Issuu

Skrinja

Brezplačen izvod

Glasilo radovljiske dekanije V

April 2013

Letnik 11

Številka 1

Voščilo

Pristan velikonočnega jutra K

ako lepa je hvalnica velikonočni sveči na vigilijo pred praznikom velike noči. Plamen z blagoslovljenega novega ognja predira temo ter večer sedmega dne - sobote, ustvarja v jutro, v katerem pri Božjem grobu slišimo dva moža v sijočih oblačilih: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen« (prim. Lk 24, 4-6). To jutro ustavlja čas, vanj se stekajo vsi vekovi. Velikonočno jutro je začetek novega neba in nove zemlje. Smrti ne bo več. Sučemo se okoli mnogih ljudi in stvari, ki jih potrebujemo na življenjski poti. Občutek za pravo mero in modrost zajemamo iz Svetega pisma. Jezusovo vstajenje od mrtvih prestavi os, okoli katere se vrti in najde smisel svojega obstoja vse stvarstvo. Tek življenja je postavljen ob Jezusov prazni grob.

Številni ljudje so hoteli Jezusov grob v dvatisočletni zgodovini na mnogo načinov spet zapreti, zapečatiti, zastražiti, uničiti. Zaman. V veri po zakramentih katoliške Cerkve potujemo k Odrešeniku, da obriše solze z naših oči in nam v skrivnosti vere že daje slutiti in okušati življenje, ki ga bo človek izpirajoč svoja oblačila v Jagnjetovi krvi, smel uživati vso večnost. Ko je s svojo krvjo na veliki petek posvetil zemljo, potem ko je ob smrti na križu prvikrat utripnilo srce Cerkve ter preden je zapustil naročje zemlje in se vrnil v Očetovo hišo, nas je Jezus izročil v naročje Božji Materi Mariji. Z njo naj pluje čolnič našega življenja v pristan, kjer bo vstalo tudi naše poveličano telo. Voščim Vam blagoslovljeno veliko noč, veliko jutro vstajenja z Gospodom.

✍ Janez Ferkolj, župnik na Bledu

Blejski otok - cerkev sv. Marije.

Foto: Tomo Jeseničnik

Dragi bratje in sestre v vstalem Gospodu! Pred nami je veliki teden. Samo en teden v celem letu nosi ime veliki. V tednu, v katerem so se odvijali dramatični dogodki, smo povabljeni, da s pomočjo Svetega pisma in obiskom bogoslužja doživimo velike trenutke. Cvetna nedelja, zarota proti Jezusu, priprava velikonočne večerje, postavitev Gospodove večerje, prerekanje, kdo je večji, Jezusova napoved Petrove zatajitve, osamljenost v vrtu Getsemani, Petrova zatajitev Jezusa, Jezusa obsodijo na smrt in ga križajo…

Ko je vse lepo in prav, ko smo lepi in mladi, ko smo zdravi in smo ljubljeni, takrat ne potrebujemo pomoči. In ker dobri Bog ve, da naše življenje ni le sonce in smeh, zato nam vsako leto za velikonočne praznike odpre okno upanja, da nam pove, naj vztrajamo in ne obupujemo, kadar pridejo sence v naše življenje. Želim vam lepo obhajanje velikonočnih praznikov in zavesti, da se je v življenju vredno truditi, saj nas Bog presoja po naših prizadevanjih in na koncu vedno zmaga dobrota in resnica. Vsem ljudem dobre volje voščim blagoslovljene velikonočne praznike!

✍ Andrej Ojstrež, župnik na Jesenicah

Prvo sv. obhajilo v Dekaniji Radovljica LESCE

19 .5.

10.00

RADOVLJICA

12. 5.

10.00

KROPA

19 .5.

9.30

1. 5.

10.00

BEGUNJE BLED JESENICE

5. 5.

10.00

19. 5.

10.00

…in tretji dan je bil grob prazen.

ZASIP

12. 5.

Kdor umre iz ljubezni, bo vstal s Kristusom! To velja tako za vsakdanje »male smrti« umiranja samemu sebi za druge kakor za tisto »veliko smrt«, ki ji na koncu zemeljskega življenja nihče ne uide.

KRANJSKA GORA

19. 5.

Velika noč je potrebna takrat, ko je noč, ko pride čas preizkušenj, ko je težko in vse brez smisla. Takrat potrebujemo v svojem življenju veliko noč, pomoč in upanje, da za dežjem vedno posije sonce.

9.30

BOHINJSKA BISTRICA

26. 5.

10.00

SREDNJA VAS V BOHINJU

26. 5.

10.00

GORJE

26. 5.

10.00

KOROŠKA BELA

19. 5.

10.00

MOŠNJE

12. 5.

10.00

Ljubljana, 2. januar 2013

Spoštovani, Zahvaljujem se Vam za voščila in poslano dekanijsko Skrinjo. Z zanimanjem sem jo prelistal. Zahvaljujem se Vam in vsem, ki tako lepo zbirate prispevke za dekanijsko Skrinjo in vernike seznanjate z dogajanjem v Vaši dekaniji. Vam in vsem ustvarjalcem Skrinje želim obilo Božjega blagoslova!

Občasnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Linhartov trg 30, 4240 Radovljica. Izid: 25. 3. 2013. Odgovorni urednik: Andrej Župan, župnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Jože Eržen, Silva Frčej, Marsel Gomboc, Peter Kolman, Marija Mencinger Čuden, Janez Resman, Jure Sovinc in Rezka Šubic Pleničar. Izvedba: SPECOM d.o.o.. Trženje oglasnega prostora: 040/202 384. Pošiljanje prispevkov: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, E-naslov: specom@specom.si.

Sv. Janez Bosko, veliki priprošnjik pri Bogu

Svetnik med nami! v. Janez Bosko pravi: »Hočete storiti kaj dobrega? Vzgajajte mladino. Hočete storiti kaj svetega? Vzgajajte mladino. Hočete storiti kaj Božjega? Vzgajajte mladino. Kajti od vseh stvari je vzgoja najbolj božanska.«

Kdo je sv. Janez Bosko? Rodil se 16. avgusta 1815 v Castelnuovo d'Asti blizu Torina v Italiji. Pri dveh letih mu je umrl oče. Mati ga je skupaj z bratom Jožetom in polbratom Antonom vzgajala v praktičnem življenju vere in zavzetem delu. Pri devetih letih je imel sanje, v katerih mu je bilo nakazano, da bo njegovo življenjsko poslanstvo med mladimi. Leta 1841 je postal duhovnik in si za vodilo življenja izbral: »Daj mi duše, drugo vzemi.« Posvetil se je apostolatu med mladimi, ki so prihajali v Turin »s trebuhom za kruhom« in jih je boj za preživetje silil tudi v krajo ter jih posledično privedel v zapor. Zaradi težkih razmer jih je veliko tudi prezgodaj umrlo. Don Boska je njihov položaj globoko pretresel. Zato se je ves posvetil njim, bil za njih duhovni oče in vzgojitelj. Zbiral jih je v oratoriju, kakor je poimenoval svojo ustanovo. Svoj vzgojni sistem pa je utemeljil na veri, razumu in ljubeznivosti. Z namenom, da bi se njegovo vzgojno delo za fante nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo salezijancev; da bi bila tudi dekleta deležne vzgoje in evangelizacije, je ustanovil redovno družbo Hčera Marije Pomočnice (ki delujemo tudi na Bledu), v Združenje salezijancev sotrudnikov pa je povezal mnoge laike. Umrl je v Torinu 31. januarja 1888. Za svetnika je bil proglašen na veliko noč leta 1934. Ob stoletnici njegove smrti, l. 1988, ga je papež Janez Pavel II. proglasil za očeta in učitelja mladih. Svetnik med nami. Leta 2015 bomo praznovali 200 letnico rojstva sv. Janeza Boska. V pripravi na ta veliki dogodek od aprila 2009 romajo po svetu njegove relikvije. Pod geslom Svetnik med nami jih bomo od 1. do 17. maja 2013 sprejeli tudi v Sloveniji. V nedeljo, 5. maja, in v ponedeljek, 6. maja, prihajajo tudi na Gorenjsko. V nedeljo se bodo najprej za kratek čas ustavile v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah, kjer bo ob 14.30 uri sprejem urne, sledila bo molitvena ura ter sveta maša. Nato bodo nadaljevale pot na Bled. Od 18. ure dalje bo pred blejsko župnijsko cerkvijo sv. Martina potekal uvodni program v pričakovanju don Boskovih relikvij, ki jih bomo sprejeli petnajst minut do sedmih zvečer; sledila bo sveta maša in možnost

osebne počastitve. Nato bomo relikvije prenesli k sestram hčeram Marije Pomočnice (Partizanska c. 6, Bled), kjer bo potekalo celonočno bdenje. K nočni molitvi vabimo VSE, lahko se pridružite kadarkoli, molitev pa bodo vodile skupine: 22.30 mladinske skupine, animatorji, skavti, ministranti 23.30 zakonske skupine 00.30 bralci Božje besede 01.30 ŽPS, katehistinje 02.30 biblične skupine, pevski zbori 03.30 duhovna gibanja 04.30 molitvene skupine 05.30 ročna dela, skupine za žene 06.30 Karitas V ponedeljek dopoldne, 6. maja bomo ob 8. uri obhajali hvalnice, ob 10. uri sveto mašo, ob 12. uri pa se poslovili od tega velikega priprošnjika pri Bogu. Kaj pomeni češčenje relikvij? Beseda »relikvije« izvira iz latinščine reliquiae, kar pomeni ostanki. Relikvije so torej posmrtni ostanek blaženega ali svetnika, njegovi osebni predmeti ali pa tudi predmeti, ki so prišli v stik z relikvijami svetnika. V krščanstvu nikoli ne častimo stvari niti človeka, ampak je čaščenje vedno namenjeno le Bogu. Relikvije svetnikov so »živi« (otipljivi, vidni) spomin na Božjo navzočnost med nami, saj lahko nekdo svetniško živi samo zaradi Božje milosti in sodelovanja z njo, ne pa iz lastne moči. Ob relikvijah se ozračje vere, molitve in razpoložljivosti lažje vzpostavi. Ali zares verjamemo v milost dogodka, ko bo med nami svetnik Janez Bosko? Po svetu so se v teh letih njegovega romanja zgodili mnogi čudeži, fizični in duhovni. Katere milosti pa potrebujem jaz/mi? Ne zamudite tudi vi priložnosti

