Več na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Občina Tržič podpira prizadevanja gasilcev SAŠA PIVK AVSEC

V Gasilsko zvezo Tržič je vključenih devet prostovoljnih gasilskih društev, katerih dejavnost sofinancira Občina Tržič. Poleg redne dejavnosti namenja nekaj sredstev tudi za ostale dejavnosti gasilcev, predvsem za vzdrževanje njihovih objektov in naprav za izobraževanje. »Iz proračuna vsako leto za delovanje najmočnejšega stebra zaščite in reševanja namenjamo pomembna sredstva. V desetih letih smo postali ena najmodernejših opremljenih gasilskih zvez v regiji in državi. Zmoremo, hočemo, potrebujemo in zaslužimo še več,« pravi župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, ki je gasilcem hvaležen za opravljeno delo. Zaveda se, da vsa ta sredstva, ki jih dobijo s strani občine, gasilci oplemenitijo še s prostovoljno zbranimi sredstvi in s številnimi prostovoljno opravljenimi urami. Župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic je tudi v letošnjem letu podpisal pogodbe o sofinanciranju dejavnosti s predstavniki Gasilske zveze Tržič. Predmet pogodbe sofinanciranja Gasilske zveze Tržič je srečanje gasilk zveze. Že predhodno sta bili podpisani pogodbi o sofinanciranju izobraževanja in srečanja gasilk iz Slovenije v višini 100 evrov in oprema za ekipo PP GZ Tržič v višini 1. 066,14 evra. 15 tisoč evrov je predvidena investicija za PGD KRIŽE, ki mu bo občina sofinancirala nakup nove prenosne motorne črpalke v višini

7.400 evrov. PGD Brezje pri Tržiču je v izgradnjo prireditvene lope investirala 17.000 evrov. Občina Tržič bo investicijo sofinancirala v višini 3.500 evrov. Prostovoljnim gasilcem iz Podljubelja bo sofinancirala obnovo stavbnega pohištva v višini 4.500 evrov. Celotna predvidena investicija znaša 7.000 evrov. V PGD Lom pod Storžičem dokončujejo mansardo nad gasilskim domom. Višina celotne predvidene investicije je 12. 300 evrov, občina bo prispevala 5.500 evrov. 29.000 evrov bo prispevala za obnovo strehe na Gasilskem domu Tržič. Vrednost investicije je predvidoma 46.000 evrov. Veliko prostovoljnega dela bodo prostovoljni gasilci opravili še sami. »Nekaj več kot tisoč nas je prostovoljnih gasilcev v občini Tržič, od tega tristo operativnih gasilcev, ki so noč in dan pri­ pravljeni vsakomur priskočiti na pomoč. Vsaka tretja občanka je gasilka, veseli pa smo tudi podmladka,« je ob podpisu pogodbe povedal predsednik Gasilske zveze Tržič Matjaž Potočnik. »Poleg redne dejavnosti veliko pozornosti namenjamo izobraževanju gasilk in gasilcev, veliko vlagamo tudi v gasilske domove, vozni park, opremo. Lani smo imeli na območju občine sedemdeset intervencij, opravljenih pa je bilo okrog 7.000 ur prostovoljnega dela,« dodaja Potočnik.

8

spremljamo, poročamo

Astronavtski dan osmič po vrsti MELANIJA PRIMOŽIČ, FOTO: MELANIJA PRIMOŽIČ

Za razliko od prejšnjih astronavtskih dni, ki so bili zaporedoma nekaj let Lešah, in sicer v spomin na prvi obisk ameriške astronavtke slovenskih korenin Sunite I. Williams, smo lani tak dan združili z obsežno razstavo Znanost brez meja. Sodelovali smo s Tehniškim muzejem Slovenije. Razstava je bila odrta 2. marca 2018 in bo na ogled do konca tega leta. Na njej je predstavitev štirinajstih uspešnih inovatorjev in znanstvenikov (med njimi tudi Sunita I. Williams), ki so zaradi znanja, širjenja znanja in soustvarjanja odšli v beli svet ali jih je pot zanesla k nam. Na razsta-

vi so nazorno predstavljeni njihovi dosežki in je vredna ogleda. Razstava je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri. V živo se je predstavila iskalka planetov in znanstvenica Marija Strojnik. Na zanimiv in poučen način je razlagala svojo raziskovalno pot. Po otvoritvi smo se direktorji zavodov, ki smo sodelovali pri projektu, srečali še z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji, gospodom Brent. R. Hartleyem. V zanimivem pogovoru z njim ga je zanimalo tudi, kje so Leše v Sloveniji in kakšen kraj so.

Spomin na razstavo akademske slikarke Metke Kraševec v Tržiču MELANIJA PRIMOŽIČ

ji Vogal v januarju 2008. Spominjam se, s kakšnim veseljem sem sprejela njeno privolitev, da razstavlja v Tržiču, saj je veljalo, da razstavlja le v priznanih galerijah in v velikih mestih. Za razstavo v galeriji Vogal je izbrala cikel slik z italijankega otoka Bogliasco, kjer je bila na študijskem potovanju in je v štirinajstih dnevih ustvarila štirinajst nežnih akvarelov, obogatenih z njenimi značilnimi cipresami.

V mesecu aprilu se je v 77. letu starosti poslovila slovenska slikarka Metka Kraševec. Razstavljala je tudi v Tržiču, v galeri-

Na otvoritvi razstave je povedala, da je posamezni akvarel nastal kot prva jutranja slika, ki je vstopila v njen spomin, ko je stopila na teraso in pogledala na morje. Tako je vsakodnevni trenutek nje-

nega pogleda postal večno zajet trenutek časa. Razstava je bila kot zgodba, ki si jo je obiskovalec lahko ustvaril ob gledanju akvarelov, kar je umetnica tudi želela. Ob gledanju teh akvarelov si se kar spojil s spokojnostjo pokrajine, ki jo je odsevala vsaka slika. Res je bila to ena izmed nepozabnih razstav, s katero je Metka Kraševec pustila sled tudi v Tržiču. V spominu mi bo ostal tudi obisk na njenem domu na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki je bil ena sama galerija. Metka Kraševec je bila resnično skrivnost­ na, magična in mitska oseba.

Goodyearovci pomagali pri naravni obnovi gozda SIMONA DIJAK, FOTO: GOODYEAR

V okviru programa Goodyear Boljša prihod­ nost je sredi aprila ekipa Goodyearovih za­ poslenih prostovoljno pogozdila skoraj en hektar površine nad Zgornjim Vetrnim. To območje pod Kriško goro je februarja 2014 prizadel žledolom. Zato se je v zadnjih letih na tem območju razširil podlubnik. Goodyea­ rova ekipa se je na predlog in ob usmeritvah predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije odločila pogozditi gozd z listavci. Matevž Udovč z Brega ob Bistrici je pobudo za pogozdovanje okoliškega gozda pojasnil: »Za prostovoljsko akcijo smo se odločili zaradi zavedanja, da so drevesa in gozdovi izjemnega pomena pri ohranjanju kakovostnejšega naravnega okolja. V enem dnevu nam je z ekipo uspelo posaditi kar 425 sadik javorja in bukve.« Predstavnica Zavoda za gozdove, vodja KE

Tržič, Mojca Brejc je ob zaključku akcije povedala: »Na Zavodu za gozdove Slovenije podpiramo prostovoljske akcije za obnovo v ujmah poškodovanih gozdnih sestojev – z veseljem smo zagotovili, da je pogozdovanje potekalo v skladu s strokovnimi usmeritvami gozdarjev in ob soglasju lastnikov gozdnih zemljišč,« dodala pa je še, da »s sadnjo sadik delo še ni končano. Sadike je treba zaščititi pred objedanjem divjadi, v prvih letih rasti pa tudi pred preraščanjem zeliščnega sloja.« Goodyear tudi letos nadaljuje s projekti prostovoljstva in vključevanja zaposlenih v lokalno skupnost v okviru programa Good­ year Boljša prihodnost. Program podpira prostovoljske iniciative zaposlenih, ki potrebe lokalne skupnosti nagovorijo z izvedbo različnih akcij na področju

okoljske trajnostnosti, varnosti na cesti ali prenosa znanj in veščin.

Goodyearovci so v okviru prostovoljske akcije pogozdili območje pod Kriško goro.

spremljamo, poročamo

9

Tržiški gorski kolesarji smo spet urejali poti ANDREJ REMŠKAR

Poti v gozdnem in planinskem okolju nas po dolgi zimi pogosto pričakajo v slabem stanju. Ker nam zanje ni vseeno, nekatere med njimi pa uporabljamo tudi gorski kolesarji, smo se tudi letos lotili njihovega čiščenja in urejanja. V okviru akcije evropske gorsko kolesarske organizacije IMBA Europe Poskrbi za svoje poti, ki je potekala na več kot 110 lokacijah v 12 evropskih državah, smo v začetku aprila zavihali rokave na dveh poteh z Bistriške planine – na Planince in na Ravne. Potrebno je bilo predvsem temeljito čiščenje odpadlih vej, manjših podrtih dreves in listja ter urediti odvodnjavanje. Ugotovili smo, da so stopnice in mostiček, ki smo jih obnovili v preteklih letih, še v solidnem stanju. Več dela je bilo na Zelenici, saj je bila Graničarska pot zaradi obilice snega in pla-

zov precej poškodovana. A tudi tam nam je uspelo, delo je bilo hitrejše, ker so se nam pri akciji pridružili kolegi iz Turno kolesarskega odseka Kranj. Pot smo očistili, požagali smo nekaj padlih dreves in odstranili ogromno skalo, ki se je s poboč­ ja privalila ravno na pot. V zgornjem delu smo uredili odsek čez novo plazišče in dodatno utrdili most, ki je bil sicer zgrajen v okviru podobne akcije pred dvema letoma.

V imenu vseh udeležencev se zahvaljujemo Občini Tržič in Planinskemu društvu Tržič, ki sta zagotovila brezplačno malico za udeležence in prevoz opreme.

Na vseh treh akcijah smo našteli več kot 20 udeležencev. Opravili smo več kot 100 delovnih ur. Odlično sodelujemo z markacisti Planinskega društva Tržič, še posebej smo bili veseli številnih pohval pohodnikov, ki so nas opazili na poteh. Vsi se zavedamo, da so čiste in utrjene poti bolj varne in nudijo večji užitek vsem, ki se radi zatečemo v naravo po rekreacijo in sprostitev. Del ekipe na Zelenici

55 let KS Bistrica MAJA TEKAVEC, FOTO: ARHIV KS BISTRICA PRI TRŽIČU

V mesecu juniju (od 25. junija do 1. julija 2018) bo KS Bistrica pri Tržiču slavnostno praznovala svojo 55-letnico. Ob tej priložnosti vas že sedaj vabi na številne dogodke, ki se bodo odvijali v tej krajevni skupnosti. Lahko boste prisostvovali zanimivi poslikavi Bistrice EXTEMPORE TRŽIČ 2018, si ogledali tekme odprtega občinskega prvenstva v balinanju, prisluhnili skupini Svarun in rock skupinama Like the Rolling Stones band in The Unimogs band, se udeležili dneva odprtih vrat PGD Bis­ trica, si ogledali zanimivo Druženje vseh generacij (igre), se udeležili sobotnega

sladolednega dne s številnimi stojnicami, delavnicami in zanimivim kulturnim programom ter večer zaključili v družbi ansambla SVETLIN. V nedeljo je na sporedu slavnostna maša in druženje ob spominskem obeležju na Bistriški planini. Več o dogajanju si lahko preberete v rubriki Koledar prireditev ali na email naslovu: vida.raztresen@gmail.com. Lepo vabljeni! Čarodej Toni je očaral najmlajše.

Novo na Ljudski univerzi Tržič MITJA SLAPAR

Na LU Tržič se bo v 7. junija 2018 začel začetni tečaj z naslovom Zeliščarstvo.

Mentorica tečaja je Natalija Brumen. Cena 15-urnega tečaja je 35 EUR.

Spoznali bomo 25 najpogostejših rožic, od nabiranja do uporabe v različnih pripravkih. Spoznali bomo čajne mešanice in čaje za pomiritev in sprostitev. Na tečaju bo demonstracija rož in pripravkov, vsak udeleženec pa prejme gradivo z recepti.

V terminu od 2. do 6. julija 2018, bo vsak dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 11:30, na LU Tržič Poletna šola slikanja. Gre za intenzivno, strokovno vodeno slikarsko ustvarjanje, posvečeno učenju risanja in slikanja pod mentorstvom Vinka Hlebša, v obsegu 15 ur.

Tečaj bo v naslednjih terminih: 7. junij, 14. junij, 21. junij, 26. junij in 28. junij 2018, od 9.00 do 11.15.

Cena je 40 EUR. Prijave sprejemamo na naslov kristina@lu-trzic.si in na tel. št. 04 592 55 51. Vabljeni k vpisu.

V juniju bo še zaključni del Tedna vse­ življenjskega učenja. Program si lahko ogledate na spletnem naslovu http:// www.tvu-trzic.si/. Vse dejavnosti v okviru TVU so brezplačne. Prijave sprejemamo na naslov kristina@lu-trzic.si in na tel. št. 04 592 55 51. Vabljeni k vpisu.

10

kultura

KUD Lom na pragu stoletnice NANA PEHARC, FOTO: MOJCA SOKLIČ

Na mladih svet stoji, so naša prihodnost in naše nadaljevanje. Kulturno-umetniško društvo Lom bo leta 2019 slavilo visoki jubilej – 100-letnico. Leto bo pestro in aktivno in že sedaj vas vabimo, da nas spremljate.

skali« vtisnil neizbrisen pečat. Vzeli smo jo za svojo, saj nas je z natančnostjo, smehom in predanostjo v hipu osvojila. V naše vrste se je po premoru vrnil tudi Rok Rozman in nas presenetil s kvaliteto in veliko dobrimi idejami.

