Tržičan, april 2019

· INTERVJU ·

· V SREDIŠČU ·

· ŠPORT ·

Dr. Anamarija Kejžar

Tržiški gorski reševalci

Tek po ulicah Tržiča

Glasilo Občine Tržič | 30. april 2019 | Letnik 23 | Številka 3

2

uvodnik

Živel prvi maj! MARIJA MRAVLJE

Prazniki se v teh dneh kar vrstijo. Za nami je velika noč, praznik

Pa ni nujno, da vse to počnemo v službi. Marsikaj za svoje lastno

veselja in upanja. Narava se prebuja, daje nam novega zagona in

veselje in zadovoljstvo lahko naredimo tudi kot prostovoljci. Kot

nas polni z novo ustvarjalno energijo.

pravijo tržiški gorski reševalci, ki so tokrat v središču Tržičana, je

Za nami je tudi državni praznik – dan upora proti okupatorju, bli­ ža pa se 1. maj – mednarodni praznik dela.

prav takšno delo zares neprecenljivo. V imenu celotnega uredništva vam želim prijetne prvomajske dni.

Praznujemo ga v spomin na delavce, ki so se leta 1886 v Chicagu uprli izkoriščanju in zahtevali svoje pravice. Našo tradicijo prvega maja kot dela prostega dne obeležujemo od leta 1946 s kurjenjem kresov na predvečer praznika, postavljanjem mlajev, nošenjem nageljnov, prvomajskimi budnicami in proslavami. V zadnjih letih je praznovanje praznika dela precej zbledelo. Kljub vsemu boj za ohranjanje delavskih pravic ostaja aktualen. Veli­ kokrat smo še vedno priča izkoriščanju, izgubi služb, teptanju pravic, neprimernim odnosom, neplačevanju in bornim zasluž­ kom delavcev. Zavedati se moramo, da je delo temeljna človekova vrednota in pravica. A lepo je, če si lahko izberemo delo, v katerem uživamo, v kate­ rem najdemo zadovoljstvo in pri katerem lahko razvijamo svoje talente.

Foto: Vili Vogelnik

Zelenica JULIJA AHAČIČ, ZOJA ROŽIČ

Zelenica res super je. Izdajatelj: Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič Odgovorna urednica: Irma Lipovec Pomočnica odgovorne urednice: Dominika Ahačič Člani uredništva: Tanja Ahačič, Petra Hladnik, Jože Klofutar, Erna Meglič, Marija Mravlje, Janja Nemc in Maja Tekavec Avtorji člankov osebno odgovarjajo za vsebino le-teh ter za avtorske pravice fotografij. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov v skladu z uredniško politiko. Tokratno številko Tržičana je uredila Dominika Ahačič. Lektoriranje, tisk in prelom: Specom d.o.o.

Bordanje, smučanje in krpljanje. Tu je zabava, tu je sneg in gore vse povprek. Ponoči spimo, podnevi se na snegu učimo in redko kdaj učne liste dobimo. S smučmi padamo, s kepami pa se napadamo. Zelo všeč nam je tu, zato nočemo oditi domu!

Naslov uredništva: Občinsko glasilo »Tržičan«, Trg svobode 18, 4290 Tržič, urednistvo.trzican@gmail.com tel. 04 59 71 524 www.trzic.si/trzican Glasilo »Tržičan« je brezplačno Naklada: 5.960 izvodov Javno glasilo »Tržičan« je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 353. ISSN 1581 - 4831 Naslednji Tržičan izide 3. junija 2019. Datum za oddajo prispevkov je 15. maj 2019.

Na naslovnici: Prvomajsko kresovanje na Polani nad Križami, foto: Luka Rener

Foto: Ciril Jazbec

župan z nami

3

Sto let lomske kulture Dragocen in pomemben del niza lepih prireditev je bilo praznovanje stoletnice kulture v Lomu, ki je v marcu in aprilu pokazal moč številnih ustvarjalcev iz slavljenčeve sredine, hkrati pa utrdil pomen kulture kot močne korenine naroda v hitro spreminjajočih se časih. DOKONČANJE OBNOVE MOSTU BPT JE ŠE EN ZNANILEC ZAČETKA NOVE GRADBENE SEZONE Ta bo pestra, zahtevna in zanimiva zlasti zaradi obnove cest, dokončanja krožišča Sokolnica, vodotokov, mostov. Državni sanacijski načrt, ki bo zagotovil ključen del sredstev, žal, še ni sprejet. Imajo pa polne roke dela načrtovalci in službe, ki skrbijo za pridobivanje soglasij in dovoljenj. Tudi tu se kaže, da nam je obilica birokratskih predpisov bolj v škodo kot korist.

V prvi vrsti gre zahvala sedanjim ustvarjalcem, ki se prizadevno ukvarjajo z zborovskim petjem tako v mešanem pevskem zboru kot tudi v priljubljeni manjši moški vokalni zasedbi Lomski fantje.

Del presežne dejavnosti društva je že od vsega začetka tudi gledališka skupina, ki polni in nasmeje dvorane v domači občini pa tudi širše po domovini. Ob jubileju pozdravljam in se zahvaljujem za odlično delo in sodelovanje vsakemu posebej in vsem skupaj. Čestitam, odlični ste.

Obnova mostu pri BPT gre h koncu.

NEDAVNO PREJETO PRIZNANJE DOKAZUJE, DA JE TRŽIČ VARNA SREDINA V njem smo radi doma in se dobro počutimo. Nikdar in nikoli pa varnost ni samoumevna ali pa dana za vedno. Vsakič sproti jo je potrebno negovati v mislih in dejanjih ter začeti pri sebi kot posamezniku.

Še posebej je potrebno reči hvala dolgoletnemu predsedniku Jožetu TišlerjuFronovemu in neutrudni režiserki Nani Peharc.

Ne gre pozabiti, da je bilo društvo od davnega leta 1919 pa do danes tudi pomemben steber zbiranja, druženja in prijateljevanja, tudi domoljubja in slovenstva. Bilo je svetilka okrog katere so v Lomu, Tržiču in širše vzklile številne druge dejavnosti, ki ohranjajo slovenski jezik in besedo ter krepijo narodovo zavest. Pomembno se mi zdi omeniti, da je v čudovitem trikotniku prelepe gorske vasice med Kukovnico, Konjščico in Storžičem izjemna zgoščenost tudi na ostalih kulturnih področjih. Od petja v vrtcu in v osnovni šoli do likovnega umet­ niškega ustvarjanja, narodno-zabavne glasbe, ohranjanja in zapisovanja ljudskega izročila, do obnove presežne sakralne dediščine. Nenazadnje je odraz velike kulture tudi pridnost in srčna obdelava naravne krajine polj, travnikov in gozdov.

Tržič je najbolj varna občina v Sloveniji.

Izkoriščam priložnost in se kot župan v imenu uporabnikov zahvaljujem organiziranemu kolektivnemu sistemu varnosti, začenši od dobrega dela policije in redarstva, do devetih neutrudnih gasilskih društev, civilne zaščite, kinologov, gorskih reševalcev, zdravnikov, komunalno interventnih služb in še koga.

4

iz dela občinske uprave

Tržič je najbolj varna občina v državi: Prejeli smo »Slovenian Grand Security Award« SAŠA PIVK AVSEC, FOTO: ARHIV OBČINE TRŽIČ

Sredi marca je na Brdu pri Kranju potekalo odprtje že 10. mednarodne konference »Dnevi korporativne varnosti«, ki predstavlja tematsko znanstveno in strokovno srečanje vseh, ki se srečujejo s problemi upravljanja varnostnih tveganj v sodobnem varnost­ nem okolju. Občina Tržič je v kategoriji majhnih in srednje velikih občin prejela nagrado za najbolj varno slovensko občino. Kot je poudaril organizator dogodka izr. prof. dr. Denis Čaleta, ki je tudi predsednik sveta Inštituta za korporativne varnostne študije, so Občino Tržič v preteklosti povezovali zlasti s čevljarsko indus­ trijo, v zadnjem obdobju pa je ena od najhitreje rastočih občin na področ­ju turizma, tehnološko inovativnih podjetjih in meddržavnega regionalnega sodelovanja. Nagrado je prevzel župan mag. Borut Sajovic, slavnostne podelitve pa sta se iz Občine Tržič udeležila še podžupan Jure Ferjan in direktorica občinske uprave dr. Metka Knific Zaletelj.

ZA POKROVITELJSTVA ŽUPANA LETOS PREDVIDENIH 30.000 EVROV Javni razpis za sofinanciranje programov oziroma projektov, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov iz proračuna Občine Tržič za leto 2019 – pokroviteljstva župana, v predvideni višini 30.000 eurov, bo odprt vse do 1. oktobra 2019 oz. do porabe sredstev. Najvišji znesek sofinanciranja posameznega programa ali projekta s strani Občine Tržič znaša 2.500 eurov. Predmet javnega razpisa so programi in projekti, med katere sodijo organizacije in udeležbe na večjih prireditvah, proslavah, dogodkih in tekmovanjih, izdaje knjig, brošur ter zvočnih zapisov, nakup oz. posodobitev opreme, izvedba dobrodelnih oziroma izobraževalnih akcij ter ostali projekti ali aktivnosti, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov iz proračuna Občine Tržič, vendar pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb, izboljšanju procesov in pogojev delovanja ter družbenega življenja v občini, dostopnosti storitev in prepoznavnosti občine. Celoten razpis si lahko preberete na spletni strani Občine Tržič.

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI VIDEO – REFRESH PHOTOGRAPHY ART AWARD »REFRESH – Young Art(ist)s Refreshing Heritage Sites« je projekt iz posebnega razpisa Evropske unije – program Ustvarjalna Evropa, ki je bil v evropskem letu kulturne dediščine 2018 objavljen z namenom spodbujanja zavedanja o pomenu in ohranjanju kulturne dediščine Evrope. Združenje zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je tudi Tržič, je edini predstavnik iz Slovenije, ki je na razpisu uspel kot vodilni partner in projekt izvaja skupaj s parterji iz Italije, Romunije in Španije.

Prejemniki nagrad so spregovorili o pomenu varnosti, ki ne velja več za samoumevno dobrino, temveč jo je potrebno nenehno negovati.

32.000 EVROV ZA ŠPORTNE, KULTURNE IN TURISTIČNE DOGODKE Objavljen je Javni razpis za izbor javnih prireditev in dogodkov, ki jih bo v letu 2019 sofinancirala Občina Tržič, ki so javno oglaševani in namenjeni splošni javnosti, ki prispevajo k obogatitvi družbenih dejavnosti na lokalni ravni in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo kraja, ohranjajo in promovirajo kulturno dediščino in ljudske običaje, prispevajo k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti občine in so namenjeni različnim ciljnim skupinam. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša: - za prireditve in dogodke s področja športa: 15.000 EUR, - za prireditve in dogodke s področja kulture: 5.000 EUR, - in za turistične ter ostale prireditve in dogodke: 12.000 EUR. Predmet razpisa je sofinanciranje aktivnosti, ki se izvajajo kot zaključni enkratni dogodki. Izvedba organizacije prireditve mora biti racionalna in varčna. Najvišja stopnja sofinanciranja posameznega prijavljenega projekta znaša 2.500 EUR. Razpis bo odprt vse do 1. septembra 2019 oz. do porabe razpisanih sredstev. Celoten razpis si lahko preberete na spletni strani Občine Tržič.

Namen projekta je, da poveže mlade umetnike na osmih kulturnih dogodkih v štirih državah partnericah, kjer bodo s svojo mladostno ustvarjalnostjo osvežili različna območja kulturne dediščine, ki bo njihov navdih in hkrati tudi prostor za njihovo umetniško izražanje. Celoten razpis natečaja, z natečajnimi pravili in pogoji sodelovanja je objavljen na spletni strani projekta www.refresheurope.eu in na strani Združenja zgodovinskih mest Slovenije: www.zgodovinska-mesta.si.

BREZPOSELNOST V OBČINI SE ZMANJŠUJE Konec meseca marca 2019 je bilo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje na Gorenjskem registriranih 4.945 brezposelnih oseb. Brezposelnost se je v primerjavi s preteklim mesecem znižala za 342 oseb oz. za 6,5 % (v Sloveniji za 5,2 %). V primerjavi z marcem 2018 se je brezposelnost v marcu 2019 znižala za 244 oseb oz. 4,7 % (v Sloveniji za 5,8 %). Stopnja registrirane brezposelnosti na Gorenjskem po podatkih Statističnega urada RS je za januar 2019 znašala 5,8 % (v Sloveniji 8,6 %). Delodajalci so Območni službi Kranj v obdobju od januarja do marca 2019 sporočili 3.034 prostih delovnih mest. Na uradih za delo so konec marca 2019 beležili 409 brezposelnih oseb iz občine Tržič, kar znaša 7,3 % manj kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 5,8 %). Med njimi je več žensk, največjo skupino brezposelnih predstavljajo stari več kot 50 let, s končano osnovno šolsko ali še nižjo izobrazbo.

iz dela občinske uprave LJUBITELJSKI KULTURI NAMENJAMO DOBRIH 72 TISOČAKOV Občina Tržič bo v letošnjem letu podprla delovanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v višini 72.611,05 evra. Sredstva bo razdelila med 18 društev. Prejemniki sredstev bodo: KD FS Karavanke, ZKO Tržič, Mladinsko gledališče Tržič, KUD Lom pod Storžičem, Pevsko društvo Zupan, Foto klub Tržič, KD Kruh Križe, KD Pihalni orkester Tržič, KUD Ampus, KUD Podljubelj, KD Svarun, KD Zali rovt, KUD Načeta paleta, KUD Leyli, KD sv. Janez Krstnik Kovor, KD Jerbas, KD Ignacij Hladnik Tržič in KD tržiških likovnikov.

V TRŽIČU CENIMO DELO VETERANSKIH ORGANIZACIJ, KI ZDRUŽUJEJO IN POVEZUJEJO Občina Tržič je že enajsto leto zapored objavila javni razpis za sofinanciranje na področju delovanja veteranskih, častniških, obrambnih in drugih domoljubnih društev in združenj v letu 2019. Za delovanje teh društev je razpisanih 3.700,00 EUR, ki so namenjeni za sofinanciranje redne dejavnosti in programov s področja veteranskih, častniških, obrambnih in drugih domoljubnih društev in združenj. Razpis bo odprt do 13. 5. 2019, poudarek pri ocenjevanju vlog bo na vsebini in količini programov (proslave, spominske slovesnosti, pohodi, srečanja, tekmovanja…), pri sofinanciranju redne dejavnosti pa bodo upoštevani: število članov s stalnim prebivališčem v občini Tržič, odstotek plačane članarine, višina članarine ter skrb za člane društev oz. združenj.

5

JAVNI RAZPIS ZA IZBOR JAVNIH PRIREDITEV IN DOGODKOV, KI JIH BO V LETU 2019 SOFINANCIRALA OBČINA TRŽIČ Objavljen je tudi Javni razpis za izbor javnih prireditev in dogodkov, ki se izvajajo na območju občine Tržič in so namenjeni širši javnosti, prispevajo k obogatitvi družbenih dejavnosti na lokalni ravni in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo kraja, ohranjajo in promovirajo kulturno dediščino in ljudske običaje, prispevajo k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti občine in so namenjeni različnim ciljnim skupinam, izvedba organizacije prireditve je racionalna in varčna. Predmet razpisa, ki je odprt do 1. 9. 2019, je sofinanciranje aktivnosti, ki se izvajajo kot zaključni enkratni dogodki, na katerih sodelujejo različni kulturni, športni, turistični in drugi akterji, ki izvajajo: kulturne aktivnosti, športno-rekreativne aktivnosti ter aktivnosti, ki pospešujejo turistični razvoj in promocijo občine. Skupno je za vse navedene aktivnosti razpisanih 32.000,00 EUR.

OBČINA TRŽIČ PRISPEVA VELIK DELEŽ ZA NAKUP GASILSKEGA VOZILA ZA PGD JELENDOL DOLINA V marcu je Občina v vlogi sofinancerja sodelovala tudi pri javnem naročilu za nakup novega gasilskega vozila za prevoz moštva GVM-1 s štirikolesnim pogonom (4x4) za PGD Jelendol Dolina. Občina Tržič bo za nakup vozila prispevala 70 % vrednosti nakupa vozila, PGD Jelendol Dolina pa po pravnomočnosti odločitve pristopa k sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom.

Gorenjska plaža – poletje 2019 JURE ZADNIKAR

Dne 1. 4. 2019 smo pričeli s predprodajo vstopnic za kopanje na Gorenjski plaži. Predprodaja vstopnic poteka v TPIC Tržič, Trg svobode 18, Tržič, prav tako je v TPIC možno oddati vloge za sezonske vstopnice. Tudi letos vam v predprodaji sezonske karte nudimo po nižjih cenah. Cenik vstopnic za individualni obisk – celodnevna vstopnica

Vstopnica za jutranje rekreacijsko plavanje, nočno kopanje Jutranje rekreacijsko plavanje

1,50 €

Nočno kopanje

3,00 €

Sezonske vstopnice Cena do 31.5.

Cena po 1.6.

Prenosna *

110,00 €

140,00 €

Neprenosna – otroci, dijaki, študenti, upokojenci, invalidi **

50,00 €

80,00 €

3,50 €

Dijaki, študenti * potrebno izkazati z veljavno izkaznico ali potrdilom

4,50 €

Neprenosna – odrasli

80,00 €

100,00 €

Plastična kartica

4,00 €

4,00 €

Družine z otroki (3 osebe)

12,50 €

Družine z otroki (4 osebe)

13,50 €

Odrasli

5,50 €

Letno kopališče Gorenjska plaža obratuje po naslednjem urniku:

Upokojenci, invalidi * potrebno izkazati z veljavno izkaznico ali potrdilom

4,50 €

-- od nedelje do četrtka, v času od 9. do 19. ure,

Otroci do 2. leta starosti

Brezplačno

Predšolski otroci

2,00 €

Osnovnošolski otroci

Cenik vstopnic za individualni obisk – popoldanska vstopnica Otroci do 2. leta starosti

Brezplačno

Predšolski otroci

1,50 €

Osnovnošolski otroci

3,00 €

Dijaki, študenti * potrebno izkazati z veljavno izkaznico ali potrdilom

4,00 €

Družine z otroki (3 osebe)

9,00 €

Družine z otroki (4 osebe)

11,00 €

Odrasli

4,50 €

Upokojenci, invalidi * potrebno izkazati z veljavno izkaznico ali potrdilom

3,50 €

OBRATOVALNI ČAS IN SEZONA

-- v petkih in sobotah, v času od 9. do 21. ure, -- od ponedeljka do petka, od 7. do 8. ure, za jutranje rekreacijsko plavanje. V primeru slabega vremena ali drugih okoliščin, ki vplivajo na možnost obratovanja, je letno kopališča Gorenjska plaža zaprto. Sezona letnega kopališča Gorenjska plaža bo predvidoma trajala od 1. 6. 2019 do 15. 9. 2019. Trajanje sezone se lahko skrajša ali podaljša glede na vremenske razmere ter glede na druge okoliščine, ki vplivajo na možnost obratovanja letnega kopališča Gorenjska plaža.