mnogih milosti, ki nam jih pripravlja Gospod po tem svetniku, vzoru mladih in vzoru vzgojiteljev. Don Bosko se želi srečati s teboj, s starši, zakonci, vzgojitelji, še zlasti pa z otroki in mladimi. V pripravi na ta veliki in milostni trenutek si lahko preberete več na internetnih straneh: http://www.donbosko.si/relikvije ter http://marijindom.zavod-dominika.si/; prav tako vabljeni, da nam prisluhnete v verski oddaji na Radio Triglav Jesenice v soboto, 28. aprila 2013 ob 19.30 uri; v Marijinem domu na Bledu (Partizanska c. 6) pa v soboto, 13. aprila 2013 ob 20. uri pripravljamo predavanje za starše, zakonce in mlade. Gostja večera bo: s. Damjana Tramte, predstojnica HMP. Naslov predavanja je: Z don Boskom: za več veselja in dobrote. Lepo vabljeni! Molitev k sv. Janezu Bosku Sveti Janez Bosko, oče in učitelj mladine! Sprejemljiv za darove Svetega Duha in odprt za razmere svojega časa, si bil za mlade, zlasti male in uboge, znamenje prednostne Božje ljubezni. Bodi naš vodnik na poti prijateljstva z Jezusom, da bomo v njem in njegovem evangeliju našli smisel svojega življenja in izvir prave sreče. Pomagaj nam, da bomo velikodušno opravljali poklic, ki smo ga prejeli od Boga, da bomo v vsakdanjem življenju ustvarjali občestvo in v povezanosti z vso Cerkvijo navdušeno sodelovali pri graditvi civilizacije ljubezni. Izprosi nam milost vztrajnosti, da bomo v duhu blagrov živeli dosledno krščansko življenje. Daj, da se bomo pod vodstvom Marije Pomočnice nekoč mogli srečati s teboj v veliki nebeški družini. Amen.

✍ s. Martina Golavšek, HMP Bled

Brezjanske slovesnosti 11. maja je Vseslovensko romanje gasilcev na Brezje. Ker so takoj po godu sv. Florijana navadno krajevne slovesnosti, bo vseslovensko romanje en teden kasneje.Ta dan so svete maše kakor vsako soboto: (7;8.30;10;16;19), dodana bo le maša ob 11.30. Gasilci so posebej povabljeni k maši ob 11.30. Zbor gasilcev je že prej, saj bodo šli v cerkev v slovesnem prihodu. Ob tem se bo odvijala tudi razstava starodobnih gasilskih vozil. 23. maja je Večer slovenskih narodnih izročil. Ta večer se ob isti uri po vsem svetu zberejo in povežejo Slovenci, ki častijo Marijo Pomagaj kot tisto, ki nas združuje. Mašo vsako leto organizira in prenaša Radio Ognjišče. Svete maše so ta dan kakor vsako soboto (7;8.30;10;16). Zadnja sveta maša pa je eno uro kasneje (20). Osrednja slovesnost je ob 20. uri. Maševal bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, msgr. Anton Stres. 24. maja je osrednji praznik – Marija Pomagaj. Marija Pomagaj je naša zavetnica, njej se izročamo v svojih molitvah. Ona je Mati naše vere, kakor jo imenujemo. Ta dan bodo svete maše kakor ob nedeljah (7;8.30;10;11.30;19). 8. junija je Romanje prvoobhajancev na Brezje. To poteka v organizaciji Urada za družino Ljubljanske nadškofije. Svete maše bodo kakor ob sobotah (7;8.30;10;16;19). Osrednja slovesnost bo ob 10. uri. Po slovesnosti bodo delavnice za družine in otroke. 15. junija je Vseslovensko romanje bolnikov in invalidov na Brezje. To romanje že skoraj 50 let organizira tiskovno društvo Ognjišče. To je »veliko« romanje bolnikov. Svete maše so ta dan kakor vsako soboto (7;8.30;10;16,19). Osrednja slovesnost je ob 10. uri. Srečanje se začne ob 9. uri na ploščadi pred Baziliko Marije Pomagaj, z molitvijo. Osrednjo sveto mašo ima vsako leto eden izmed slovenskih škofov. 28. junija je Vseslovensko romanje mladih na Brezje. Začne se ponoči in traja celo noč. To romanje bo v letu 2013 že 41. po vrsti. Nekatere skupine začnejo svojo pot v ljubljanski stolnici, glavnina v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu, nekaj mladih pa se priključi po poti. Glavni postanek je v Kranju, kjer se preoblečemo in si naberemo novih moči. Na poti je priložnost za petje, molitev, duhovni klepet ali pa spoznavanje kar tako. Po prihodu na Brezje je ob 7. uri sveta maša, ki jo daruje eden izmed slovenskih škofov. 1. julija je prvi teden Marijinih počitnic. V tem tednu so na Marijine počitnice povabljeni vsi otroci od 1. do 5. razreda. Marijine počitnice so namenjene temu, da otroci lahko nekaj dni živijo ob svetišču in spoznavajo njegovo življenje, imajo priložnost za molitev pred podobo Marije Pomogaj ter krepijo medsebojne odnose ob kvalitetnem preživljanju prostega časa. Vsak dan so otroci pri sveti maši, prebivajo pa v šotorih ter so povavbljeni glede na svoje sposobnosti sami skrbeti zase. Marijine počitnice potekajo v organizaciji Frančiškanskega samostana Brezje. Otroke vodi odgovorni frančiškan in animatorji. 7. julija je Marijin festival I. S tem festivalom se konča en teden Marijinih počitnic. Festivalsko dogajanje predstavi program Marijinih počitnic; k sodelovanju pa povabimo tudi druge, ki s pesmijo in besedo želijo predstaviti Marijino življenje. Marijin festival se začne ob 11.30 s sveto mašo in se nadaljuje s programom festivala in piknikom. 8. julija je drugi teden Marijin počitnic. Namenjen je otrokom od 6. do 9. razreda. Glede na njihove sposobnosti se program nekoliko spremeni. Vsebina je enaka kot pri prvem tednu. 14. julija je Marijin festival II.. Vse je enako kakor pri prvem tednu.