Z letošnjo sezono smo v lomskem KUD-u zelo zadovoljni. Večeri, preživeti med študijem igre, so bili sproščeni, a kljub temu delovni. V uigrani gledališki ansambel smo sprejeli pet mladih in z njimi dodatno obogatili naše vrste. Mladi so dobili priložnost, da so pri delu opazovali igralce z odrsko kilometrino. Ema Soklič je povedala: »Letos sem se prvič preizkusila v vlogi igralke. Vesela sem bila.« Tinkara Perne pove: »Vesela sem bila povabila k sodelovanju. Vzdušje na vajah mi je bilo zelo všeč. Predstave so naporne, a v njih uživam.« Vid Primožič, ki prihaja iz drugega gledališča pravi: »Bilo je zanimivo in zabavno.« Aljaž Soklič pove: »Super družba, krasna energija.« Naša najmlajša Ana, ki je bila odlična v vlogi Manice: »V igri sem uživala, bila mi je zelo všeč, ker je zabavna.« Letos se nam je pridružila tudi šepetalka Saša Pogačar, vnukinja Jožeta Pogačarja, ki je kulturnemu hramu »Na

Predsednik KUD Lom Jože Tišler pravi: »Ponosen sem na mlade, ki so z veseljem sodelovali z nami.«

Velik poklon naši zvesti publiki

Mešani pevski zbor društva upokojencev Tržič zmagal MOJCA SEDMINEK, FOTO: VALERIJA STUPAR

Pokrajinska zveza društev za Gorenjsko je organizirala srečanje pevskih zborov društev upokojencev. Letošnje, deseto, srečanje je potekalo v Kamniku. Na prireditvi je sodelovalo štirinajst pevskih zborov. Zbor društva upokojencev Tržič se je letos prvič predstavil kot mešani pevski zbor. Pod vodstvom Staneta Bi­ težnika so zapeli dve pesmi. V prvi z naslovom Oj, ta mlinar je bil solist izjemen Rado Pančur. Druga pesem je nosila naslov Planinska. Zbor je bil prepričljiv v svojem izvajanju in na koncu zasedel prvo mesto. Drugo mesto je zasedel ŽPZ Večerna zarja s Koroške Bele, tretje mesto pa MPZ DU iz Selške doline, iz Železnikov.

Pevski zbor Du Tržič

Vedno bolj obiskane ure pravljic MARTINA KLEMENČIČ, FOTO: URŠKA KRABONJA

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak četrtek ob 17. uri pripravljamo ure pravljic za naše najmlajše, ki se jih otroci in njihovi starši radi udeležijo. Poslušanje pravljic je temeljno za razvoj bralne kulture pri najmlajših in za kasnejše pridobivanje bralnih veščin. Na pravljico pogosto navežemo obisk kakšnega gosta, zlasti iz lokalnega okolja, saj želimo, da se predstavijo našim najmlajšim. Na tako oblikovane ure pravljic so poleg otrok vabljeni tudi njihovi starši ali stari starši, da se lahko o temi pogovarjajo tudi doma. Odziv staršev in njihovih otrok je presenetljiv, saj se takšnih tematskih ur pravljic udeleži še enkrat večje število ljudi kot običajnih ur pravljic. Zadovoljni so vsi, tako starši, otroci in gost­ je. Na koncu otroci kaj pobarvajo, narišejo ali izdelajo kakšen izdelek. Starši in otroci običajno že vnaprej sprašujejo: »Kaj bo pa naslednjič, kdo pride?« in takega odziva smo veseli tudi mi biblio­tekarji, saj vidimo, da je takšen pristop prava pot. Na vseh urah pravljic smo se zabavali in tudi mnogo koristnega naučili. Z njimi se poslavljamo čez poletje in vas v našo družbo

znova vabimo v jeseni. Obljubimo, da bomo otrokom in staršem pripravili zanimive dogodke.

kultura

11

S Knjigo, ki gre med Tržičane, razpihujemo lučke znanja in branja SABINA ŠOLAR

Kolikokrat ste že prišli v knjižnico, pa niste vedeli, katero knjigo bi odnesli s seboj? Verjamemo, da je včasih v množici zgodb prav težko izbrati pravo zase. Pred šestimi leti smo vam prvič ponudili v branje sez­ nam in ga poimenovali Knjiga, pojdi med Tržičane ali na kratko – bralna značka za odrasle. Na njem je skoraj 150 naslovov. Bibliotekarji redno spremljamo knjižne novosti in znamo poskrbeti, da se na seznamu znajdejo knjige, ki so kakovostne in dajo bralcu tisto, česar si želi: popotovanje v neznane kraje in odkrivanje novih svetov. Bralna značka ponuja domačo in tujo ter strokovno literaturo, ne manjka niti poezija. Tudi knjige v elektronski obliki se že znajdejo na seznamu.

Bralci so projekt vzeli za svojega, vsako leto dobimo veliko pozitivnih odzivov. Najraje berejo knjige domačih avtorjev, še najraje, če so Tržičani (npr. Kriške prigode). Večina se jih strinja, da prenekatere knjige nikoli ne bi vzeli v roke, če jim je mi ne bi priporočili. Veliko jih je, ki že desetletja niso v roke vzeli zbirke poezij, pa jo zdaj z navdušenjem preberejo, tako se je letos zgodilo z zbirko Tržiška pesnica Dorca Kraljeva, ki je bila prebrana kar osem­indvajsetkrat.

prek 1100 knjig. Seznam sooblikujejo tudi bralci. Verjamemo, da kvalitetna literatura pripomore k širjenju svetov in znanja. V to tako zelo verjamemo, da se eden naših sloganov glasi Razpihajmo lučke znanja. Bralna značka za odrasle je le eden od projektov vzpodbujanja branja. Oktobra se nam pridružite na novi sedemmesečni bralni avanturi, potovanju v bližnje in daljne dežele, spoznavanju sebe, neznanega in nenazadnje pri uživanju v branju.

Vsako leto se projektu pridruži od 75 do 85 ljudi, veliko pa je tudi tistih, ki knjige s seznama prebirajo, a v znački ne sodelujejo. Iz leta v leto se prebere več knjig, lani smo presegli tisočico, letos smo prebrali

Petnajsta mednarodna Pretnarjeva nagrada in častni naslov »Ambasadorja slovenske književnosti in jezika« MARINKA KENK-TOMAZIN, FOTO: JACEK SOLIŃSKI

Prejme jo literarno-prevajalski par Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová. 15. podelitev mednarodne književne nagrade in častnega naslova je bila 31. maja 2018 na XVII. Mednarodnem Lirikonfestu v Velenju. Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová sta odlična slovensko-češka književna prevajalca in na Češkem že desetletje prizadevna organizatorja mednarodnega literarnega festivala Evropski pesniki v živo, na katerem vsako leto predstavita novejšo slovensko pesniško ustvarjalnost. Leta 2013 sta kot »dobro vpeljan literarni

par« prevedla, uredila in izdala slovensko-češko antologijo novejše slovenske poezije petdesetih pesnikov/pesnic – Padesáti hlasy hovořím/S petdesetimi glasovi govorim. Sta neutrudna propagatorja sodelovanja Češke in Slovenije, zaslužna slovensko-češka književna posrednika oz. ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Češkem. V petek, 1. junija 2018, bo ob 19. uri slo­ vesen sprejem nagrajencev v rodnem To­ netovem mestu, Tržiču, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Pridružite se nam.

Literarni par Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová

Od Cankarja do Cankarja MARINKA KENK - TOMAZIN

Od Cankarja do Cankarja (maj–december) bo knjižnica spominjala na našega velikana, z dogodki in literaturo. Prvi tak večer je bil 22. maja, ko smo ob zaključku bralne značke za odrasle gostili kantavtorja Bora Seuška, ki je dal Cankarjeve Črtice u štiklce ali če bi Cankar popevke zlagal. Pisatelj, esejist, pesnik, politik Ivan Cankar je že za svojega življenja, v desetletjih po smrti pa še v večji meri, obveljal za osrednjo osebnost tako slovenske proze kot dramatike v prvi polovici prejšnjega stoletja. Z nekate-

rimi svojimi spisi in nastopi je pomembno zaznamoval tudi politično dogajanje vse do osamosvojitve Slovenije in na svoj način ga še danes. Če nekdo živi v narodu naprej in naprej, je gotovo vreden, da znova posežemo po njegovem delu. So drame in črtice z večnimi vsebinami. Tu pa nekaj misli iz njegovih del, kot jih je zbrala Marjeta Zorec in jih naslovila Srce ne pozna malenkosti. »Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva od tebe in

kar mu moraš dati, pa je spoštovanje. Kadar se ti zdi otroško početje nespametno in brezkoristno, tedaj premisli, da se zdi otroku tvoje početje še mnogo nespametnejše in brezkoristnejše.« »… kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod.« »… umetnost ne živi v roki, temveč v srcu, v izkušnji in v spoznanju.« »… ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.«

12

kultura

Poletni Glasbeni večeri v Tržiškem muzeju: v juniju in juliju prihajata PLIŠ in Maja Keuc ROMANA KRAJNČAN, FOTO: IZ ARHIVA IZVAJALCEV

V petek, 22. junija 2018, ob 20.30 bo v Tržiškem muzeju plišasto zazvenel že tretji Glasbeni večer. Z nami bo razigrana in navdušujoča skupina PLIŠ. Čudovito vzdušje pričarajo pevka Aleksandra Ilijevski z glasbeniki Markom Gregoričem (kontrabas, kitara), Tomažem Gajštom (trobenta, klaviature) in Muratom (beat­ box). Javnosti so se prvič predstavili s sing­lom Metulji, ki je bil najbolj predvajana skladba leta 2012. Za njimi so številni uspešni koncerti, prvič se jih veselimo tudi v našem Tržiču.

Pliš

Prisrčno vabljeni tudi na julijski Glasbeni večer, v petek, 20. julija 2018, ob 20.30. S svojo mladostjo in magičnim glasom nas bo v poletno noč zapeljala pevka Maja Keuc z glasbeniki. Majo Keuc je širša slovenska publika spoz­ nala v oddaji Slovenija ima talent. V sodelovanju s skupino PAPIR je izdala prvi album z naslovom Po viharju, leto kasneje pa svoj solo album Indigo. Lani je z odliko zaključila študij glasbe v Rotterdamu, trenutno živi in uspešno ustvarja v skan-

dinavski prestolnici glasbe, Stockholmu, pod mentorstvom Andersa Baggea, ki je zaslužen za hite številnih izvajalcev (Britney Spears, Celine Dion, Jennifer Lopez itd.). Njen prvi mednarodni mini album, pod katerega se je podpisala z umetniškim imenom Amaya, ima naslov Fairytales. Pesmi iz tega albuma nam bo predstavila v živo, tako tudi svoje avtorske skladbe in znane pop/soul uspešnice. Spremljali jo bodo uveljavljeni glasbeniki Miha Koretič na kitari, Dorian Granda na bobnih in Jernej Kržič na basu. . Se vidimo pod zvezdami na vrtu Tržiške­ ga muzeja! Zahvaljujemo se podpornikom Glasbenih večerov v Tržiškem muzeju: Občini Tržič, podjetjem: Bios, Mali E Tiko, MikroS, Spar, Cablex, Primakem, Kvibo in zavarovalnici Adriatic Slovenica, Europlakatu ter Hiši dobrih vin Koželj.

Maja Keuc

1. mesto in 1. nagrada harmonikarju Žigi Fajdigi MAJA TEKAVEC, FOTO: MATJAŽ KOKALJ

Od 9.–12. maja je v Murski Soboti potekalo 13. mednarodno tekmovanje harmonikarjev z naslovom Pannoniaccordion 2018. Nanj se je prijavilo 120 tekmovalcev iz devetih držav: Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Srbije, Ukrajine in Slovenije.

je nastopil učenec Glasbene šole Tržič, devetletni Žiga Fajdiga, pod mentorstvom prof. Matjaža Kokalja. S skladbama Tico Tico in Fly me to the moon je dosegel odlično 1. mesto in 1. nagrado tričlanske strokovne komisije. Iskrene čestitke!

Tekmovanje je bilo v različnih kategorijah in v eni izmed njih, v zabavni glasbi,

Žiga Fajdiga in prof. Matjaž Kokalj na tekmovanju harmonikarjev.

Nastop Žoga banda v Vrtcu Deteljica MANCA ŠOLAR, FOTO: DR. ANAMARIJA KEJŽAR

V sredini meseca maja smo z domsko skupino Žoga band obiskali naše bližnje sosede, otroke iz vrtca Deteljica. Na nastop smo se odpravili kar peš. Na igrišču nas je že čakala velika skupina otrok vseh starosti. Pripravili smo jim tri pesmice in sicer, našo himno Ti si moj sonček, Kekčevo pesem in novo pesem skupine Čuki, KO KO KO. Otroci so se nam pridružili s petjem, plesanjem, vzdušje na dvorišču je bilo zelo živahno. Na koncu so nam zapeli še svojo pesem Abeceda in Kuža pazi. Dopoldne je minilo v duhu odličnega medsebojnega sodelovanja med otroki in stanovalci

Doma Petra Uzarja. Vsekakor nastop ponovimo tudi naslednje leto.

Kaj pa so povedali otroci in stanovalci? Bilo je fajn, ko smo obiskali vrtec. Še posebno, ko smo gledali otroke, kako so se zabavali. Marija Eržen, 91 let Otroci so bili našega obiska zelo veseli. Komaj sem čakala, da bomo obiskali vrtec. Nastopa se udeležim vsako leto, septembra pa bomo nastopali na domskem pikniku. Fani Grebenšek, 80 let Bilo je zelo lepo. Vid, 5 let Skupaj smo zapeli Kekčevo pesem in Ti si moj sonček. To pesem vsi znamo. Katja,5 let

med ljudmi

13

Leyli v Firencah TEREZA GOSAR, FOTO: TEREZA GOSAR

V začetku marca se je nekaj članic KUD Leyli udeležilo festivala YallaRaqs v Italiji. Večdnevno plesno izkušnjo smo združile z raziskovanjem krajev pod toskanskim soncem. Še posebno nas je očaralo glavno mesto pokrajine: Firence so bile čudovite! Kljub slabemu vremenu smo videle veliko zanimivosti, kot je npr. katedrala Santa Maria del Fiore. Poleg dobre hrane – pica je bila zakon! – in idilične toskanske hišice, kjer smo bile nastanjene, pa so nam v spominu ostali tudi božanski kostumi s festivala in delavnica priznanega plesalca in učitelja Waela Mansoura. Uči-

telj me je popeljal v čudovito plesno pravljico. Naša učiteljica Iris Šober je bila navdušena nad tem, da se je toliko plesalk iz društva lahko udeležilo delavnice. Tak masterclass je običajno velik finančni zalogaj, v našem primeru je bilo izobraževanje nagrada za 2. mesto na lanskoletnem festivalu EntaOmri v Beogradu. V Beograd se plesalke KUD Leyli ponovno odpravljamo v začetku junija. Se že veselimo, da začutimo utrip velikega mesta in si malo oddahnemo od priprav na 10-letnico v oktobru.