6

spremljamo, poročamo

Delovni obisk na Veleposlaništvu Republike Francije JOŽE KLOFUTAR, FOTO: POLONA GABROVŠEK

Občina Tržič že dolga leta sodeluje in se povezuje z veleposlaništvom Republike Francije v Ljubljani. Nedvomno sta razloga za to vsaj in predvsem dva: med interniranci v taborišču Mauthausen na Ljubelju je bilo največ Francozov ter več kot 50-letno pobratenje z alzaškim mestom Sainte Marie aux Mines. V preteklosti so vsakokratni veleposlaniki kazali veliko zanimanje za zapuščino taborišča na Ljubelju, se vsako leto udeleževali spominskih slovesnosti ter prispevali k urejanju spominskega parka. To še posebej velja za Pierre-François Mouriera in Marion Paradas, ki sta v svojem mandatu namenila veliko pozornost temu spomeniku državnega pomena. Septembra lani je bila za novo veleposlanico v Sloveniji imenovana Florence Ferrari. Takoj po prevzemu funkcije ni bilo možnosti za obisk nove veleposlanice tako zaradi njenih obveznosti kot tudi razmer pri nas v Tržiču. Zato je bilo srečanje odloženo na kasnejši termin. Tako je bil obisk dogovorjen in opravljen 27. marca 2019. Na razgovoru sta poleg veleposlanice sodelovali še prva svetovalka Anne Schmidt in Polona Gabrovšek, tis­ kovna predstavnica, s strani Občine Tržič pa župan mag. Borut Sajovic in predsed­nik

Komisije za mednarodno sodelovanje Jože Klofutar. Po uvodnih formalnostih je sledil delovni pogovor, v katerem je veleposlanica pokazala, da je dobro seznanjena z razmerami in dogajanji v Tržiču, izpostavila tudi že začete aktivnosti svojih predhodnikov, predvsem pa jo je zanimalo, kaj Občina Tržič pričakuje od veleposlaništva. Župan mag. Borut Sajovic je izpostavil predvsem naslednja področja: -- letošnja spominska slovesnost na Ljubelju, v primerjavi s preteklimi leti ne bo slovesnosti na isti dan na obeh straneh Ljubelja, ker so se organizatorji v Avstriji odločili za drug datum; -- prihodnje leto bomo praznovali 75-let­ nico osvoboditve taborišča, na kateri si organizatorji, oziroma Občina Tržič, želimo prisotnost tudi visokih funkcionarjev iz obeh držav; -- v sklopu prenove zgradbe Gostišča Koren želimo prenoviti spominsko sobo v kletnih prostorih. V zvezi s tem je veleposlanico zaprosil za pomoč – intervencijo pri slovenskih državnih organih; -- nadaljevati in zaključiti projekt v spominskem parku, ki sta ga skupaj

zasnovala in pričela veleposlanica RF Marion Paradas in veleposlanik Zvezne republike Nemčije Klaus Peter Riedel; -- veleposlanico je seznanil s konkretnimi aktivnostmi oziroma sodelovanjem s pobratenim Sainte Marie aux Mines -- predstavil je tudi prenovo Parka prijateljstva (Francoskega trga) v sklopu izgradnje krožišča pri Sokolnici; -- še posebej pa je izpostavil humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoč prizadetim v ujmi konec oktobra lani, ki so jo organizirali v pobratenem Sainte Marie aux Mines. Ob zaključku razgovora je župan povabil v Tržič veleposlanico, ki je obljubila, da bo pri načrtovanju obiskov slovenskih občin vsekakor dala prednost naši občini, kamor naj bi prišla mogoče še pred slovesnostjo na Ljubelju.

Delegacija iz pobratenega mesta Zaječar na obisku v Tržiču MATEJA NOSAN

Občini Tržič in srbska občina Zaječar sta že leta 1980 podpisali listino o pobratenju. Od tedaj aktivno sodelujeta na različnih področjih, tokratni obisk Zaječarcev pa je bil namenjen predvsem izmenjavi izkušenj na področju razvoja kmetijstva in gospodarstva ter komunalnih dejavnosti (ravnanje z odpadki, čistilna naprava, oskrba s pitno vodo).

Skupina, ki je Tržič obiskala v petek, 15. marca, je štela 52 oseb, vodila pa sta jo župan Boško Ničić in vodja kabineta župana Srđan Rubežić. Sprejel jih je podžupan Dušan Bodlaj, nato pa so pod vodstvom Jožeta Klofutarja, predsednika Komisije za mednarodno sodelovanje Občine Tržič, odšli na ogled de-

ponije in zbirnega centra v Kovor, ogledali so si ekološko kmetijo Šlibar v Kovorju in njihovo glamping naselje, seveda pa so se sprehodili tudi po Tržiču in obiskali Tržiški muzej.

Več na: www.trzic.si/trzican

Za koga – za Slovenijo, aktivnost OZVVS Tržič LADO SREČNIK

Simbolno veteransko dejanje je bilo letos, ko praznujemo 20-letnico Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, izvedeno na Zboru članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Tržič, ki je bil v petek, 15. marca 2019, v večnamenskem prostoru Osnovne šole Bis­trica. To je simbolno veteransko deja-

nje miru, svobode, neuklonljivosti, zmage, ponosa, spomina in opomina. Območno združenje vojne za Slovenijo Tržič šteje 224 članov in članic. Od tega števila je 10 veterank in 214 veteranov. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je na zboru podelila pet priznanj za uspešno delo. Bronasto plaketo sta prejela Mihael Meglič in Lado

Srečnik, spominski znak pa Tržiški Muzej, Osnovna šola Bistrica in Mirko Kunšič. Posebno zahvalo s šopkom rož, pa je prejela računovodkinja združenja Tatjana Stritih, ki delo opravlja brezplačno že vrsto let. Več na: www.trzic.si/trzican

spremljamo, poročamo

7

Volilni letni zbor OZSČ Tržič VALENTIN KLEMENČIČ, FOTO: TOMAŽ PIRJEVEC

Člani Občinskega združenja Slovenskih častnikov Tržič smo se 27. marca 2019 zbrali v veliki sejni sobi Občine Tržič na volilnem letnem zboru naše organizacije. Predsednik združenja Milan Zupan je v uvodnem nagovoru pozdravil vse navzoče, še posebej pa se je zahvalil za prisotnost mag. Borutu, Sajovicu županu Občine Tržič, Janku Petroviču, koordinatorju ZSČ za Gorenjsko, Jeretu Jerkiču, predsedniku ZB za vrednote NOB Tržič, Vojku Dam­ janu, predsedniku OZVVS Tržič, Milanu Černogi, članu Društva SEVER, in Matiji

Perku ter Elimirju Zrimu, predstavnikoma Društva GRS Tržič. Na zboru so bila med drugim podeljena tudi priznanja. Prejemniki so bili: Bronasta medalja - Jože Kosem, Bogomir Roblek, Tomaž Pirjevec in Anton Bešter; Srebrna medalja - Jože Sladič; Plaketa ZSČ - Matjaž Klemenčič, Ignac Pirjevec in Milan Zupan. Za odlično večletno sodelovanje in velik doprinos k našemu uspešnemu delu sta se

podelila tudi dva Častna znaka ZSČ. Prejela sta ju mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič, in GRS Tržič. Vsem iskrene čestitke. Več na: www.trzic.si/trzican

Zbor članov Društva upokojencev Tržič VLADIMIR OVSENEK

V četrtek, 14. marca, smo se člani Društva upokojencev v Restavraciji Raj srečali na rednem letnem občnem zboru. Bilo nas je čez sto in tudi gosti se niso izneverili. Pevci so nam z ubranim petjem popestrili srečanje. Pozdravi gostov, predsednice in poročevalcev so bili v splošno zadovoljstvo kratki. Vodenje zbora je predsedujoča gospa Nuša Hafner rutinirano izpeljala ob pomoči pomlajene ekipe. Sledila je še podelitev priz­

nanj zaslužnim za delo v organih in pevskem zboru društva. Dobili so jih: Katarina Guštin, Anton Bahun in Rado Pančur za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih, Marija Šetinc za dolgoletno uspešno delo v organih društva, zahvalo je prejela Tanja Ahačič za dolgoletno vodenje Besedarij. Podelitev sta družno izpeljala naša predsednica in župan mag. Borut Sajovic. Predsednik Zveze kulturnih organizacij David Ahačič je podelil vodji našega zbo-

ra Stanetu Bitežniku za njegovo nesebično delo na področju glasbene ustvarjalnosti in za delo z našimi zbori bronasto Kurnikovo plaketo. Uradni del občnega zbora so zaključili pevci z odličnim petjem. Ob dobri hrani smo se podružili še v zanimivem klepetu. Da smo se dobro slišali in za slike, gre zahvala neumornemu Jožetu Romšku.

Regijska podelitev priznanj ob dnevu Civilne zaščite MANCA AHAČIČ, FOTO: PETRA LAHARNAR

Regijska slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite s podelitvijo nagrad in priz­ nanj Civilne zaščite v letu 2019 je potekala 6. marca 2019 v dvorani Gorjanskega doma v Zgornjih Gorjah. Priznanja in nagrade Civilne zaščite podeljujejo najzaslužnejšim pripadnikom poveljstev in enot Civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih in poklicnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter

odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.

decembra lani. Vsem izrekamo čestitke za podeljena priznanja.

Med dobitniki priznanj je bilo tudi osem Tržičanov. To so bili Drago Zadnikar, Jure Zadnikar, Peter Rotar, Petra Laharnar, Jani Žlindra, Marjan Toporiš in Gregor Bahun, ki so prejeli bronasti znak Civilne zaščite za posredovanje pri neurju v Tržiču konec oktobra 2018. Špela Jekovec je prejela bronasti znak Civilne zaščite za uspešno posredovanje ter nesebično pomoč sostanovalcem ob požaru v večstanovanjskem objektu Kovorske ceste 13, ki se je zgodil

Vozilo PGD Bistrica pri Tržiču z novimi pnevmatikami Z veseljem objavljamo novico, da imamo na vozilu GVC 24/50 nove pnevmatike. Stare pnevmatike so bile stare že 14 let in niso več nudile popolne varnosti na intervencijskih vožnjah. Pnevmatike smo v obliki donacije prejeli od podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires, d.o.o., za pomoč pri menjavi pa smo zaprosili Vulkanizerstvo, Darko Benedičič s.p. iz Žiganje vasi. Gospod Benedičič se je naši prošnji z veseljem odzval in nam pnevmatike zamenjal brezplačno. Obema podjetjema se za izkazano gesto najlepše zahvaljujemo! Gasilci PGD Bistrica pri Tržiču

8

spremljamo, poročamo

Občinsko gasilsko tekmovanje – kviz gasilske mladine 2019 MANCA AHAČIČ, FOTO: LUKA RENER

V soboto, 9. marca 2019, je ob 9.00 uri v Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču potekalo občinsko gasilsko tekmovanje KVIZ GASILSKE MLADINE 2019, v organizaciji komisije za mladino Gasilske zveze Tržič. Zaradi lažje organizacije in racionalnosti organiziramo to gasilsko tekmovanje skupaj z Gasilsko zvezo Naklo. Na tekmovanju je sodelovalo 52 ekip gasilske mladine v različnih kategorijah. Ekipa sestavljajo trije gasilci v treh kategorijah. V kategoriji pionirjev so otroci stari od 6 do 11 let, v kategoriji mladincev so stari od 12 do 16 let in v kategoriji gasilskih pripravnikov so otroci od 16 do

18 let. Tekmovanje gasilski kviz je sestav­ ljen iz treh delov, in sicer iz teoretičnega dela, kjer morajo mladi poznati osnove iz prve pomoči, gasilske preventive, gasilske zgodovine, na splošno o gasilstvu in gasilske taktike. Drugi del je poznavanje in pravilna izvedba vezanje različnih vozlov in navezava gasilskega orodja. Tretji del je gasilska spretnost, kjer morajo na poligonu v najkrajšem času prikazati različne gasilske spretnosti.

Prvi dve ekipi iz vsake kategorije sta se nato uvrstili naprej na regijsko gasilsko tekmovanje KVIZ gasilske mladine 2019 v Šenčur.

Iz Gasilske zveze Tržič se je gasilskega kviza udeležilo 16 ekip pionirjev, 14 ekip mladincev in 3 ekipe gasilskih pripravnikov.

Počitniška delavnica v Knjižnici Dr. Toneta Pretnarja ALEŠ AHČIN

Počitniško smo se zabavali, učili in ustvarjali v tednu od 25. 2. do 1. 3. 2019. Vsak dan smo se srečali z novimi ustvarjalnimi izzivi. Iz modelirne mase smo oblikovali živali, iz soli in vodenih barv smo kreirali solne slike. Naredili smo si igrače, s katerimi smo se tudi igrali. Izvedli smo tekmovanje, kdo je bolj spreten in bo večkrat ujel kroglico v lonček. Zmagovalci smo bili vsi. Predzadnji dan delavnic smo se prelevili v modne kreatorje in kreirali torbico iz nekaj kosov blaga. Šivanje je bilo malo težje,

nismo vedeli, da je potrebno vse podrobno premisliti, najprej narisati kroj, izrezati, šele nato sledi šivanje. Zadnji dan smo se prepustili valu pustnega veselja in si poslikali obraze. Med ustvarjanjem in igranjem smo čas popestrili z različnimi bansi. Ob obilici smeha smo se spremenili v plešoče pingvine in okroglo nagajivo lubenico. Bansi so pesmi z zabavnim besedilom, ki ga pojejo vsi udeleženci, vsebujejo tudi gibe, ob katerih se nasmejimo, razgibamo ter ogrejemo.

Delavnice je pripravila animatorka Nina Bobnar, ki deluje pod imenom Barvite PIKE. Barvite PIKE veselo trosijo znanje s področja ustvarjanja, športa, sprostitve, varstva narave, raznih animacij predvsem otroški populaciji. Tudi na rojstnih dnevih, taborih, ko varujejo otroke. Vsi komaj čakamo prvomajske počitnice, ko se bodo v Knjižnici Dr. Toneta Pretnarja dogajale nove zabavne počitniške delavnice.

Nemška ura pravljic v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja MATEJA ŽNIDARŠIČ, FOTO: MITJA ŽNIDARŠIČ

Učenje nemščine je lahko ustvarjalno in povezovalno. Učenci 4. razreda in petošolci, ki v letošnjem šolskem letu na Podružnični šoli Kovor obiskujejo neobvezni izbirni predmet nemščina, so to izkusili na lastni koži. Pri pouku nemščine so skupaj prebirali zgodbi 1, 2, 3 Tier, avtorice Nadie Budde in Die Eule mit der Beule, avtorice Susanne Weber. Po prebiranju knjig so obe zgodbi združili in ju dramatizirali. Nastala je predstava 1, 2, 3, Eule. Za nastop so izdelali tudi kostume. Po uspešnih vajah so svoje delo pokazali na uri pravljic v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič.

Predstavo so učenci odigrali 14. 3. 2019. V prijetnem druženju smo se za uvod in ogrevanje skupaj z obiskovalci ure prav­ ljic učili šteti do pet v nemškem jeziku. Nato so obiskovalci aktivno sledili zgodbi o sovi, ki ima buško in ji na pomoč priskočijo različne živali. Sodelovali so s pihanjem, tolaženjem in pantomimo. Kot se za uro nemščine spodobi, smo ob koncu preverili znanje in razumevanje zgodbe. Tako nastopajoči kot tudi naši poslušalci so se odlično odrezali. Sledilo je še skupno ustvarjanje in urica je kar prehitro minila. Hvala ekipi tržiške knjižnice, ker ste se odzvali našemu predlogu in nam dali pri-

ložnost, da smo pokazali, kaj znamo. Kličemo vam: Auf Wiedersehen.

spremljamo, poročamo

9

An flet'n večer v znamenju družinskih navez v glasbenih zasedbah SAŠA PIVK AVSEC, FOTO: TONI ČEBRON, MEDIA BUTIK

An flet'n večer smo preživeli v soboto, 16. marca, v Dvorani tržiških olimpijcev. Agencija Media butik je z roko v roki z Občino Tržič pripravila že deveti koncert ob dnevu žena in materinskem dnevu.

nastop na polfinalnem odru festivala Slovenska polka in valček, ki bo 12. aprila, v sestavu pa sta brata Matej in Tomaž. Bratska naveza je trdna tudi pri Pogumu, kjer imata rada strune kitarist Andrej in basist Mitja.

Rdeča nit sobotnega večera so bile družinske vezi, ki se prepletajo med člani glasbenih zasedb. Na odru jih je bilo sedem, prav vse pa so imele v svoji sredi naveze oče-sin, mati-hči, brat-sestra ali brat-brat, pa tudi nekaj bratrancev je bilo vmes.

Še največ sorodstvenih vezi pa je bilo v ansamblu Zarja, ki je bil osrednji gost, saj letos praznuje 25-letnico delovanja. Harmonikar Drago je bratranec kitarista Igorja in mož pevke Sonje. Oba imata dvojčke, ženski del obeh družin, Lara Primožič in Ema Soklič, je nastopil skupaj z ansamblom. Za večgeneracijski sestav pa je poskrbel še Dragov oče Miloš, ki je Zarjo pospremil na klavirskih harmoniki pri skladbi Slovo od doma. Besedne niti je tkala Saša Pivk Avsec.

Za uvod so hvalnico tržiškim gorskim lepoticam zapeli člani Mešanega pevskega zbora KUD Lom, v katerem pod vodstvom Jožeta Tišlerja pojejo člani več družin. Lom je zastopala tudi Vokalna skupina Gajles, v katerem sta poleg vodje Aleša Godnova, nastopila dva para oče-sin. Iz Pivke so se natančno po šestih letih na isti dan pripeljali člani ansambla Biseri, v katerem sta pevka Sabina in harmonikar Alen sestra in brat, njun bratranec pa je basist Sandi. Tudi v družini Svetlin je glasba od nekdaj doma, v sedanjem sestavu sta brata Andrej in Aleš, na začetku pa jima je družbo delal še brat Tomaž. Vipavska burja je v Tržič pripeljala Špadne fante, ki komaj čakajo

Ob 25-letnici delovanja je župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic ansamblu Zarja izročil županovo priznanje, mu zaželel še veliko ustvarjalnosti in se mu zahvalil za promocijo občine. Generalna pokrovitelja koncerta sta bila Gaj les d. o. o. iz Tržiča, ki poskrbi za naravno toplino v vašem domu in VULCO, vulkanizerstvo in avtooptika Darko Benedičič s. p. iz Žiganje vasi.