28. julija je nedelja po godu sv. Joahima in Ane. Ta dan smo izbrali za Romanje zakonskih jubilantov na Brezje. Z vse Slovenije pridejo zakonci, da se zahvalijo Mariji za leta skupnega življenja. Mnogi izmed njih so sklenili zakonsko zvezo prav na Brezjah. Nekateri so obhajali svoj jubilej že prej, v svojih domačih župnijah. Vsi ste dobrodošli, da se tega slavja udeležite. Maše te dan so kakor vsako nedeljo (7;8.30;10;11.13;16;19). Osrednja sveta maša je ob 10. uri. Takrat tudi sprejmemo zakonske jubilante. Maševal bo celjski škof. dr. Stanislav Lipovšek.

✍ p. Bogdan Rus OFM

Cvetna nedelja Mama in oče sta naredila butare, tako, kot vsako pomlad. Preje sta jih delala za otroke, sedaj jih delata za vnuke. Vso zgodnjo pomlad se veselita in premišljujeta, kje bosta dobila zelenje, sedem različnih lesov, rastočih po skrivnih predelih gozda. Domači lesovi so stari, prinašajo izročilo dedov, veselje nad novo pomladjo, nad nadaljevanjem življenja in rodu, nabrani pred jutranjo zoro, pobožno in zavzeto. Dren raste ob gozdnem robu, viseč proti soncu v nežnih slapovih, brinje na suhih gozdnih pustinjah, zaraščenih z ostro travo, vmes je še resje. Natrgata ga čisto malo, samo za lepoto. Bršljan je v temnem gozdu, težko dosegljiv na visokih deblih. Temno zeleno tiso natrgata ob opuščeni stari vili, tam je še pušpan. Na kamnitih brežinah Save so zelene in rdeče vejice mačic, povežeta jih v manjša in večja povesma, odvisno od starosti vnukov. Na vrhu je obvezno oljka, znamenje miru in dar kamnite Istre. Take, brez drugih okraskov čakajo na otroke pred durmi. Kmalu bo cvetna nedelja, otroci jih bodo nesli h blagoslovu, šli bodo v procesiji, slavili Jezusa Nazarenčana vse bo v zelenju, kot se na spomlad spodobi. Nato bo oče blagoslovljeno butaro zataknil pod napušč, da nas brani pred hudo uro, točo in ognjem, nam varuje polja, da nam rodijo pšenico. Tam čakajo do druge pomladi, ko jih bomo zunaj zažgali in naredili nove. Tako se spet začenja vse znova. Napisala Jerca Jovan leta 1997 (priljubljena otroška zdravnica dr. Jerca Jovan je bila tudi pesnica).

Zborovska koncerta v Radovljici V cerkvi sv. Petra v Radovljici bo 29. maja ob 20. uri koncert pevskega zbora The Phoenix Singers, 28. junija ob 20. uri pa še koncert Haileybury School Choir & Big Band. Vabljeni!

30. marec, ob 15.00: velika sobota Blagoslov velikonočnih jedil. 16. april, ob 16.00: sv. Bernardka Lurška Blagoslov bolnih ter invalidnih otrok in odraslih. Vsako nedeljo v maju, ob 16.30, romanje na otok k šmarnični pobožnosti. Litanije Matere Božje v cerkvi: 1. nedelja: romanje pevcev 2. nedelja: romanje bogoslovcev 3. nedelja: romanje duhovnikov 4. nedelja: romanje otrok in sklep šmarnične pobožnosti. 20. maj, ob 17.00: binkoštni ponedeljek. Marija, mati cerkve Ekumensko bogoslužje (katoličani, pravoslavni, evangeličani) 2. junij: sveto Rešnje telo in kri Procesija s pletnami z Najsvetejšim na Blejski otok. Blagoslov na vse strani neba. 25. junij, ob 12.00: dan državnosti Sveta maša za domovino. Blagoslov politikov in diplomatov. 13. julij, ob 18.00: sv. Henrik, cesar, in sv. Kunigunda, cesarica Romanje zakoncev in zakonskih jubilantov. 25. julij: sv. Joahim in Ana, starša Device Marije Blagoslov vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter učencev, dijakov in študentov. Blagoslov knjig in pisal.