Mednarodni dan Rdečega križa v Podljubelju MARIJA JANC, PREDSEDNICA KO RK PODLJUBELJ, FOTO: HELENA AHAČIČ

KO RK ohranja večdesetletno tradicijo, zato smo se tudi letos spomnili mednarodnega dneva RK. V podružnični šoli smo aktivisti Franci, Marjeta, Nada in jaz obiskali učence. Vsi so prišli na šolsko dvorišče, kjer je vodja podružnične šole Maja Ahačič vodila pogovor o dejavnosti te humanitarne organizacije. Najbolj so si zapomnili jesenske zbiralne akcije, ko so podarili svoje torbe, igrače, hrano in šolske potrebščine. Poudarila sem, da organizacija RK želi, da bi bili učenci odgovorni za svojo čistočo, zdravje in telesno kondicijo, zato vsako leto prvošolčkom poklonimo praktično darilo. Letos smo obdarovali 11 prvošolčkov in jih tako simbolično sprejeli v organizacijo. Poleg pripomočkov za osebno higieno so prejeli še žogo. V kulturnem programu je nastopil šolski pevski zbor pod mentorstvom Urške Frelih Meglič. Zapel je Franc Janc, ki je učencem pripovedoval svoje zanimive spomine na prve šolske dni med drugo svetovno vojno v takratni šentanski šoli. Srečanja generacij v šoli so vedno zelo prijetna, zato bo naša organizacija nadaljevala sodelovanje z najmlajšimi v kraju.

Rdeči križ Podljubelj

Lešanski zvezdni čaj KOKALJ METKA, FOTO: KOKALJ METKA

Mešanico čaja smo prvič predstavili 26. septembra 2009, ko je v Leše prvič prišla astronavtka Nase, Sunita L. Williams. Od tod tudi ime zvezdni. Mešanico čaja so pripravile članice skupine Leske. Leske zelišča nabiramo prek celega leta v lešanski neokrnjeni naravi in lahko rečemo, da je čaj ekološki. Zdrave rastline trgamo ob pravem času, kot priporoča zeliščarka Marija Thun. Posušimo jih v senci in na prepihu. V jeseni, ob koncu sezone nabiranja in sušenja, prinese vsaka svojo košarico zelišč v šolo na naša tedenska srečanja. Odstranimo olesenela in debelejša stebla ter pripravimo mešanico. Nato jo zapakiramo v lične darilne vrečke, namenjene raznim priložnostim. Zase ga shranimo večjo količino, saj ga na svojih srečanjih ob torkih redno pijemo. Posušena zelišča ali čajno mešanico shranjujemo na suhem, v zaprtih steklenih posodah in na temnem. Čas uporabnosti je približno eno leto.

Prispevek je objavljen v skrajšani obliki. Celoten prispevek si lahko preberete na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

14

turizem

Prebujanje speče Trnuljčice BOJAN ROZMAN, FOTO: BOJAN ROZMAN

V letu 2018 je Kulturno-umetniško društvo Ampus v sodelovanju z Občino Tržič pristopilo k urejanju pobočja nekdaj mogočnega gradu Gutenberg. ALTGUTENBERG – HUDI GRAD Grad Gutenberg se je po selitvi in izgradnji novega gradu v Slatni in pozneje v Begunjah od zadnjih lastnikov Lambergarjev dalje imenoval Altgutenberg (stari Gutenberg). Med ljudmi je bil bolj poznan kot Hudi grad. Po nekaterih navedbah je grad omenjen že leta 1156, a te trditve niso potrjene. Ruševine palacija in stolpa datiramo vsaj že v 13. stoletje. Tako Altgutenberg velja za enega najstarejših gradov pri nas. V zgodovini Tržiča je pustil pomemben pečat. Na tem gradu se je rodil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Na pobudo Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza Lambergarja z Gutenberga je cesar Friderik III. Tržiču podelil trške pravice. Grad je bil v 16. stoletju že zapuščen in v ruševinah. Predvidevajo, da je bil eden izmed glavnih vzrokov za zapustitev gradu veliki potres leta 1511. Ljudsko izročilo v obliki legend in mitov, zgodovinska dejstva in ohranjene ruševine so tisti, ki že nekaj časa, najverjetneje že nekaj stoletij, burijo duhove otrok, starejših, vaških iskalcev zakladov in še koga, ki stopi v stik s Hudim gradom. Brez človeške radovednosti, težnje po odkrivanju nečesa starega in po drugi strani tudi novega, skritega zobu časa, najverjet­neje danes o tem ne bi pisali. Vredno je poudariti in se zahvaliti tudi vsem, ki so pripomogli pri tem, da so se ruševine in ljudsko izročilo ohranili do te mere, da zgodbo lahko oživimo in jo podamo naslednjim rodovom. Glavne zasluge gredo okoliškim sosedom, domačinom in prostovoljcem, ki so še vse do sredine druge polovice prejšnjega stoletja skrbeli za vzdrževalna dela in posek drevja ter grmovnic na grajskem posestvu. Pomembno vlogo je igrala tudi pozidava jugovzhod­nega dela zidu v sredini 70. let, ki jo je opravila ekipa Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, s prof. dr. Petrom Fistrom na čelu. To je bil pomemben in nujen poseg tudi za zaščito bližnjih stavb, ki jih je dnevno ogrožalo odpadajoče kamenje z grajskih razvalin. Kar nekaj je bilo idej in tudi že poizkusov za

oživitev gradu, a žal do realizacije zaradi različnih vzrokov ni prišlo. V zadnjih letih je bila ena izmed glavnih pobudnic za odkup grajskega posestva tudi KS Bistrica. Pred tremi leti so učenci z Osnovne šole Križe s pomočjo raziskovalne naloge o gradu pri ljudeh ponovno vzbudili zanimanje za pozabljene ruševine. Vse te pobude so v lanskem letu prebudile spečo Trnuljčico. Občina Tržič je odkupila zemljišče nekdanjih Gutenberških, kar je bilo odločilnega pomena, da se je zgodba začela razvijati. Društvo Ampus ima v svojih vrstah kar nekaj strokovnjakov s področja konervatorsko-restavratorske stroke, arheologije, um. zgodovine in zgodovine. Hkrati nas združuje volja do dela, entuziazem in vera v boljšo prihodnost našega mesta in ljudi, ki v njem živimo. Poleg ustvarjanja fantazijskih kreacij in rekvizitov si želimo dodati pečat našemu mestu. Zato smo prostovolnjo pristopili k projektu oživljanja gradu Gutenberg. Prav zato smo ustanovili novo sekcijo SORG – Sekcijo za ohra­ njanje in razvoj Gutenberga. V sodelovanju s pristojnim Zavodom za spomeniško varstvo in drugimi zunanjimi izvajalci se bo še v letošnjem letu pripravila projektna naloga, ki bo določila dolgoročni plan in cilje projekta, hkrati pa narekovala tudi nujne prioritetne konservatorsko-restavratorske in arheološke posege, ki jih bo potrebno opraviti, če ne želimo izgubiti še tistih nekaj zidov, ki so še ostali.

PRVI GUTENBERŠKI DNEVI V društvu Ampus v sodelovanju z Občino Tržič, KS Bistrico, Zvezo kulturnih organizacij Tržič in Polono Brodar s. p. za vas pripravljamo prav poseben dogodek. Pripravljamo prve Gutenberške dneve, ki se jih boste lahko udeležili 2. ju­ nija 2018, od 9. ure zjutraj dalje. Z ročno izdelanimi rekviziti in kos­tumi ter primerno ambientalno urejenim grajskim dvoriš­čem in okolico vas bomo mi, Red zmajevih vitezov in njihovi podložniki, popeljali v čas visokega srednjega veka. Vsem radovednim bomo z veseljem predstavili načrte, povezane z obnovo gradu. Vljudno vabljeni vsi skupaj. Prepričani smo, da se bo našlo kaj zanimivega za najmlajše in za vse tiste, mlade po srcu.

turizem

15

46. MINFOS, 2018 MINFOS je prireditev, ki v Tržič pripelje čudovit in barvit svet mineralov, dragega in poldragega kamenja z vseh celin sveta, pozabljene in na novo izkopane podobe zgodovine v obliki fosilov, ki nas opominjajo, kako minljivi smo in kakšen kratek utrinek pomenijo naša življenja v celotni zgodovini Zemlje. Ob tem nas opominja, da mora biti skrb za okolje naša vsakodnevna zaveza in ne le akademska debata posameznikov. PETER MIKLIČ, DIREKTOR 46. MINFOS-A

Celotna prireditev je privabila v Tržič številne obiskovalce. To je dokaz, da Tržič potrebuje take prireditve, ki so pomembne tudi iz širšega turističnega vidika. Dokazuje, da smo Tržičani gostoljubni in prijazni gostitelji ter odlični organizatorji.

Razstava mineralov in fosilov ohranja tradicijo že častitljivih 46 let. Letos je na povabilo direktorja MINFOS-a Petra Mikliča razstavo slovesno odprl Stojan Špegel, vodja Muzeja premogovništva Slovenije iz Velenja. Predstavil je dragoceno skulpturo priznanega slovenskega akademskega kiparja Stojana Batiča, z naslovom Relikvija 1. V prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja so rudarji v velenjskem premogovniku za Stojana Batiča odkopali večje kose lignita. V dialogu med umetnikom in materialom je nastala sinergija, ki je ohranila milijone let trajajoče delo narave in formo določenega obdobja. Skulptura je skoraj pol stoletja potovala po svetu, sedaj je ponovno na ogled v muzeju v Velenju, torej v okolju, iz katerega izhaja njena osnova, lignit.

Se vidimo v letu 2019! Več fotografij iz 46. MINFOS-a si lahko ogledate na http://www.trzic.info/

Razstavo Skrivnostni svet kamna so v Paviljonu NOB postavili sodelavci iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Višje šole za oblikovanje kamna iz Sežane. Veliko mladih je sodelovalo na ustvarjalnih in kreativnih delavnicah. OŠ Tržič je pripravila tradicionalno delavnico Ustvarjanje v lojevcu. Prvič so se predstavili Geomulci, ki so prikazali, kako pridemo do pitne vode.

Direktor prireditve Peter Miklič je v imenu organizatorja TD Tržič tudi letos podelil priznanja inovativnim, kreativnim, ustvarjalnim razstavljalcem in strokovnjakom ter dolgoletnim sodelavcem MINFOS-a. Dva tržiška zmaja, delo učencev OŠ Tržič, sta prejela Božo Stojanovič, starosta razstav v Tržiču in tudi eden glavnih promotorjev MINFOS-a, in Nejko Perko, dolgoletni član TD Tržič, skrbni sodelavec na prireditvi. Razstavljalci iz Slovenije in sedemnajstih držav sveta, številne ustanove, zavodi in muzeji, so poskrbeli za strokovno, ustvarjalno in poučno dogajanje.

46. MINFOS so tradicionalno obiskali tudi prijatelji iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mines. Štiri člansko delegacijo je vodil podžupan Phillippe Jaegi.

Kosmačev rov, bivše tržiško zaklonišče, je privabilo številne obiskovalce. Člani KUD Načeta paleta so poskrbeli za celotno dogajanje v rovu. Pripravili so fotografsko razstavo o Antonovem rovu in razstavo ilustracij slikanice Šentanček, ilustratorke Tinke Mesec Tomazin in avtorice Tanje Ahačič. Tomaž Ervin Schwarzbartl je v Kosmačevem rovu predstavil UV minerale iz svoje zbirke.

16

v središču

To smo mi Tržičani Brez glasbe bi v življenju čutili praznino. Glasba jih razveseljuje, olepšuje njihove vesele trenutke in jim pomaga prebroditi težke dni. Glasba jih opogumlja in duhovno plemeniti ... Predstavljamo tržiške glasbene talente.

MOJCA ČADEŽ, STANE GRUM, OSNOVNA ŠOLA TRŽIČ

Projekt »Tržič, mesto dobrih misli in želja« spodbuja dobre misli, želje in pozitivna dejanja. Pri tem nas druži skupna želja delati dobro na vseh področjih, z namenom boljšega skupnega sobivanja v domačem kraju, medsebojnega spoznavanja in razumevanja ter intenzivnejšega sodelovanja v prihodnosti. Vrednote, ki jih v projektu izpostavljamo, so: prijateljstvo, sočutje, spoštovanje, odgovornost, sprejemanje drugač­ nosti, strpnost in ljubezen …

KLARA JAZBEC Svojo glasbeno pot je začela pri enajstih letih, ko se je vpisala na solo petje k znani Marjetki Vovk. Ure petja pri omenjeni mentorici obiskuje še danes. Nikoli si ni predstavljala, da bo pri svojih 20 letih toliko napredovala. Pripravljena je na nove izzive in cilje, za katere misli trdno delati. Namig: je pred podpisom pogodbe z ameriško glasbeno založbo. Njena prva pesem Milijon in ena je bila v letu 2017 druga najbolj predvajana slovenska pesem. Na to je zelo ponosna in niti v sanjah ni pričakovala tako velikega uspeha. Med svoje uspehe šteje tudi nastop v polfinalni oddaji Slovenija ima talent. Takrat je postala prepoznavna v slovenski javnosti in njen vzpon na slovensko glasbeno sceno se je začel.

Glasba je moj način življenja in hvaležna sem, da lahko počnem to, kar so bile včasih samo moje sanje. - Klara Jazbec

LARA PRIMOŽIČ

Letos smo na zaključni prireditvi projekta, ki je bila 25. maja v Dvorani tržiških olimpijcev, dali poudarek prav ljubezni, in to ljubezni do glasbe, ki je pri nekaterih mladostnikih tako močna in strastna, da je postala njihova najbližja življenjska sopotnica.

Svojo glasbeno pot je začela pri petih letih v Glasbeni šoli Tržič, kjer je najprej obiskovala glasbeno pripravljalnico, nato pa se učila violino in bila pri tem zelo uspešna. Tako uspešna, da je z odliko opravila sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet. Preselila se je v Ljubljano, tako ji ostane več časa za vajo njenega ljubega inštrumenta.