10

intervju

Dr. Anamarija Kejžar je odšla iz hiše prijaznih ljudi TANJA AHAČIČ, FOTO: ARHIV DOMA PETRA UZARJA

Starost je jesen življenja. Jeseni leta 2014 se je v Domu Petra Uzarja zaposlila dr. Anamarija Kejžar. Polna energije in idej je zasedla delovno mesto direktorice doma. Služba ji ni le delo, ampak življenje. Ona verjame v poslanstvo poklica. Drobna, a odločna nikoli ne prelomi dane besede. Njen nasmeh je iskriv in stisk roke iskren. Je mati štirih otrok, športnica, ljubiteljica narave in vsega lepega. A odločila se je, da stopi še na drugo pot. Pred odhodom na fakulteto je odgovorila na nekaj vprašanj o delu s starostniki in problemih, ki pestijo socialno varstvene ustanove. Ko ste se zaposlili v Domu Petra Uzarja, ste takoj začeli s prenovo doma. Spremenila se je zunanja podoba in v samem domu ste preuredili prostore, ki pripomorejo h kvalitetnejšemu bivanju stanovalcev. Stari prostori imajo novo vsebino. Kako se sedaj počutijo stanovalci? Lepe in pomembne spremembe so nastale v zadnjih petih letih: od prenovljene strehe, ki daje domu večjo požarno varnost in manj energetskih izgub, pa naprej drobne spremembe v in izven doma – park za stanovalce z demenco, vadbeni park, visoke grede in večji gradbeni poseg, ki je kore-

nito spremenil videz našega doma, to je prenova avle. Slednja je pustila tudi največ sprememb pri stanovalcih, saj sedaj lahko spijejo kavo v kavarni, se usedejo v sproščenem vzdušju z obiski, ali pa pojedo svečano kosilo v Uzarjevi sobi v krogu družine. Poleg tega smo pridobili prostor za prireditve, kjer se dan prične z vadbo stanovalcev in ga krasijo izdelki stanovalcev: skrinji gospoda Isteniča, slike pokojnega Francija Omana in čevljar gospe Mari Šmid. Menim, da se stanovalci radi udeležijo vseh prireditev, radi posedijo pred kaminom in pridejo na kavico v kavarno, kar pripomore k dobremu počutju. Vi in vsi zaposleni ste uspešno delali in dosegli kar nekaj certifikatov. Podelili so vam certifikat kakovost E Qualin. Ste prvi socialni zavod, ki je prejel certifikat Družbeno odgovorno podjetje. Kaj pa zaposlenim pomeni, da ste dosegli tudi polni certifikat Družini prijazno p ­ odjetje? Ponosni smo na vse pridobljene certifikate, smo edini dom z vsemi 3 certifikati. Tistim zaposlenim, ki imajo mlajše otroke, pomeni certifikat več, saj lahko koristijo več ukrepov, smo pa z novim obdobjem sprejeli tudi ukrepe, prijazne starejšim zaposlenim. Kako pa je s promocijo zdravja na delovnem mestu? Promociji zdravja smo namenili veliko pozornosti, saj je delo za večino fizično težko, vse dni v tednu, veliko zaposlenih je ves čas na nogah, zato smo sprejeli veliko ukrepov, da bi povečali preventivo in ohranjali zdravje. Iz leta v leto je več tekačev, ki sodelujejo na tržiških tekih in teku gorenjskih bolnišnic. Imeli smo tudi predavanja o stresu, preprečevanju izgorelosti, zmanjševanju tveganja za demenco, zaposleni pa lahko koristijo brezplačni zajtrk, ob ponedeljkih pripravi domska kuhinja smutije, možnost cepljenja pred gripo ipd. Vse to se odraža v veliko manjši stopnji bolniške odsotnosti v primerjavi z drugimi domovi. Veliko pozornosti ste namenili tudi stanovalcem z demenco. Uredili ste škatle spominov, park, ki je načrtovan za dementne. Pripravljate predavanja o demenci za svojce. Demenci prijazna točka. Kateri je pa novi projekt o demenci? Res smo namenili veliko pozornosti bolj človeški oskrbi stanovalcev z demenco, skupaj s kolektivom smo naredili veliko drobnih sprememb, ki so pomagale spremeniti življenje v domu na lepše - kuha-

nje kave, peka peciva ipd. V zadnjem letu smo pristopili k snemanju filma Ne pozabi name, ki opozarja na pomen komunikacije in odnosa do ljudi z demenco, po drugi strani pa na vlogo oskrbovalcev ali v domu ali v domačem okolju. Demence je vse več - tako v domu, kjer ima diagnozo polovica stanovalcev kot tudi v domačem okolju. Za demenco obolevajo že mlajši od 50 let, zato pomaga predvsem pravočasno prepoznavanje znakov bolezni, pa tudi stil življenja, ki spodbuja umske in fizične aktivnosti ter v splošnem odseva zdrav način življenja - obvladovanje stresa, spanje, prehrana s čim manj sladkorja, ne veliko mesa in pa konec koncev - živeti sam s seboj in z drugimi v harmoniji. Kakšno je bilo sodelovanje z Občino Tržič, KS Bistrica, vrtcem in tržiškimi šolami? Sodelovanje z vsem ustanovami je bilo odlično, vse ustanove so odprte za sodelovanje z domom, pogosti obiski otrok vlijejo žarek veselja v oči stanovalcev. Prireditve, povezane s Tržiškim muzejem, krajevnimi skupnostmi in Knjižnico dr. Toneta Pretnarja, so že tradicionalne in ohranjajo utrip našega doma in potrjujejo slogan hiša prijaznih ljudi in odprtih vrat. Posebej se zahvaljujem za dobro sodelovanje Občini Tržič in tržiškemu županu mag. Borutu Sajovicu, ki je imel vedno posluh za potrebe in želje naših stanovalcev. Konec februarja ste s peticijo Starajmo se z dostojanstvom opozorili na probleme na področju oskrbe in nege in tako zahtevali pristojno ministrstvo, naj ukrepa. Kako se je ministrstvo odzvalo? Predstavnici ministrstva sta nas obiskali in povedali, da drži vse, kar je navedeno v peticiji, vendar je žal premalo posluha pri odločanju o proračunu za starejše. Peticijo smo poslali v možnost podpisa tudi vsem ostalim domovom – a je bil odziv zelo boren, le iz dveh domov so prispeli podpisi, nekateri stanovalci drugih domov pa so klicali, da jim vodstva niso omogočila podpisa peticije. Škoda. Kaj polagate na srce novi direktorici Doma Petra Uzarja? Naj sledi vrednotam, srcu in stroki ter se aktivno vključi v tržiški domu. V domu so izzivi vsak dan, ni počitnic. Je velik sistem, vpet v lokalno skupnost, prav je, da ostane še naprej – dober in topel dom. Hiša prijaz­nih ljudi in dom odprtih vrat.

aktualno

11

V Domu Petra Uzarja smo postali demenci prijazna točka TINA GATEJ, DIPL. DEL. TERAPEVTKA, FOTO: TINA GATEJ

Demenci prijazna točka je točka, ki je namenjena osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in drugim. Na Demenci prijazni točki lahko osebe z demenco dobijo pomoč in informacije, saj se pogosto izgubijo, ne najdejo poti domov ali ne

prepoznajo okolice, v kateri se znajdejo. Točka je namenjena tudi osveščanju in informiranju širše javnosti o demenci, kajti če smo seznanjeni z značilnostmi demence, bolezen lažje prepoznamo, se do osebe z demenco lahko ustrezno vedemo in ji pomagamo. Z Demenci prijaznimi točkami uresničujemo program »Živeti z demenco v demenci prijaznem okolju«. Demenci prijazne točke imajo pomembno vlogo pri osveščanju, prepoznavanju znakov demence in s tem odločitvi za obisk zdravnika, saj je zdravljenje v začetni fazi bolezni najbolj učinkovito. Točka se je slavnostno odprla 22. februarja, odprtje pa je spremljal bogat kulturni program, ki so ga popestrili Slavčki, domski pevski zbor, v katerega so vključeni tudi stanovalci z demenco in baletke iz OŠ Tržič. Zbrane so nagovorili dr. Anamarija Kejžar, v. d. direktorice Doma Petra Uzarja, mag. Borut Sajovic, župan občine, Jelena Stepanovič, predstavnica Spominčice in Zvonka Pretnar, predsednica Društva upokojencev Tržič. V našem domu se Demenci prijazna točka nahaja pri vhodu v dom nasproti recepcije.

Ne pozabi name BOJAN VESELINOVIČ, FOTO: TAMINO PETELINŠEK (STA)

Če kdaj pozabim, kateri dan je in katerega leta smo, me spomni, če me kdaj prime, da bi ti pobegnila, me zakleni in skrij ključ, spomni me, če bom pozabila, kako rada sem pela, koliko noči sem preživela ob zvokih kitare, spomni me, kdo sem, za kaj živim, spomni me, kaj sem si obljubila. Premierno predvajanje filma Ne pozabi name, avtorjev Sanjina Švajgerja, Kinoks in koproducentke dr. Anamarije Kejžar, odhajajoče direktorice Doma Petra Uzarja , kjer je film tudi nastal, je bilo konec marca v ljubljanski Kinoteki. Ob tem so na omizju o demenci spregovorili: predsednica Spominčica, Štefanija L. Zlobec, dr. Jana Mali, profesorica s Fakultete za socialno delo, Romana Turk, priznana in priljubljena tržiška učiteljica v OŠ Tržič – tokrat v vlogi svojke, Slavka Keršič, negovalka z nasmehom na enoti Deteljica in dr. Anamarija Kejžar, v.d. direktorica tržiškega doma starostnikov, zelo spretno pa ga je vodil Bojan Veselinovič. Avtorski film »Ne pozabi name« je dokumentiral dan človeka z demenco, ki živi v domu za starejše občane. V domu in okolici doma se je v zadnjih letih na podlagi izobraževanj in celostne oskrbe stanovalcev z demenco razvilo drugačno razmišljanje in drugačen odnos, ki spoštuje pravice stanovalcev in ohranja njihovo dostojanstvo. Res je to, kar pravi avtor filma Sanjin Švajger, da se o domovih starostnikov poroča največkrat le, ko je v njih nekaj narobe. Film Ne pozabi name pa je nedvomno izjemno pozitiven in eden ključnih prispevkov za večjo osveščenost o življenjskem svetu, razmiš­ljanju in čustvovanju človeka z demenco. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo in razumevanje ter računske, učne in govorne sposobnosti in sposobnosti presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov z demenco, ki postaja čedalje večji zdravstveni, socialni in ekonomski problem vedno

več. V Sloveniji je število obolelih ocenjeno 40.000, zanje pa skrbi približno 100.000 svojcev ter zdravstvenih in socialnih delavcev – ob dejstvu, da zdravimo demenco le pri vsakem 4. bolniku z demenco. Ostali se namreč zaradi sramu, strahu ali stigme ob začetnih težavah (se ne znajdejo več v običajnih situacijah, ne vedo, kaj so delali danes, ponavljajo ista vprašanja, idr.), ne odločijo za obisk pri zdravniku, dokler svojci ne zaznajo, da je nekaj resno narobe - takrat pa bolezen že napreduje. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu živi okoli 50 milijonov ljudi z demenco, pri čemer naj bi se število v prihodnjih 20 letih podvojilo! Na omizju je predsednica Spominčice Štefanija L. Zlobec poudarila naslednje: »Oskrba bližnjega je zanje breme, ki ga zmorejo le s pomočjo skupnosti. Svojcem veliko pomeni že, če jih nekdo informira o značilnostih bolezni, njenem poteku in možnih zapletih.« V Tržiču nudi informacije in pomoč Dom Petra Uzarja. V jeseni bodo pričeli z aktivnostmi projekta Gerobus, v okviru katerega bodo vključene občine, ki so pristopile k projektu doma, to so Šenčur, Bohinj in Tržič. Premiera filma v Tržiču bo 7. maja 2019 ob 19. uri v Kulturnem domu.

12

aktualno

Gutenberški dnevi ANŽE BIZJAK, FOTO: LUKA RENER

V letu 2018 je kulturno-umetniško društvo Ampus pričelo z urejanjem gutenberškega posestva nad Bistrico pri Tržiču. Ruševine nekdaj mogočnega gradu Altgutenberg so že davno tega utonile v pozabo. Po kar nekaj stoletjih propadanja, nekaterih neuspelih poizkusih obnove in nemilosti matere narave so v lanskem letu ruševine zopet doživele vsaj kanček nekdanje slave. V začetku leta 2018 je društvo Ampus v sodelovanju z Občino Tržič odstranilo nepotrebno rastje znotraj obzidja in lokalno odprlo pogled na veduto Tržiča. Izdelala se je projektna naloga s premišljeno zastavljenimi smernicami in cilji same obnove, ki med drugim že za leto 2019 načrtujejo konservatorsko-restavratorske posege na notranjem delu vzhodnega zidu in novo, pohodnikom bolj prijazno, dostopno peš pot. Obenem se je društvo zavezalo k izpeljavi dogodkov na grajskem pobočju. V ta namen so člani društva znotraj ruševin postavili nekaj lesenih podestov, ki pripomorejo k izvedbi raznoraznih dogodkov in hkrati opozarjajo ter varujejo obiskovalce pred skritimi nevarnostmi. Postavile so se zaščitne ograje, pod gradom se je naredil nasip, od nasipa do gradu pa so se izdelale okolju prijazne stopnice iz naravnega materiala.

lodije. V zadnjem času skupina aktivno spaja »keltsko« tradicijo z našo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo, ki je precej bolj bogata kot bi si lahko mislili. Na koncertu bodo obiskovalci tako lahko slišali že nekoliko pozabljene zvrsti naše ljudske glasbe kot so npr. mafrina, mazurka, štajeriš in šaltin. V soboto, 20. maja, bo med 9. in 19. uro, potekal srednjeveški dan, ki se bo pričel s sveto mašo v cerkvi sv. Jurija, nato pa se bo pester program nadaljeval vse do večernih ur na pobočju samih ruševin. Obiskovalci si bodo lahko ogledali najrazličnejše orožje in bojno opremo, se preizkusili v lokostrelstvu, metanju nožev in sekir, odigrali kakšno srednjeveško igro, ogledali lutkovno predstavo o zakleti grajski gospodični, za tiste najbolj pogumne pa bo potekal tudi viteški turnir za otroke in odrasle z bogatimi nagradami. Do parkirišča pod cerkvijo sv. Jurija bodo vodili smerokazi, od tam naprej pa do gradu vodi nekaj minutna peš pot, za katero priporočamo primerno pohodniško obutev. Kulinarična ponudba bo ponujala srednjeveško jedačo in pijačo, našel pa se bo tudi kak spominek za domov. V primeru slabega vremena se bo koncert skupine Noreia prestavil v Kulturni center Tržič, prireditev 18. maja pa se bo prestavila na 25. maj.

Društvo Ampus je v sodelovanju s KS Bistrico pri Tržiču, Agrarno skupnostjo Bistrica pri Tržiču, Občino Tržič, Župnijo Svete Marije Goretti, Mestno kavarno, L. D., Polona Brodar s.p., PGD Bistrica pri Tržiču, ZVKD, enoto Kranj in mnogimi drugimi, ki se jim na tem mestu zahvaljuje za pomoč in zaupanje, na pobočju gradu Altgutenberg v mesecu juniju 2018 prvič organiziralo Gutenberške dneve kot celodnevni srednjeveški dogodek. Zaradi nepričakovano velikega obiska in pozitivnega odziva ljudi, ki so opazili vložen trud, tako kulturno-umetniško društvo Ampus v letu 2019 zopet pripravlja Gutenberške dneve 17. in 18. maja. V naravni idili, odeti v srednjeveško kuliso in s poudarkom na ruševinah nekdaj mogočnega gradu, bodo obiskovalci popeljani v čas visokega in poznega srednjega veka. V petek, 17. maja., bo prireditev potekala v popoldanskem času med 19. in 22. uro. Osrednji dogodek tega dne bo koncert petčlanske zasedbe glasbenikov Noreia, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske me-

Center za socialno delo Gorenjska, enota Tržič išče nove skrbnike ANDREJA LORBEG

Centri za socialno delo v okviru nalog, ki so nam poverjene kot javna pooblastila, urejamo tudi skrbništvo, katerega namen je varstvo osebnosti ter zaščita premoženjskih ter drugih pravic in koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo. Pod skrbništvo se postavi mladoletno osebo, ki nimam staršev ali zanje starši ne skrbijo in odraslo osebo, katera ne zmore več sama ščititi svojih pravic in koristi. Lahko pa se osebi postavi skrbnika le za določeno vrsto opravil (plačevanje računov, določene upravne zadeve, dvigovanje priporočenih pošiljk in drugo). Če je le mogoče, se za skrbnika imenuje sorodnika ali osebo, kateri varovanec zaupa, vendar je v času razkroja družinskih vred­ not, vse manj sorodnikov pripravljenih poskrbeti za svojce. Da solidarnost nima cene, potrjuje tudi obstoječa zakonodaja, ki skrbništvo opredeljuje kot prostovoljno in častno, kljub temu, da je skrbnik dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

To ne pomeni, da je skrbnikova dolžnost sprejeti varovanca na svoj dom in neposredno izvajati skrb zanj, se pa od njega pričakuje, da za varovanca uredi vse potrebno, da se potrebna skrb zagotovi (npr. organizacija vsakodnevne pomoči, namestitve v dom, itd.), pri čemer se upošteva tudi varovančeva volja in želja. Če ima skrbnik z izvajanjem nalog skrbnika upravičene stroške, ima tudi pravico do povračila le-teh, o čemer ob pregledu skrbnikovega poročila, odloča center za socialno delo. V kolikor ocenjujete, da imate lastnosti, ki pritičejo skrbniku, ste vestni, zavzeti, vas v življenju vodi socialni čut in bi vam zadovoljstvo ob dobrem delu za sočloveka odtehtalo plačilo, se obrnite na Center za socialno delo Gorenjska, enota Tržič, Usnjarska ulica 3, 4290 Tržič oziroma na tel. številko 04/5971200.

med ljudmi

13

Ob 8. marcu in materinskem dnevu v Lešah KATJA VRANIKAR, FOTO: SEBASTIJAN IVE

V prostorih bivše šole Leše smo 8. marca počastili oba marčevska praznika, dan žena in materinski dan. Skupna organizacija s KUD Leše, KS Leše in KS Brezje je stekla na pobudo skupine Leske.

KS Brezje Izidor Arih, ki pa je spoštovanje do vseh udeleženk pokazal skupaj s predsednikom KS Leše, namreč vse udeleženke prireditve so bile obdarovane s pisanimi trobenticami.

Star pregovor pravi, da kjer je volja, tam je pot. Res je. Vsi nastopajoči, predvsem pa otroci, so pokazali veliko dobre volje pri pripravi programa in organizaciji prireditve.

Vseh nastopajočih je bilo 40. Petnajst otrok Mladinsko gledališke skupine KUD Leše je zaigralo igrico Od kod si kruhek. Otroci so prireditev obogatili s pevskimi, instrumentalnimi nastopi in recitacijami. Posebej za ta dogodek je članica skupine Leske Silva Potočnik napisala pesem Mama je največja dama.

To, da smo se zbrali na prireditvi v tako velikem številu, kaže na spoštovanje vseh žensk, mamic, babic, prababic, ki je bila prireditev namenjena. Prav zagotovo so bili otroci in vsi nastopajoči veseli številnih obiskovalcev iz obeh KS. S svojim obiskom sta vse udeležence počastila tudi župan mag. Borut Sajovic ter predsednik KS Leše Sebastijan Ive s svojima soprogama, opravičil se je predsednik

Otroci folklorne skupine Nageljčki, pod vodstvom Marjete Bitenc iz vrtca Brezje, so odplesali nekaj plesov in nas popeljali v preteklost, v čas otroškega odraščanja na vasi. Pesem nas povezuje … in to smo skupaj dokazali na koncu prireditve, ko smo po

nastopu skupine Leske, ki so nam zapele dve narodni Nabrala bom šopek cvetja in Navzgor se širi rožmarin ter Slakovi pesmi Lunca, vsi nastopajoči skupaj, s spremljavo dveh harmonikarjev Kristijana Razingerja in Janeza Kavčiča zapeli Mamica je kakor zarja. Ob tej točki se je marsikomu zganilo srce, kar nekaj obiskovalcev pa je z nami odpelo pesem do konca. Hvala vsem nastopajočim za njihov trud in veliko podarjenega prostega časa, hvala tudi vsem, ki so pomagali pri organizaciji dogodka. Sledilo je druženje ob domačih dobrotah in petju.

Materinski dan v Kovorju SIMONA KRIŽAJ, FOTO: FRANCI SMOLEJ

28. marca 2019 smo v Domu krajanov pripravili prireditev ob materinskem dnevu. Na prireditvi so sodelovali vsi učenci PŠ Kovor in vrtčevska skupina otrok, ki od jeseni gostuje v našem Domu. Najprej so nam učenci pevskega zbora zapeli tri pesmi, potem pa so se otroci iz vrtca predstavili s plesom, učenci PŠ Kovor pa od prvega do petega razreda s plesi, recitacijami, angleškimi pesmimi in pesmicami, ki so jih učenke o svojih mamicah napisale same. Predstavili so se tudi z dra-

matizacijo igrice Če dedek ne zna pripovedovati pravljic, ki jo priredila učenka Ema Borojevič in z igrico v nemščini, ki so se jo naučili pri izbirnem predmetu. Nastop učencev so zaključili plesalci, ki obiskujejo plesni krožek in plešejo pod okriljem Plesnega kluba Tržič. Na koncu je predsednik KS Kovor Franci Smolej pozdravil vse navzoče ter materam in ženskam čestital ob prazniku. Vse mamice in ženske je KS obdarila še z lončnico, nastopajoče pa pogostila s sladkimi priboljški.