5. avgust, ob 7.30: Marija Snežna Blagoslov pastirjev in sira, blagoslov volne in volnenih izdelkov. 15. avgust, ob 17.00: Marijino vnebovzetje Blagoslov zelišč. 22. avgust, ob 7.30: Marija Kraljica Blagoslov žita, kruha in peciva. 8. september, ob 16.00: Marijino rojstvo – mali šmaren Blagoslov semen. 6. oktober, ob 16.00: rožnovenska nedelja Blagoslov rožnih vencev. 8. december, ob 15.00: brezmadežno spočetje Device Marije Dan potice in blagoslov potic. 30. december, ob 15.00: sveta maša v zahvalo ob koncu koledarskega leta Blagoslov ur. Molitev za srečno zadnjo uro.

PREDSTAVLJAMO

Sv. maše/romanje na Blejskem otoku do konca letošnjega leta:

Svete maše v najbolj obiskanih podružničnih cerkvah in kapelah radovljiške dekanije v letu 2013 Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru (julija in avgusta ob 10.00) Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru (julija in avgusta ob 8.30) Uskovnica (julija in avgusta ob 16.00) Dostop: peš 1 uro iz Rudnega polja, možen dostop tudi z avtom iz Srednje vasi

Sv. maše na prostem - poletje 2013 Vogar (sobota, 10. avgust, ob 11.00) Velo polje (sobota, 17. avgust, ob 11.00) Na Stolu (sreda, 3. julij, ob 11.00, sreda, 7. avgust, ob 11.00) Planina Prevala (nedelja, 21. julij, ob 12.00, nedelja, 18. avgust, ob 12.00) Grad Kamen (nedelja, 23. junij, ob 20.00) Roblek (sobota, 6. julij, ob 11.00) Golica (nedelja, 9. junij, ob 14.00) Križevec (nedelja, 1. septembra, ob 15.00)

Marija Kraljica miru - kapela na Uskovnici.

Pokljuka – Goreljek (od zadnje nedelje v juniju do prve nedelje v septembru ob 11.00) Dostop: z avtom (blizu Šport hotela) Kredarica (od tretje nedelje v juliju do prve nedelje v septembru ob 18.00, 5. avgusta, ob 11.00, 14. avgusta, ob 19.00) Vrata (ob nedeljah junija, julija in avgusta ob 16.00) Dostop: peš 2 uri iz Mojstrane, možen je dostop tudi z avtom Tamar (ob nedeljah julija in avgusta ob 15.00) Dostop: peš 1 uro iz Planice, možen je dostop tudi z avtom Sv. Peter nad Begunjami (29. junij, ob 17.00, 30. junij, ob 10.00) Dostop: pol ure hoje iz Begunj ali Rodin Sv. Katarina nad Zasipom (15. avgust in nedelja, 25. avgust, ob 16.00) Dostop: peš pol ure iz Zasipa, možen je dostop tudi z avtom Sv. Marko v Vrbi (28. april, ob 10. 00) Sv. Lovrenc nad Zabreznico (11. avgust, ob 10.00) Dostop: peš pol ure iz Zabreznice

Ajdna (sobota, 22. junij, ob 9. uri) Zbral, uredil in foto: Avgust Mencinger

Slovenci nimamo katedral, ker ji naša zemlja in naš človek nista premogla in nam jih tuji mogočniki niso namenili, pa celo večjih božjih hiš ni prav veliko na naši majhni zemljici, zatp pa je vse polno po njej umerjenih cerkvic, po vaseh in poljih, na gričih, ter v tišini gozdov. To so še vedno naši najlepši in najbolj pristni umetnostni muzeji. Sam zase pa dobro vem, zakaj sem tako rad romal po teh naših samotnih cerkvah: bile so blizu mojemu srcu, ker so del moje domovine in deček tistega sveta, lepega in svetega, v katerega me je učil verjeti oče, sveta, ki umira in se vedno znova preraja in daje človeku novo upanje.

✍ dr. Marjan Zadnikar Gospod čaka na nas, da bi vsa naša bremena jemmal nase, da bi nas tolažil, nam svetoval in pomagal kot najzvestejši prijatelj, ki ostane vedno enak. Hkrati nam daje soživeti njegovo življenje; njegove zadeve postanejo naše; vedno globje postajamo povezani z Gospodom. Vsa osamljenost preneha. V cerkvi si mirno dovoli toliko časa, kolikor ti je potrebno, da najdeš mir in spokojnost. To pride potem prav ne samo tebi, marveč tudi delu in vsem ljudem, s katerimi imaš opravka.

✍ sv. Edith Stein

V pričakovanju velike noči

Postna ravzaprav je bil srečen človek. V šoli se je lahko učil in po končani osemletki so ga poslali v latinske šole, ki jih je opravil igraje. Študiral je z veseljem in potem se mu je v službi pokazalo delo, ki mu je bilo pisano na kožo. Desetletja je opravljal poklic, ki ga je veselil, skoraj do penzijona je prišel, ne da bi bil kdaj na bolniški. Morda ga je vsakih nekaj let potipala gripa – a z nekaj dnevi prosto in z nekaj aspirini jo je pretolkel, do zdravnika mu ni bilo treba.

rokah je tiščal kos zeleno-belega papirja. Napotnico. Za na kliniko, so rekli. No, inštitut. Onkološki. Bodo videli, kako bo... Tomaž je vedel, kako bo. Kot pri Pepci, sosedi. Nekaj so našli in izrezali. In potem spet. In potem so obsevali. Potem je postala čudna. So rekli, da je že v glavi. In so odprli glavo. Potem je bila boljša. Še na morje je šla. A ni bilo dolgo. Potem je bilo hudo. So videli obraze domačih, čeprav so skrivali. Predvčerajšnjim je bila maša zanjo. Trideseti dan. Že. Zdaj pa tole. Pa meni! O ti moj Bog, kaj si mi pripravil, kaj nas še čaka. Saj takle ne morem domov, nisem za na cesto, kaj šele, ko bo treba povedati doma!