Brez glasbe bi v življenju čutili praznino. Glasba jih razveseljuje, olepšuje njihove vesele trenutke in jim pomaga pre­ broditi težke dni. Glasba jih opogumlja in duhovno plemeniti.

Vedno z veseljem sodeluje na različnih prireditvah, ki jih z igranjem na violino in petjem še obogati. Lara ima namreč tudi zelo lep vokal.

Predstavljamo le nekaj tržiških glasbenih talentov. Še veliko več jih je. Obljubljamo, da vam jih bomo predstavili v prihodnje. Nastopajoči mladi pevci in instrumentalisti so bili še pred nekaj leti učenci OŠ Tržič, Križe in Bistrica. Njihovi glasbeni okusi so različni, ustvarjajo in izvajajo glasbo, ki jim je blizu in jo čutijo. Prav ta njihova raznolikost je zanimiva in pomeni veliko kulturno bogastvo. Imajo nekaj skupnega. So naši, so Tržičani. Prav je, da jih spoznate.

Največ ji pomeni nastop, ko je igrala v Simfoničnem orkestru ob 200-letnici glasbenega šolstva v Cankarjevem domu. To je bilo res priznanje njenemu dotedanjemu delu.

Pri nas doma se je vedno pelo in igralo, zato je moje zanimanje in ukvarjanje z glasbo samoumevno. -Lara Primožič

v središču

17

PRIMOŽ LAH

VIVIEN ISABEL HERAK HADAŠ

Je dijak 1. letnika Gimnazije Kranj in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, smer saksofon.

Svojo glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Tržič, kjer je igrala klavir in klarinet. Pri 11 letih je dobila priložnost nastopiti v musicalu Moje pesmi moje sanje, ki je v Sloveniji požel velik uspeh. V musicalu je igrala enega izmed otrok. Ta izkušnja ji je prinesla prepoznavnost in priložnost za nadaljevanje pevske kariere. Svoj glas je izpopolnjevala na urah solo petja v GŠ Tržič. Štirinajst let je bila članica FS Karavanke. In prepevala v zdaj vse bolj poznanem ženskem pevskem zboru Gimnazije Kranj CARMEN MANET.

Pri še ne dopolnjenih štirih letih se je leta 2006 začel učiti harmoniko v šoli Promusica v Kranju, leta 2007 je postal učenec Glasbene šole Tržič. Pri profesorju Mirku Šlibarju se je učil igrati na kromatično harmoniko. Šolanje je z odliko zaključil po osmih letih. Istega leta se je začel učiti saksofon pri profesorju Franciju Podlipniku. Kasneje je uspešno opravil sprejemni izpit za saksofon na KGB Ljubljana, kar mu je omogočilo, da se lahko vzporedno izobražuje na obeh omenjenih srednjih šolah. Več let je sodeloval in nastopal v harmonikarskem in zabavnem orkestru. Kot glasbenik je sodeloval na prireditvah v okviru OŠ, GŠ, Občine Tržič in KS Bistrica. Lani je dobil priznanje župana Občine Tržič za trud in dosežke na področju kulture in glasbenega ustvarjanja v občini.

Upam, da poslušalci nekaj čutijo, ko igram – ni pomembno kaj, veselje, žalost, začudenje, le da jih ne pustim ravnodušnih.

Pred skoraj dvema letoma se je preselila na Dunaj, ker se je odločila za študij gospodarstva in ekonomije na priznani dunajski univerzi (WU Wien), ampak na glasbo kljub napornemu urniku ni pozabila. Na Dunaju obiskuje ure solo petja pri izvrstni pevki in pedagoginji Ani Bezjak. Vsak njen nastop je po svoje poseben. Ponosna je na svoj nastop na Božičnem koncertu Gimnazije Kranj v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ko je imela čast peti ob spremljavi Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj. Pravi, da je bilo nepozabno.

Glasba je zame vir energije. Kamorkoli bom šla, bo vedno našla pot k meni. - Vivien Isabel Herak Hadaš

- Primož Lah

JURE SLAPAR LANA PETROVIČ Lana je osemnajstletna pianistka, ki je odkrila vokalni jazz in se mu z navdušenjem posvetila. Njeno doživljanje glasbe je zelo osebno, neposredno in iskreno. To so opazili tudi nekateri uveljavljeni glasbeni mentorji, kot so Emilia Martensson, Georgy Fame, David Gazarov, Joshua Alamu, Cheranee Wade, ki so doslej pomembno vplivali na njen glasbeni razvoj. Lana je tudi avtorica, ki pogosto nastopa samostojno in z različnimi skupinami, med drugim tudi v duetu z Nino Badrič v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Je zmagovalka Glasbenega festivala osnovnih in srednjih šol. Pred kratkim je s svojo zasedbo Lamas friends zmagala tudi v oddaji Televizije Slovenija V svojem ritmu in v produkciji iste hiše posnela videospot za avtorsko pesem, ki ga boste lahko kmalu videli. Lana končuje šolanje na Umetniški gimnaziji Koper. Glasba bo najverjetneje še naprej njena življenjska pot.

Obiskuje 3. letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, smer jazz kitara pri prof. Janiju Modru. Za igranje kitare ga je navdušil oče, saj je tudi on odličen kitarist. Jure ga je že od malih nog občudoval in redno poslušal, ko je vadil kitaro in nastopal. Z njim je tudi užival ob poslušanju številnih koncertov. V Tržiču je obiskoval glasbeno šolo, doma pa na očetovih kitarah in z njegovo pomočjo odkrival rock, blues in fusion. Kasneje ga je vedno bolj privlačil jazz. Redno je sodeloval na raznih tekmovanjih in leta 2017 osvojil zlato plaketo na tekmovanju TEMSIG v kategoriji Jazz solo. Izpopolnjeval se je na glasbenih seminarjih pri uveljavljenih jazz glasbenikih, kot so Mike Moreno, Kurt Rosenwinkel, Charles Altura, Yotam Silberstein … Redno nastopa doma in v tujini v različnih zasedbah. Lansko leto je v Kinu Šiška v Ljubljani kot solist nastopil z Big bandom RTV Slovenije. Po končani srednji glasbeni šoli želi svoje glasbeno izobraževanje nadaljevati na priznani glasbeni akademiji in še naprej širiti svoje glasbeno obzorje.

Glasba je moj smisel življenja. Je del mene in je veliko prispevala k oblikovanju moje osebnosti. - Lana Petrovič

Glasba mi pomeni VSE! - Jure Slapar

18

v središču

STIVEN RAHMAN Svojo glasbeno pot je začel z igranjem kitare pri sedmih letih. Po končani osnovni glasbeni šoli je dve leti pavziral, potem se je odločil za solo petje. Po dveh letih intenzivnega dela se je prijavil na šov Slovenija ima talent, v katerem je prišel do finala. S svojimi nastopi se je priljubil gledalcem po celi Sloveniji.

Udeležuje se raznih tekmovanj. Ta so: Temsig, Svirel, mednarodno tekmovanje v Puli, mednarodno tekmovanje v Beltincih in druga, kjer dosega zlata in srebrna priznanja. Sodelovala je tudi na koncertu komponistov in leta 2016 predstavila avtorsko skladbo v Mariboru in Ljubljani.

Še danes veliko nastopa, kitara je njegova zvesta spremljevalka. Trenutno piše svojo prvo pesem, ki bo kmalu zagledala luč sveta. Je študent drugega letnika Fakultete za elektrotehniko in ponosen čebelar.

Moji vzorniki v glasbi so vsi tisti, ki iščejo nove načine izvajanja skladb in v njih preprosto uživajo.

Ponosen je, da je bil povabljen na prireditev Na božično noč, ki je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani in na polfinalni nastop v šovu Slovenija ima talent.

- Nika Meglič

Za petje me je navdušil Justin Bieber. Sem si rekel: »Če on, potem lahko tudi jaz.«

EMA MEGLIČ Svojo glasbeno pot je pričela, ko je pri štirih letih prvič prestopila prag Glasbene šole Tržič. Čez dve leti, se je vpisala na klavir in prišla v razred h gospe Tanji Ahačič, ki ji je skozi vsa leta njenega glasbenega šolanja podajala svoje znanje in jo spodbujala. Udeležila se je marsikaterega tekmovanja doma in v tujini. Pogosto je posegala po najboljših mestih. Pred približno petimi leti je prvič korepetirala zbore na OŠ Tržič. Število zborov, ki jih spremlja, se iz leta v leto veča.

-Stiven Rahman

NEŽA ČADEŽ Svojo glasbeno pot pričela z igranjem flavte v Glasbeni šoli Tržič. Tam se je najprej posvetila igranju kljunaste flavte, danes pa se že osmo leto uči igrati prečno flavto, njeno najljubše glasbilo že od malih nog. Sodeluje v Zabavnem orkestru Glasbene šole Tržič in igra v Velikem simfoničnem orkestru Gimnazije Kranj. Solo petja se že šesto leto uči v Glasbenem studiu Osminka v Radovljici. Imela je že veliko nastopov. Največji je bil v Cankarjevem domu, kjer je nastopila v okviru programa Velikega božičnega koncerta Gimnazije Kranj. Nekajkrat je nastopila tudi na pevskih tekmovanjih v Sloveniji in Makedoniji. Glasba ji v življenju veliko pomeni. Zelo je vesela, da se lahko z njo tako intenzivno ukvarja.

Danes, po zaključeni glasbeni šoli, svojo ljubezen do glasbe izraža skozi pisanje avtorskih skladb za klavir in priredbami skladb za različne zbore in glasbene zasedbe.

Zame je glasba jezik, ki povezuje prav vse ljudi na svetu in zato ne potrebuje besed. - Ema Meglič

EMA SOKLIČ

Glasba mi pomeni izhod iz vsakdanjega sveta in obveznosti.

Njeni glasbeni začetki segajo v čas, ko se je v Glasbeni šoli Tržič šest let učila kitaro in obiskovala pouk glasbene teorije. Sedaj obiskuje drugi letnik Kranjske gimnazije. Poje v zelo uspešnem dekliškem zboru Gimnazije Kranj. Omenjeni zbor je na tekmovanju dosegel dve zlati priznanji v Pragi in v Zagorju.

- Neža Čadež

NIKA MEGLIČ Z glasbo se je začela ukvarjati že v mladih letih, in sicer v Glasbeni Šoli Tržič, kjer jo je poučeval Mirko Šlibar. Kasneje je svoje učenje nadaljevala pri Tomažu Cilenšku v Glasbeni šoli Radovljica, nato pa pri Žanu Legatu. Trenutno zaključuje četrti letnik pod mentorstvom profesorja Andreja Lorberja na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor.

Za glasbo me je navdušil oče, ki je kitarist v ansamblu Zarja. - Ema Soklič

šola

19

ENAJSTA ŠOLA - Katarina Langus TANJA AHAČIČ, FOTO: MATEJA LANGUS

Drage šolarke in šolarji, v tej številki vam predstavljamo vašo mlado vrstnico Kata­ rino Langus, četrtošolko iz OŠ Križe. Katarina rada ustvarja in pri rosnih osmih letih je že izdala svojo prvo knjigo Širno polje domišljije, zbirko zgodb in pesmi ter ilustracij. Naslovnico pa je narisala pri štirih letih. Njen talent je prepoznala učiteljica Mateja Marčun, s katero se še vedno dobivata vsak četrtek. Katarina Langus se je rodila v aprilu leta 2008 mami Mateji in očetu Janezu, ima še mlajšega brata Andreja. Že kot dojenčica je bila zelo zvedava in je uživala ob poslušanju pravljic, ki jih je pripovedoval ata Jože. Knjige so bile njene ljube igrače in pri treh letih je že prepoznala vse velike tiskane črke in brala. Zgodbe so ji burile domišljijo, ki jo je najprej prelila v risbice, kasneje pa v zapisane zgodbe. Danes je Katarina četrtošolka, rada se druži s prijatelji, obiskuje glasbeno šolo, igra košarko, kolesari. Knjige pa so še vedno njene velike prijateljice. Katarina o svojem delu: »Knjiga, ki sem jo izdala, je nastajala v prvem in drugem razredu osnovne šole, v letih 2015 in 2016. Z učiteljico Matejo Marčun sva pisali pesmice in zgodbice. Ker jih je bilo toliko, sva izbrali tiste, ki so nama bile najbolj všeč. Tako je nastala moja knjiga.

in zaradi bitke je z očmi zavijal. Tesno rokave je zavihal in na delo jo odpihal. In zgradil si je bivak, v katerega ni mogel mrak. In biba Bina je zavpila:

Katarinino knjigo si lahko izposodite v knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. 10 NAJ DESETLETNE KATARINE 1. NAJ knjiga

Harry Potter

2. NAJ pisateljica

J. K. Rowling

Kaj, ko bi se poročila!

3. NAJ pesnik

Birko vabilo je sprejel

4. NAJ predmet

in z vso močjo jo je objel.

5. NAJ inštrument

Takoj za tem sta se zaročila,

6. NAJ pesem

naslednji dan pa poročila. GRADOVI V OBLAKIH (po pesmi Miroslava Košute)

7. NAJ glasbena skupina 8. NAJ jed

Nad našo malo Zemljo stojijo gradovi v oblakih.

9. NAJ pijača

Tam je polno lepih želja –

10. NAJ igra

ko bi le imela eno takih.

Boris A. Novak nemščina flavta A-ha: Take on me Queen gratinirane skutne palačinke voda roparji in policaji (RIP)

Če bi jo imela, kaj bi postala? Pes, princeska, papagaj,… A najraje bi ostala kar taka, kot sem zdaj.

Odločila sem se, da vam predstavim dve pesmi: ZALJUBLJENE BIBE Zaradi drobne bibe Bine mirna ljubezen hitro mine. Bibec Boris in bibec Boj sta bitko bila sredi Troj. Med tem pa bibec Birko ni počival

Katarina Langus in Mateja Marčun

Mlade raziskovalke iz OŠ Križe KATJA KONJAR, MONIKA KOŠIR

Mnogi se sprašujemo, kako delujejo stvari, zakaj se nekaj zgodi, kaj se je dogajalo v preteklosti … Želimo si, da bi zakonitosti, procese in dogodke v naravi in družbi bolje razumeli.