Blagoslovili Tomosove mopede MILANKA ULČNIK, FOTO: MILANKA ULČNIK

Na Brezjah pri Tržiču smo v sodelovanju z R-bar v marcu organizirali 4. blagoslov Tomos mopedov. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velika. Našteli smo 134 mopedov. Prišli so iz Gorenjske, Primorske ter Dolenjske. V imenu Občine Tržič je podžupan Dušan Bodlaj pozdravil vse zbrane, prav tako predsednica KS Brezje pri Tržiču Tanja Smolej, ter Janja Budič, predsednica AMD Tržič. Program smo popestrili z igrami in druženjem, pridružile so se nam tudi dekleta iz plesne skupine Country Čebele iz Begunj. Ob 12. uri nam je župnik iz Kovorja Ivan

Potrebuješ blagoslovil mopede za srečno in varno vožnjo. Zahvala gre vsem sponzorjem, ki so na različne načine prispevali, da je prireditev uspela. To so: Občina Tržič, KS Brezje pri Tržiču, R bar, Avto hiša Šivic, Casa Latina Tržič, Frizerstvo Mir-

jana Brešič, Valentin in Daniel Kokalj, Bar Košuta Križe, Gostišče Pr Smuk, Podjetje AB Tokos, Koča na Dobrči, d.d. Stane Marolt, Blaži Tim. Zahvala pa gre tudi PGD Brezje pri Tržiču in pa prostovoljnim članom TOMOS TRŽIČ.

14

med ljudmi

Druženje in sodelovanje s krajani – glavni nalogi nove ekipe ANŽE PERČIČ, FOTO: TOMAŽ GREGOREC

Na lokalnih volitvah 2018 je Krajevna skupnost Senično izvolila novo vodstvo. Vodenje smo prevzeli Marjana Zupan (predsednica), Tomaž Gregorec (podpredsednik), Anže Perčič (tajnik) in Maja Vilfan (članica). V začetku leta smo vse občane povabili na Zbor krajanov KS Senično, kjer smo se vsem prisotnim predstavili in jim na kratko opisali plan dela za leto 2019. Na zboru je bil prisoten tudi župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic in oba podžupana. S strani vaščanov smo prejeli veliko pobud in tudi nekaj vprašanj. Trudili se bomo, da jih bomo v čim večjem obsegu realizirali. Otroško pustno rajanje je bil prvi projekt nove ekipe. Otrokom iz vasi smo v nedeljo, 3. marca, priredili nepozabno zabavo. Našemljeni v maškare so se preizkusili v

različnih igrah, kot so nošenje »surovega« jajca na jušni žlici, kegljanje, plesanje, pokanje balonov … Po zabavi in norenju so vsi otroci, starši, dedki in babice za nagrado dobili velike krofe. Nekaj dni za tem, 8. marca, so na svoj račun prišle vse mame, žene, punce. Za njihov praznik smo jih povabili na druženje v dom krajanov, kjer jim je Špela Mezek Kopač pripravila potopisno predavanjem o vroči in romantični Španiji. Ob konci druženja so vse udeleženke dobile v spomin manjše darilo.

niral se bo podor v Zavovki, postavile se bodo dodatne razsvetljave itd. Sodelovanje in druženje obrodi veliko dobrih rezultatov in novih prijateljstev. Člani sveta Krajevne skupnosti Senično se bomo trudili sodelovati z vaščani, jih poslušati in v najboljših močeh izpolniti njihove želje. Za vprašanja in pobude smo dosegljivi na ks.senicno@gmail.com.

Poleg druženja je pomembno sodelovati z vaščani in prisluhniti njihovim potrebam. Na pobudo vaščanov bomo v sodelovanju z občino v tem letu postavili koše za pasje iztrebke, na nekaterih mestih v vasi bodo postavljene table z omejitvijo hitrosti, sa-

Podelitev priznanj na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani BREDA KOŠIR, FOTO: OSEBNI ARHIV BREDE KOŠIR

V petek, 8. marca 2019, so na Zdravstveni fakulteti obeležili 10. obletnico preoblikovanja v Zdravstveno fakulteto ter 100-letnico Univerze v Ljubljani. Na prireditvi sta bila slavnostna govorca rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Podelili so priznanja najboljšim študentom za uspeh pri študiju v preteklem

študijskem letu, priznanja za obštudijsko dejavnost in priznanja najzaslužnejšim sodelavcem Zdravstvene fakultete ter part­ nerskim institucijam. Med nagrajenimi študenti je bila tudi Bistričanka Breda Košir, ki je prejela priznanje za najboljši uspeh v 2. letniku za študijsko leto 2017/2018 na oddelku za Delovno terapijo. To je še en dokaz, da Tržičani zmoremo marsikaj.

Bredi Košir za priznanje za najboljši študijski uspeh čestita tudi Uredniški odbor Tržičana!

Delam zastonj? Prostovoljstvo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja EVA MARŠIČ

Že šesto leto v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja izvajamo projekt prostovoljnega dela. Od 2017 smo vpisani v Ajpesov Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, najdete nas tudi na spletnih straneh Slovenske filantropije. Kaj je prostovoljsko delo in kdo je lahko prostovoljec? To je delo, ki ga opravlja posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist. Je dejanje svobodne volje in brez pričakovanja materialne koristi. Načeloma je prostovoljec lahko vsak ne glede na starost, spol in družbeni položaj. Prostovoljec je pripravljen del svojega prostega časa porabiti za prostovoljsko pomoč ljudem v stiski ali organizacijam, ki potrebujejo dodatno pomoč. Prostovoljsko delo si v večini posameznik prilagodi sam glede na starost, zmogljivosti in čas, ki ga ima na voljo. Oprav­ljanje prostovoljskega dela ni koristno le za osebo ali organizacijo, ki pomoč pre-

jema. Predvsem je koristno tudi za samega prostovoljca. Zlasti je pomemben občutek, da je prostovoljec kot član skupnosti koristen člen, opravljanje prostovoljnega dela v ljudeh vzbuja občutek spoštovanja, spodbuja razumevanje ljudi in izboljšuje vsesplošno kvaliteto življenja. Razen z zakonom določenih nekaterih povračil sredstev, ki nastajajo v zvezi s prostovoljnim delom, prostovoljno delo ni plačano. Kljub temu se zanj odloča vedno več ljudi. Pozitivni učinki na prostovoljca in skupnost včasih pač niso merljivi z denarjem. V knjižnici se je v zadnjih treh letih zvrstilo 15 prostovoljcev, opravili so 2.725 prostovoljnih ur. Nekateri so vztrajali daljši čas, nekateri krajši, nekateri se vračajo. Seveda ne smejo in ne morejo opravljati strokovnih nalog bibliotekarjev, so pa v izjemno pomoč pri vsakdanjih manjših ali nenačrtovanih nalogah, ki jih v knjižnici ne manjka.

O svojem delu kratki izjavi podajata dva »trenutna« prostovoljca. Prostovoljka Barbara: »Prostovoljstvo mi veliko pomeni. Sem brezposelna in spadam v skupino težje zaposljivih ljudi. S svojim delom se počutim koristno. Nekaj koristnega narediš tudi zase, greš od doma, da ne zapadeš v depresijo, da si med ljudmi, s katerimi se dobro razumeš. Med ljudmi, za katere veš, da se lahko nate zane­ sejo in da delo dobro narediš. Svoje delo z ve­ seljem opravljam in rada prihajam vsak dan v knjižnico.« Prostovoljec Miha: »S prostovoljstvom v knjižnici se ukvarjam že kar nekaj časa zato, ker me to veseli, me sprošča in mi daje do­ datno samozavest. S tem si krajšam čas. Rad pospravljam, popravljam in zavijam knjige, med tem delom pa najdem tudi gradivo zase, ki ga z veseljem vzamem domov in preberem.«

med ljudmi

15

Zahvala Mariji Janc, dosedanji predsednici Krajevne organizacije Rdečega križa Podljubelj JANA ANZELJC, FOTO: JANA ANZELJC

Na rednem letnem zboru KORK Podljubelj, ki je bil 23.2.2019, smo se zahvalili dolgoletni predsednici Mariji Janc. Poslovila se je kot predsednica te organizacije, zamenjala pa jo je Jana Anzeljc. Marija Janc se je na svoji življenjski poti srečevala s stiskami ljudi, kar jo je spodbudilo, da se je vključila v članstvo Rdečega križa. Kot prostovoljka se je pred več kot petinpetdesetimi leti vključila v to humanitarno dejavnost, da bi pomagala sočloveku. Marija Janc je zadnjih 24 let delovala kot predsednica KORK Podljubelj. Z ostalimi članicami si je vseskozi prizadevala pomagati ljudem, v prvi vrsti krajanom Pod­ ljubelja in širše. Pri tem ji je pomagal tudi

njen mož Franc Janc. Bil ji je v oporo, da je v KS ta organizacija živela in je živa še danes. S pomočjo in prostovoljnim delom v kraju je dajala zgled tudi mlajšim, da so se vključili v to organizacijo. Kljub številnim težavam pa se je vedno zavzemala za prepoznavnost tudi v okviru območnega združenja RK Tržič. Vedno motivirana in pripravljena pomagati je to dokazala tudi ob zadnji ujmi, ki je prizadela del Tržiča in Jelendola. Organizirala je zbiranje pomoči s pomočjo prostovoljk. Poleg materialnih sredstev so krajani prispevali tudi denarna sredstva za prizadete in s tem pokazali, da jim je mar za sočloveka. Solidarnost in pomoč se je ponovno pokazala v pravi luči in prav je tako. Dobro delujočo krajevno

organizacijo Rdečega križa Podljubelj je prepustila novi predsednici. Za svoje dolgoletno delo je prejela tudi številna priznanja in pohvale. V imenu Območnega odbora Rdečega križa Tržič se je Mariji Janc zahvalil tudi predsednik Igor Grguraš.

Praznovanje, kot ga še ni bilo in ga še dolgo ne bo IVANA VALJAVEC

In kaj in kje smo praznovali, ne boste verjeli: 90-letnico Simona Primožiča na Kriški gori. Rojen je bil v Pristavi, v družini sedmih otrok, hodil v šolo v Križe in v meščansko šolo v Tržič, šolanje pa je zaključil na elektro fakulteti v Ljubljani. Dolga leta je opravljal zahtevne naloge v Iskri v Ljub­ ljani in bil v službi ustvarjalen in ob tem neskončno užival. Že sam rojstni kraj, ga je navduševal za šport, prvič je bil na Kriški gori pri štirih letih, na Triglavu pri štiriindvajsetih letih. To je bil takrat pravi dogodek, saj so uporabljali različna prevozna sredstva. Lotil

se je tudi turnega smučanja preko Velega polja in Komne, sicer pa se je smučal na Zelenici in v Hrastah in še danes hodi na smučanje na Črni vrh nad Cerknim. Res so to bili veseli časi, bili so prijatelji, in danes mu je težko, ker so mladostni prijatelji že odšli med zvezde. Dva otroka in vnukinje so se razpršile po svetu, žena s katero je bil poročen 60 let, je že odšla, od ožjih sorodnikov je živa samo še ena sestra. Praznino za preminulimi prijatelji si je izpopolnil z novimi prijatelji na Kriški gori, še posebej s tistimi, ki se tam zbirajo v zgodnjem nedeljskem jutru. v letu 2018 je

opravil 206 vzponov na Kriško goro in zasedel drugo mesto v razvrstitvi za lovoriko Junak Kriške gore. V tridesetih letih se je nabralo približno 2500 vzponov. In kako je Simon na poti na Kriško goro oblečen: majica brez rokavov, pozimi kapa in rokavice in srajca okoli pasu. Čez dan bere, rešuje križanke in hodi na sprehode. Skratka, aktiven vse življenje, čeprav je prebolel številne poškodbe in tudi bolezni. Zdravniki so mu vedno svetovali gibanje in počitek po potrebi. Nima nobenih zdravil in ima vozniško dovoljenje brez omejitev. Skratka izjemno bogato in pestro življenje.

V koreninah je srce Slovencev; drevo lahko posekaš, a korenin ne moreš LADO SREČNIK, FOTO: MITJA DOBRE IN LADO SREČNIK

Dom starostnikov v Bistrici pri Tržiču se imenuje po udeležencu oktobrske revolucije, revolucionarju in prvoborcu Petru Uzarju. Zgrajen je bil pred 40 leti. V domu je v spomin nanj spominska soba, Uzarjeva soba. Peter Uzar je odšel leta 1977. V domu je bila od leta 1986 do 1996. leta tudi njegova žena Kati. Sedaj je v domu od leta 2016 njun sin Boris Uzar, ki je ne dolgo tega praznoval svoj 93. rojstni dan. Je na vozičku, kljub temu njegovo gibanje v domu ni omejeno. Dom Petra Uzarja je sprejel kot svoj novi dom, čeprav malo z grenkim priokusom, da ostaja vedno bolj

sam. Njegovi bližnji odhajajo, ravno tako prijatelji. Zadovoljen je s toplino in uredit­ vijo doma. Boris Uzar, ki je edini preživeli interniranec skupnosti internirancev Dachau na Gorenjskem, se je 2. aprila 2019 udeležil pogovora taboriščnic in taboriščnikov koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne z dijakinjami in dijaki pri predsed­ niku Republike Slovenije Borutu Pahorju. Srečanje je bilo v veliki dvorani predsedniš­ke palače v Ljubljani.

Več na: www.trzic.si/trzican

16

v središču

Tržiški gorski reševalci

»Tega, kar počnemo mi, ni mogoče plačati« DOMINIKA AHAČIČ, FOTO: VILI VOGELNIK

»Nismo tako pompozni in razpoznavni, da bi se nas videlo na daleč, naredimo pa marsikaj,« tržiške gorske reševalce na kratko predstavi njihov predsednik Janez Primožič. Ko se nam v hitrem tempu sodobnega življenja včasih zdi, da so moderni odnosi res le tekmovanje v tem, komu je bolj vseeno, se ob stiku z ljudmi, kot so gorski reševalci zaveš, da vsem, hvala bogu, še ni. Kdo ste gorski reševalci? Preprosto povedano smo to tisti, ki rešujemo v gorah. To smo ljudje, ki smo se v življenju z gorami tako povezali, da smo se tam naučili varno gibati. Smo prostovoljci, ki smo pripravljeni ljudem profesionalno pomagati. Profesionalizacija namreč ni povezana samo z denarjem. Veliko ljudi tega ne razume, pozabljajo, da se mora vsak pripeljati na zborno mesto, vsak si mora vzeti čas … to ni nekaj samo po sebi umevnega. Povprečno vsak izmed naših članov letno naredi 200 ur prostovoljnega dela. Najbolj pa nas zaboli, če nam kdo reče, »saj ste plačani za to«. Nismo, pa naredimo to z veseljem. Koliko članov ima Društvo Gorske reševalne službe Tržič? V Tržiču je trenutno 38 članov s pripravniki vred. Imamo še zas­ lužne člane, ki pa niso več aktivni. Je to dovolj? Normativ, ki ga je dala država, je 26, kar je občutno premalo. Mislim, da je sedanja številka dobra, a lahko bi nas bilo več. Omenili ste, da imate pripravnike. Kako postane nekdo gorski reševalec? Načeloma naj bi bil to nekdo, ki je že član alpinističnega odseka Tržič. Torej naj bi iz alpinističnih vrst prestopil k nam. Včasih se zgodi kakšna izjema, denimo pri zdravnikih. A vsak je imel neka znanja, ki so pri nas dobrodošla. Najprej si torej tri leta pripravnik, udeležuješ se vaj, pri nas pa tudi že reševanj. Sčasoma sprejemaš vse več odgovornih odločitev. Po tem sledi izpit pred državno komisijo. Naši imajo privilegij, ker nas je kar nekaj Tržičanov članov te komisije. Lahko jim povemo, kaj konkretno morajo znati. No, po drugi strani pa se zato pričakuje, da je njihovo znanje še na višji ravni. Po treh letih torej posameznik pridobi naziv reševalec, kar pomeni, da je usposobljen za to delo in da ga lahko odgovorno opravlja. Eni se žal te odgovornosti premalo zavedajo, več dajo na značko ter čast in slavo, ki jo le-ta prinese.

Kaj vse zajema vaše delo? Nismo tako pompozni in razpoznavni, da bi se nas videlo na daleč, naredimo pa marsikaj. Usposobljeni smo za reševanje na težko dostopnih in nedostopnih terenih, torej povsod izven urbanega okolja, kjer se za nujno medicinsko pomoč zadeva konča. Rešujemo tam, kamor reševalno vozilo ne more, tam, kamor je treba peš oziroma Janez Primožič s helikopterjem. Ponavadi se ljudje premalo zavedajo, kaj vse naredi gorska reševalna služba. Naše delo ni povezano samo z gorami, delujemo tudi v gozdovih, pri gozdarskih nesrečah, iščemo gozdne »izgubljence« … Zadnja leta vse več promovirajo gorski turizem in kolesarjenje v Tržiču, del te zgodbe smo tudi mi. Marsikdo se tega premalo zaveda. Ste jezni, če ljudje zaidejo v nevarnost po neumnosti? Na te stvari ne gledamo tako. Mi nismo tisti sodniki, to je naloga policije, ki lahko nekomu, ki počenja neumnosti, tudi naloži kazen. Je pa prav, da mi ljudi podučimo. Zato imamo čez leto tudi veliko preventivnih akcij – pripravimo dejavnosti za otroke v vrtcih, organiziramo dan varstva pred snežnimi plazovi … Kolikokrat na leto posredujete? Lani smo imeli 28 reševanj, kar je pod našim povprečjem, s čimer smo seveda zadovoljni. Letos smo posredovali sedemkrat. Vas je kdaj strah? Seveda je fante strah, do določene mere je to dobro, saj to pomeni, da bodo previdni. Problem je bolj v tem, ker doma pustijo otroke, žene … svojce, zato da greš reševat nekoga, ki se je pones­ rečil. Takrat greš od doma in velikokrat je nevarno, zato tega ni najlažje narediti. Ključnega pomena je torej tudi podpora družine, kajne? Vsekakor. Tisti, ki nima podpore doma, je težko gorski reševalec. Mi se z domačimi lahko dogovorimo, kaj bomo delali zvečer, a če zazvoni pozivnik, grem v akcijo. Ne vem, kdaj pridem nazaj. In to morajo domači razumeti. Včasih se stvari zapletejo, reševanje se zavleče v ure, fantje ponavadi delajo 6 do 8 ur. Poleg intervencij pa imamo seveda reševalci tudi čez leto veliko vaj in drugih aktivnosti, za katere si moramo vzeti čas.