Ženo je spoznal na univerzi, poročila sta se že v tretjem letniku. Kar tako, v teku let so se mu rodili trije otroci – še sam ni vedel, kdaj in kako. Že res, žena je potem pustila službo in kljub karieri, ki se ji je obetala, se je posvetila le domu in družini. Tako Nekako je le našel v sosednjo zgradTomažu še vstajati ni bilo treba, bo bolnice, kjer je bil bife in kapela. kadar so bili bolni ali le sitni ponoči – Samo na kavo stopi. Pa ni. Z dvigamimogrede so zrasli, pridno so se lom, polnim šumečih obiskovalcev, ki učili in če je že morda v šoli kdaj kaj so se v pritličju razšli po avli in vsuli zaškripalo, se je z učitelji pomenila proti izhodu, se je zapeljal še niže, v žena. Po dvajsetem letu so drug za klet. Tam je bil sam, nekaj starih drugim prišli vsak do svojega kosa postelj in nočnih omaric je čakalo na kruha, poiskali si svoje družice in popravilo. Zavil je v kapelo in sedel v zapustili dom, ne da bi jih Tomaž kot. Pred njim skromen, čistò posploh pošteno poznal. On je opravljal grnjen oltar, v nasprotnem kotu Foto: Bojan Rauh steklen tabernakelj, skozi barvno svoj vzvišeni poklic, za dom in prihiš- Križev pot v Lourdu. na dela je tako skrbela žena. steklo soj večne lučke. Na steni je moral k zdravniku, čeprav so na amburazpelo, čudovito trpeče lice Kristusovo, na lanti komaj našli njegov karton. Seveda, saj Potem pa so se začeli rojevati vnuki. In drugi strani podoba Matere z Jezuščkom, ki je bil pri dvainšestdesetih še prazen. Tomaž je prvič začutil, da je nekaj v se smehlja, v naročju. Mir in tišina. Zdravniku, ki ga je pogledal, ni bilo všeč, življenju ob svoji blesteči karieri vendarle Tedaj se je sklonil razbičani Kristus, s poslal ga je k dermatologinji v bolnico, da zamudil. Nepreklicno in za vedno. A je zdaj, trnjem, zapičenim v glavo, k Tomažu in bodo vzeli vzorec. Izrezali so mu kos kože ko je žena čuvala že drugi rod, poskušal spregovoril, razločno je slišal njegov tihi in ga zašili, pravzaprav ni niti bolelo. In zamujeno ujeti. Plazil se je z malčki, jih glas: »Glej, človek, tule te čakam, že dva srbeti je tudi nehalo, krvavelo ni več. Kar ujčkal v naročju, včasih jim pred spanjem tisoč let vas čakam, da vam obrišem solze. dobro in že čez teden dni naj se oglasi, bral iz stare knjige pravljic. Prvemu je iz In doma te čakajo – ženo skrbi in otroke in bodo izvidi. muževne vrbe napravil piščalko, kot so jih šest vnučkov, ki se kot živo srebro podijo delali v njegovih otroških letih, punčkam je po hiši in vrtu, vsi veseli dedka. In zunaj je XXX za praznike iz trgovine prinesel majice, take sončen dan in drevje je ravno obleklo svoje pisane in posute z bleščicami – domači ga najlepše zlate in rdeče ornate, da pozdravi Tomaž je začudeno gledal mlado zdravnico kar niso poznali, še v službi so ga gledali svojega Stvarnika ... in na koncu te vedno pred seboj. Saj ne more biti res, kar mu začudeno, kadar se je včasih razgovoril o čakam, Tomaž, da prideš, vsi te čakamo in pripoveduje: ...da ni bilo odstranjeno v svojih drobljancih in mu kar ni in ni pošlo veselimo se te in nikdar nismo otožni, zdravo, v robu da so našli celice, ki so zgodb o njih ... žalostni ali celo tečni, kot znate kdaj biti pozitivne. Poslali ga bodo na kliniko, no, na A z leti nekako tudi Tomaževo zdravje ni tam pri vas. inštitut, kjer mu bodo izrezali širši pas kože bilo več kot nekdaj. Sprva ga je le kdaj na ledjih, tam, kjer mu je pred dvema In je šel Tomaž lahkega srca domov – zabodlo v hrbtu. Ali je bila morda ledvica, tednoma ta zdravnica, vsa dobrovoljna in sonce je sijalo, nič ga ni bolelo, žena ga je bolj leva, se mu je zdelo. Potem ga je na živahna, odstranila znamenje. Danes je čakala s kosilo in vedel je – če gre na inštitistem mestu pekla koža. In srbela. Moralo resna, nič več razigrana. Celice da so našli tut in še dlje, na koncu ga vedno čaka ga je srbeti, da se je v spanju nezavedno in ker so pozitivne, to ni dobro. Tudi lokalne njegov Odrešenik. Tudi, če bi mu mlada spraskal. Do krvi. Je videl včasih zjutraj, ko bezgavke bodo odstranili, na inštitutu. In zdravnica pozabila dati napotnico ... je moral zamenjati majico. In potem ga je povedali, kako za naprej ... neko jutro žena, ki je navadno vstajala kas✍ Janez Resman Ni vedel, kako se je znašel na hodniku. V neje, videla. Da je znamenje in da krvavi. In