Tinkara Roblek in Tia Škrjanec sta razis­ kovali Radetzky-a v turistični ponudbi Tržiča, Sara Bitežnik in Kaja Rozman Tomasino pa sta ugotavljali prisotnost zdravil v odpadnih vodah Tržiča.

Svojo radovednost, znanstveno in ra­ ziskovalno žilico so mlade raziskovalke Osnovne šole Križe potešile s pripravo raziskovalnih nalog.

Učenke so svoji raziskovalni nalogi predstavile tudi na 27. srečanja Mladih raziskovalcev Gorenjske, ki je potekalo 4. aprila 2018 v Biotehničnem centru v Stra-

hinju. Tinkara in Tia sta v kategoriji Ekonomija in turizem dosegli 1. mesto, Sara in Kaja pa na področju Kemije in kemijske tehnologije 2. mesto. Samo odgovorni, ustvarjalni in samoza­ vestni mladi ste lahko gonilo napredka. Čestitke dekletom in veliko uspehov pri nadaljnjem raziskovanju.

20

šola

Znanje je vrednota, je naložba za prihodnost ERNA MEGLIČ, KATJA ROPOŠA, DRAGO ZALAR

Učenci iz vseh treh tržiških osnovnih šol so se tudi v letošnjem šolskem letu udeleževali državnih tekmovanj iz znanj na različnih področij. Dosegali so odlične rezultate. Iskrene čestitke!

TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE

TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE ZA VEGOVA PRIZNANJA

Tilen Legat, 9. r., OŠ Bistrica

Zlato priznanje:

Zlato priznanje:

Corinna Kim Brglez, 9. r., OŠ Bistrica Srebrno priznanje:

Učenci iz OŠ Tržič

Matic Primožič, 7. r., OŠ Križe Sanja Remškar, 7. r., OŠ Križe

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE

Srebrno priznanje:

Srebrno priznanje:

Žan Mladenovski, 6. r., OŠ Bistrica Tija Stritih, 7. r., OŠ Bistrica Andraž Sitar, 9. r., OŠ Bistrica Nika Mencej, 9. r., OŠ Bistrica Matevž Grašič, 5. r., OŠ Križe Aljaž Erman, 6. r., OŠ Križe Loti Leban, 7. r., OŠ Križe Zala Knaflič, 6. r., OŠ Tržič Izza Gros, 7. r., OŠ Tržič Maj Zupan, 5. r., Kovor, OŠ Bistrica Ema Kogoj, 5. r., OŠ Bistrica Barbara Ribič, 5. r., OŠ Bistrica

Sara Bitežnik, 9. r., OŠ Križe Tia Škrjanec, 9. r., OŠ Križe Markus Grum, 9. r., OŠ Tržič

RAZVEDRILNA MATEMATIKA Zlato priznanje:

Sanja Remškar, 7. r., OŠ Križe Srebrno priznanje:

Aljaž Erman, 6. r., OŠ Križe

TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE Srebrno priznanje:

Izza Gros, 7. r., OŠ Tržič

TEKMOVANJE V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI Zlato priznanje:

Nika Mencej, 9. r., OŠ Bistrica Ana Frantar, 9. r., OŠ Bistrica Sara Bitežnik, 9. r., OŠ Križe Špela Dovžan, 8. r., OŠ Tržič Markus Grum, 9. r., OŠ Tržič Srebrno priznanje:

Eva Potočnik, 9. r., OŠ Bistrica Hana Dolinar, 8. r., OŠ Križe

TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE ZA PROTEUSOVO PRIZNANJE Srebrno priznanje:

Tilen Legat, 9. r., OŠ Bistrica Lea Margareta Košir, 9. r., OŠ Tržič Markus Grum, 9. r., OŠ Tržič

TEKMOVANJE IZ ZNANJA SLOVENŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE

TEKMOVANJE V ZNANJU FIZIKE ZA STEFANOVA PRIZNANJA

Zlato priznanje:

Žiga Roblek, 9. r., OŠ Bistrica Eva Puhar, 8. r., OŠ Bistrica

Neža Kočevar, 8. r., OŠ Tržič

Srebrno priznanje:

TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE ZA PREGLOVA PRIZNANJA Srebrno priznanje:

Žiga Roblek, 9. r., OŠ Bistrica

TEKMOVANJE IZ RAČUNALNIŠKEGA RAZMIŠ­LJANJA ACM BOBER Srebrno priznanje:

Aljaž Erman, 6. r., OŠ Križe

FESTIVAL INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ Zlato priznanje:

Gal Pavel Pazlar, 9. r., OŠ Bistrica

VESELA ŠOLA Zlato priznanje:

Uroš Kralj, 4. r., OŠ Križe Zala Bitežnik, 5. r., OŠ Križe Srebrno priznanje:

Sara Leban, 6. r., OŠ Križe Matic Primožič, 7. r., OŠ Križe Sara Bitežnik, 9. r., OŠ Križe Tija Stritih, 7. r., OŠ Bistrica Zala Smolej, 9. r., OŠ Bistrica

SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Učenci so sodelovali na 8. regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev, kjer so predstavili svoje raziskovalne naloge z različnih področij. Učenke Nika Mencelj in Nataša Umek iz OŠ Bistrica, Tia Škrjanec, Tinkara Roblek, Sara Bitežnik in Kaja Tomasino Rozman iz OŠ Križe ter Lea Margareta Košir, Vita Adelina Herak Hadaš in učenec Tadej Valjavec iz OŠ Tržič so s svojimi raziskovalnimi nalogami dosegli 1. mesto. Učenci OŠ Bistrica in OŠ Tržič so se uvrstili na državno tekmovanje mladih raziskovalcev.

Učenci iz OŠ Križe

Učenci iz OŠ Bistrica

Prispevek DAN GIBANJA IN DRUŽENJA VSEH GENERACIJ je objavljen na www.trzic.si/trzican

šola

21

Projekt Kaj slišim v Vrtcu Tržič GREGOR KREK, FOTO: GREGOR KREK

Otrok v svetu glasbe lahko sodeluje na več načinov. Lahko je poslušalec, igralec, lahko pa je aktiven ustvarjalec glasbe. V najmlajši skupini v enoti Palček so bila v začetku aprila glasbena druženja med različnimi starostnimi skupinami. Obiskali so nas tudi otroci iz enote Deteljica. V naši igralnici sem pripravil glasbene izzive, ki so otrokom omogočali raziskovanje različnih zvočil; odkrivali so, kako jih uporabljajo, kakšne zvoke ustvarijo z njimi in kako lahko pri igranju sodelujejo. Prvi so v raziskovanju uživali otroci v skupini, stari od enega do dveh let. V igralnici

so jih čakale štiri škatle. Vsaka izmed njih je skrivala zvočila, narejena iz različnih materialov, kot so les, plastika, kovina in karton.

so svoj način igranja na zvočila in vstopali v čarobni svet glasbenega ustvarjanja.

Najmlajše otroke so prevzele predvsem ropotulje, ki so jih neutrudno stresali, in brenkala, ob katerih se je mogoče prebudil bodoči kitarist. Starejši obiskovalci v naši skupini pa so raje posegali po glasnejših zvočilih, po činelah in kovinskih zvočnih nizih. V vseh srečanjih, ki so se vrstila ves teden, so otroci pokazali svojo inovativnost, samostojno mišljenje in lastno voljo. Odkrili

SPOZNAJMO SOSEDA – projekt, ki je uspešno povezal več kot 10 šol ŽAN MLADENOVSKI, UČENEC 6. B V OŠ BISTRICA, IN MATEJA ŽNIDARŠIČ, KOORDINATORICA PROJEKTA V OŠ BISTRICA, FOTO: ROK MEGLIČ

Spoznajmo soseda je mednarodni projekt, ki povezuje slovenske, avstrijske in italijanske osnovne šole. Učenci Osnovne šole Bistrica smo se projektu priključili v šolskem letu 2015/2016 in pričeli z navezovanjem stikov s svojimi vrstniki iz Avstrije in nekaterih gorenjskih šol. Spoznavali smo lokalne značilnosti in se sporazumevali v slovenščini ter nemščini. V letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Bistrica z veseljem odzvali vabilu in prevzeli vlogo koordinatorja pri pripravi kulturnega zaključka projekta. Priprave na dogodek so stekle že jeseni. K sodelovanju smo povabili še naši part­ nerski šoli, in sicer Slovensko gimnazijo iz Celovca in Novo srednjo šolo iz Borovelj. Vabilu se je odzvala tudi Osnovna šola Križe. Spisek sodelujočih šol je tako obsegal kar dvanajst šol: NSŠ Borovlje, ZG in ZRG za Slovence, Šolski center Železna Kapla, LŠ Sele, LŠ Borovlje, COŠ 1. maj 1945 Zgonik, OŠ Orehek Kranj, OŠ Matije Valjavca Preddvor, PŠ Jezersko, PŠ Kokra, OŠ Križe in OŠ Bistrica. Dan D je za učence sodelujočih šol nastopil 11. aprila 2018. Takrat smo OŠ Križe, OŠ Matije Valjavca Preddvor, PŠ Jezersko in OŠ Bistrica vsaka na svojem sedežu gostile svoje partnerske šole in za učence pri­ pravile različne aktivnosti. Na OŠ Bistrica smo se po sprejemu gostov razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je bila sestavljena iz učencev bistriške šole in učencev iz Celovca ter Borovelj. V skupinah smo se udeležili treh različnih delavnic. Na športni delavnici (Wir ♥ Sport. / Mi ♥ šport.) smo učenci postavili poligon in se preizkusili v

premagovanju različnih ovir. Na delavnici Da, dort, hier, wir / Tu pa tam, z nam´ smo sledili namigom na učnem listu in tako spoznavali šolo in primerjali slovenski ter avstrijski šolski sistem. Ko smo rešili vse naloge, smo se v učilnici pobliže spoznali še ob igri steklenica resnice. Na glasbeni delavnici (Wir ♥ Musik. / Mi ♥ glasbo.) smo izdelovali ropotuljice, jih okrasili in se naučili himno projekta, ki so jo spisali učenci bistriške šole. Po končanih delavnicah smo prav vsi težko pričakovali, da ura odbije 14.00. Takrat so se nam v telovadnici OŠ Bistrica pri­družili učenci, ki so dopoldan v okviru projekta Spoznajmo soseda preživeli na šolah gos­titeljicah. Na vsaki šoli gostiteljici so v dopoldanskem času pripravili skupno kulturno točko, s katero so se želeli predstaviti drug drugemu. Telovadnica se je tako spremenila v živahno kulturno prizorišče. Pred več kot dvestoglavo množico obis­ kovalcev se je pričel kulturni program. Vrstile so se plesne, glasbene in govorne točke, ki so jih v slovenščini in nemščini povezovale učenke OŠ Bistrica. Sklepno misel kulturnega programa smo prepustili ge. Nataši Goršek Mencin s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Poudarila je pomen večjezičnosti in nas pohvalila v naših prizadevanjih, da se spoznavamo, družimo, sodelujemo in spoštujemo. Ob koncu smo bili vsi učenci nagrajeni s knjižnimi gradivi v nemškem in slovenskem jeziku, ki jih je priskrbelo omenjeno predstavništ­ vo. Med sodelujoče učence smo razdelili razglednice, ki jih je podaril TPIC Tržič in si ob tem obljubili, da s pisanjem razgled­ nic še naprej ostanemo v stiku.

Priprava in izvedba projektnega dne je bila zahtevno delo, s katerim učenci nismo pridobili zgolj novih izkušenj ali obogatili svoj nemški besednjak. Je več kot to. Zanetila so se nova prijateljstva, morda celo prve ljubezni, ki sežejo čez mejo in nas povezujejo v dobrih mislih. Zato hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da je naša prireditev tako lepo uspela.

Himna prijateljstva SPESNILI UČENCI, KI OBISKUJEJO OBVEZNI IZBIRNI PREDMET NEMŠČINA V 8. RAZREDU

Herzlich willkommen, pričakovali smo vas, s svojim prihodom razveselili ste nas. Radi slowenisch und deutsch se učimo, da same nemške cveke dobimo. S prijatelji Lachen und Freundschaft delimo, mit Nachbarn se novih srečanj veselimo.

22

šola

Biti moraš bolj prijazen, kot je potrebno ASJA ŠTUCIN, FOTO: DARKO JAGODIC

in dogajanja v njej. Vse to so izrazili z likovnimi deli, literarnimi prispevki ali fotografijami. LD Tržič je nagrajencem podarila knjigo Stopinje in sledovi živali ter plakate. Povabili so jih na sprehod po lovišču.

Na letošnjem dnevu Zemlje smo prepletli ekološke vsebine. Poudarili smo pozitivne medčloveške odnose, lep odnos do narave in domačega kraja. Medčloveški odnosi niso vedno najboljši, prevečkrat nam uide nepremišljena beseda, ki nekomu lahko povzroči hudo stisko in žalost. Poniževanja vodijo v spore, ki se lahko sprevržejo v medvrstniško nasilje, o katerem neradi govorimo. Najmlajše učence smo zato povabili v Dvorano tržiških olimpijcev na ogled predstave Bodi moj prijatelj (Društvo za boljši svet). Pridružili so se jim tudi učenci 4. in 5. razredov iz Bistrice in Križev. Igrica je otroke poučila o pomenu prijateljstva.