v središču Pa imate možnost za psihično pomoč? Ljudje z alpinističnih vrst imajo oziroma imamo glavo drugače obrnjeno, razmišljamo drugače. Poleg tega pa se psihična priprava gradi na področju medsebojnega zaupanja in spoštovanja, ki sta tudi kazalnika za merjenje kakovosti našega dela. Mi smo prijatelji, družimo se tudi v prostem času. Zaupanje med nami je na visokem nivoju, to pa je tudi pogoj za izvedbo reševanj. Gorska reševalna zveza Slovenije nam sicer ponudi tudi zaupnike, ki so se šolali za to. K njim se lahko zatečemo, če so bile situa­ cije, s katerimi smo se soočili, preveč stresne. Predstavljam si, da redkokdo izmed pogumnih reševalcev prizna, da potrebuje tovrstno pomoč. Se motim? Res je. Dolga leta sem tudi jaz mislil, da smo taki »jacki«, da se nas nič ne dotakne. A dejstvo je, da se stresne situacije nabirajo v nas. Včasih res potrebuješ nekoga, da se pogovoriš z njim. Pri tem vsekakor pomaga ta čustvena vez, ki med nami zraste iz zaupanja. To sem dokazal tudi v svoji magistrski nalogi. Zakaj ste se odločili, da postanete gorski reševalec? Ko sem začel plezati, sem bil prepričan, da nikoli ne bom gorski reševalec. Da je to družba starih, debelih »fotrov«, ki itak nikamor ne morejo. Plezali smo težke smeri in sčasoma sem začel razmišljati, kdo me bo tu rešil, če se mi kaj zgodi. Gorski reševalci torej le niso tako zelo slabo fizično pripravljeni … skozi to razmišljanje je potem dozorela odločitev. Jaz imam sicer drugačno življenjsko pot. Najprej sem bil gorski reševalec, potem pa sem se za to odločil tudi poklicno. V čem je čar vašega dela? To je podobno, kot tista reklama za mastercard, ko na koncu nekdo reče: To je neprecenljivo. Tega, kar mi počnemo, ni mogoče plačati. Včasih so stvari res enostavne in bi se jih dalo plačati, recimo delo na uro. Večkrat pa gredo zadeve na rob … narediš nekaj, kar sicer verjetno ne bi. To so res neprecenljive stvari, da lahko

17

rešujemo človeška življenja, je pravzaprav nagrada. Čar našega dela je torej vsekakor dejstvo, da delamo dobro za druge. Omenili ste že, da ste tudi po poklicu reševalec oziroma magis­ ter zdravstvene nege. Ste vodja reševalne službe v Zdravstvenem domu Tržič. Kaj pa vaši fantje, kaj delajo poklicno? Fantje delajo najrazličnejše stvari. Tisti, ki smo v zdravstvenih poklicih, smo redki. Imamo tri zdravnike in mene, s svojim zdravst­venim poklicem, kar je zelo dobro. Kakšni so izzivi, ki čakajo vašo ekipo v prihodnje? Čakamo nove prostore oziroma jih nujno potrebujemo. Pogodba na policiji nam poteče prihodnje leto. Na občinskem nivoju se je našel posluh, našli so se prostori v Pristavi, ki bi bili za nas primerni. Trenutno se prestavlja lastništvo prostorov na državo, na Upravo za zaščito in reševanje, ki nam jih bo potem opremila. Bojim pa se, da bo prenos lastništva in vse stvari, povezane s tem, kar dolgo časa trajal. Morda predolgo za nas. Ampak upam, da bo šlo tako, kot mi je obljubil župan. Sicer drugega plana za zdaj nimamo. Kaj pa na drugih področjih? Zame je izziv to, da ostanemo na tako visokem nivoju, kot smo sedaj. Mislim na pripravljenost, znanje, opremo in tudi odnose. Prav dobre odnose nam v mnogih društvih zavidajo. Pri nas imamo zadeve urejene, fantje delajo, sodelujejo, izpeljejo vse zadane naloge, ne samo reševalne. Res so pridni, jaz jih lahko le hvalim. Res si želim, da se ne bomo kregali. To je vredno veliko več kot neki prostori.

Varno gibanje v gorah Ogromno ljudi po novem hodi v gore. Včasih so obiskovali samo Kamnek, zdaj pa jih srečujemo tudi drugje. To je postalo popularno. Problem pa je, ko ljudje v svoji okolici vidijo pomlad, zato se temu primerno oblečeni podajo tudi v hribe. V tržiškem okolišu pa so vrhovi višji od 2000 m, tam je še zima. In ta zima bo trajala tudi še meseca maja, morda tudi junija. Zato naj se ljudje pred odhodom v hribe oziroma gore dobro seznanijo z razmerami, ki jih čakajo. Temu primerno naj bodo opremljeni, seveda pa ne smejo preceniti svoje kondicijske pripravljenosti. Če pa bi želeli priti do poglobljenega znanja o varnem gibanju v gorah, imamo v občini dve planinski društvi, na kateri se lahko obrnejo.

18

kultura

Četrt stoletja tržiške Zarje SAŠA PIVK AVSEC, FOTO: TONI ČEBRON

Ansambel Zarja iz Tržiča letos praznuje 25. letnico delovanja. Prvi nastop so člani imeli konec januarja 1994, ko so na Pokljuki igrali na srečanju diplomatov in politikov. Njihova prva lastna skladba nosi naslov Naša mama, poseben pečat ansamblu Zarja pa pušča gorenjsko narečje. Največ besedil je za zasedbo napisal Franc Ankerst, plodno je sodelovanje s Francijem Šarabonom. Ponosni so na uspehe, ki so jih dosegli na festivalih domače glasbe in gostovanja v tujini. »V petindvajsetih letih delovanja je ansambel Zarja doživel veliko lepih trenutkov na raznih igranjih, bilo je veliko festivalov, dosegli smo lepe uspehe, sodelovali smo z dobrimi tekstopisci in avtorji me­ lodij. Veseli smo, da smo ostali skupaj in ustvarili veliko lepih skladb, ki jih ljudje radi poslušajo,« pravi vodja zasedbe in avtor številnih melodij Drago Primožič, ki so mu najbolj pri srcu skladbe Dragocen dariv, Mlada Gorenjka in Mamna peka, napisane v gorenjskem narečju.

na ohcetih in priznam, sem ter tja kdaj pomislili, da bi končali z igra­ njem. A je prav, da smo nadaljevali z glasbo, saj nas ljudje še vedno vabijo na igranja,« sklene razmišljanje Drago Primožič. Pri Zarji poje njegova žena Sonja Primožič. Sonja, Drago, Mirko in Igor so tudi dobri prijatelji. »Včasih je tre­ ba tudi potrpeti, a dihamo isti zrak in smo radi skupaj,« pravi kitarist Igor Soklič. Tako kot večina stvari v življenju, imajo tudi člani ansambla Zarja svoja obdobja. Čutijo, da so trenutno spet v vzponu. Več delajo, imajo veliko energije in želje po nastopanju. Predvsem pa imajo široko srce in dušo, ki sta prisotna v sleherni pesmi. »Glasba je hrana za dušo muzikanta,« sklene kitarist Zarje Igor Soklič.

Četrt stoletja igranja je lepa doba za ansambel, ki je doživel le dve menjavi na mestu basista, zdaj ponovno nastopajo v prvotni zasedbi z basistom Mirkom Rozmanom. »V naših začetkih smo bili polni energije in motivacije. Imeli smo veliko željo po ustvarjanju, k čemur so nas gnali že festivalski nastopi. Za vsak festival smo pot­ rebovali novo skladbo ali dve, nastopili pa smo na Ptuju, Vurbergu, Števerjanu, na koroškem festivalu in večeru slovenskih viž v narečju. Zdaj pa delamo bolj počasi, sem ter tja posnamemo kakšno skladbo. V tem času smo postali starši, si ustvarili družine, gradili hiše, igrali

Ansambel Zarja se iskreno zahvaljuje Občini Tržič in Agenciji Media butik za vso pozornost, ki mu je bila izkazana na koncertu An flet'n večer, na katerem je Zarja nastopila kot osrednji gost. Iskrena hvala županu mag. Borutu Sajovicu za posluh, ki ga ima za tržiško kulturo. Iskreno hvaležni smo vsem našim zvestim poslušalcem, ki nam dovolijo, da jim z glasbo bogatimo njihov vsakdan in hvaležni družinskim članom, ki podpirajo naše veselje. Člani Zarje upamo, da bo glasba še dolgo del naših življenj.

Na Osnovni šoli Bistrica praznujemo 50 let Stezic in se veselimo izjemnega dosežka DINA PINTARIČ, FOTO: DINA PINTARIČ

Potujemo po stezicah časa s Stezicami … In čeprav nismo vsi na isti poti, skupna sled ostaja za nami. In to so naše Stezice – šolski časopis, ki nepretrgoma izhaja že 50 let. Pomembno obletnico in zgodbo, ki povezuje številne generacije učencev, urednikov in mentorjev spletamo že celo šolsko leto. V ta namen smo se učitelji in učenci pod njihovim mentorstvom pripravljali na izdajo posebne jubilejne številke, predvsem pa smo

svoje talente prikazali v sredo, 24. 4. 2019, na slavnostni prireditvi, ki jo tlakujemo vse od šolskega leta 1967/1968. Še posebej smo ponosni na izjemen dosežek učenke Julije Meglič iz 9. a razreda, ki je v soboto, 9. marca 2019, na Festivalu inovativnih tehnologij, ki je potekal na Fakulteti za računalništvo in informatiko in Fakulteti za Elektrotehniko v Ljubljani, na državnem tekmovanju iz predstavitev in sporočil, pod mentorstvom Dine Pintarič, z nalogo Praznujemo 50 let Stezic, dosegla 1. mesto in zlato priznanje. Pisana beseda ostane za vedno. In Stezice so dokaz, da to drži. Praznujete z nami. Na spletni strani www.trzic.si/trzican si lahko ogledate tudi zbirko naslovnic vseh preteklih Stezic, zbranih v posebno pesniško zbirko Metke Kavčič, in preberete prispevek Jožice Koder Predračunalniške Stezice. Na Osnovni šoli Bistrica pa je še do 9. maja 2019 na ogled razstava Stezice 50 let. Vabljeni!

kultura

19

Rastemo z glasbo v srcu FRANCI PODLIPNIK, RAVNATELJ GLASBENE ŠOLE TRŽIČ

»Glasba je dragoceno vzgojno sredstvo; mladina si v njej razvedri duha in oplemeniti srce.« Emil Komel Glasbena šola Tržič že 69 let skrbi za glasbeno vzgojo otrok v Tržiču. Z učenjem inštrumenta ali petja otroci pridobijo disciplino in vztrajnost, ki jim pomagata tudi kasneje na poti odraščanja. Kvaliteta pouka inštrumentov in petja se je od ustanovitve do danes vseskozi dvigovala in dosegla visoko raven glasbene vzgoje. Učenci glasbene šole dvakrat tedensko obiskujejo pouk inštrumenta ali petja in enkrat tedensko nauk o glasbi. Znanje, ki ga pridobijo pri individualnem pouku, uporabijo v različnih komornih zasedbah in orkestrih ter na številnih internih in javnih nastopih, koncertih ter drugih prireditvah. Na različnih tematskih koncertih, kot so: Božično-novoletni koncert, koncert ob slovenskem kulturnem prazniku, pustni nastop, nastop ob materinskem dnevu, učenci spoznavajo različne glasbene zvrsti, skladbe različnih obdobij in stilov.

Vljudno vas vabimo na

DAN ODPRTIH VRAT GLASBENE ŠOLE TRŽIČ

Uspehi na državnem in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov tudi letos niso izostali, saj so učenci glasbene šole posegali po visokih uvrstitvah. Do konca šolskega leta se bodo udeležili še nekaj tekmovanj, na katerih jim vsi želimo čim boljšo izvedbo svojega programa. Lepemu številu naših učencev, ki so nadaljevali glasbeno šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo sta se letos pridružila še obetavna učenka klavirja in učenec kitare smer jazz. Na letošnjem 48. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije v disciplini saksofon je v začetku marca na naši šoli tekmovalo 30 odličnih dijakov in študentov saksofona. Vsi tekmovalci in tudi mednarodna žirija so bili z izvedbo tekmovanja izredno zadovoljni. S pomočjo vseh zaposlenih na šoli in razumevanjem staršev nam je kljub prostorskim omejitvam uspelo izpeljati tekmovanje na visokem nivoju. Glasbena šola Tržič 22. maja 2019 ob 17. uri s kratkim nastopom odpira svoja vrata za vse otroke, ki jih zanima glasba. Na Dnevu odprtih vrat boste lahko dobili vse informacije v zvezi s šolanjem in vpisom v Glasbeno šolo Tržič. Šolsko leto bomo slavnostno zaključili 5. junija 2019 ob 19. uri z tradicionalnim koncertom v Kulturnem centru Tržič. Na koncertu se bodo predstavili naši orkestri in komorne skupine ter najboljši solisti. Vljudno vabljeni.

v sredo, 22. maja 2019, od 17. do 19. ure in VPIS v Glasbeno šolo Tržič za šolsko leto 2019/20. Prijave na preizkus glasbenih sposobnosti za vpis v glasbeno šolo bomo sprejemali v pisarni šole v: torek, 21. maja 2019, od 9.00 do 15.00 in sredo, 22. maja 2019, od 9.00 do 19.00 Prijava je možna tudi na spletni strani www.glasbena-sola-trzic.si, od ponedeljka 20. maja do petka, 24. maja 2019, do 12. ure. Za termin preizkusa glasbenih sposobnosti pokličite na tel. št. 04/59 80 700. Preizkus bodo kandidati opravljali v petek, 24. maja 2019, od 17. ure dalje po razporedu. Vpisujemo v naslednje oddelke: •

klavir,

•

godala (violina, viola, violončelo),

•

harmonika,

•

trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba),

•

kitara,

•

pihala (kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon),

•

tolkala,

•

petje.

VPIS JE OMEJEN. V predšolsko glasbeno vzgojo vpisujemo otroke, rojene leta 2014 (starost 5 let) in v glasbeno pripravnico, rojene leta 2013 (starost 6 let) brez preizkusa glasbenih sposobnosti v pisarni šole vsak dan v času uradnih ur do zapolnitve mest v oddelkih.

Martin Krpan – slovenski junak na odru SLAVKO BOHINC

Martin Krpan, ki ga je Levstik napisal leta 1853, je poleg Jurčičevega Desetega brata ena naših najbolj znanih ljudskih povesti. Ob 110-letnici se je dramatizacije lotil pisatelj Jože Vombergar, rojen v Cerkljah na Gorenjskem. Največja vrednost te dramatizacije je njegov jezik, ki je levstikovsko starinski, slovensko čist, narečno obarvan, zares ljudski. Krstno predstavo je Vombergarjev Martin Krpan doživel v Buenos Airesu. Vombergarjeva dramatizacija je v Sloveniji dokaj neznana, saj je bila napisana v Argentini. Takratni režim pa literarna dela Slovencev iz zamejstva ni sprejel. Tudi časovna dolžina omenjene komedije je preko 3 ure. Mi jo bomo nekoliko skrajšali na 150 min. Za KD Kruh je delo priredil David Ahačič, ki je tudi režiser predstave. V Sloveniji je izvedba te komedije zelo redka in bi jo lahko našteli s prsti ene roke. Vsi Slovenci imamo v glavi svojo sliko predstave. Ali si ji bomo približali in jim dopolnili pričakovanja? To je zelo zahteven moment gledališča. Scenske in kostumske zahteve so tudi velike, saj »slab« približek lahko le pokvari pričakovanja. Vse te zahteve so izziv našemu društvu in želimo, da bi s to igro pokazali kakovost naše gledališke skupine.

20

šport

Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih PETER KOŠIR, FOTO: KLEMEN DREMELJ

Najboljši slovenski plesalci in para plesalci so se 6. 4. 2019 udeležili državnega prvenstva v latinskoameriških plesih v Radljah ob Dravi. V kategoriji para ples combi 1 latin sta se pomerila tudi Tržičanka Breda Košir in njen soplesalec Miha Rednak. Osvojila sta naslov državnih prvakov! Breda in Miha plešeta v Plesnem klubu Zebra pod vodstvom trenerja Andreja Novotnyja. Skupaj plešeta malo več kot eno leto in sta si priplesala že kar nekaj izjemnih dosežkov – 1. mesto na državnem prvenstvu v

kategoriji para ples debitanti combi 1 v juniju 2018, na Malti sta v novembru 2018 postala zmagovalca v kategorijah para ples debitanti combi 1 – latin in para ples debitanti combi 1 – standard. Konec meseca se odpravljata na mednarodno tekmo v Cuijk na Nizozemsko. Pomerila pa se bosta v kategorija para ples amateurs combi 1 standard in combi 1 latin ter kategoriji world cup combi 1 latin.

Sinhrono plavanje PETRA KORENJAK MARČUN, FOTO: PETRA KORENJAK MARČUN

Sinhrono ali skladnostno plavanje je v Sloveniji razmeroma mlad šport, za katerega zanimanje pa vztrajno narašča. V Sloveniji je trenutno 5 klubov. V Kranju delujejo pod okriljem Plavalnega kluba Triglav. Njihovi članici sta tudi Tržičanki Julija Brecelj in Brina Marčun. Trenerka Agnieszka Siegienczuk je bila svoj čas tudi sama plavalka in državna reprezentantka Poljske. Z njenim pričetkom dela v Kranju se je število deklet namnožilo, z veseljem pa sprejmejo še kakšno. O kvaliteti njenega dela poleg zadovoljnih deklet pričajo tudi številne medalje, ki jih nabirajo na različnih tekmovanjih, tudi mednarodnih. Trenerka pravi, da ima gle-

de svojih varovank visoke cilje, eden izmed njih je tudi ta, da dosežejo normo za svetovno prvenstvo, ki bo konec avgusta v Bratislavi. 6. aprila je v Ljubljani na Fakulteti za šport potekalo Državno prvenstvo v koreografijah. Na njem sta sodelovali tudi Julija Brecelj, ki je osvojila srebro v duetu z Eriko Petelinkar v Kategoriji U10, ter Brina Marčun, ki je skupaj s Karin Peserl, Brino in Saro Trček ter Niko Zorič dosegla zlato in tako postala državna prvakinja v kategoriji Kombo U13. Sinhronke iz Plavalnega kluba Triglav so pobirale medalje tudi v drugih kategorijah, domov so jih namreč odnesle kar 7.

Veselje do plavanja in gibanja naj jih povezuje še naprej. Če si želite videti del nastopa plavalk obiščite 30. 7. 2019 odprto prvenstvo Tržiča, kjer se vam bodo tudi predstavile.

Tržiški starodobni smučarji JOŽE MEGLIČ, FOTO: ARHIV DRUŽINE MEGLIČ

Tržiški starodobni smučarji smo bili, kot vse zime, tudi v tej zelo aktivni. Udeležili smo se različnih tekmovanj s starimi smuč­mi, ki jih pripravljajo domači in tuji organizatorji smučanja po starem. Letošnja zima, sicer bolj skopa s snegom, je bila vzrok, da je kar nekaj tekmovanj v smučanju po starem na nižje ležečih prizoriščih, kot sta Kropa in Logatec, odpadlo. Na višje ležečih terenih pa so bila tekmovanja nemoteno izpeljana. Za udeležbo na tovrstnih demonstracijah in tekmovanjih je potrebno imeti stare lesene smuči, še najbolje brez robnikov ter pripadajočo opremo. Smuči in smučarsko opremo je potrebno ohranjati in vzdrževati na izviren način, kot so to izvajali naši predniki. Po svojih zmožnostih in znanju skušamo na tekmovanjih in predstavit­ vah smučarske dediščine prikazati že pozabljene smučarske tehnike. V Sloveniji je

trenutno okoli 14 društev in/ali skupin za smučanje po starem, povsod pa primanjkuje mladih. Tekmovanja potekajo praviloma na sledeč način: zbor udeležencev in prijave posameznikov ali skupin po kategorijah, dodelitev štartnih številk, jutranje okrepčilo, odhod na start in izvedba tekme. Več članska komisija izmeri čas vožnje, oceni slog tekmovalca in skladnost opreme, nato pa

na podlagi vsega naštetega izračuna število točk tekmovalca. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji na končni podelitvi prejmejo odličja ali nagrade. Naša srečanja se vedno končajo z zabavnim programom in pogostitvijo. Seveda se vsi prijatelji, starodobni smučarji med seboj dobro poznamo in razumemo. Ob zaključku si zaželimo srečno pot domov ter kmalu nasvidenje na naslednjem srečanju.