Jamnik in cerkev sv. Primoža in Felicijana

Je trikrat lepo na Jamniku Je trikrat lepo na Jamniku. Ta prvič, ko češnje cvetejo, ta drugič, ko češnje zobljemo. In ko pijemo ta češnjevega …

južnotirolskega slikarja Michaela Pacherja oziroma njegove delavnice. Njihov avtor izhaja iz kroga domačega mojstra Bolfgangusa.

odružnična cerkev svetih Primoža in Felicijana stoji samostojna na balkonu Gorenjske izven vasi, a ne moremo pisati samo o cerkvi. Tako kot cerkev pripada vasi, tudi vas pripada cerkvi. Dr. Damir Globočnik je napisal v članku Spomeniki cerkvene arhitekture, v Kroparskem zborniku: Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji zunaj naselja, na slikovitem pomolu z lepo razgledno lego. Zgrajena je bila v 14. stoletju. Ohranil se je gotski enopolni prezbiterij s križno rebrastim obokom, z rebri z žlebastim profilom in do tal segajočimi polstebri s kapiteli v obliki rustificiranih glav. Ladja skromnih mer pa je barokizirana.

O sv. Primožu in Felicijanu je malo znanega. Bila sta brata. V času, ko je vladal Dioklecijan, je bilo preganjanje kristjanov vsakdanji pojav Rimljanov. Tudi brata Primoža in Felicijana je dal cesar mučiti in nato obglaviti.

Cerkev je bila 1759 in 1863 predelana. Zvonik je na vzhodni strani in v pritličju ustvarja vhod v cerkev. Zvonik in cerkev sta prekrita s skriljem. Cerkvena oprema je večinoma iz 18. in 19. stoletja. Trije oltarji so poznobaročni. Glavni oltar ima v niši kipa sv. Primoža in Felicijana, v atiki Marijino kronanje, ob straneh kipe sv. Janeza Krstnika in dveh neidentificiranih svetnikov, kip sv. Simona pa je bil ukraden. Stranski Marijin oltar ima v niši kip Brezmadežne in ob straneh kipa sv. Katarine in sv. Elizabete. Desni stranski oltar je posvečen sv. Martinu. Na njem sta kipa sv. Jurija in sv. Vojaka (?). Križev pot je poznobaročno delo (manjkata II. in XII. Postaja). Največja dragocenost pa so poznogotske freske v prezbiteriju, deloma uničene zaradi predelave oken. Poslikan je ves prezbiterij. Na oboku so ob Kristusu upodobljeni simboli evangelistov, cerkveni očetje in dva angela. Na stenah so nad dekorativnem pritličjem v spodnjem pasu v naslikanih polkrožnih arkadah apostoli, v zgornjem pasu pa v lunetah dopasne upodobitve svetnic in svetnikov ter Marija z detetom nad vzhodnim oknom. S poslikavo se uvršča med primere t.i. »kranjskega prezbiterija«, le da so Kristusu dodani tudi cerkveni očetje in angeli. Freske so nastale v tretji četrtini 15. stoletja ali še pozneje (okrog 1480 do 1490), verjetno pod vplivom

Čaščenje teh mučencev v Sloveniji sega v 9. stoletje. Njune posmrtne ostanke so najbrž v 15. stoletju prenesli v cerkev sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom. Tako kot je ta cerkev znana po freskah, je tudi jamniška. Naselje Jamnik je 834 m nad morjem. Slikovita vasica, ki je dolgo spadala v selško župnijo, zdaj pa je v besniški. Krajevno je v kranjski občini, vendar pa so se Jamničani bolj povezali s Kropo. Bila je bližje tako za delo v tovarni kot za otroke v šoli. Celo pošto so dobili v Kropi. Kraj je nastal v času železarstva. Ime pa je dobil po jamah, ki jih je bilo polno, saj so po Jelovici kopali rudo. Kuhali so tudi oglje. Tudi s kmetijstvom so se ukvarjali, ker pa je en sam breg, so morali biti kar krepko domiselni, da so si lahko pomagali. Ko so orali v strminah, so na zgornjem koncu pritrdili na drevo škripec. Na spodnjem koncu je bil pritrjen plug, na zgornjem pa je bil vprežen konj, ki je

Veliki četrtek Veliki petek

sv. maša ob 19. uri. križev pot ob 15. uri, obredi velikega petka ob 19. uri. Velika sobota blagoslov ognja ob 5.30. ure, blagoslov jedi ob 17. uri in molitve do vigilije, ki bo ob 19. uri. Velika noč ob 7. uri vstajenska procesija po Kropi in nato sv. maša. Veliki ponedeljek sv. maša ob 9.30. na Jamniku ob 15. uri.

vlekel plug, ko je hodil gor in dol po poti. Kroparji so se počutili domače pri Jamničanih. Nekoč so v goste pripeljali znanega alpinista in gorskega reševalca Joža Čopa. Na Jamniku so bili znani tudi po češnjevem žganju. Ko je Čop izpil šilce »ta češnjevega«, je rekel, da je tako dober, da bi ga kar na špagco navezal in vozil gor in dol po grlu. Pomladi je bil Jamnik en sam češnjev cvet. To lepoto mora človek videti. Težko jo je opisati. Ovekovečili so jo Avseniki v svoji pesmi. Zgodilo se je med drugo svetovno vojno. Ko so preskušali orožje, so cev porinili v gnojno jamo, da se ni slišal strel. Pa so prestrelili balon šnopsa. Menda je zelo zadišalo ... Tudi o močeradovcu so se radi šalili. Eni še besede niso znali izgovoriti in tako je postal čomoradovec. Posebno Ljubljančane so si radi privoščili.

Danes je Jamnik prijetno naselje. Veliko je obiskovalcev, ki se ustavijo in gredo peš do cerkve. Tudi poroke so pogoste. Svete maše so na nedeljo okrog svečnice, na veliki ponedeljek, na god sv. Primoža in Felicijan 9. junija in zadnjo nedeljo v avgustu, ko je smenj. V soboto zvečer se zberejo fantje, tudi iz okoliških vasi in s »pajkelnom« obiščejo dekleta. To traja vso noč, zjutraj pa dan zvonijo na Jamniku. Sveta maša je še na sveti večer. Seveda je pa še veliko drugih priložnosti, da je sveta maša. Vsem bralcem Skrinje želimo Kroparji in Jamničani blagoslovljene velikonočne praznike! ✍ Joža Eržen, foto: Rok Gašperšič

novi

PLAMEN, KROPA, d.o.o.

Tel.: +386 (0)4 / 53 79 700, fax: + 386 (0)4 / 53 79 718, e-mail: info@noviplamen.si, http://www.noviplamen.si

Blagoslovljene velikono~ne praznike!

CVETLIČARNA IN POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK 24 ur na dan vsak dan: 070/55 00 96

izdelava trendnih žalnih aranžmajev

CVETLIČARNA tel.: 04/586 55 60 * izvirno, strokovno in trendno dekoriranje daril ter prostorov, ... * pestra izbira cvetja, darilnega programa, * svetovanje in zasajevanje vrtov, * po 1. maju vabljeni na ugoden nakup balkonskega cvetja.

Nudimo vam: - balkonske cvetlice - cvetlice za grobove in gredice - zelenjavne sadike - sadike zeli{~ in za~imb - nasadimo cvetli~na korita

Blagoslovljene velikono~ne praznike!

Vo{~imo vam vesele in do`ivete praznike Gospodovega vstajenja! Predsednik OO N.Si Bohinj prof. Jo`e Cvetek

Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Bohinj

OBIŠČITE NAS: NOVO:

"Naj vas veselje velikono~nega jutra spremlja skozi vse leto!”

Sprejemamo naro~ila za sve`e in suhe ikebane, `alne ikebane, {opke, poro~ne {opke in aran`maje ter aran`maje daril.

Tel. 040/551 828

Velikonočna razstava cvetličnih aranžmajev in pirhov v Hrašah 19, Lesce. Odprto do 1. aprila.

"PRE@LA"

速

predelava zdravilnih zeli{~

Antonija TORKAR s.p. Begunjska c. 23, 4248 LESCE Tel.: 04/531 83 40, fax: 04/531 61 10 gsm: 051/649 793 Nudimo ve~ vrst mazil, oblog, kapljic, 速

~ajev in krepil za pomo~ pri zdravljenju vseh vrst telesnih obolenj.

Delovni dnevi ob mlaju v letu 2013: januar: februar: marec: april: maj: junij: julij: avgust: september: oktober: november: december:

11., 12., 13., 14., 15. 10., 11., 12., 13., 14. 11., 12., 13., 14., 15. 10., 11., 12., 13., 14. 10., 11., 12., 13., 14. 8., 9., 10., 11., 12. 8., 9., 10., 11., 12. 6., 7., 8., 9., 10. 5., 6., 7., 8., 9. 5., 6., 7., 8., 9. 3., 4., 5., 6., 7. 3., 4., 5., 6., 7.

delavniki: 8h-13h, 15h-18h; ned., prazniki: 8h-13h, 15h-16h

ZELI[^ARSTVO

Informacije: 04/53 18 340 (od 9. do 10. ure) Naro~ila: 04/53 18 035 ali po 19. uri na gsm: 041/22 35 62

UGODNO - ZANESLJIVO - BREZ ^AKANJA

Vesele velikono~ne praznike! 11

OBČINA RADOVLJICA

V imenu Občine Radovljica vam želim prijetne velikonočne praznike in veliko veselja z vašimi bližnjimi. Ciril Globočnik ŽUPAN

Želimo Vam vesele velikonočne praznike! Janez Fajfar, župan

Blagoslovljene v velikonocne praznike!

Blagoslovljene in vesele velikono~ne praznike! Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Jesenice