Osmošolci so se na dan Zemlje sprehodili do Velike Mizice, kjer jim je dr. Irena Mrak predstavila dejstva o skalnem podoru pod Velikim vrhom v grebenu Košute. Sledila je otvoritev informacij­ ske table v treh jezikih pri Tržiškem zmaju. Z vsakodnevnim delovanjem v smeri, poučiti učence o pomenu prijaznih medsebojnih odnosov, skrbi za okolje in za domači kraj, lahko naredimo marsikaj. Ves dan, posvečen samo tej tematiki, zagotovo obogati in nadgradi naše delo. Zato naj zaključiva z mislijo iz knjige Čudo: »Treba je biti bolj prijazen. Ni dovolj, da si samo prijazen. Biti moraš bolj prijazen, kot je potrebno.«

Starejši učenci, ki so se jim prav tako pridružili vrstniki sosednjih osnovnih šol, so si v Kulturnem centru ogledali film Čudo, ki govori o dečku z iznakaženim obrazom. Učenci so dobili vpogled v svet, kot ga doživlja nekdo, ki je drugačen od ostalih. Rdeča nit celotne zgodbe učence poziva k prijaznosti. Refleksijo filma in predstave smo izvedli na šolskih delavnicah. Z učenci smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju in stiskah, ki jih doživljajo zaradi medsebojnih poniževanj in ustrahovanj. Poudarili smo, da so vse oblike nasilja boleče in puščajo nepopravljive posledice. Zahvaljujemo se Občini Tržič in Zavarovalnici Triglav, ker sta nam omogočili brezplačen ogled predstave in filma. Ta dan smo odprli tudi razstavo del, ki so nastala v okviru natečaja Narava in živali. Pripravili smo ga skupaj z Lovsko družino Tržič. Glavni namen natečaja je bil, da učenci opazujejo naravo

Poniževanja puščajo posledice

Otroški parlament: Šolstvo in šolski sistem MOJCA BEČAN, FOTO: MOJCA BEČAN

Osnovnošolci imajo možnost javno spregovoriti in predstaviti svoje mnenje in ideje v okviru otroškega parlamenta. Letošnja tema parlamentiranja, ki jo je na pobudo osnovnošolcev izbrala Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki so zunanji sodelavec tega projekta, je bila šolstvo in šolski sistem. Učenci vseh treh tržiških osnovnih šol so se o tej temi veliko pogovarjali na razrednih urah. Predstavniki razrednih skupnosti so svoja opažanja predstavili na šolskem parlamentu, konec marca pa so se predstavniki vseh treh tržiških šol zbrali na OŠ Tržič, kjer so na zasedanju občinskega otroškega parlamenta predstavili mnenje učencev. Vsak na svoj način so razmišljali o šoli nekoč in danes, o šoli doma in v tujini, o odnosih, ki se oblikujejo in pletejo na vseh ravneh in vsak dan sproti. Povedali so, kakšnih sprememb v šoli si želijo in kaj je tisto, kar je v našem šolskem sistemu boljše od sistemov drugje po svetu. Učenci menijo, da nam naš šolski sistem veliko ponuja in omogoča, samo če znamo vse to s pridom izkoristiti. Vseeno pa se v marsičem razlikuje od sistemov v tujini. Na šolah imamo kar nekaj učencev, ki prihajajo iz drugih držav (s Kosova, iz Rusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Amerike). Sedaj živijo in se šolajo pri nas ali pa so samo kratek čas obiskovali šolo v

tujini. Zelo se trudimo, da so dobro sprejeti in da se pri nas dobro počutijo. Z zanimanjem smo prisluhnili učenki in učencu, ki sta nam predstavila njuno šolanje v Rusiji in Ameriki. Razmišljanja tržiških osnovnošolcev je na Nacionalnem otroš­ kem parlamentu, ki je bil 9. aprila v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije, predstavila učenka Vita Adelina Herak Hadaš.

Otroški parlament

zdravje

23

Sonce in zdravje Zaradi višjih temperatur, daljših dni, počitnic in dopustov vedno več časa prebijemo na prostem, še posebej, če je vreme lepo. To seveda pomeni tudi večjo izpostavljenost soncu. NATAŠA KAVAR, DR. IZTOK TOMAZIN, ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ

Sonce je vir življenja, vpliva na številne procese na Zemlji (vremenski pojavi, klima itd.), pa tudi na večino organizmov. Pri ljudeh pozitivno vpliva na počutje, omogoča nastajanje vitamina D, sodeluje pri ustvarjanju ravnovesja nekaterih hormonov in še marsikaj. Za ugodne učinke sonca zadostuje že majhna izpostavljenost sončnim žarkom. Zavedati se moramo, da sončna svetloba ni le koristna, saj je prevelika izpos­tavljenost sončnemu sevanju škodljiva. Različnim spektrom sončnega sevanja (predvsem ultravijoličnemu – UVA in UVB) smo zlasti ob lepem vremenu izpostavljeni na prostem, še posebej ob vodnih površinah (bazeni, jezera, morje …), v gorah, pri vsakodnevnih opravilih na prostem, pri športu in rekreaciji na prostem, delu na vrtu … Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke predvsem na koži, očeh in imunskem sistemu. Med zgodnjimi okvarami kože so najpogostejše opekline različnih stopenj, med dolgotrajnimi pa poudarjamo različne vrste kožnih rakov in pospešeno staranje kože. Dermatologi opozarjajo, da zdravega sončenja in zdrave porjavelosti kože ni – porjavelost je le obrambni mehanizem kože zaradi škodljivega delovanja UV žarkov! Žal pa je v sodobni družbi porjavelost še vedno del lepotnih idealov. Vse več je tudi dokazov o škodljivih vplivih sončevega sevanja na oči (pospešitev nastanka sive mrene, okvare mrežnice …). Ob spremembah okolja v zadnjih letih (vsesplošno onesnaženje, ozonska luknja …) so škodljivi vplivi sonca še izrazitejši. V preventivi pred škodljivimi učinki sonca se moramo zavedati dejstva, da škodljivega UV sevanja z našimi čutili na zaznamo. S pravilnim samozaščitnim ravnanjem pa lahko zmanjšamo ali preprečimo pojav škodljivih učinkov sonca.

PRIPOROČILA ZA ZAŠČITO PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM SONČNIH ŽARKOV

5. KVP nanesimo v dovolj veliki količini (5 mililitrov na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter glavo z vratom) vsaj pol ure pred izpostavitvijo soncu. Nanos je po­ trebno obnavljati na 2 do 3 ure, po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože pa takoj. 6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od snega, ledu, skalovja, peska, betona, vode in drugih odbojnih površin v našem okolju. Sonce nas lahko opeče tudi, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z varovalnim pripravkom ali oblečemo majice. Ker del UV žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju: uporabimo vodoodporne kemične varovalne pripravke ali ustrezna oblačila. 7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko gremo v gore. Uporabljajmo kemične varovalne pripravke z najvišjimi vrednostmi SZF, zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih UV žarki močnejši kot v dolinah. 8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože, delavci na prostem ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj vsak dan redno uporabljajo vse možne va­ rovalne ukrepe za zaščito pred soncem. 9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni KVP za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite. 10. Uporabo solarijev in namerno sončenje zelo odsvetu­ jemo. Zagorelost kože je znak obrambe in poškodb kože ter napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka.

1. Izogibajmo se zadrževanja na soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo (ali naredimo) senco.

11. Zavarujmo oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi oča­ li, ki ščitijo oko tudi zgoraj, spodaj in ob straneh. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaš­čitni sposobnosti pred UVA in UVB sevanjem (CE, UV 400).

2. V času največje moči sončnih žarkov se zaščitimo z obleko in pokrivalom (naravna zaščita): oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se ne moremo umakniti v senco. Zavedajmo se, da tanjša oblačila niso popolna zaščita pred sončnim sevanjem.

12. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo tudi dnevnim vrednostim UV indeksa v našem okolju, ki ga lahko poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV indeksa 5–6 izraža zmerno, vrednost 7–9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo UV sevanja. Pri vrednostih UV indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi.

3. Šele tretji steber zaščite pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, je redna in pravilna raba kemičnih varovalnih pripravkov (KVP) v obliki krem, spre­ jev, losjonov in podobnega. Mazanje z njimi ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja soncu, zato poiščimo senco ali se zaščitimo z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče.

13. Če jemljemo zdravila, npr. nekatere vrste antibiotikov ali medicinske kreme, npr. antirevmatike, zlasti to velja za ketoprofen, moramo biti še posebej pazljivi, saj ob izpostav­ ljenosti soncu lahko pride do hudih kožnih reakcij.

4. KVP, ki ga uporabimo za zaščito soncu izpostavljene kože, naj bo širokospektralen, t. j., naj ščiti pred UVA in UVB žarki. Ne glede na raso in foto-tip kože naj bo zaščita pred UVB sevanjem, ki jo označuje »sončni zaščitni faktor« (SZF) 30 ali več.

Za podrobnejše informacije o vplivih sonca na človeka se lahko obrnete na osebne zdravnike, veliko pa je informacij tudi v poljudno zdravstveni literaturi in svetovnem spletu. Žal je tam tudi veliko nestrokovnih, škodljivih informacij. Za konec še lokalna pripomba: na zgoraj napisano pomislite tudi med uživanjem na priljubljeni Gorenjski plaži.

24

zdravje

Velika kopriva (Urtica dioica) NATAŠA PUHALJ, FOTO: ADRIJANA SEVERINSKI

Že Ovid je hvalil njeno moč kot afrodiziak, saj zreli plodovi vsebujejo veliko rastlinskih hormonov, mineralov in vitaminov. Tudi v naši kulturi je že dolgo cenjena, saj pomaga pri izčrpanosti, čisti kri in izboljšuje spomin. Koprivo lahko uporabljamo vse leto, nabiramo tako korenike kot mlade liste in semena. Nabiramo sveže liste, saj ti obnavljajo in krepijo organizem. Spomladi je zelo cenjena za dvig imunskega sistema, še posebej, če jo v enakih delih zmešamo skupaj s krvomočnico in ranjakom. Izredno učinkovita je pri hujšanju, dobrodošla je tudi v kulinariki. Čajni pripravek pripravimo iz listov koprive ali korenin (1 čajna žlička koprive v ¼ l vode). Pijemo poparek. Čaj lahko pripravimo samo iz koprive, lahko pa ga dodajamo čajni mešanici (npr. za kri ranjak, krvomočnica), odvisno od namena priprave čaja. Čaj iz koprive se priporoča pri spomladanskih kurah za izboljšanje krvi, pri težavah z ledvicami, tudi pri zasluzenosti telesa. OPOZORILO: Če pripravimo premočan čaj iz koprive, se lahko pojavita slabost ali bruhanje. Za nego lasišča, proti prhljaju in izpadanju las: 1 del listov namočimo v 3 delih alkohola in pustimo 14 dni na soncu, potem filtriramo. Uporabljamo po 3 žlice tinkture v ¼ l vode. Tinktura: Korenine koprive skopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Korenine operemo s krtačo, narežemo in napolnimo kozarec ali steklenico. Prelijemo z vsaj 40 % alkoholom in pustimo stati najmanj 14 dni, nato filtriramo. Vtiramo v lasišče. Kopel za noge: Pri glivicah ali kurjemu očesu: Oprane korenine ali zvrhano prgišče svežih celih kopriv namočimo v 5 l vode in pustimo čez noč. Naslednji dan pripravek segrejemo do vrelišča. Noge 20 minut kopamo v tako vroči vodi, kot prenesemo. Koprive naj ostanejo v vodi. Kopel lahko uporabimo večkrat.

Velika kopriva Prispevek je objavljen v skrajšani obliki. Celoten prispevek si lahko preberete na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Namig za izlet: Kriška gora PETER MARKIČ, FOTO: PETER MARKIČ

Kriško goro upravičeno lahko štejemo med najbolj priljubljene in obiskane vrhove občine Tržič, tudi med deset najbolj obiskanih vrhov Kamniško- Savinjskih Alp (lestvica Hribi. net). Le streljaj od njenega 1.471 metrov visokega vrha stoji koča, ki ob lepih koncih tedna ne nudi samo izrednega razgleda po naši prelepi Gorenjski in dlje, ampak se v njej lahko tudi odlično okrepčamo. Odprta je od petka do nedelje, med pašno sezono pa vsak dan. Kriška gora je zelo priljubljena tudi med jadralnimi padalci in zmajarji. Prevoz opreme je možen s tovorno žičnico, ki se strmo vzpne izpred zavetišča v Gozdu. Do koče se lahko povzpnemo prav z vseh strani gore. Večina pri­ stopov so lahke označene poti, delno zahtevna je tista z Grahovš, po severnem pobočju. Večina obiskovalcev Kriško goro osvoji z južne strani, s katere vodijo kar tri poti. Najmanj naporna je tista iz vasice Gozd. Do nje se zapeljemo z avtom, ki ga parkiramo na označenem parkirišču pred cerkvijo. Sledimo makadamski cesti skozi vas rahlo proti levi. Na koncu hiš sledimo markacijam. Pot se strmo vzpne po kolovozu. Malo višje izberemo levo pot. Nekaj metrov nad zadnjim vikendom dosežemo križišče, kjer stopimo na desno, lažjo pot (naravnost nemarkirana Ovčja pot). Sledimo gozdni vlaki, ki višje preide v gozdno stezo. Ta nas v nekaj okljukih vodi mimo več klopic, kjer si lahko odpočijemo. Malo višje dosežemo manjšo jaso. Pot zopet postane bolj strma. Obrat na levo in čaka nas le še zadnji klanec. Po dobri uri hoje smo pred

kočo. Ob lepem vremenu je trud poplačan s čudovitim razgledom, v vsakem primeru pa smo lahko ponosni, da smo storili nekaj dobrega za dušo in telo. V dolino se vrnemo po isti poti, lahko pa podaljšamo naš pohod do Tolstega vrha. Pot se nam tako podaljša za dve uri. Čas hoje: Gozd–Kriška gora 1.00–1.30 Višinska razlika: 580 m

Kriška gora

naše okolje

25

Toplotna črpalka – energetsko učinkovit generator ogrevanja stavb MAG. SAMO COTELJ, ENERGETSKI SVETOVALEC ENSVET

Za ogrevanje in hlajenje novih in prenovljenih stavb je primerna uporaba sistema ogrevanja s toplotno črpalko, zato se ob zamenjavi obstoječe kurilne naprave pogosto lahko odločimo, da stari dotrajani kotel zamenjamo s toplotno črpalko. Vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje spada med ukrepe učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov, zato vgradnjo podpira tudi država. Občani, ki se pravilno prijavijo na javni poziv Eko sklada 54SUB-OB17 in vgradijo toplotno črpalko skladno s tem pozivom, so upravičeni do prejema nepovratne finančne spodbude. Nepovratne finančne spodbude v primeru prve vgradnje (novogradnja) toplotne črpalke za centralno ogrevanje znašajo 20 % priznanih stroškov naložbe in ne več kot:

V primeru, ko občan dokaže obstoj in zamenjavo obstoječe stare kurilne naprave centralnega ogrevanja s toplotno črpalko znaša subvencija 40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: • 2500 €, če gre za toplotno črpalko zrak/voda, • 4000 € v primeru vgradnje toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda. Več informacij o učinkoviti rabi energije, rabi obnovljivih virov energije in pridobitvi finančnih spodbud lahko dobite v energetsko svetovalni mreži ENSVET (www.ensvet.si) oziroma v Energetsko svetovalni pisarni na občini Tržič, vsako sredo od 15. do 17. ure, za obisk se predhodno dogovorite po telefonu 04 59 71 552 ali se naročite prek spletne strani http://www.trzic.si/esp.aspx (naročanje na brezplačno svetovanje).