šport

21

Tržiške ulice prinesle tesne odločitve o zmagovalcih DOMINIKA AHAČIČ, FOTO: VILI VOGELNIK

Tržiške ulice so bile v začetku aprila tradicionalno rezervirane za tekače vseh generacij. Na že 13. teku po ulicah Tržiča, ki se ga je udeležilo največ tekmovalcev doslej, se je med tekačicami najbolje odrezala Nives Skube iz Žirovnice, v moški konkurenci pa je slavil domačin Žiga Koprivnik. Tek po ulicah Tržiča je prvi v sezoni tekaške serije Gorenjska, moj planet, na njem pa se poleg odraslih pomerijo tudi mlajše generacije. Tako se je dogajanje na prvo aprilsko soboto začelo s tekom družin s predšolskimi otroki, nadaljevalo s teki osnovnošolcev, prireditev pa je vrhunec dosegla s tekoma na 5 in 10 km. Najhitrejša sta bila Nives Skube in Žiga Koprivnik, odločitvi v obeh konkurencah pa sta bili tesni. Nives Skube, zmagovalka gorenjskega tekaškega pokala v sezonah 2017 in 2018, je bila štiri sekunde hitrejša od Karmen Klančnik Pobežin in 12 sekund od Tine Klinar. »Všeč mi je, da trasa po­ teka v krogih, kar pomeni, da so ves čas prisotni gledalci in navijači. Tek ima zato poseben čar in super vzdušje,« je povedala Skubetova, mlada tekačica iz Žirovnice, ki je lani v Tržiču zasedla drugo mesto. Njen cilj v letošnji sezoni je izboljšati čas tako na 10 kot tudi 21 km, red­no pa bo tekmovala na tekih serije Gorenjska, moj planet. Videli jo bomo tudi na polmaratonski preizkušnji v Radencih, ki je sicer njeno najljubše tekmovalno prizorišče.

»Na domačem terenu je vedno teči najlepše. Poznan teren, domača publika, veliko emocij. Za letošnjo pomlad bom kot vrhunec izbral 42 kilometrsko razdaljo na Maratonu treh src v Radencih. Glede na pest­ ro dogajanje ob novorojenčku in gradnji hiše, bo to že velik zalogaj. Tja grem predvsem uživat, brez prevelikih pričakovanj. V jesenskem delu pa načrtujem, da bom imel več časa za dober maratonski tre­ ning, zato se nameravam dobro pripraviti na državno prvenstvo v maratonu, ki bo v Ljubljani,« je po zmagi povedal Koprivnik.

REZULTATI Ženske, 5 km

Moški, 10 km

Nives Skube 20:08

Žiga Koprivnik 35:22

Karmen Klančnik Pobežin 20:12

Marko Florjanič 35:23

Tina Klinar 20:20

Uroš Bertoncelj 36:18

V moški konkurenci je Žiga Koprivnik v ciljnem šprintu premagal Marka Florjančiča, tretje mesto pa je pripadlo Urošu Bertonclju.

Štart teka odraslih

Najmlajši na startu

Med tekmovalci je bil tudi župan mag. Borut Sajovic

Zaslužena palačinka po prihodu v cilj

Žiga Koprivnik (Filter team) in Nives Skube (AD Olimpik)

Žan Košir je Naj športnik Tržiča za leto 2018 Športna zveza Tržič je v sodelovanju z Občino Tržič 23. aprila 2019 v Kulturnem centru podelila priznanja najuspešnejšim in najbolj obetavnim tržiškim športnikom v lanskem letu. Med desetimi nominiranci je naziv Naj športnik Tržiča za leto 2018 osvojil deskar Žan Košir pred smučarskim skakalcem Anžetom Semeničem in veslačem Miho Aljančičem. Vsem iskrene čestitke!

22

šola

Novice iz OŠ Križe USPEHI NA NARAVOSLOVNIH PODROČJIH ŽANA ŠUBIC

Odlični uspehi učencev OŠ Križe so bili v marcu in aprilu vidni tudi na akademskih področjih. Na OŠ Križe je potekalo državno tekmovanje iz kemije (izpostava Gorenjska).Tekmovanja se je udeležilo 174 tekmovalcev. Vsi trije tekmovalci OŠ Križe so se odlično odrezali. Najbolj se je izkazal učenec Matic Primožič iz 8. a, ki je prejel srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz kemije. Učencu ter učiteljici Moniki Košir za uspeh čestitamo. Za Primoža pa to ni edino priznanje, ki ga je prejel, saj se je odlično izkazal tudi na državnem tekmovanju iz fizike. Dosegel je 4. mesto ter zato prejel zlato priznanje in nagrado. Učencu in učiteljici Neži Poljanec za ta uspeh čes­ titamo.

USPEH MLADIH RAZISKOVALCEV KATJA KONJAR, FOTO: KATJA KONJAR

V sredo, 3. aprila 2019, so se učenci 8. raz­ reda OŠ Križe Loti Leban, Sanja Remškar in Matic Primožič udeležili regijskega srečanja mladih raziskovalcev. Predstavili so se z nalogo »Pika na i za turista v Tržiču« na področju ekonomije in turizma in dosegli 1. mesto. Nalogo so napisali pod mentorstvom Betke Potočnik in Katje Konjar. V nalogi so raziskovali, kaj si obiskovalec Tržiča želi, kaj je lahko za turista v Tržiču dodana vrednost … Za primerjavo so obiskali turistična kraja: slovenski Bohinj ter

avstrijski Heiligenblut. Cilje, ki so si jih zastavili, so uresničili. Na kratko so predstavili vse tri kraje in raziskali njihovo turistično ponudbo. Preverili so, kaj ljudje menijo o tržiškem turizmu s pomočjo ankete in na podlagi raziskovanj in ankete predlagali, kako bi lahko izboljšali turistično ponudbo Tržiča. Po primerjavi vseh treh krajev so ugotovili, da je za turista v Tržiču potrebno urediti parkirišča in javne WC-je. Pripravili so tudi predlog za enotno blagovno znamko, pod katero bi lahko tržili lokalne tržiške spominke. Za izvrstno raziskovalno delo in suvereno predstavitev jim čestitamo.

PRIZNANJE ZA 10 LETNO SODELOVANJE V PROJEKTU ZDRAVA ŠOLA ŽANA ŠUBIC

V OŠ Križe vsem zaposlenim in učencem veliko pomeni zdravje – fizično, psihično, socialno in okoljsko. Učenci pridno skrbijo za urejeno in čisto okolico šole, skrbijo za svoje osebno zdravje, za dobre odnose ter poglabljajo svoje znanje o zdravju. Učimo z zgledom, pogovori in smiselno prepletenimi temami tako pri pouku kot v podaljšanem bivanju. Zato smo bili ponosni in veseli, da smo prejeli priznanje za 10 letno sodelovanje v projektu Zdrava šola. Zadnja leta je glavna tema duševno zdravje, prehrana in gibanje. V ta namen smo letos ob 7. aprilu, ki je svetovni dan zdravja, pri­ pravili pravo malo raziskavo o tem, kako skrbimo za svoje zdravje in kaj lahko še izboljšamo. Izdelki učencev so razstavljeni v šoli, da lahko s svojimi idejami navdihnejo koga od sošolcev, učiteljev in staršev, da poskrbijo za svoje zdravje.

IZDELKI IZ GLINE UČENCI IN UČENKE 5.A OŠ KRIŽE Z RAZREDNIČARKO POLONCO KAMMERMEIR

V Osnovni šoli Križe vsako leto v okviru pouka likovne umetnosti ustvarjamo z glino. Tudi letos smo načrtovali oblikovanje izdelkov. Imeli smo veliko srečo, da nas je na ta dan obiskala mamica enega od učencev Barbara Strnad Podlesnik. Vzela si je čas in nam pripravila zelo lepo delavnico ustvarjanja z glino. Učenci so pod njenim vodstvom pripravili lepe izdelke - krožnike, okraske, obeske. Mladi raziskovalci in gospa ravnateljica Erna Meglič

Vsi smo uživali.

LIKOVNO TEKMOVANJE OTROCI RIŠEJO SVET (WE LOVE MAPS) MARTINA HRIBERNIK

Z najboljšimi zemljevidi, ki so jih učenci izdelali v okviru pouka geografije, smo sodelovali na likovnem tekmovanju Otroci rišejo svet. Likovno delo (zemljevid) z naslovom Naredi razliko, učenke Taše Mau Mandeljc Muzik iz 7. a razreda, je bilo izbrano, da bo sodelovalo na Mednarodnem tekmovanju za nagrado Barbare Petchenik in bo razstavljeno na razstavi ob Mednarodnem kartografskem kongresu v Tokiju med 15. in 20. julijem 2019.

ŠPORTNI USPEHI ŽANA ŠUBIC, FOTO: PRIMOŽ MEGLIČ

V aprilu so se učenke in učenci OŠ Križe pridno udejstvovali tudi na športnem pod­ročju. Kar 123 učencev se je udeležilo tradicionalnega Teka po ulicah Tržiča. V mesecu aprilu je potekalo tudi področno tekmovanje v kegljanju. Udeležili so se ga 4 učenci OŠ Križe, najbolje pa se je izkazala učenka Alja Draksler iz 9. razreda, ki je dosegla 4. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje. Učenki in učitelju Primožu Megliču za uspeh čestitamo! Učenci Andraž Rener 9. a, Tjaša Zaplotnik 9. a, Maša Jančič 8. a in Lovro Dovžan 9. a pa so nas razveselili s super 4. mestom na državnem ekipnem tekmovanju v badmintonu. Učencem ter učitelju Primožu Megliču za odlično predstavo čestitamo!

šola

23

Sevanje v naši okolici TIMOTEJ LEITINGER, NEJC ROZMAN

V javnosti se veliko govori o škodljivosti sevanja. Ugotavljava, da ljudje pogosto, kar povprek, »krivijo« sevanje mobilnih telefonov, računalniških zaslonov, mikrovalovnih pečic za razvoj različnih telesnih in duševnih bolezni pri ljudeh, za slabo rast rastlin, za onesnaževanje okolja. Trditve so pogosto brez vsake strokovne osnove ali temeljijo na neznanstvenih raziskavah, pogosto objavljenih na spletu. V šoli sva se naučila, da obstajajo v naravi naravni viri sevanja, da smo se živa bitja

od vsega začetka našega obstoja prilagajala tem sevanjem, da smo nanje prilagojeni. Tudi naše telo vsebuje majhne količine radioaktivnih izotopov ogljika in kalija (povzeto po Vrtačnik, Wissiak Grm, Glažar, Godec, 2017). Zato sva se o teh sevanjih in njihovih virih želela naučiti več, izmerila sva radioaktivna sevanja v naši bližini in ugotavljala morebitna odstopanja od normalnih vrednosti. Ob pomoči mentoric Romane Turk in Irene Žnidarič sva izdelala raziskovalno nalogo Sevanje v naši okolici, ki sva jo

predstavila na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Biotehniškem centru, Naklo. Ugotovila sva, da je sevanje del našega naravnega okolja. Praktično je prisotno povsod. Pomembno pa je, da se tega zavedamo in naravnim in umetnim virom neutemeljeno ne pripisujemo škodljivih učinkov. Zavedati pa se moramo, da ionizirajoča sevanja lahko vplivajo na naše zdravje in se jih moramo izogibati v največji možni meri.

Obisk Radia 1 in POP TV-ja JULIJA AHAČIČ, ZOJA ROŽIČ, LUKA HREN, KAJA ŽOS, FOTO: MANCA KOKALJ VERNIG

Marca smo se učenci novinarskega krožka iz OŠ Bistrica in PŠ Kovor z učiteljicama Manco Kokalj Vernig in Katjo Ropoša odpravili na Radio 1 in na POP TV. Najprej smo odšli na POP TV. Ogledali smo si studie, v katerih snemajo informativne oddaje Svet, 24 ur, Preverjeno in šov Zvezde plešejo. Lahko smo sedeli za mizami, kjer sedijo voditelji oddaj. Spoznali smo, kako poteka delo novinarjev. Delajo bolj popoldan in zvečer. Snemalci pa tudi velikokrat odidejo na teren. V eni uri imajo lahko samo 12 min reklam, če jih imajo več, lahko plačajo visoko kazen. Ko smo si ogledali vse, smo pri recepciji dobili svinčnike.

dio Bob in radio Antena. Povedali so nam, da na radiu začnejo s službo že ob petih zjutraj. Vsak dan imajo sestanek, na katerem se dogovorijo, o čem bo tekla beseda naslednji dan. Bili smo v studiu Radia 1 in Radia Antena. Na Radiu Antena smo lahko celo vpili v mikrofon. Dali smo izjave o mamicah, ki jih bodo predvajali na Radiu

1 za materinski dan. Spoznali smo Denisa Avdiča in Jerco Zupan iz GVERILSKI COVER. Ogledali smo si nekaj pesmi, ki jih je napisal GVERILSKI COVER. Preden smo odšli nazaj v šolo, smo dobili darila: beležko, kuli, obesek za ključe in vodo. Bilo je zelo zanimivo in upamo, da bomo še večkrat lahko šli na take oglede.

Potem smo se odpravili na Radio 1, kjer so bili še trije radii, in sicer Radio 2, ra-

Srečanje osnovnošolcev s pisateljico in igralko Natašo Konc Lorenzutti MARTINA KLEMENČIČ, FOTO: MARTINA KLEMENČIČ

Učenci zadnje triade vseh treh osnovnih šol, ki so uspešno zaključili bralno značko, so se zbrali v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja na srečanju z igralko, danes pa bolj pisateljico, Natašo Konc Lorenzutti. Pisateljica, igralka, ki je delala v SLG Celje in SNG Nova Gorica, scenaristka, režiserka, mati petih otrok, profesorica, je oseba z bogatimi izkušnjami, ki jih je na iskriv in humoren način delila z nami. Ura druženja je bila enkratna, nepozabna. Za svoj pisateljski opus je požela številne nagrade. Letos je bil v projektu Rastem s knjigo za sedmi razred osnovnih šol izbran njen roman Avtobus ob treh. Knjiga, ki je številnim mladim bralcem sedla v srce kot ena najboljših knjig, knjiga, s katero so

se lahko mladi bralci poistovetili in se ob branju tudi nasmejali. Na srečanju je pisateljica tudi zapela svojo pesem na nam znano melodijo Kekčeve pesmi, izkazala se je tudi z izvrstnim kamišibajem, v katerem je uprizorila štiri svoje basni. Uživali smo ob njenem pripovedovanju, se smejali njenim anekdotam, ob koncu je nekaj učencem podelila avtograme v svoje knjige. Vsem mladim bralcem tudi mi knjižničarji želimo čim več lepih zgodb, knjig, ob katerih naj uživajo, domišljija pa naj jih ponese v širni svet. Naša velika želja je, da se ob letu snidemo s še več bralci, tudi tistimi, ki do sedaj niso posegali po knjigah. Na

koncu pa še nekaj mnenj o srečanju: »Všeč mi je bilo 10000 %.« »Super!!!!!« »Odlično.« »Všeč mi je bil del s kamišibajem, ker moja mami tudi to riše.«

24

šola

»Kako je nastal tržiški štumf« v Vrtcu Tržič MOJCA LUŽNIK, GREGOR KREK

Tržič ima bogato rokodelsko tradicijo, ki je oblikovala identiteto našega domačega kraja. Nekateri strokovni delavci Vrtca Tržič smo si ogledali nov oddelek v Tržiškem muzeju, ki prikazuje zgodovino nogavičarstva in modrega tiska na blagu. Skozi razstavo nas je popeljal kustos dr. Bojan Knific. Po obisku v muzeju smo se odločili, da v oddelkih različnih enot Vrtca Tržič izvedemo skupni projekt Kako je nastal tržiški štumf in delček rokodelske tradicije približamo predšolskim otrokom. Obrt izdelovanja nogavic je v Tržiču pozabljena. Skozi ta projekt pa smo jo želeli z otroki oživeti za kratek čas. Otroke smo želeli seznaniti s celotnim postopkom od pridelave volne do nastanka nogavic. Strokovni delavci vključenih oddelkov smo projekt načrtovali skupaj. Izbrali smo nekaj dejavnosti, ki so se dogajale v vseh oddelkih, nekatere dejavnosti pa so bile prilagojene različnim starostim otrok. Že na začetku projekta so se otroci seznanili z ovčjo dlako, ki so jo raziskali z vonjem, tipom, vidom. Otroke je presenetil vonj dlake, ki je bil resnično močan in se jim ni zdel prijeten. Kljub močnemu vonju so dlako raziskovali naprej. Všeč sta jim bili mehkoba in raznolikost uporabe. Dlako so mečkali, vlekli narazen in jo tlačili v posode in škatle. Nekaj volne smo tudi oprali in ugotovili, da je postala drugačna. Vonj in barva sta se spremenila. Ob teh dejavnostih so otroci lahko spremljali postopek, kako iz dlake nastane volnena nitka. V projektu so nam izdatno pomagali tudi starši pri zbiranju starih pletenin, nogavic in volne. Pletenine smo uporabili za igro, podi-

ranje pletenin in navijanje nitke okoli mize, stola, tulcev, deščic in žebljev. Uporabili smo jo tudi za prepletanje v prostoru, s čimer so otroci pridobili možnost preizkušanja gibalnih spretnosti. Pri tem delu so otroci ugotavljali različne lastnosti volnenih nitk, ki so se razlikovale na otip, debelino, nekatere so se hitreje strgale ... Po končani igri so otroci ugotovili, da je težko naviti nitko nazaj v klobčič. Skozi celotni projekt smo celotni igralni prostor večkrat prepredli z nitjo in ustvarili pajkovo mrežo. Otroci so se plazili pod nitjo in jo prestopali. Ta igra jim je bila zelo všeč. V zadnjem delu projekta pa smo nogavice prebarvali, da so dobile lepo višnjevo, modro barvo, ki je bila nekoč značilna barva nogavic v Tržiču. Višnjeva barva je pomenila v starih časih nekaj višjega, nebeškega, torej modrega. Ta barva je bila tudi najbolj moderna po celi Evropi. V eni od skupin so vključili v projekt tudi stare starše. Tako so v svoje delo vključili medgeneracijsko sodelovanje. Stari starši in otroci so se pogovarjali o času, ko so pletenine še nastajale doma, med pogovorom pa so izdelovali ovčke iz naravnega materiala. Trudili smo se povezati preteklost s sedanjostjo. Otroci so na ta način doživljali, kako so včasih nastajale pletenine, predvsem nogavice, in kako danes. Projekt v nekaterih enotah še vedno poteka. Po končanem projektu načrtujemo, da bomo v sodelovanju s Tržiškim muzejem našli prostor, kjer bomo lahko naš projekt predstavili širši lokalni skupnosti od zamisli, načrta in do višnjevo obarvanih štumfov.

Obisk Evropskega parlamenta, evropskih vrtcev in šol TATJANA BLAŽI, ANDREJA ŠMID, FOTO: ARHIV M. ZVERA

V dneh od 25. do 28. marca smo se predstavniki 13 slovenskih javnih zavodov: 4 vrtcev, 8 osnovnih in 1 srednje šole udeležili strokovne ekskurzije v organizaciji Šole za ravnatelje in Cmepiusa, v okviru projekta Vodenje in upravljanje inovativnih učnih okolij – distribuirano vodenje. Iz Vrtca Tržič sva se ekskurzije udeležili pomočnica ravnateljice in ravnateljica. Strokovna ekskurzija je s pestrim programom med drugim ponudila obisk Evropskega parlamenta in zanimiv vpogled v delo nekaterih izobraževalnih institucij. Vstop v Evropski parlament je zahteval vrsto varnostnih ukrepov. Začutili smo utrip, dinamično dogajanje in zanimivo arhitekturo stavbe. Sestali smo se z evropskim poslancem Milanom Zverom in Janezom Voukom, predstavnikom generalnega direktorata za komuniciranje oddelka za obiske in seminarje. Gospod Zver je član odbora za kulturo in izobraževanje, zato nam je posredoval novosti s področja izobraževanja in omenil povečanje sredstev za programe Erasmus. Gospod Vouk nam je predstavil delovanje parlamenta, delovne obveznosti poslancev, delovanje odborov, usklajevanja in dialoge med njimi, evropskim svetom in evropskim parlamentom. Ogledali smo si parlamentarno dvorano, kjer so tedaj potekale razprave. Naslednji dan smo si ogledali Evropsko šolo in vrtec v Frankfurtu. Na šolo je vpisanih 1.524 otrok, vodi pa ga management tim, katerega del je Slovenka Anastazija Avsec, ki je odgovorna za vrtec in osnovno šolo. Imeli smo možnost neposrednega spremljanja pouka v dveh razredih oz. oddelkih vrtca. Pouk poteka v treh glavnih jezikih: angleščini, nemščini in francoščini, vsak od učencev ima

tudi individualne učne ure v maternem jeziku. Trenutno obiskuje šolo 9 učencev slovenske narodnosti. V Innsbrucku smo obiskali in spremljali pouk na srednji vzgojiteljski šoli, kjer imajo zahtevne sprejemne izpite, zato obiskujejo šolo le izbrani dijaki. Šolanje traja 5 let, po tem izobraževanju so usposobljeni za delo v vrtcu.

zdravje

25

Problematika uživanja pijač z dodanim sladkorjem PRIM. DR. IZTOK TOMAZIN, DR. MED. SPEC.

V zadnjih letih se je predvsem s pomočjo zdravstveno vzgojnih programov in medijev povečala ozaveščenost ljudi o zdravih načinih prehranjevanja, o škodljivi hrani in o drugih prehrambenih vidikih zdravja. Ena najmanj poznanih in najmanj upoštevanih pa je problematika zelo razširjenega uživanja pijač z dodanim sladkorjem, ki je pogosto skrit oziroma se ljudje sploh ne zavedajo, koliko ga zaužijejo s pitjem teh pijač. V pol litra sadnega nektarja je na primer 50 gramov sladkorja, podobno velja za sladke gazirane pijače, ledeni čaj in energijske napitke. Celo »vode z okusom« vsebujejo precejšnjo količino sladkorja ali umetnih sladil. Umetna sladila so poseben problem, saj jih oglašujejo kot bolj zdrav nadomestek za škodljivi sladkor. Zadnja leta pa je vedno več raziskav, ki dokazujejo, da so umetna sladila podobno škodljiva kot običajni sladkorji. Pojavnost srčno žilnih in presnovnih bolezni je v svetovnem merilu dosegla izjemne razsežnosti. Zato stroka vedno večjo pozornost posveča vplivom življenjskega sloga na zdravje prebivalstva, še posebej načinu prehranjevanja in vnosu določenih skupin živil. Ena najbolj »zahrbtnih« skupin zdravstveno škodljivih živil so ravno sladkane pijače. Njihovo, žal zelo razširjeno uživanje, pomembno prispeva k nastanku debelosti, sladkorne bolezni in srčno žilnih bolezni (arterijska hipertenzija, srčna in možganska kap itd.), ki so najpomembnejši vzrok umrljivosti v razvitem svetu. Pijače z dodanim sladkorjem so vir »praznih kalorij« brez hranilne vrednosti, ki ne daje občutka sitosti, zato so predvsem dodatni vir energije, ki neporabljen škodljivo vpliva na presnovo, na telesno težo, na delovanje organov, na zobe in še kaj. Te pijače so še posebej škodljive za otroke in mladostnike, ki tudi najlažje nasedajo reklamam. V tej populaciji pijače z dodanim sladkorjem sodijo med glavne krivce za pogostost debelosti. Uživanje pijač z dodanim sladkorjem uvrščamo med 15 najpogostejših dejavnikov tveganja v okviru nezdravega življenjskega sloga, skupaj z mnogo bolj poznanimi dejavniki npr. kajenjem, alkoholom, prekomernim uživanjem soli ipd. Zmanjšanje uživa-

nja pijač z dodanim sladkorjem je zato eden od pomembnih ciljev prehranske in zdravstvene politike v razvitih državah. Seveda ne smemo pozabiti, da je veliko skritega sladkorja tudi v številnih drugih živilih, kjer tega ne bi pričakovali npr. v raznih omakah, koncentratih, kosmičih itd. Ta sladkor je enako zdravju škodljiv kot že omenjeni sladkor v pijačah in škoda je, da ga pro­ izvajalci živil tako pogosto »tlačijo« v svoje izdelke in s tem znatno povečujejo sladkorno breme potrošnikov. Za ohranjanje zdravja s pomočjo prehrane je potrebnih samo nekaj temeljnih stvari: dobra informiranost, zavedanje posledic nezdravega načina prehranjevanja, zdrava kmečka pamet in nekaj domišljije ter volje za upoštevanje načel zdrave prehrane. Nekaj praktičnih nasvetov: izogibajte se uživanju sladkanih pijač. Med njimi so pijače z zvenečimi imeni, ki jih bogate multinacionalke ob podpori obsežnega, agresivnega reklamiranja v ogrom­ nih količinah prodajajo po vsem svetu. Te pijače med drugim vsebujejo velike količine sladkorjev in drugih dodatkov in nikakor niso zdrave. Enako velja za sadne nektarje, kjer je delež sadja majhen, količina dodanih sladkorjev pa velika. Namesto njih kupujte 100 % sadne sokove, pa tudi z njimi ne pretiravajte, saj tudi naravni sadni sladkorji v velikih količinah obremenjujejo naš organizem. In kaj je zdrava alternativa sladkanim pijačam: voda (v Tržiču imamo kakovostno vodo!), lahko z dodatkom limone, pomaranče ali podobnih sadežev; nesladkani čaj in kava, 100 % naravni sadni ali zelenjavni sokovi. Nekoliko manj zdrava, a v manjših količinah pogojno sprejemljiva alternativa sladkanim pijačam so dietne pijače, sladkane z umetnimi sladili, s katerimi pa tudi ne pretiravajte. Kot sem že omenil, je vedno več dokazov, da tudi umetna sladila slabo vplivajo na različne vidike presnove. Priporočam, da pred vsakim nakupom sladkanih pijač dobro premislite. Še bolj premislite pred njihovo uporabo. Je vredno škoditi svojemu zdravju in hkrati podpirati proizvajalce nezdravih pijač?

»Glih men se isto dogaja ;( Sam jz sm 5. razred« – medvrstniško nasilje v lokalnem okolju SABINA JAGODNIK

Center za socialno delo Gorenjska, enota Tržič je dne 21. marca 2019 organiziral medresorski posvet in delovni sestanek na temo medvrstniškega nasilja. Posveta so se, poleg organizatorjev, udeležili predstavniki policije, zdravstva, sociale ter lokalnih šol, vključno s tremi učenci višjih razredov ene od osnovnih šol. Posveta se je udeležila tudi mag. Mateja Štirn, predstavnica Instituta ISA iz Ljubljane, kateri je nosilec projekta »Varni brez nasilja«. Mag. Štirn je udeležencem prestavila projekt celostnega programa primarne preventive nasilja nad vrstniki, ki vključuje otroke, starše in strokovne delavce šol in vrtcev. Izvedli so tudi raziskavo na 70 osnovnih šolah po vseh regijah, kamor je bilo vključenih 4600 otrok. Raziskava je pokazala, da je 13 % vprašanih odgovorilo, da so bili že žrtve nasilja med vrstniki, 32 % jih je bilo priča nasilju in 12 % jih je samih izvajalo nasilje. Največkrat se nasilje dogaja na hodnikih, razredu in zunaj šole. Pojav medvrstniškega nasilja je po besedah udeležencev prisoten, vendar pogosto tudi spregledan. V našem lokalnem okolju je v največji meri prisotno verbalno nasilje (žaljivke, zmerljivke,

poniževanje). Poleg verbalnega nasilja poznamo še fizično, spolno in spletno nasilje. Sodelujoči učenci so izrazili potrebo po tem, da se o medvrstniš­ kem nasilju več govori, da se tovrstni problematiki v šolah nameni več pozornosti. Predstavniki šolstva in zdravstva so bili mnenja, da se vzgoja za nenasilno komunikacijo prične znotraj matične družine, takšne, ki zmore ustrezno opravljati svoje temeljno poslanstvo. Medvrst­niško nasilje je po njihovem mnenju lahko tudi odraz težav v družinskih odnosih, pri čemer so dodatno izpostavili pereč in že vrsto let trajajoč problem manjka kliničnega psihologa v lokalnem okolju. Kot je poudarila mag. Štirn, je potrebno z nenasilno komunikacijo začeti zgodaj, že v času predšolske vzgoje, predvsem pa k zavzetemu sodelovanju pritegniti ne le otroke, temveč tudi njihove starše in učitelje.

26

zdravje

Ozkolistni trpotec – Plantago lanceolata NATAŠA PUHALJ, FOTO: NATAŠA PUHALJ

Ozkolistni trpotec je prizemna, rozetasta, zeljnata trajnica. Je rastlina s kratko korenino, iz katere v rozeti poganja šop petih do sedmih pritličnih, kvišku rastočih, suličastih, žilnatih in navad­ no celorobih listov z žlebastim in dlakavim pecljem. Pokončna stebla so visoka od 10 do 40 cm in so brez listov, na koncu nosijo kratek, jajčast klas z majhnimi valjastimi cvetovi, ki se po cvetenju podaljšajo. Liste nabiramo maja in junija, uporabimo pa lahko tudi korenino in semena. Trpotec raste na travnikih, njivah, pustih krajih, ob poteh in v grapah, vse od nižin do visokogorja. »Plantago« pomeni podplat, »lanceolat« pa sulica. Imenujejo ga tudi celilec ali celec, zaradi njegovega rastišča pa pripotec ali pripotnik. Trpotec je prastara in zelo cenjena zdravilna rastlina, ki se omenja že v srednjeveških knjigah. Liste uporabljamo za lajšanje težav pri katarjih zgornjih dihalnih poti, pri čemer igrajo pomembno vlogo predvsem sluzi, čreslovine, flavonoidi, saponini in glikozid aukubin. Te snovi zavirajo razmnoževanje bakterij in glivic ter delujejo protivnetno, zato je trpotec učinkovit predvsem pri zdravljenju bolezni dihalnih organov. Pomaga pri kašlju, oslovskem kašlju, pljučni astmi, katarju pljučnih vršičkov in celo pri pljučni jetiki. Ljudska medicina pravi, da uspešno celi rane, ustavlja krvavenje iz ran in blaži opekline (pred uporabo moramo liste rahlo zmečkati). Obliži s sokom pomagajo pri močnem glavobolu. Sok, iztisnjen iz trpotca, pa pomaga tudi pri bolečinah v ušesih, oteklih bezgavkah, hemoroidih, očesnih vnet­jih, želodčnih boleznih in črevesnih katarjih. Nekdaj so priporočali, da pred dolgo in naporno hojo damo liste trpotca v čevlje, saj blažijo pekoče bolečine v stopalih. Iz semen trpotca lahko pripravimo kašo (na enak način kot iz semen lanu) in z njo zdravimo trdovratno zapeko.

Spomladi lahko trpotec uporabljamo tudi za juhe in solate. Liste lahko kuhamo ali uživamo presne. Če jih kuhamo 20 minut, razvijejo okus, ki spominja na gobe, grenak priokus pa lahko omilimo z bešamelno omako. Lahko uporabimo tudi brste, iz katerih napravimo nepravo gobovo rižoto, lahko pa jih vložimo kot kapre.

Namig za izlet: Tolsti vrh PETER MARKIČ, FOTO: PETER MARKIČ

Tolsti vrh (1715 m) leži na vzhodnem delu grebena Kriške gore in je tudi njen najvišji vrh. Pristop nanj v suhem ni zahteven, pozimi ali v mokrem pa so njegova strma pobočja nevarna za zdrs. Na Tolsti vrh vodi kar nekaj markiranih poti. Verjetno je najboljša izbira pot iz vasice Gozd. Parkiramo na urejenem parkirišču pri cerkvi pred vasjo. Od tu med hišami sledimo makadamski cesti, ki na koncu vasi zavije nekoliko proti levi in preide v precej strm kolovoz. Po nekaj minutah hoje se razcepi. Levo vodi pot proti Kriški gori, mi pa izberemo desno. Strmina se malo položi in nadaljujemo po kolovozu v smeri Storžiča, Tolstega vrha ter Male in Velike Poljane. Višje se pot zravna, mi pa kolovoz zapustimo in zavijemo levo na pešpot. Prečimo nekaj travnikov, vzpenjajoč se po strmem pobočju. V snegu je ta pot zelo izpostavljena snežnim plazovom. Kmalu pridemo do označenega križišča, kjer izberemo zgornjo pot (desno Mala in Velika Poljana). Zopet se strmo vzpenjamo. Pot nas višje pripelje iz gozda na travnato pobočje in zavije nekoliko proti levi. Nadaljujemo mimo naslednjega križišča, kjer se desna pot spusti proti Mali Poljani, mi pa se vzpnemo po levi. Po nekaj minutah dosežemo razgleden vrh. Vrnemo se lahko po isti poti, lahko pa izlet popestrimo še z obis­kom Koče na Kriški gori in se od tam spustimo nazaj proti izhodiš­ču. Do koče imamo z vrha Tolstega vrha 45 minut hoje.

Čas hoje: Parkirišče v Gozdu – Tolsti vrh 2h 15min Višinska razlika: 824 m

iz naše preteklosti

27

Paradeiserji – tržiška zemljiška gosposka DR. BOJAN KNIFIC, FOTO: SUZANA KOKALJ

Kranjski plemič Lovrenc Paradeisar, ki je imel v lasti Neuhaus, je pripomogel, da je Tržič leta 1492 dobil trške pravice. Trideset let pred tem je namreč skupaj z drugimi kranjskimi plemiči na Dunaju premagal vojsko, ki je ogrožala nemškega kralja in cesarja Friderika IV. Naselje, kjer stoji današnji Tržič, je nastalo še pred letom 1320, ko se v listni prvič omenja. Ozemlje pod Ljubeljem je v sred­ njem veku sprva pripadalo Koroškim vojvodom, leta 1261 je bilo dano v fevd Stiškemu samostanu. Prostor pod tem ozemljem je bil takrat samostojen fevd, imenovan Gutenberg. Z nastankom Tržiča in izgrad­ njo novega gradu, kar razkriva tudi ime Neuhaus, je na današnjem območju občine Tržič nastala nova zemljiška gosposka. Na Gutenbergu so gospodovali Lambergi, na Neuhausu Paradeiserji (Mohorič 1957: 9).

RODBINA PARADEISERJEV Paradeiserji, Paradajzarji, Paradeyserji ali Paradisi so izvirali iz Koroške, listine, ki omenjajo viteze (poklicne vojake, pripad­ nike nižjega plemstva) s tem priimkom, sledimo od leta 1192 dalje. Iz 15. stoletja je v Ljubljani znanih nekaj meščanov s priimkom Paradis oz. Paradeiser, Jurij je leta 1446 omenjen kot kranjski vitez (Kos 1956/57: 19). Grad Neuhaus v Tržiču se prvič omenja leta 1444, ko je bil v posesti prvotno koroške in verjetno od srede 14. stoletja tudi kranjske viteške rodbine Paradeiserjev, slednji so od leta 1530 začeli uporabljati tržiški Neuhaus kot del svojega priimka, kar so ohranili tudi kot baroni (1625) in grofi (1644) (Hajdinjak 2014: 62). Vitezi Paradeiserji so bili bamberški in deželnoknežji ministeriali (nižji plemiči, ki so opravljali vojaško ali upravno službo), ki so imeli posest v Gradischu na Koroškem. Od sredine 13. stoletja je bil njihov sedež grad Prägrad (tudi Pregrad) pri Glanhofnu oz. Feldkirchnu. V začetku 14. stoletja so Paradeiserji izgubili grad Prägrad in verjetno je, da so prav zato na Kranjskem prisotni od sredine 14. stoletja (Hajdinjak 2014: 62).

VOJAŠKE ZASLUGE Da je bil Tržič leta 1492 iz vasi povzdignjen v trg, gre zasluga plemiškima rodbinama Paradeiser in Lamberg. Plemiča teh dveh rodbin sta skupaj z drugimi kranjskimi veljaki leta 1462 prišla na Dunaj pomagati nemškemu kralju in cesarju Frideriku IV., da se je osvobodil upornih Dunajčanov (Mohorič 1957: 12). 19. novembra 1462 je stala vojska s kranjskimi plemiči pred dunajskim obzidjem. V zahvalo jim je cesar

12. januarja 1463 dovolil, da v grbu kranjskih stanov belo barvo nadomestijo z zlato (Dimitz 1883: 16). Da sta imela Paradeiser in Lamberg posebne zasluge je razvidno iz ustanovne listine tržiškega trga z dne 12. decembra 1492, izdane v Linzu, kjer je navedeno, da »so nas naš zvesti Lovrenc Paradajzar (originalno: Larenz Paradeiser) in dediči pokojnega Hansa Lamberga z Gutenberga ponižno zaprosili, da bi povišali njihovo vas /…/ v trg« (Mohorič 1957: 12; Zwitter 1929: 72).

NASLEDNIKI V zvezi s koseščino v Križah se leta 1501 omenja Lovro Paradeiser iz Neuhausa, ki je kupil posest v Križah. Po njegovi smrti sta jo podedovala brata Avguštin Paradeiser, koroški deželni upravitelj, in Jurij Paradeiser, koroški vicedom (Žontar 1899: 294). A, kot kaže, s tem stvar ni bila zaključena. Cesar Maksimilijan I. je s pismom 23. junija 1496 Križanom ponovno potrdil pravice in zažugal z globo 29 mark čistega zlata

STARE PRAVICE KRIŽANOV V urbarju kriškega urada z letnico 1400 se omenja Hans Paradeiser kot gospod podložnika v Snakovem v tedanji kriški župniji, ki je spadal pod tržiško gospoščino Neuhaus, torej je bil Paradeiser že okoli leta 1400 last­ nik te gospoščine. Listina iz leta 1444 priča o sporu, ki je nastal med srenjo Križe na eni strani ter Jurijem Lambergom in Hansom Paradeiserjem na drugi strani. Križani so imeli namreč od nekdaj pravico pasti živino na planinah Tegošče in Javornik in sekati stavbni les za svojo potrebo. Lamberg in Paradeiser pa sta jih motila v teh pravicah in jim dala s silo odgnati živino s planin. Križani so ju tožili vicedomu. Zagovarjala sta se, da sta za svoj denar kupila Tržič skupno z utrjenim gradom Gutenberg in hišo v trgu z vsem, kar spada zraven. Vicedom je potrdil Križanom stare pravice, a jim naložil, da morajo Lambergu in Paradeiserju od vsake živine, ki jo dajo na pašo v planino Tegošče in Javornik, dajati po tri sire na leto (Zabukovec 1925: 3).

tistemu, ki bi se jih drznil kratiti. Leta 1514 pa sta Jurij Winkler z Gutenberga in Lovro Paradeiser v Tržiču kljub temu hotela vzeti kmetom te pravice. Komisarji deželnega kneza in prenovitelji kriškega urbarja so pozvali obe stranki k obravnavi v Kranj. S pismom so bile 30. julija 1514 stare pravice kmetom na novo potrjene, za njihovo kratenje pa zažugana kazen 100 ogrskih zlatov (Zabukovec 1925: 3). Paradeisarji so bili na čelu tržiškega gospostva tudi v 16. in 17. stoletju. Gašper Paradeiser je podpisan na inventarju iz leta 1526, Ahacij Paradeiser je omenjen v pismu o zemljiški zamenjavi iz leta 1581, ko je bil ob Wolfu Zwickelju podpisan kot cerkveni oskrbnik in zemljiški gospod. Poročilo iz leta 1595 govori o tem, da je imel župnik Gašper Jančič težave z graščakom in cerkvenim patronom Lovrencem Paradeiserjem, ki si je dve leti lastil župnikove dohodke. Graščak je bil namreč zaščitnik luteranov (Petek 1988: 38). Altgutemberška posest je šla leta 1640 v roke Karla Juriča, za njim pa jo je prevzel Henrik Paradeiser, tedaj deželni upravitelj na Kranjskem, po njem jo je dedovala hči Renata. Grad Neuhaus pa je dedovala hčerka zadnjega grofa Henrika Paradeiserja, potem sta bili posesti Gutenberg in Neuhaus združeni (Mohorič 1957: 15–16). *** Uporabljena literatura je objavljena v spletni različici Tržičana.

28

koledar prireditev

Maj 2019 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRŽIČ Koledar pripravlja TPIC Tržič, informacije@trzic.si, podrobnosti so objavljene na www.trzic.si/koledar-dogodkov/.

Razstave do 4. 5. Galerija Paviljon

Razstava Eve Petrič: Vrhnja koža

sreda, 1. 5. iz Tržiča

Izlet s prvomajskim pohodom na Lunovec, Štajerska Društvo upokojencev Tržič

petek, 3. 5. Galerija Atrij

Slikarska razstava Barbare Demšar: Vtisi, risi, zapisi Tržiški muzej

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Pogovorna skupina

Dom Petra Uzarja

Fotografska razstava Janka Kermelja Tržiški muzej

od 9. 5. do 3. 6. Galerija Atrij

Razstava: Narave gorskega sveta – včeraj, danes, jutri? Tržiški muzej

od 17. 5. do 9. 6. Galerija Paviljon

8. Območni pregled odrasle likovne ustvarjalnosti JSKD Tržič

sobota, 4. 5.

Majsko romanje po Rožnovenski poti Skupina prijatelji rožnovenske poti

10.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Meritve Društva diabetikov Tržič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Planinski pohod: Dobrča 1634 m Planinsko društvo Tržič

ponedeljek, 6. 5. 14.00 pri čebelnjaku čebelarskega društva Tržič (pod Vilo Bistrico)

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Čebelarsko društvo Tržič

sreda, 8. 5.

od 29. 4. do 3. 5.

Podjetniški večer

četrtek, 9. 5. 17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

od 13. 5. do 23. 5.

Ura pravljic: O miški, ki je brala pravljice... in češnje

18.00 Zdravstveni dom Tržič - predavalnica

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18.00 Galerija Atrij

Odprtje razstave: Narave gorskega sveta – včeraj, danes, jutri? Tržiški muzej

petek, 10. 5. dopoldan Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Knjižna čajanka torek, 30. 4. 20.00 Polana nad Križami

Tradicionalno prvomajsko kresovanje PGD Križe

Gluhi strežejo v planinskih kočah Planinsko društvo Tržič

Od 9.30 do 19.00 Dvorana tržiških olimpijcev

47. MINFOS Društvo Plac GUC Zelenica

Tečaj letnega gorništva za zahtevnejše ture in ferate

nedelja, 12. 5. od 9.00 do 18.00 Dvorana tržiških olimpijcev Tržič

10.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zdravstveni dom Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Planinsko društvo Tržič

Ljudska univerza Tržič

ponedeljek, 13. 5.: Uvod v šolo za starše, komunikacija med staršema sreda, 15. 5.: Matične celice, porod ponedeljek, 20. 5.: Aktivna priprava na porod sreda, 22. 5.: Nega dojenčka; četrtek, 23. 5.: Razvoj in nega zob v 1. letu in Prehrana in bolezni

Tržič menja zeleno

iz Tržiča

19.00 Kavarna Stara godba

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

10.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

10.30 Planinski dom na Zelenici

Ostale aktivnosti Počitniške delavnice

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

8.30 Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah

do 7. 5.

Regijsko srečanje otroških folklornih skupin

sobota, 11. 5.

Tržiški muzej

do 6. 5.

Kulturni center Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

47. MINFOS Društvo Plac

10.30 Planinski dom na Zelenici

Gluhi strežejo v planinskih kočah Planinsko društvo Tržič

GUC Zelenica

Tečaj letnega gorništva za zahtevnejše ture in ferate Planinsko društvo Tržič

ponedeljek, 13. 5. in torek, 14. 5. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Beremo s Tačkami pomagačkami Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

torek, 14. 5. 10.00 Ljudska univerza Tržič

Teden vseživljenjskega učenja: Zeliščni macerati Ljudska univerza Tržič

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Zaključek bralne značke za odrasle Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

iz Tržiča

Planinski pohod Voje Društvo upokojencev Tržič

koledar prireditev sreda, 15. 5. 11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Individualna pomoč za uporabnike računalnika

20.00 Tržiški muzej

20.00 Dvorana tržiških olimpijcev

Glasbeni večer v Tržiškem muzeju: Andrej Šifrer

Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Tržič

Tržiški muzej

Kulturno društvo Pihalni orkester Tržič

sobota, 18. 5.

Dom krajanov Lom pod Storžičem

29

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

14.00 Dom Petra Uzarja

Predavanje: Urejanje premoženjskih zadev

9.00 Grad Gutenberg (v primeru slabega vremena se prestavi na 25. 5.)

Srečanje pevskih skupin iz slovenskih mest z usnjarsko tradicijo - USNARJADA

Gutenberški dnevi

Kulturno društvo Lom pod Storžičem

Dom Petra Uzarja

Kulturno društvo Ampus

17.00 Ljudska univerza Tržič

10.00 Tržiški muzej

Delavnica: Registracija različnih oblik podjetništva

Tržiški muzej

iz Tržiča

Mednarodni muzejski dan

Planinski izlet: Schoberriegel 2208 m in Gruft 2232 m Planinsko društvo Tržič

Ljudska univerza Tržič Iz Tržiča

četrtek, 16. 5. 10.00 Ljudska univerza Tržič

Teden vseživljenjskega učenja: Gozdna terapija Ljudska univerza Tržič

15.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Srečanje članov Društva slepih in slabovidnih Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

17.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Ura pravljic: Plesna pravljica s Plesnim klubom Tržič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

petek, 17. 5. 10.00 Ljudska univerza Tržič

Teden vseživljenjskega učenja: Modrosti iz roda v rod Ljudska univerza Tržič

16.00 amfiteater Gorenjska plaža

Koncert pihalnih orkestrov gorenjskih glasbenih šol Glasbena šola Tržič

17.00 Sebenje

Organizirani pohod po Poti treh zvonov Krajevna skupnost Sebenje

Planinski pohod: Kamniti lovec (2071 m) Planinsko društvo Križe

nedelja, 19. 5. Dvorana tržiških olimpijcev

Pokal Slovenije v akrobatskem rock and roll-u Plesni klub Tržič

ponedeljek, 20. 5. 17.00 Osnovna šola Tržič (multimedijska učilnica)

Zaključek Osnovnošolskega podjetništva

Gutenberški dnevi: Koncert skupine Noreia Kulturno društvo Ampus

19.00 Galerija Paviljon

torek, 21. 5. 18.00 Razstavno – izobraževalno središče Dolina

Predavanje v RIS Dolina; Tomaž Zwitter: Vesoljske črne luknje Občina Tržič

Delavnica: Individualno svetovanje in možnost takojšnje registracije vašega podjetja Ljudska univerza Tržič

Individualna pomoč za uporabnike računalnika Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

18.00 dvorana Glasbene šole Tržič

Javni nastop učencev glasbene šole Glasbena šola Tržič

10.00 Ljudska univerza Tržič

Delavnica: Individualno svetovanje in možnost takojšnje registracije vašega podjetja Ljudska univerza Tržič

17.00 dvorana Glasbene šole Tržič

Nastop učencev glasbene šole in Dan odprtih vrat Glasbene šole Tržič

petek, 31. 5. 18.00 Dom krajanov v Kovorju

Koncert pevk Folklorne skupine Karavanke Kulturno društvo Folklorna skupina Karavanke

20.00 pred Kulturnim domom v Križah

Satirična komedija: Martin Krpan Kulturno društvo Kruh Križe

19.00 Kulturni center Tržič

od 31. 5. do 2. 6.

Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 1. del

17.00 Zavetišče v Gozdu

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Tržič

četrtek, 23. 5. Meddruštveni pohod Društvo upokojencev Tržič

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

sreda, 29. 5. 10.00 Ljudska univerza Tržič

sreda, 22. 5.

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OI Tržič

Pogovorna skupina

Ljudska univerza Tržič

11.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Otvoritev razstave: 8. Območni pregled odrasle likovne ustvarjalnosti

19.00 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja

Delavnica: Podjetniški ‘voucherji’ za mala, srednja podjetja, zadruge in samostojne podjetnike

Ljudska univerza Tržič

Glasbena šola Tržič 19.00 Grad Gutenberg (v primeru slabega vremena v Kulturnem centru Tržič)

ponedeljek, 27. 5. 17.00 Ljudska univerza Tržič

sobota, 25. 5. 15.00 Igrišče v Sebenjah

Športni dan krajevne skupnosti Sebenje Krajevna skupnost Sebenje

70 let PD Križe in Dan kriških planincev Planinsko društvo Križe

Zanimivi dogodki v članicah združenja zgodovinskih mest Slovenije so objavljeni na www.trzic.si/trzican.

obvestila, vabila

Tudi letos veliko odlične glasbe na koncertih v Tržiškem muzeju Že peto leto bomo uživali in se družili na Glasbenih večerih v Tržiškem muzeju, koncerti bodo v prelepem Pollakovem salonu ali na vrtu muzeja. Prvi koncert bo na sporedu v petek, 17.maja ob 20.uri. Z nami bo legendarni Andrej Šifrer, eden tistih slovenskih kantavtorjev,

katerih pesmi so ponarodele in jim priljubljenost s časom le raste. Obeta se nam izjemen večer, poln nostalgije in prijetnega druženja. V juniju bodo nastopile simpatične JAZZ LADIES, v juliju bo koncert etno zasedbe THE POCKET ENSEMBLE z vrhunskimi multiinstrumentalisti ter v avgustu pridejo KATRINAS z glasbeniki. Vrhunec in zaključek prireditev bo Festival Paradiž z velikim koncertom »na plac« in pestrim spremljevalnim programom. Ne zamudite odličnih koncertov, vljudno vabljeni, veseli bomo vašega obiska.

Razstava z vtisi z društvene eks­ kurzije članov DPMF Slovenije v Srbijo, v pobrateno Občino Zaječar z Občino Tržič in ogledom rudniških kompleksov Bor in Majdanpek bo na ogled 11. in 12. maja, na 47. MINFOS-u v Dvorani tržiških olimpijcev v Tržiču. Razstavo je pripravil Lado Srečnik. Vabljeni!

Romanje v Glinje

1. nagrado (2x kosilo s pijačo) prejme Fani Meglič, Tržič 2. nagrado (2x bograč) prejme Jože Galin, Tržič 3. nagrado (2x grmada) prejme Irena Meglič, Križe

Letos bo tradicionalno romanje v Glinje na Koroškem v soboto, 1. junija 2019. Pohodnikom se boste lahko v nedeljo, 2. junija 2019, z organiziranim avtobusnim prevozom pridružili tudi ostali.

Nagrajenci 2. letošnje številke Tržičana, ki jih za pravilne odgovore nagrajuje K8 dizajn so;

Nagrajencem iskreno čestitamo, o nagradi in možnosti prevzema bodo obveščeni po pošti.

Športna zveza Tržič bo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tržič in Društvom diabetikom Tržič v četrtek, 16. 5. 2019, organizirala test hoje, in sicer od 17. do 19. ure pred OŠ Križe. V tem času bo tudi merjenje krvnega pritiska, sladkorja in holesterola. Vse je brezplačno. Za dodatne informacije pokličite na 051 354 064 (Biserka Drinovec).

Razstava »Potujemo in raziskujemo«

Nagrajenci 2. letošnje številke Tržičana, ki jih za pravilne odgovore nagrajuje JANEZ, KRIŽE, d.o.o., Lovska koča Zgornje Veterno so;

1. nagrado (3x Planinski dnevnik Zapisi z gora) prejme Janja Podbregar, Vransko 2. nagrado (3x Planinski dnevnik Zapisi z gora) prejme Marija Škrinjar, Sežana 3. nagrado (3x Planinski dnevnik Zapisi z gora) prejme Patrik Ahačič, Tržič

brezplačni oglas

brezplačni oglas

Test hoje

brezplačni oglas

Čeprav se zdi, da se Tržič še ni prebudil iz božičnih sanjarjenj, skozi katera nas je na decembrskem koncertu popeljal tržiški pihalni orkester, nas prvi žarki pomladanskega sonca opominjajo, da se v mestu pripravlja nova glasbena poslastica. Tokrat bodo

Vsak izmed nas ima svojo živ­ ljenjsko zgodbo, pot, po kateri je prišel do uspeha, pot, ki jo prekinejo padci in nadaljujejo vzponi. To pot in vsakdanje življenje naših babic bomo pevke ljudskih pesmi KD Folklorna skupina Karavanke povezale z ljudskimi pes­ mimi in skozi osebne pripovedi, ki so nam jih zaupale naše babice, prikazale njihovo življenje. Lepo vabljeni v petek, 31. maja 2019, ob 18. uri v Dom krajanov Kovor, da z nami (po)doživite 60. leta.

brezplačni oglas

JARO VESELINOVIČ

neumorni godbeniki in godbenice poslušalstvo povabili na Ameriški vrtiljak, na katerem bodo skupaj z žensko vokalno skupino Mjav preigravali melodije glasbenih velikanov z druge strani velike luže. Zahtevno, a zvedavo tržiško uho bo tako lahko prisluhnilo melodijam mojstrov, kot sta George Gershwin in Duke Ellington, in plesnim ritmom muzikala Zgodba z zahodne strani. Vabljeni torej, da mladost letos praznujete skupaj s Pihalnim orkestrom Tržič, 25. maja 2019, ob 20. uri v Dvorani tržiških olimpijcev.

PIJA JAPELJ

Informacije in prijave: rija Lavtar – 031 220 marija.lavtar@gmail.com

Ma365,

brezplačni oglas

Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Tržič

Prišle so nove novice

brezplačni oglas

Čebelarsko društvo Tržič pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije že tradicionalno organizira dan odprtih vrat. Potekal bo 6. maja 2019 v obnovljenem društvenem čebelnjaku »čebelnjak pod Vilo Bistrica« s pričetkom ob 14. uri.

Poleg razstave panjskih končnic, ki jo bodo pripravili osnovnošolci, bodo predstavljene aktivnosti pri obnovi društvenega čebelnjaka, organiziran bo ogled čebelnjaka in čebeljih družin v njem, predstavljeni bodo čebelji pridelki, poudarili bomo pomen ohranjanja avtohtone kranjske čebele in njenega življenjskega prostora s pomenom za opraševanje rastlin in varovanje narave. Vabimo vas, da se nam 6. maja pridružite v svetu čebelarstva in čebel.

brezplačni oglas

Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Tržič

brezplačni oglas

30

obvestila, vabila Naznanilo o javni razgrnitvi 3. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič

Obvestilo Občina Tržič obvešča, da je na spletni strani občine http://www. trzic.si objavljen JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV OZIROMA PROJEKTOV, KI NISO BILI PREDMET DRUGIH JAVNIH RAZPISOV IZ PRORAČUNA OBČINE TRŽIČ ZA LETO 2019 - POKROVITELJSTVA ŽUPANA

Spremembe OPN-ja se nanašajo na spremenjeno namensko rabo zemljišč, spremenjena določila prostorskih izvedbenih pogojev in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev, grafične popravke in uskladitve ter tekstualne uskladit­ve s področnimi predpisi.

Župan Občine Tržič: Mag. Borut Sajovic l.r.

brezplačni oglas

Javno naznanilo je objavljeno na spletni strani Občine Tržič www. trzic.si in oglasni deski Občine Tržič.

RAZPIS JE ODPRT DO 1. 10. 2019 OZIROMA DO PORABE SREDSTEV.

brezplačni oglas

Občina Tržič obvešča javnost, da bo od 19. aprila 2019 do 20. maja 2019 v poslovnem času občinske uprave, v prostorih Občine Tržič, Trg svobode 18, Tržič, v avli pred Uradom za okolje in prostor in na spletni strani Občine Tržič javno razgrnjeno gradivo dopolnjenega osnutka 3. sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Tržič in gradivo Okoljskega poročila. Javna obravnava bo organizirana 7. maja 2019 ob 16.00 uri v veliki sejni sobi Občine Tržič, Trg svobode 18.

31

Razpis za razstave v Galeriji Atrij za leto 2020

• oblikovanje vabil in plakatov • promocijo razstave • otvoritveni dogodek s strani Tržiš­ kega muzeja • podiranje razstave in povrnitev galerije v prvotno stanje

• kontaktne podatke (ime in pri­ imek, naslov, e-naslov, telefon oz. mobitel)

Vaše vloge s prilogami pričakujemo po pošti s pripisom »Galerija Atrij – razpis 2020« na naslov Tržiški muzej, Muzejska 11, 4290 Tržič ali pa na e-naslov: suzana. kokalj@guest.arnes.si do vključno 30. junija 2019.

• življenjepis, dokumentacijo dosedanjega umetniškega delovanja, sez­ nam preteklih razstav, katalogov, zloženk, objav v medijih, slikovno gradivo preteklega dela

Veselimo se vaših predlogov in sodelovanja!

• opis projekta, seznam predvidenih razstavljenih del (število del, dimenzije in druge pomembne karakteristike) Prijavitelj poskrbi za: • dostavo in odvoz razstavnih predmetov

brezplačni oglas

• strokovno in tehnično postavitev razstave

Rok in način prijave:

• sodelovanje pri postavljanju razstave

Obvestilo Občina Tržič obvešča, da je na spletni strani občine http://www. trzic.si objavljen JAVNI RAZPIS ZA IZBOR JAVNIH PRIREDITEV IN DOGODKOV, KI JIH BO V LETU 2019 SOFINANCIRALA OBČINA TRŽIČ RAZPIS JE ODPRT DO 1. 9. 2019. Župan Občine Tržič: Mag. Borut Sajovic l.r.

brezplačni oglas

Tržiški muzej in Občina Tržič pri pripravi razstav v Galeriji Atrij zagotovita:

Prijava mora vsebovati:

plačan oglas

Tržiški muzej v Galeriji Atrij pripravlja razstavni program za sezono 2020. Vse zainteresirane umetnike in avtorje vabimo k prijavi za obdobje januar-december 2020.

47.

Mednarodni dnevi Mineralov, fosilov in okolja

InternatIonal days of mInerals, fossIls and envIronment Exposition intErnationalE dEs minEraux, fossilEs Et EnvironnEmEnt

11.-12. maj 2019 Tržič, slovenija Dvorana tržiških olimpijcev

InternatIonale mIneralIen und fossIlIentage sowIe ausstellung der umwelt

strokovne in priložnostne razstave Prodajni sejem mineralov, fosilov in nakita Ustvarjalne in izobraževalne delavnice

Letošnji strokovni fokus: Geološko bogastvo PosavskeGa hribovja, Posotelja in haloz

Cinabarit, sitarjevec, zbirka Jože Lenič, foto: Igor Dolinar Zob miocenskega morskega psa, Rogaška Slatina, zbirka Prirodoslovni muzej Slovenije, foto: Matija Križnar

organizirana vodenja v Dovžanovo sotesko in antonov rov spremljevalni dogodki v Tržiču in okolici

www.trzic.info