• 1000 €, če gre za toplotno črpalko zrak/voda, • 2500 € v primeru vgradnje toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda.

Pravilna izbira in uporaba zastirke BOJCA JANUŠ, FOTO: BOJCA JANUŠ

Zastrti vrtovi so bolj zdravi, na njih je manj težav s pleveli, bolj so odporni na sušo, zato bomo manj časa porabili za zalivanje, pletje in ukvarjanje s škodljivci. Zastirka ohranja vlago v prsti in jo poleti hladi, pozimi pa ščiti pred zmrzaljo, prav tako pa seveda tudi rastline, ki rastejo v njej. Temperaturna nihanja so v zastrtih tleh veliko manjša. Pod njo se deževniki dobro počutijo, zelenjava je zaščitena pred blatom, ki bi jo poškropilo med nalivi. Večina zastirk zmanjša erozijo in nastanek skorje na površini prsti ter poveča pronicanje vode v prst. Zastirka na več načinov izboljša strukturo prsti. Medtem ko organska zastirka razpada, dodaja hranila prsti. Poveča se zračnost prsti in sposobnost zadrževanja vlage. V takšnih pogojih rastline bolje razvijejo svoj koreninski sistem, poveča se biološka aktivnost, izboljša se struktura prsti, njena živost in rodovitnost.

– debelino zastirke prilagodimo vremenu in letnemu času – več ko je dežja, bolj ko je zemlja mokra in hladna, tanjša in bolj redka mora biti plast zastirke; – zastirko pogosto odgrnemo in preverimo, kakšna je prst pod njo in v kakšnem stanju je spodnja plast zastirke.

Pri uporabi zastirke moramo paziti na tole: – ko razpadajo zastirke, ki vsebujejo malo dušika (koščki lesa in žaganje), lahko pride do začasnega pomanjkanja dušika v prsti. Takšna zastirka je idealna za pregnojena tla, ki vsebujejo preveč dušika; – zastirka lahko upočasni segrevanje tal spomladi. Spomladi zato zemljo okrog trajnic odgrnemo, da pospešimo njihovo rast; – mokra zastirka, ki leži okrog stebel rastlin, lahko povzroči gnitje, zato se jih zastirka ne sme dotikati; – v vlažnem okolju lahko organska zastirka privabi polže, zato je ne polagamo blizu rastlin, ki jih imajo polži radi; – kadar sadimo zelenjavo, ki ima raje nevtralno prst, v zastirko oz. podnjo dodamo nekaj biooglja; – kakovostna zastirka diši po svežem organskem materialu in ne smrdi po plesni, kislem, vretju ali gnitju;

Še več idej na temo ekološkega vrtnarjenja na blogu Permakultura za telebane www.permakulturazatelebane.wordpress.com

26

iz naše preteklosti

Malo znani Tržičan Sebastijan (Boštjan) Žepič (1829 – 1883) DR. FRANC KRIŽNAR, UNIV. MAG. IN DIPL. MUZIKOLOG

O učitelju-šolniku, jezikoslovcu in zbi­ ratelju ljudskega gradiva (pesmi in pri­ povedke) med njegovim rodnim Trži­ čem (Gozdom), šolanjem v Križah (pri Tržiču), Ljubljani in Dunajem. Prav na sosednjem Hrvaškem je dosegel svoj (zbirateljski) vrh, kjer je tudi umrl in je pokopan. Sebastijan (Boštjan) ŽEPIČ je bil po svoji osnovni (visokošolski) izobrazbi pedagog (šolnik, profesor) in jezikoslovec. Rodil se je v kmečki družini 18. jan. 1829 v Gozdu (Gojzdu) pri Tržiču, mali gorenjski vasici, ki leži na južnem pobočju tržiške Kriške gore na obsežni uravnavi (= terasi) sredi gozdov nad Golnikom. Vas je obenem tudi izhodišče za vzpon na omenjeno goro, do naselja pa nas pripelje cesta iz Križev. Starša, »pri Kóržmu – Kórentu,« sta bila kmeta: Anton in Terezija (roj. Mali), Sebastijan (Boštjan) pa je umrl 9. jan. 1883 v Zagrebu, v komaj 55. letu, kjer je tudi pokopan na tamkajšnjem osrednjem pokopališču Mirogoj. Po osnovni šoli v Križah (do 1844) je obis­ koval v Ljubljani gimnazijo (1844-1851) in se vse od 3. letnika dalje sam vzdrževal s priložnostnimi zaslužki, četudi je že tu prejemal štipendijo (80 goldinarjev). Po maturi (1851 v Ljubljani z odliko) je na

Dunaju študiral (1851-1854) klasično in slovansko filologijo, še vedno ob skromni štipendiji pa si je spet pomagal z inštrukcijami. Kot odličen študent je že v 3. letniku (15. 10. 1853 – 31. 3. 1954) supliral (tj. nadomeščal; biti pomožni učitelj ali profesorski pripravnik) na akademski gimnaziji. Usposobljenostni izpit iz latinščine, slovenščine in staroslovenščine za vso gimnazijo je opravil leta 1855. Služboval je v gimnazijah v Varaždinu (1854-1871), Novem mestu (1871-1873) in Zagrebu (1873-1883). Že od študijskih (dunajskih) let je prijateljeval z Janezom Trdino, zlasti pa z Matijem Valjavcem (v.: pesem Sanje v Poezijah, 1900, str. 135). Njemu je pomagal nabirati tudi slovenske in kajkavske pesmi in pripovedke; slednje tudi v okolici Varaždina (1858). Sebastijan Žepič pa je zapisoval slovenske ljudske pesmi. Tako je iz njegovih rokopisov črpal tudi Karel Štrekelj (v.: Slovenske narodne pesmi,1. do 4. knj., Ljubljana: Slovenska matica, 19041923). Posebno poglavje Žepičevega narodnost­ nega opusa pa predstavlja njegov pris­ pevek v znamenito Štrekljevo zbirko Slovenskih narodnih pesmi. V 2. knjigi je objavljenih kar 41 pesmi, vse iz Tržiča. To tudi pomeni, da je Žepiču ostalo zapisano

trajno prijateljstvo s pripovednikom, jezikoslovcem, zbiralcem ljudskega slovstva in prevajalcem Matijo Valjavcem (Srednja Bela pri Preddvoru, 1831-1897 – umrl tudi v Zagrebu!), tudi Gorenjcem in njegovim (študijskim) kolegom na Dunaju. To je bil vsekakor eden od največjih Žepičevih etnoloških oz. zbirateljskih prispevkov.

Prispevek je objavljen v skrajšani obliki. Celoten prispevek si lahko preberete na: WWW.TRZIC.SI/TRZICAN

Spominski park na Ljubelju in slovesnost v spomin na 73. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju NEJC PERKO

Na pobudo članice uredništva Tržičana sem bil povabljen, da ob bližajoči se komemoraciji napišem nekaj o Spominskem parku na Ljubelju. Moram priznati – težavna naloga. O vsakoletni prireditvi in taborišču je bilo napisano že veliko. V feb­ ruarju letos sem se kot lokalni turistični vodnik na Ljubelju srečal s skupino, ki mi bo ostala v lepem spominu. Naj torej zanimivo izkušnjo, ki sem jo doživel s šolskim razredom iz Avstrije, delim še z bralci Tržičana. Za obisk se je najavila skupina iz Mednarodne šole Carinthia (ISC) iz Vrbe na Koroškem (Velden am Wörther See), ki jo obiskujejo učenci iz vse Evrope in širše. Idejo za obisk Ljubelja so dobili na spletni strani www.visit-trzic.com. Celoten šolski program ISC spodbuja k razumevanju sveta v širši perspektivi, različnih pogledov

in brez predsodkov. Mentor skupine Brian Ossmann (MYP 2) iz ZDA obenem zagovarja učenje, ki temelji na izkušnjah. Vojna v Evropi in z njo povezan holokavst je njihova letošnja tema pri pouku zgodovine. Na Ljubelj so prišli z dobrim vedenjem o koncentracijskem taborišču Mauthausen v Avstriji. Zaradi sprehoda po zasneženem in mrzlem Spominskem parku so razumeli težke razmere življenja taboriščnikov, ki so ostre zime preživljali v oblačilih iz celulozne volne, s čepico na glavi, obuti v cokle. Hvaležen sem učitelju Brianu Ossmannu, ki si je vzel čas za evalvacijo obiska parka. Učence je najbolj osupnilo število internirancev v taborišču, nečloveški pogoji dela in bivanja, slaba prehrana in zdravstvena oskrba, brezčutnost stražarjev SS in ostalega osebja. Učenci so poudarili, da je

izkušnja taborišča na kraju samem nekaj, česar v knjigah in na internetu ni dobiti.

Občina Tržič v sodelovanju z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije tudi letos organizira slovesnost v spomin na 73. obletnico osvoboditve koncen­ tracijskega taborišča na Ljubelju, ki bo v soboto, 9. junija 2018, ob 11. uri v spominskem parku Taborišča Mauthausen na Ljubelju. Slavnostna govornica bo dr. Mo­ nika Kokalj Kočevar. Prisotne bo pozdravil tudi predsednik Repub­ like Slovenije Borut Pahor.

obvestila

27

Prejemnik velikega športnega znaka Občine Tržič je tudi Žan Kralj BISERKA DRINOVEC, FOTO: IZ DRUŽINSKEGA ARHIVA

Tudi Žan Kralj je prejemnik velikega šport­nega znaka Občine Tržič. Za njegov uspeh, osvojil je naslov državnega prvaka v alpski kombinaciji v kategoriji starejših mladincev, smo izvedeli prepozno, zato smo mu priznanje podelili naknadno. Žan je o sebi povedal tole: »Svojo športno pot sem začel v smučarskem klubu Tržič, trenirali smo na Zelenici. Po propadu kluba sem pri štirinajstih letih prestopil v ASK Triglav Kranj.

Na lanskem mladinskem državnem prvenstvu sem poleg ene bronaste in ene srebrne medalje osvojil tudi zlato v alpski kombinaciji. 2016/17 član moške C ekipe

5. mesto: alpska kombinacija 6. mesto; superveleslalom 5 mesto; smuk 6. mesto; veleslalom

državno prvenstvo – starejši mladinci: 1. mesto: alpska kombinacija 2. mesto: superveleslalom 3. mesto: smuk

Delo na treningih se mi je kmalu obrestovalo, saj sem že v otroških kategorijah osvojil nekaj lepih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih.

9. mesto: superveleslalom na univerzijadi v Almatyu.

Po prestopu v mladinsko kategorijo sem se uvrstil v C, kasneje tudi v B reprezentanco. Nastopil sem na dveh mladinskih svetovnih prvenstvih in na eni univerzijadi.

državno prvenstvo – starejši mladinci

Obrtna zbornica Tržič ima novo vodstvo za mandatno obdobje 2018– 2022

državno prvenstvo – člani

2017/18 član moške B ekipe

2. mesto: smuk 2. mesto: alpska kombinacija 3. mesto: superveleslalom

Obvestilo

Opravičilo

36. praznovanje tržiškega ab­ rahama (generacija 1968) bo v soboto, 15. septembra 2018, v ­ planinskem Domu pod Storžičem.

V vabilu Pihalnega orkestra Tržič na koncert Britanska pustolovščina v Tržiču je prišlo do pomote pri navedbi avtorja pris­ pevka. Avtor prispevka je Jaro Veselinovič in ne Polona Rožič.

Dodatne informacije so vam na voljo na tel. št. 040 633 628. Prijazno vabljeni Organizacijski odbor Tržiški abraham 2018

Prosim za opravičilo. Polona Rožič in uredništvo Tržičana

ALEKSANDRA KOJIC

V torek, 15. maja 2018, je bila v prostorih Območne obrtne zbornice Tržič ustanovna skupščina zbornice. Glavna tema je bila imenovanje članov skupščine za mandatno obdobje 2018–2022, potrditev predsednika in podpredsednika zbornice. Skupščina OOZ TRŽIČ je za predsednika zbornice potrdila Aleša Pangeršiča, direktorja podjetja ALPETEK d. o. o, za podpredsednika pa Janka Ribnikarja, Ribnikar Janko s. p., Gostilna Pri Bajdu. Ob šestčlanskem upravnem odboru so bili imenovani tudi ostali člani skupščine in nadzornega odbora. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Damjan Ahačič.

Prijazno vabljeni v Dom Petra Uzarja Skupino za samopomoč svoj­ cem oseb z demenco bomo imeli v četrtek, 7. junija 2018, ob 15. uri v sejni sobi Doma Petra Uzarja. Skupino za pomoč žalujočim bomo imeli v torek, 26. junija 2018, ob 15.30 v sejni sobi Doma Petra Uzarja. DR. ANAMARIJA KEJŽAR, direktorica Doma Petra Uzarja

Vabilo Društvo invalidov Tržič vabi vse svoje člane v soboto, 16. junija 2018, ob 11. uri v restavracijo Raj na tradicionalno srečanje invalidov. Poskrbljeno bo za topli obrok. V kulturnem programu nas bodo razveseljevali člani KUD Kruh iz Križev. Ob zvokih žive glasbe boste lahko zaplesali in pozabili na vsakodnevne skrbi. Lepo vabljeni v društvene pros­ tore, kjer boste uredili prijavo in dobili dodatne informacije. Društvo invalidov Tržič

28

koledar prireditev

Junij, julij 2018 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do 25. 6. Atrij Občine Tržič

Razstava likovnega simpozija članov društva Veselih umetnikov Tržiški muzej

do 9. 6. Galerija Paviljon

7. Območni pregled odrasle likovne ustvarjalnosti OI JSKD Tržič in Kulturno društvo tržiških likovnikov

Junij petek, 1. 6. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zabavna angleščina Knjižnica dr. Toneta Pretnarja 19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Sprejem Pretnarjevega nagrajenca Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sobota, 2. 6. iz Tržiča

Planinski izlet: Žabiški Kuk Planinsko društvo Tržič 7.00 Cerkev v Kovorju

Peš romanje na Brezje Župnija Križe 9.00 pred Osnovno šolo Križe

Regijsko preverjanje ekip prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite Območno združenje Rdečega križa Tržič 9.00 Sebenje

Vaški sejem v Sebenjah Krajevna skupnost Sebenje 9.00 Razvaline gradu Alt Gutenberg

Srednjeveški dan na gradu Alt Gutenberg Kulturno umetniško društvo Ampus 10.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 6. 6. 19.00 Kulturni center Tržič

Letni koncert Glasbene šole Tržič Glasbena šola Tržič 20.00 Ljudska univerza

Ljudske pesmi samo za vas Kulturno društvo Jerbas

četrtek, 7. 6.

Srečanje gorenjskih upokojencev Društvo upokojencev Tržič

Šola za starše Zdravstveni dom Tržič

četrtek, 14. 6. 18.00 večnamenska dvorana knjižnice, Balos 4

Sodobni ples v KUD Leyli 9.30 ZD Tržič

Vrtec Tržič

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu

9.30 Zdravstveni dom Tržič

Zdravstveni dom Tržič

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu Tržič Zdravstveni dom Tržič

petek, 8. 6. Dvorana tržiških olimpijcev

Ples kresne noči Rotary klub Tržič - Naklo

petek, 15. 6. 21.00 Gorenjska plaža

Koncert na Gorenjski plaži – Latino večer (Isaac Palma in skupina Las Cuerdas) Občina Tržič in Media butik, d.o.o.

od petka, 15. 6. do nedelje, 17. 6.

sobota, 9. 6.

Tržič

7.00 izpred OŠ Tržič

Poletni planinski tabor

Planinski izlet Schoberriegel in Gruft Planinsko društvo Tržič 8.00 Atrij Občine Tržič

Tržni dan Conventio d.o.o. 11.00 Spominski park taborišča Ljubelj

Spominska slovesnost ob 73. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj Občina Tržič in Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

Izlet KS Sebenje na Koroško Krajevna skupnost Sebenje

Planinsko društvo Tržič – Mladinski odsek

sobota, 16. 6. 7.00 Dom pod Storžičem

17. Merčunov dan Društvo diabetikov Tržič 11.00 Restavracija Raj

Tradicionalno družabno srečanje invalidov Društvo invalidov Tržič 14.00 pred OŠ Križe

Gasilsko tekmovanje – Memorial Ernsta Lombarja ml.

nedelja, 10. 6.

PGD Križe

10.00 Kriška Gora

18.00 Tržiški muzej

Dan kriških in Gorenjskih planincev Planinsko društvo Križe in MDO PD Gorenjske

ponedeljek, 11. 6. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Branje s tačkami 18.00 Predavalnica ZD Tržič

Šola za starše

Koncert sodobne zborovske glasbe z naslovom Note in pavze

Zdravstveni dom Tržič

Kulturno društvo Ignacij Hladnik Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

nedelja, 5. 6.

Poletavci

Društvo diabetikov Tržič

sreda, 13. 6. 18.00 Predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

KUD Leyli

Društvo diabetikov Tržič

Merjenja društva diabetikov

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Prireditev ob 70-letnici delovanja enote vrtca Palček

Merjenja društva diabetikov

18.00 Gasilski dom Bistrica

Branje s tačkami

Igrišče pri OŠ Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

20.00 Cerkev Marijinega oznanjenja Tržič

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

do torka, 11. 9.

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 12. 6. 15.30 Zdravstveni dom Tržič

Srečanje onkoloških bolnikov Društvo onkoloških bolnikov Slovenije – skupina za samopomoč Tržič

Poletna muzejska noč: Slovesno odprtje nove stalne razstave v Pollakovi kajži, koncert in Otroška noč v muzeju Tržiški muzej 19.00 pred OŠ Križe

Velika gasilska veselica pod šotorom PGD Križe

Planinski pohod na Vodotočnik (1810 m) Planinsko društvo Križe in MDO PD Gorenjske

nedelja, 17 6. 12.30 Planinski dom na Zelenici

Planinska maša na Zelenici Župnija Tržič

ponedeljek, 18. 6. 18.00 Predavalnica ZD Tržič

Šola za starše Zdravstveni dom Tržič

koledar prireditev torek, 19. 6.

Izlet v Mokrine Nassfeld Društvo upokojencev Tržič

sreda, 20. 6.

9.30 Zdravstveni dom Tržič

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu Zdravstveni dom Tržič

18.00 Predavalnica ZD Tržič

petek, 29. 6.

Šola za starše

17.00 pred gasilskim domom v Bistrici

Zdravstveni dom Tržič

četrtek, 21. 6. 9.30 Zdravstveni dom Tržič

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu

Dan odprtih vrat PGD Bistrica pri Tržiču Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

petek, 20. 7. Tržiški muzej

20.00 Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Maja Keuc - Amaya Tržiški muzej

nedelja, 22. 7. 10.00 Zavetišče v Gozdu

Šahovski turnir v Zavetišču v Gozdu

Rock and roll večer

Športno društvo Radovljica in Planinsko društvo Križe

Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

po vseh sv. mašah

Bistrica pri Tržiču

Blagoslov vozil ob Krištofovi nedelji

Zdravstveni dom Tržič

sobota, 30. 6.

18.00 in 19.00 Predavalnica Zdravstvenega doma Tržič

Bistrica pri Tržiču

Šola za starše

Sladoledni dan

torek, 24. 7.

Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

Iz Tržiča

Bistrica pri Tržiču

izlet in pohod v Logarsko dolino

Zdravstveni dom Tržič

petek, 22. 6. 20.00 Tržiški muzej

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju; glasbena skupina Pliš Tržiški muzej

Zabava ob zaključku praznovanja krajevnega praznika Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

Planinski pohod na Petruvo, Osilnica Planinsko društvo Križe in MDO PD Gorenjske

Planinski izlet: Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) Planinsko društvo Tržič

od sobote, 23. 6. do nedelje, 24. 6. Kovor

Festival ljubiteljskega filma Dramska skupina Avantura – Kulturno DRUŠTVO sv. Janez Krstnik Kovor

ponedeljek, 25. 6. Bistrica pri Tržiču

Julij vsako nedeljo v juliju 11.30 Kofce

Sveta maša Župnija Tržič

nedelja, 1. 7. 11.00 Bistriška planina

Družabno srečanje na Bistriški planini Občina Tržič in Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

Ex tempore

četrtek, 5. 7.

Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču

9.30 Zdravstveni dom Tržič

Iz Tržiča

Višarje z obiskom tržnice v Trbižu

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu

Društvo upokojencev Tržič

Zdravstveni dom Tržič

14.00 Pri spominskem obeležju veteranov vojne za Slovenijo 1991 (pri Gostišču Karavla Koren)

18.00 Galerija Atrij Občine Tržič

Spominska slovesnost ob dnevu državnosti

Tržiški muzej

Občina Tržič v sodelovanju z Veteranskimi organizacijami 11.30 Kofce

Sveta maša za domovino Župnija Tržič

od torka, 26. 6. do četrtka, 28. 6. 16.00 Balinišče Bistrica

Odprto občinsko balinarsko prvenstvo za pokal Tržiča za ženske in moške Balinarski klub Bistrica

četrtek, 28. 6. 19.00 OŠ Bistrica pri Tržiču

Koncert skupine Svarun z gosti KS Bistrica pri Tržiču in OŠ Bistrica Bistrica pri Tržiču

Srečanje generacij Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču Iz Tržiča

Izlet z ladjico, slovenska obala, s kopanjem v Izoli Društvo upokojencev Tržič

Vse župnije v občini Tržič

Društvo upokojencev Tržič

sobota, 28. 7. iz Tržiča

Planinski izlet: Averau, Novolau (Dolomiti) Planinsko društvo Tržič

sobota, 23. 6. Športna zveza Tržič

29

Odprtje razstave »Citre« sobota, 7. 7. iz Tržiča

Planinski pohod na Kališko goro (2047 m) Planinsko društvo Tržič

četrtek, 12. 7. 9.30 Zdravstveni dom Tržič

Vodena telesna dejavnost v Zdravstvenem domu Zdravstveni Tržič

petek, 13. 7.

Društveni piknik v Podljubelju Društvo upokojencev Tržič

sobota, 14. 7. 8.00 Atrij Občine Tržič

Tržni dan Conventio d.o.o.

Planinski pohod na Kanjavec (2569 m), Julijske Alpe Planinsko društvo Križe

Teden vseživljenjskega učenja v Tržiču MITJA SLAPAR S SODELAVCI LJUDSKE UNIVERZE TRŽIČ IN PARTNERJI

Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je fes­ tivalsko zasnovan vseslovenski projekt, ki bo v letošnjem letu obeležil že 23. obletnico. Ponuja različne oblike in možnosti učenja, uresničuje zamisel o vseživljenjskosti in nenehnem pretoku učenja. Namen prireditev, ki jih izvajamo v okviru TVU, je ozaveščanje najširše javnosti o potreb­ nosti, pomembnosti in vsenavzočnosti učenja, prebujanju radovednosti, razvijanju pozitivnega odnosa do učenja, pa tudi premostitvi različnih pogledov. Območni koordinator TVU je Ljudska univerza Tržič. Sodelujemo z odličnimi part­ nerji: Alteršola, Dom Petra Uzarja, KD FS Karavanke, KUD Jerbas, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, KUD Leyli, KUD Načeta paleta, Kulturno društvo tržiških likovnikov, Melom d.o.o., OŠ Tržič, OŠ Križe, SigiArt, Športna zveza Tržič, Tržiški muzej, VDC Kranj, enota Tržič in Vrtec Tržič. Večina dogodkov TVU se je zvrstila v mesecu maju, v juniju pa vas vabimo k prireditvam, ki so objavljene v Koledarju dogodkov. Vsi dogodki TVU so bili in bodo tudi v juniju brezplačni. Zanje se je treba prijaviti, razen za prireditev ob 70-letnici delovanja enote Palček Vrtca Tržič. Prijavite se na tel. št. 04 592 55 51, na e-naslov kristina@ lu-trzic.si ali prek obrazca na spletni strani http://www.tvu-trzic.si. Vljudno vabljeni!

VAŠ KANDIDAT ... zato, ker se zavzemam:

9

• da se ljudem povrne zaupanje v našo državo, državo solidarnosti, pravičnosti, enakopravnosti in poštenja; • da bo naša država varna država, status pripadnikov obrambnih in varnostnih ter sil za zaščito in reševanje pa urejen; • za vzpostavitev visoke ravni zagotavljanja javnih storitev, etičnosti delovanja javnih uslužbencev in drugih odločevalcev na državnem kot lokalnem nivoju. In zato, ker odlično poznam probleme in izzive lokalnega okolja, želim v Ljubljani ponosno predstavljati in z izvedljivimi rešitvami razvijati Tržič in njegovo okolico. To je naš kraj, saj tu smo doma!

ČLOVEK. SKUPNOST. DRŽAVA.

DRAGO ZADNIKAR

Naročnik oglasa: Lista Marjana Šarca, Bistriška cesta 10a, 1241 Kamnik

obvestila, oglasi

Naročnik oglasa: Socialnidemokrati, demokrati, Levstikova ul. ul. 11, 11, Ljubljana Naročnik oglasa: Socialni Levstikova Ljubljana

brezplačni oglas

EDVARD PAULIČ Prepričan sem, da bomo z odgovornim delom državljankam in državljanom zagotovili lepšo prihodnost.

11

brezplačni oglas

Tržičanka za Tržič Naročnik: Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana

30

obvestila, oglasi

Naročnik: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

31

brezplačni oglas

Tržičani ZA Karla

Športna zveza Tržič bo izvedla aktivne tedne športa od 9. do 13. julija 2018

nizacija, najem objektov in napitki, znaša:

od 30.7. do 3. avgusta 2018

25,00 € na udeleženca.

Za koga?

Kdaj?

DOGODKI

za otroke stare od 6-15 let

vsak dan od 9. do 12. ure

od 11. maja do 30. junija 2018

Program: Plavanje, vožnja s supi, igre z žogo, rolanje, kolesarstvo, obisk pustolov­

Rok za prijave je 4. 7. 2018 in 25. 7. 2018! Dodatne informacije na GSM 051/354 064, Biserka Drinovec. Razmigaj se in se nam pridruži!

skega parka, poslikava obraza, smučarski

Bo fletno, poletno, polno smeha in

skoki, planinski pohod.

zabave.

Razpis za razstave v Galeriji Atrij za leto 2019 Tržiški muzej v Galeriji Atrij pripravlja raz-

razstav, katalogov, zloženk, objav v medijih,

stavni program za sezono 2019. Vse zaintere-

slikovno gradivo preteklega dela

sirane umetnike in avtorje vabimo k prijavi za

• opis projekta, seznam predvidenih razstav­

obdobje januar–december 2019.

ljenih del (število del, dimenzije in druge po-

Tržiški muzej in Občina Tržič pri pripravi razstav v Galeriji Atrij zagotovita: • strokovno in tehnično postavitev razs­tave • oblikovanje vabil in plakatov

membne karakteristike) Prijavitelj poskrbi za: • dostavo in odvoz razstavnih predmetov • sodelovanje pri postavljanju razstave

• promocijo razstave

Rok in način prijave:

• otvoritveni dogodek s strani Tržiškega mu-

Vaše vloge s prilogami pričakujemo po pošti

zeja in predstavnika Občine Tržič

s pripisom »Galerija Atrij – razpis 2019« na

• podiranje razstave in povrnitev galerije v

naslov Tržiški muzej, Muzejska 11, 4290 Tržič

prvotno stanje

ali pa na e-naslov: janita.kosir@guest.arnes. si do vključno 30. junija 2018.

Prijava mora vsebovati: kontaktne

podatke

(ime

in

priimek,

naslov, e-naslov, telefon oz. mobitel) • življenjepis, dokumentacijo dosedanjega umetniškega delovanja, seznam preteklih

Veselimo se vaših predlogov in sodelovanja!

brezplačni oglas

• brezplačni oglas

Več informacij na spletni strani http://www.tvu-trzic.si

brezplačni oglas

Cena, v katero je vključeno vodenje, orga-

brezplačni oglas

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA