Issuu

Velika no~

Bog je med nami

Angel je spregovoril in ènam rekel: â€œNe bojte se! Vem namre~, da i{~ete Jezusa, kriànega. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel.â€? (Kulisa iz Bo`jega groba na Koro{ki Beli iz leta 1915), foto Branko û{in rage vernice in verniki! ê pa Jezusa ni ve~ med nami, potem je na{a vera mrtva, potem lahko odidemo domov, cerkev pa naredimo za muzej, ker si bodo generacije novih rodov ogledovale, kako so si neko~ ljudje predstavljali Boga, svetnike in zgodbice iz pravlji~ne knjige Sveto pismo. Mi pa verujemo, da drìjo besede, da je z nami vse dni do

konca sveta. Zato bomo {li v procesijo, da navzven poka`emo, da se zavedamo, da je Bog med nami. @ivljenje je ~udna stvar. Prekratko za sre~o in predolgo za trpljenje. Vsakdo pa dobro ve, da nosi svoj kri`, da so stvari, ki ga ustavijo, da vsakdo sre~a svoje meje. Prav tako ostaja v ~loveku vedno neko tiho neizpolnjeno

hrepenenje, kar ga spominja na to, da nismo od tega sveta. Smo na tem svetu, da ìvimo, da se izpolnjujemo, da postajamo vedno bolj{i. S tem bomo la`je stopili pred svojega Stvarnika, ko nas bo vpra{al, kako je bilo v ìvljenju. Nikdar pa nismo sami, saj je med nami vedno tudi On, ki nas spremlja, ki nas tolaì, ki nam stoji ob strani, tako v dobrem

kot tudi v slabem. Vedno je ob nas, ker nas ima rad, saj nas je ustvaril po svoji podobi. Zato vam ob praznikih `elim, da se vsak dan zbudite z nasmehom in greste z nasmehom spat. Naj bo to, da nikoli nisi sam, da je Bog vedno s teboj, dovolj dober razlog za nasmeh.

âœ? Andrej Debeljak, `upnik na Koro{ki Beli

Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah Birme leta 2008 v dekaniji Radovljica

Sv. birma v Radovljici, 18. april 2004 1. Begunje 2. Breznica 3. Kamna Gorica 4. Dobrava 5. Bohinjska Bela 6. Ribno 7. Lesce 8. Ljubno 9. Ovsi{e 10. Kropa 11. Mo{nje 12. Zasip 13. Rate~e - Planica 14. Kranjska Gora 15. Koro{ka Bela 16. Sv. kriĹž nad Jesenicami 17. Jesenice 18. Radovljica 19. Bled 20. Gorje 21. Dovje

24. marec 24. marec 26. april 26. april 27. april 27. april 1. maj 1. maj 4. maj 4. maj 11. maj 11. maj 18. maj 18. maj 18. maj 25. maj 25. maj 1. junij 8. junij 22. junij 22. junij

ob 9.00 ob 11.00 ob 8.00 ob 10.00 ob 9.00 ob 11.00 ob 9.00 ob 15.00 ob 8.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 15.00 ob 8.00 ob 10.00 ob 15.00 ob 9.00 ob 11.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 15.00

1. Begunje 2. Breznica 3. Kamna Gorica 4. Dobrava 5. Bohinjska Bela 6. Ribno 7. Lesce 9. Ovsi{e 10. Kropa 11. Mo{nje 12. Zasip 13. Rate~e - Planica 14. Kranjska Gora 15. Koro{ka Bela 16. Jesenice 17. Blejska Dobrava 18. Bled 19. Gorje 20. Dovje 21. Radovljica

11. maj 18. maj 27. april 27. april 1. junij 18. maj 4. maj 18. maj 25. maj 1. junij 20. april 11. maj 11. maj 11. maj 11. maj 20. april 27. april 18. maj 25. maj 18. maj

ob 10.00 ob 10.00 ob 8.00 ob 9.30 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 8.30 ob 10.00 ob 10.00 ob 8.00 ob 8.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 9.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 8.00 ob 10.00

Velika no~ v Kropi

Velikono~ni ogenj na veliko soboto v Kropi

foto: Bo`o Zupan

Prvoobhajila leta 2008 v dekaniji Radovljica Veliki ~etrtek: Veliki petek: Velika sobota:

Velika no~: Veliki ponedeljek:

ob 19. uri sv. ma{a ob 15. uri sv. kri`ev pot ob 19. uri obredi na veliki petek ob 5.30 blagoslov velikono~nega ognja ob 17. uri blagoslov velikono~nih jedi ob 19. uri obredi in sv. ma{a ob 7. uri vstajenska procesija in sv. ma{a ob 10. uri druga sv. ma{a ob 9. uri sv. ma{a.

Na Jamniku bo popoldne na veliko no~ pri cerkvi pirhanje, na veliki ponedeljek pa bo ob 15. uri sv. ma{a. @elimo Vam blagoslovljene velikono~ne praznike. Jezusovo vstajenje je na{a odre{itev!

Prvo sv. obhajilo v Radovljici leta 2004 âœ? Kroparji in na{i sosedje z Jamnika Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica. Izid: 20. 3. 2008. Odgovorni urednik: Andrej @upan. Sodelavci: Francka êba{ek, Joè Erèn, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ûden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM d.o.o.; trènje oglasnega prostora: 040/202 384. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si.

Obredi velikega tedna v Lescah

Velikono~na poslanica

blagoslov ognja na veliko soboto ob 7. uri v soboto ~e{~enje sv. Re{njega telesa v Bo`jem grobu blagoslov jedi - v Lescah ob 15. in 17. uri, v Novi vasi ob 16. uri velikono~no vigilijo pri~nemo ob 18. uri na veliko no~ vstajenska procesija ob 7. uri, sledi sv. ma{a, druga sv. ma{a ob 10. uri - na veliko no~ ob 15. uri pete litanije Matere bo`je z velikono~nimi odpevi - na velikono~ni ponedeljek sta sv. ma{i ob 8. in 10. uri - na praznik oznanjenja Gospodovega, 25. marca, je ma{a ob 8. uri in zve~er ob 18. uri, ki je posve~ena materinskemu dnevu s kraj{o prireditvijo otrok.

✍ Štefan Babi~, `upnik v Lescah

Kaj se bo dogajalo v Gorjah - Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo v Gorjah kr{~evanje otrok. - Prav tako vsako prvo nedeljo v mesecu pelje avtobus na Brezje molitveno skupino. - Ob prvih petkih in ob ~etrtkih obi{~e na{ g. ùpnik Nikolaj [tolcer bolnike na domu. - 23. aprila je god sv. Jurija, ki je na{ farni zavetnik. Na ta dan bo celodnevno ~e{~enje pred izpostavljenim. - 26. aprila bo romanje v Ponikev za otroke bralne zna~ke. - 27. aprila je Jurjeva nedelja, v na{i fari je "smenj" in blagoslov konjev. - V Marijinem mesecu maju bomo imeli ob nedeljah {marnice pri eni izmed kapelic, ki jih je v na{i fari kar nekaj. - 18. maja bomo obhajali prvo sv. obhajilo. - 22. maja, na praznik sv. Re{njega telesa in krvi, bo telovska procesija. - 15. junija bo sprejem veroukarjev 9. razreda O[ med mladince. - 22. junija pa bo v na{i fari sv. birma. - 30. junija se bo pri~el oratorij, ki bo trajal do 6. julija, ko bo sklep oratorija. - 27. julija je Jakobova nedelja, ko bo sv. ma{a ob 10.00 v Mevkuù. V Mevkuù je tudi sv. ma{a na Miklavèvo nedeljo v adventu, ker je ta podru`ni~na cerkev posve~ena sv. Miklavù. - 10. avgusta je O`boltova nedelja, ko je ob 10.00 sv. ma{a v Spodnjih Gorjah. V Spodnjih Gorjah je ma{a tudi na Martinovo nedeljo. Prav tako bo v Spodnjih Gorjah ma{a tudi vsako sredo po veliki no~i. - 7. oktobra je v na{i fari ègnanje, ker je bila na ta dan posve~ena na{a farna cerkev. - Za farno romanje, kam in kdaj, se {e nismo odlo~ili. - V za~etku adventa bo v Gorjah sv. misijon. Vodila ga bosta patra minorita in sicer p. Mirko Vezir in p. Janez Ferle`. To je samo nekaj podatkov o tem, kaj se bo dogajalo v na{i gorjanski fari v leto{njem letu. Obi{~ite nas!

✍ Silva Fr~ej

Krièv pot v Ko~evskem Rogu V nedeljo, 16. marca, se nas je skupina ùpljanov ùpnije Radovljica z avtobusom odpeljala v Ko~evje in naprej v Ko~evski Rog. V prostranstvu njegovih gozdov je bil osrednji namen na{e tokratne poti obisk Krièvega pota Slovencev, ki vodi v kraj Jama pod Krenom, kjer so se maja in junija leta 1945 dogajali mnoì~ni poboji slovenskih domobrancev. V vseh petnajstih postajah tega Krièvega pota Slovencev je prikazana kalvarija takratnih `rtev. Pri zadnji postaji

”Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob,” (Mr 16,3) so se spra{evale ène, ko so hitele tisti “prvi dan tedna” navsezgodaj k Jezusovemu grobu. Toda presene~enje! Kamen je bil odvaljen, pe~ati odtrgani, straàrji so se razbeàli. Grob je bil prazen in mladeni~ v belem obla~ilu je rekel: “Ne ~udite se! Jezusa i{~ete, Nazare~ana, kriànega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. Poglejte kraj, kamor so ga poloìli” (prim. Mr 16,6). To je velikono~na novica, ki jo Cerkev oznanja è skoraj 2000 let in jo obhaja z najve~jo slovesnostjo. To je resnica, ki daje vsebino na{i veri in ìvljenju. To je govorica odvaljenega kamna, odtrganih pe~atov in praznega groba. Vstal je in ìvi! ~e se ozremo po sedanjosti, zagledamo veliko kamnov, za katerimi je pokopano vsako upanje. V vsakdanjem ìvljenju znamo na mnogo na~inov zavaliti kamen in ga zape~atiti z izjavo: “Ne gre ve~! Ne morem ve~! Ni~ se ne da narediti! Ni ve~ re{itve. Ni mogo~e pozabiti! Ne morem odpustiti ...” To so kamni razo~aranja, obupa in krivic, to so kamni sovra{tva, nasilja, vojne in krvi. Kako veliki in te`ki so kamni brezbri`nosti, sodobnega liberalizma, naveli~anosti, nevere … Kdo nam jih bo odvalil? Toda sporo~ilo velike no~i se glasi: kjer ~lovek sam ne more ve~, kjer ni ve~ upanja, kjer odpove vsa ~lovekova modrost …, tam se razodene Bo`ja mo~. Kristus je z vstajenjem odvalil vse kamne, naj so bili {e tako veliki in te`ki. Vstal je! On nas vodi iz smrti v ìvljenje, iz obupa v upanje, iz teme v lu~, iz ni~a v polnost resnice. Upravi~eno pojemo: “Zapoj veselo, o kristjan, veselja tvojega je dan!” Velikono~no veselje naj odmeva v Cerkvi na Slovenskem, v na{em osebnem, druìnskem in ob~estvenem ìvljenju. Veselje naj pri~uje, da smo kristjani ne le za veliko no~, marve~ velikono~ni kristjani vedno in povsod. Vsem sobratom duhovnikom in redovnikom, redovnicam, vernikom, rojakom po svetu, posebej pa vsem bolnikom in trpe~im èlimo blagoslovljene velikono~ne praznike. ✍ Va{i {kofje smo si v kapelici ogledali mozai~no poslikavo umetnika p. Marka Rupnika, ki prikazuje dramo trpljenja in odre{enja ~loveka. Ko smo se vra~ali iz gozdov Ko~evskega Roga, smo si v Ko~evju ogledali ùpnijsko cerkev, ki je posve~ena sv. Jerneju. Na{e romanje je vodil gospod ùpnik Andrej @upan. Obisk Krièvega pota je na vse nas naredil zelo globok vtis in nam hkrati vzbudil tudi upanje, da bomo vsi do~akali odre{itev skozi Jezusovo vstajenje. ✍ A. @.

Pomagajmo razkriti resnico Januarja je v Slom{kovi dvorani radovlji{kega `upni{~a gostoval Tomo Kri`nar, svetovni popotnik in borec za ~lovekove pravice. Njegovi poskusi pomagati s svoje zemlje pregnanim Afri~anom iz sudanske pokrajine Darfur so ob~udovanja vredni. Pretresljivi posnetki in kratki filmi, za kar je na svojih poteh dostikrat tvegal tudi lastno `ivljenje, so vzbudili pozornost vsega sveta, potrkali na vest, a do sedaj se je premaknilo bore malo. Ljudje v Darfurju trpijo naprej in so prepu{~eni kruti usodi. Obiskovalci predavanja so z nakupom knjig Toma Kri`narja pomagali pri zbiranju denarnih sredstev za dokumentarni film “Pomagajmo razkriti resnico”, ki bo nastal iz zbranega gradiva Toma Kri`narja z njegovih {tevilnih obiskov Afrike.

✍ Matej Rauh

Premi{ljevanja

Vsem, ki slavite Gospodovo vstajenje …”~e p{eni~no zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; ~e pa umrje, rodi obilo sadu” (Jn 2,24). Njegovo zrno je pognalo in rodilo ètev, o kateri je dejal: “Glejte, povem vam, povzdignite o~i in poglejte polja, da so è bela za ètev” (Jn 4,35). Vstali Zveli~ar je na{ Kralj. Vstali je na{ Kralj, ker je postal Sin ~lovekov, ki ni pri{el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ìvljenje v odkupnino za mnoge (Mt 20, 28). “Njegovo telo, za nas darovano, je hrana, ki nas krepi. Njegova kri, za nas prelita, pa je pija~a, ki nas o~i{~uje grehov” (hvalospev SRT). On je na{ Kralj, ker se nas je usmilil, kakor se je kralj usmilil svojega hlapca in mu odpustil deset tiso~ talentov (Mt 18,27). Dragi farani! Vsem, ki slavite Gospodovo vstajenje, vsem èlim blagoslovljeno veliko no~! Vstali Zveli~ar naj obilno hrani in nasi~uje va{o du{o, da bi bila krotka kakor jagnje, mo~na kakor zrno, usmiljena kakor Sin ~lovekov. Mo~ njegovega vstajenja naj dviga in opogumlja va{a srca, da boste prenovljeni ljudje, pripravljeni za vsako dobro delo (2 Tim 2,21).

✍ Andrej @upan, ùpnik v Radovljici VELIKI ÊTRTEK: dopoldne je v stolnici v Ljubljani "krizmena" ma{a, pri kateri {kof ordinarij blagoslovi sveta olja, ki jih uporabljamo pri podeljevanju zakramentov. Zve~er se slovesno spominjamo POSTAVITVE EVHARISTIJE, POSTAVITVE DUHOVNI[TVA IN POSTAVITVE ZAPOVEDI LJUBEZNI (umivanje nog!). Podoìvljamo Jezusovo zadnjo no~ pred smrtjo. Jezus in njegovi u~enci se zberejo na

velikono~no “pashalno” ve~erjo. Trenutek je slovesen in zbran. Jezusove kretnje in besede ostanejo zapisane globoko v srcih u~encev: “To je moje Telo, ki se daje za vas, to je moja Kri, prelita za vas. Po ve~erji gredo iz mesta, no~ prebijejo na Oljski gori. êta vojakov, ki jo vodi Juda, Jezusa aretira in odpelje pred hitro sodi{~e. Jezusovi prijatelji se razbeìjo, Peter Jezusa zataji. Veliki zbor Jezusa obtoì. Obredi velikega ~etrtka bodo ob 19. uri! VELIKI PETEK: Jezus sam nosi orodje svoje usmrtitve. Kriàjo ga med dvema zlo~incema na majhnem gri~u pred jeruzalemskimi mestnimi vrati! Uradni razlog usmrtitve je pritrjen na kriù: INRI (Iesus Nazarenus Rex Iudeorum). To je strahovito ponièvalno umiranje pred radovedno mnoìco. asprotniki se mu posmehujejo. Jezus umre ob tretji uri, na dan pred soboto. Ta dan ni daritve svete ma{e, ampak obredi velikega petka, ki bodo ob 19. uri! Ob 15. uri (ob uri Jezusove smrti) bomo v cerkvi molili krièv pot. VELIKA SOBOTA: Ko mrtvega Jezusa poloìjo v skalnat grob in zavalijo pred vhod teèk kamen, se za~ne sobotni po~itek. Sobota je navadno praznik za Jude, za Jezusove prijatelje pa dan àlovanja. Sedaj so kot sirote, zapu{~eni, razo~arani, prestra{eni in obupani. Kdo ve, ~e jih oblast ne i{~e? Vsa pri~akovanja, ki so jih stavili na Jezusa, so umrla z njim. Preostane jim {e balzamiranje U~enikovega telesa in potem se bodo morali vrniti domov v svoje prej{nje ìvljenje. Ta dan tudi v cerkvi ves dan ~astimo Jezusa v Bo`jem

grobu. Ob 7. uri je blagoslov ognja in vode, nato izpostavimo sveto Re{nje telo. Obredi velike sobote bodo ob 19. uri. VELIKA NO^: Nedelja zjutraj. @ene gredo balzamirat Jezusovo truplo. Toda presene~enje: kamen je odvaljen, grob prazen. Kaj se je zgodilo? @ene, apostoli pravijo, da so Jezusa videli `ivega v vrtu, v dvorani, na poti. Niso ga takoj

... ki je za nas te`ki kri` nesel.

... ki je za nas kri`an bil.

BLAGOSLOVI VELIKONO^NIH JEDIL: CAJHNOVO ZNAMENJE (Spodnje Lancovo): ob 13.00 PODRU@NA CERKEV SV. LAMBERTA NA LANCOVEM: ob 13.30 @UPNIJSKA CERKEV SV. PETRA: ob 15.00, ob 16.00 in ob 17.30 DOM DR. JANKA BENEDIKA: ob 16. 45 Po sveti ma{i, VIGILIJI, ob 19.00, na veliko soboto NI BLAGOSLOVA JEDIL.

Jezusa polo`ijo v grob.

prepoznali, bali so se, nazadnje ga spoznajo po kretnjah, besedah, o pogledu. Dvom izginja. Jezus `ivi! Jezus je vstal od mrtvih! Vstajenska slovesna sveta ma{a s procesijo ob 7.00. Slovesna sveta ma{a tudi ob 10. uri.

Kri`ev pot v Lurdu, foto Bojan Rauh

Odlomek iz romana Lancov~an

Zlatnik V

seh pet jezdecev se je v vrsti lagodno pomikalo ob jel{ah vzdol` potoka. Ta del poti je bil lep, nenevaren. Na ~elu je stopal fuks, ostali so mu sledili. Od potoka je {e hladno zavelo, ~eprav je bila v zraku pomlad. @ivahno so jo klicale sinice po grmovju, vmes je `golel {~inkavec. Tudi vodnega kosa so dvignili niè doli, ko je ribaril med skalami v strugi. @iga je popustil vajeti in se sprostil v sedlu. To je bilo ìvljenje zanj, ne pa tisti dave~i voja{ki red, ki ga je bil pred leti oku{al na Bavarskem. Ve~ni eksercir, urejanje oro`ja in opreme, ~i{~enje konj - potem pa komaj kaj bojev. Enkrat samkrat je bil odlikovan. To je bilo po tistem, ko so se po~ili na Ogrskem in je staknil grd udarec ~ez oko. Takrat mu je uspelo iz najhuj{ega boja izvle~i svojega gospoda in {e dva druga plemenita{a, ko jim je {lo è mo~no za nohte. Rano mu je za silo zakrpal bli`nji ranocelnik, a je ostala grda brazgotina. [e dobro, da ni bil ob oko. In ko je potem strumno stal v novem ogrinjalu in zlo{~enih jermenih pred deèlnim knezom, ki mu je pripel orden in mu na ramo poloìl rodbinski me~, njemu, Sigismundu Hilarijusu Landkasterju, si je premislil. Spravil je v mo{njo {e tistih nekaj rumenjakov, ki mu jih je poleg dogovorjenega pla~ila stisnil hvale`ni gra{~ak (ona druga dva usraneta sta svoj dolg Matildi izpla~ala v sve~ah in kadilu ~astitim fratarjem od Na{e Gospe, njega se nista spomnila), se {e zadnji~ v kr~mi pri mestnih vratih nalil rène `ganjice in doma varjenega piva, otacal kelnarico, se proti jutru stepel z mestno straò in jo potem mahnil na jug. êz hribe, kakr{nih doslej {e ni sre~al, sta jo s sercem Horom, zvesto du{o, ki ga je pribarantal nekje na Sa{kem in ga je spremljal è leta v dobrem in {e bolj v slabem, mahnila v toplej{e kraje in za la`jim

zaslu`kom. Pravzaprav je bil konj le na pol pla~an, na pol pa ukraden - ampak tako je bilo tudi sicer @igovo ìvljenje. Kar se je le dalo, je ukradel - ~e ni {lo, je pla~al in kadar ni imel s ~im pla~ati, je pa odsluìl, ko è druga~e ni {lo. Konj mu je zvesto sledil in je bil tudi na vsem svetu edino bitje, kateremu je bil pripravljen @iga zaupati - nikoli ga ni opeharil, nikdar pustil na cedilu. Res pa je bil na dolgi poti ve~krat la~en jezdec kot konj. Pozimi je vedno, ~e le ni bil zve~er preve~ pogledal v kupo, poskrbel za preno~i{~e in naro~aj slame za konja, {ele potlej zase. A res je tudi, da se je ve~ino leta Horo sam pobrigal za svojo menzo et dormitorij in kadar je iz kakega kozolca potegnil snop ìta ali dva, je gospodar zamiàl na obe o~esi, dokler ni bila ìval sita. Tako sta se prepasla in prekradla ~ez Alpe mimo Akvileje do Adrijanskega morja. [e najbolje jima je {lo, kadar se je @iga s svojim me~em in strah vzbujajo~o brazgotino ponudil za varstvo trgovcem po poti. Tako si je vsaj za del pota re{il problem hrane in preno~i{~a in {e nekaj beli~ev je prisluìl. Po~asi je spoznal, da je to ìvljenje, za kakr{nega ga je ustvaril Bog vedno na poti, vselej kaj novega, sam svoj gospod in {e pla~ali so mu, ~e se je kdaj stepel s cigani ali kak{nim samotnim razbojnikom, ki si je tudi za vogalom obetal kaj dobi~ka od mimo voze~ih trgovskih voz. Navadno v spremstvu ni bil sam, poiskal si je {e enega ali dva kompanjona, ki sta izgledala ve{~a noà ali celo me~a in loka. Nekaj mo~nih hlapcev, ne ravno ukih boja, pa je tako vedno bilo pri vozeh, da so ob pretepu znali poprijeti za gorja~o. Tudi ti so kaj zalegli. Doslej je {e iz vsakega obcestnega spopada sre~no izpeljal zaupani mu tovor in med rokomavhi po deèli je {el glas, da se je @igu in njegovemu Horu bolje na dale~ ogniti. Tako so ga spoznali in nekajkrat è tudi najeli gospodje freizin{ki

Na cvetno nedeljo v Radovljici iz Loke, kadar so imeli pota proti Bledu, kjer je visoko na pe~ini nad jezerom tudi stalo njihovo varno posestvo. Navadno so iz Loke krenili zgodaj, {e pred dnem so jim odprli mestna vrata in potem se je po {est ali osem mo~no otovorjenih voz z vsem spremstvom podalo proti Kranju, tam ~ez Savo in naprej proti zahodu. Pot do Kranja je bila bolj kot ne varna {e celo pred zoro, med [tajnom in Waldenbergom ~ez Deèlo pa so vedno potovali za dne, zgodaj popoldne, ko je bilo sonce {e visoko na nebu. Pa {e takrat so spe{ili, kar je le tovor konjem dopu{~al - ni bilo varno. êprav so se varne strehe blejskega gospostva videle è od dale~, jih je strah minil {ele, ko jim je z gradu naproti prijahala ~etica oboroènih mo` in jih pospremila v varno zavetje utrdb. V~asih je niso tako sre~no odnesli. Posebej z ju`nega, lipni{kega gradu, je znala privreti horda oboroènih jezdecev v oklepih in {lemih, s sulicami, me~i in buzdovani, ki jim umetnost boja ni bila tuja. Pobili so nekaj voznikov in hlapcev in takrat ni {lo druga~e, kot pustiti vozove s tovorom napadalcem in poskusiti odnesti vsaj golo koò. Tudi vsem najemnikom ni vedno uspelo, v~asih so potem za katerega izvedeli od va{~anov, kam so ga pokopali, ali so le na kak{nem grajskem hlapcu videli

Foto: Marko Grimani kos poznane oprave, ki je prej krasila katerega v njihovih vrstah... A @iga in Horo sta, zahvaljujo~ jezde~evi spretni roki z me~em in konjevi urnosti in ubogljivosti, iz takih spopadov vedno odnesla celo koò in nepolomljene kosti. V~asih pa je bilo treba iz Loke v blejski kot tudi druga~e, na hitro in brez voz. ê je bila vest va`na ali kadar so bili v malhah na sedlih, zape~atenih s poznanim freizin{kim pe~atom prijetno te`ki rumenjaki, takrat so poslali nekaj dobro oboroènih konjenikov brez drugega tovora, skrbneje odetih. Pod suknji~i so nosili usnje ali celo mreàsto srajco. Takrat jih je vedno vodil @iga in {li so drugo pot. Za jezom nad àgo na Savi so zavili ob potoku po zgornji dolini, malo pod lipni{kim gradom so se umaknili vi{e v gozd, se v {irokem loku ognili grajskemu ribniku in vasi ter se {ele po Kamnjeku spustili nazaj k Savi. Pot so poznali in doslej je {lo vedno po sre~i, na grajske niso naleteli - ~e pa so è kdaj sre~ali kak{nega osamljenega drvarja ali pastirja, se jim je jadrno umaknil izpod nog. Oboroènih mrkih jezdecev so se kmetje bali slej ko prej, pa najsi so è bili doma~i ali tuji ni~ dobrega se ni bilo nadejati od njih in ~etudi si bil {e tak reve`, so è {e kaj na{li, da so ti pobrali!

âœ? dr. Janez Resman

Zaklju~ek kuharskih sre~anj v `upni{~u Radovljica

^love{ko telo zedinja in oblikuje du{o Kadar gledamo ~love{ko du{o v samoti in stiski, kadar smo pri~e njenega boja, padcev in vstajenja, nas spremlja tola`ljiva gotovost, da je ta du{a zapisana v bo`ji roki in sta njena pot s ciljem vred kakor sonce jasno pred o~mi Ve~nega, ki je svojim angelom zapovedal, naj bedijo nad njo. Ko po jutranji molitvi ob bo`jem oltarju za~nem svoj delavnik, se umirim. Iz du{e izgine, kar bi jo hotelo bremeniti in napolni se s svetim veseljem s pogumom in z odlo~nostjo. Postane velika in prostrana, ker je zapustila sebe in vstopila v bo`je ìvljenje. Smisel ~love{kega bivanja je, da se naj v njem zdruìta nebesa in zemlja. Iz zemeljskih snovi je narejeno ~love{ko telo. Zedinja in oblikuje ga du{a, ki je kot duhovno - osebnostno bitje Bogu bli`ja, kakor pa vse neosebnostne tvorbe in je sposobna zadiniti se z njim. Dana{nja mlada generacija je prestala toliko kriz, da nas ne more ve~ razumeti. Toda mi jo moramo sku{ati razumeti. Potem bi ji mogli morda vendar {e maj~keno pomagati. Vsaka pristna umetnina je prispodoba in sicer tako, da v njej skrivnostno zazveni celotna polnost ~utnosti, smiselnosti, ki je za vsako ~love{ko spoznanje neiz~rpna.Tako umevana je vsaka pristna umetnost razodevanje in vsako umetni{ko ustvarjanje je sluènje.

✍ sv. Edith Stein

V razmislek V ùpni{~u @upnije Radovljica je bil 8. marca 2008 zaklju~ek sobotnih kuharskih sre~anj, poimenovanih “Pomagajmo si, da najdemo dobr' kuharski recept”, ki se jih je v povpre~ju udeleèvalo razveseljivo {tevilo ljudi. Sre~anja, ki so bila brezpla~na, so se odvijala v ozra~ju tvornega sodelovanja in ìvahnega medsebojnega izmenjavanja kuharskih izku{enj, saj so nekateri udeleènci imeli ve~ izku{enj iz kuharske stroke, drugi pa nekoliko manj. Zato je bilo vodenje sre~anj vsakokrat zaupano osebam, ki so imele za pripravo posameznih jedi veliko izku{enj in so vodile ves postopek njihove priprave. V skladu z izhodi{~no zamislijo teh sre~anj so bila v celoti izvedena tudi kraj{a predavanja o prehrani in njenem vplivu na na{e po~utje. Ta so bila vklju~ena ob za~etku vsakega sobotnega sre~anja, predstavili pa so jih zdravniki razli~nih zdravstvenih strok. Hkrati so ob vsakem kuharskem sre~anju potekale tudi delavnice Ustvarjalni prstki, za mal~ke pa je bilo poskrbljeno v koti~ku za najmlaj{e. Ob zaklju~ku teh kuharskih sre~anj, v katerem je bila tudi glasbena to~ka in ~arovnija za recept golaà, ki so jo pripravili otroci, je bila tudi pogostitev ob prikazu priprave mize in v duhu pouìtve kr{~anskega obeda. ✍ Janez Lo~ni{kar, foto Mija Lo~ni{kar

Tudi to je pastorala Radovlji{ki ùpnik Andrej @upan, {olski sestri s. Angelina, s. Helena in gospa Mija Lo~ni{kar so v ùpni{~u organizirali “Sre~anja ob {tedilniku, kuhalnici in zajemalki ter {e in {e dobri volji in smehu.” Osem sobot zapored so se zbirale mlade in starej{e gospodinje v ùpni{~u, za za~etek poslu{ale zdravni{ko predavanje o prehrani, nato pa ob {tedilniku izmenjavale svoje kuharske in druge izku{nje. Ko je zazvonilo poldne, so skupaj molile in potem postregle kosilo ter nato zadovoljne od{le domov. Ker sem bil tudi sam ve~krat deleèn skupnega kosila, sem imel priliko doìveti ta sre~anja. Ugotavljal sem, da med udeleènkami vidim tudi obraze, ki jih sicer ne sre~am v cerkvi in da jih je kar nekaj v bliìno cerkve in k molitvi pripeljalo prav to kuharsko druènje. Tudi organiziranje takih sre~anj je pastoralno delo. Na takih in podobnih sre~anjih morda kdo prvi~ sli{i molitev, drugi se spomni svojega otro{tva, ko je {e molil, nekdo najde nove prijatelje. Tako na koncu “strokovni” del sploh ni tako pomenben kot druènje, ki nam ga v dobi medijske “revolucije” tako primanjkuje. Vse priznanje na{im radovlji{kim “misionarjem” za ta “kuharski te~aj”.

✍ Avgust Mencinger

Slovenci smo zelo ~ustven narod. Ob smrti sorodnikov, znancev in prijateljev so~ustvujemo z àlujo~imi. To so~ustvovanje pa kaèmo na nepravi na~in. Namesto, da bi za pokojnega molili, darovali sv. ma{o ali pa druìni pokojnega denarno pomagali, prina{amo v poslovilne veìce gore sve~. Kaj pomenijo te sve~e za pokojnega prav ni~, za àlujo~e doma~e pa veliko nadlogo, ker jih je v~asih toliko, da jih nimajo kam pospraviti. Se kdaj vpra{amo, koliko odpadkov s to plasti~no embalaò to pomeni. Ta “sve~emanija” ni ve~ normalna. Tudi ob drugih prilo`nostih za vse svete je na grobovih preve~ plastike. Ena sve~ka bi zadostovala. Spomnimo se, kaj je bilo pred Globalom ob smrti mladega fanta. Na tone sve~. Razmislimo, da bi ob smrti molili za pokojnega, mogo~e pomagali druìni umrlega namesto sve~ ali dali za humanitarne namene. Morda bi se ~lani @PS o tem pogovarjali in dali pobudo za to. @elim Vam blagoslovljene velikono~ne praznike in veliko dobrih odlo~itev.

✍ Silva Fr~ej

Dobrodelni koncert Slom{kove ustanove Slom{kova ustanova v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani è ~etrti~ prireja veliki dobrodelni koncert. V èlji, da bi omogo~ili {olanje vsem dijakom, ki se èlijo izobraèvati na kateri izmed {tirih katoli{kih gimnazij, so {kofije, katoli{ke gimnazije, cerkvene zalo`ni{ke in medijske ustanove ter ustanovi iz Krekove dedi{~ine zdruìle svoje mo~i in se leta 2000 povezale v Slom{kovo ustanovo. Njen namen je po zgledu Antona Martina Slom{ka podpirati socialno {ibke druìne dijakov katoli{kih vzgojnoizobraèvalnih srednje{olskih ustanov, njen {ir{i namen pa je razdeljevanje denarne pomo~i tudi drugim dijakom ter {tudentom za diplomski in podiplomski {tudij. Na koncertu bodo zdruèni zbori in orkester katoli{kih gimnazij {kofijske klasi~ne gimnazije iz Ljubljane, {kofijske gimnazije Antona Martina Slom{ka iz Maribora, Gimnazije @elimlje, {kofijske gimnazije Vipava in Glasbene {ole v Zavodu sv. Stanislava Ljubljana izvedli skladbo The Armed Man: A Mass For Peace (Oboroèni mo`: Ma{a za mir) angle{kega skladatelja Karla Jenkinsa. Na koncertu bodo poleg zdruènega zbora 200 pevcev in orkestra pod vodstvom dirigenta Damijana Mo~nika, sodelovali tudi sopranistka Barbara Ti{ler, organist Klemen Karlin, pianist Lovro Frelih, imam Samir Jusi} in dramski igralec Pavle Ravnohrib. Reìser ✍ Ur{ka Baloh, TU S[K prireditve je Gregor Tozon.

Zaklju~ili {e eno serijo kuharskih te~ajev

Med mnogimi programi, ki jih pripravljamo v Marijinem domu na Bledu, tako da res prav vsak lahko najde nekaj zase, od najmanj{ih do starej{ih, pa od vernih do nevernih, je tudi kuharski te~aj. Vsak ponedeljek in torek popoldne iz kuhinje omamno zadi{i, ko pridne roke gospodinj ustvarjajo preproste, hitro pripravljene jedi ali pa tudi bolj zahtevne in prazni~ne. Ko je vse pripravljeno, se usedemo za skrbno pripravljeno mizo in takrat je tudi è ravno prav{nja lakota, da nam vse dobro tekne. Toda to {e ni vsa vsebina na{ih skupnih popoldnevov, saj vemo, da ~lovek ne potrebuje samo telesne hrane, ampak mora nahraniti tudi svojega duha. Zato nam {e kako prav pride pou~na zgodba, ki nam jo vsaki~ podeli s. Mira. Tako se udeleènke vra~ajo k svojim druìnam obogatene ne le z novimi recepti in kuharskim znanjem, ampak tudi bogatej{e z novimi ìvljenjskimi spoznanji. Saj si èlimo prav tega, da bi ène v svoje druìne prina{ale ve~ vedrine in svetlobe v medsebojnem podarjanju in sprejemanju. ✍ s. Milena Derlink

Oratorijski popoldnevi v Marijinem domu

Koristna predavanja za star{e

Vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani Marijinega doma na Bledu potekajo sre~anja za star{e, na katerih nam razli~ni predavatelji nanizajo izku{nje s predavanji ali pri~evanjem svojega ìvljenja. Teme ~rpamo s vzgojnega, duhovnega in socialnega podro~ja. Januarsko sre~anje je nosilo naslov "Umetnost re{evanja konfliktov" in zakonca Rudi in Meta Tav~ar sta nam orisala pomembne etape zakonskega ìvljenja in podelila z nami tudi procese, kako sta hodila skozi preizku{nje, ki so ju pogosto vodile v konflikt. Februarsko sre~anje smo imeli v gosteh s. Majdo Panger{i~, ki je razmi{ljala o "Izku{nji in modrosti na{ih otrok". Vsak izmed nas doìvi razli~ne izku{nje, preko katerih stopa v odnos z drugim. Do izku{enj pa lahko pridemo preko preizku{enj, ki nas vodijo k pravi modrosti. Modrost je izbirati dobro. Star{i so prvi spremljevalci in spodbujevalci otrokovih izku{enj za dobro. Na cvetno soboto je bil med nami zaporni{ki duhovnik Robert Fri{kovec, ki nas je spravil v razmi{ljanje z izzivalno temo “Druìna - zapor”. Star{i z Bleda, Gorij, Lesc ter vsi tisti, ki èlite poglabljati svojo vero in osebno rast, prijazno vabljeni, da se nam pridruìte vsako tretjo soboto ob 20. uri. Prihodnji~, 19. 4. 2008, bo z nami dr. Julka Neì~, ki bo spregovorila o pomenu botrstva.

✍ s. Metka Kastelic

Marijin dom na Bledu vabi

Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu je pri sestrah na Bledu {e posebno zelo veselo ... Kar nekaj nadobudnih otrok z Bleda in okolice se nam je pridru`ilo na oratorijskih popoldnevih, ko smo se najprej skupaj igrali in prisluhnili po delih zgodbi o Lauri, ki so nam jo zaigrali animatorji. Vsakokrat smo imeli tudi delavnico. Tako smo iz slanega testa okrasili {olske svin~nike, izdelovali vizitke, adventne ven~ke, zapestnice in ogrlice. ^udoviti izdelki so nastali popoldne, ko smo oblikovali iz gline najrazli~nej{e sve~nike, posodice, kadilnice. Na zadnjem sre~anju so nam prav pri{le lesene {~ipalke, iz katerih so nastale ~udovite kapelice. … Povabljeni {e drugi osnovno{olci.

✍ s. Martina Golav{ek

28.- 30. 03. 2008

Duhovne vaje za {tudente in mlaj{e zaposlene “Ljubiti kot On”.

28.- 30. 03. 2008

Sre~anje V. I. D. E. S. prostovoljcev Vabljeni tako mladi kot odrasli, ki vas zanima prostovoljstvo in bi se `eleli vklju~iti v projekt mednarodnega prostovoljstva ter sodelovati na taboru “Angola 2009”.

05. 04. 2008 ob 14:00 05. 04. 2008 ob 20:00 19. 04. 2008 ob 14:00 10. 05. 2008 ob 20:00 03. 05. 2008 ob 14:00 07. 06. 2008 ob 20:00

Oratorijsko popoldne Filmski ve~er s pogovorom Oratorijsko popoldne Filmski ve~er s pogovorom Oratorijsko popoldne Filmski ve~er s pogovorom

Prijave in podrobnosti: Sestre HMP / Marijin dom, Partizanska c. 6|4260 Bled, tel: 04 574 10 75 / www.hmp.si, s. Mira Pe~e mira.pece@volja.net - 031 751 851, s. Metka Kastelic - smetka@volja.net - 031 443 771

@upnija Koro{ka Bela (`upnik: Andrej Debeljak)

PREDSTAVLJAMO

Obnovljena baro~na lepotica sredi vasi

@upnijska cerkev sv. Ingenuina in sv. Albuina na Koro{ki Beli o podatkih v arhivskih virih je bila predhodnica dana{nje ùpnijske cerkve zgrajena v gotskem slogu in posve~ena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu. To je edina njima posve~ena cerkev izven Tirolske. Sv. Ingenuin je bil prvi {kof {kofije Saeben na Ju`nem Tirolskem konec 6. stoletja. Datum rojstva in starost nista znana. Viri ga omenjajo è kot {kofa in udeleènca oglejske {kofovske sinode v Gradeù leta 577. Umrl naj bi leta 598.

Sv. Albuin pa je bil briksen{ki {kof od leta 875 do 1006 in je leta 990 prestavil sede` {kofije iz Saebna v Briksen in prenesel tudi relikvije sv. Ingenuina v Briksen, kjer sta oba pokopana v briksenski stolnici. Zato so ju ~astili skupaj na oltarju. Albuin pripada rodu mejnih grofov Aribonov in je bil doma na Koro{kem, na gradu Kamen v

Podjuni. Njegova mati, blaèna Agata Hildegarda, mu je è prej (torej pred letom 1004, ko je dobil od cesarja posestvo Bled) podarila posestvo, ki je v mejah na{e fare {e danes. Zato je ta patrocinij edini izven Tirolske. Prva posvetitev cerkve na Koro{ki Beli je bila 26. aprila 1361, naslednje leto pa je cerkev dobila odpustke po Janezu, {kofu urbinskem in papeèvem generalnem vikarjem, ki je takrat posvetil oltar na listni strani sv. Ahaciju mu~encu. Potem se omenja ponovna posvetitev oltarja sv. Ahacija 2. oktobra 1486 po prvem ljubljanskem {kofu @igi pl. Lambergerju, ker so v letih 1475-1480 cerkev oskrunili Turki. Po 400 letih je cerkev dotrajala in postala premajhna in tako so

Spominsko znamenje na tur{ki vpad leta 1475 Znamenje se je prvotno imenovalo znamenje na Ivo{ah in je stalo pribli`no na istem mestu kot sedanje, pred Repkovim mlinom, ki je stal takoj za sedanjim mostom. Vse zemlji{~e od tu do Krni~ic je ilovnato in je zato imelo ledinsko ime â€œna Ivo{ahâ€?. Na osvajalskem pohodu leta 1475 so tur{ki konjeniki prihrumeli tudi na Koro{ko Belo, oskrunili belansko cerkev, vendar po`gali je niso. V spomin na ta dogodek so Belani postavili leseno znamenje. Kdaj je znamenje propadlo ni znano, ob povodnji leta 1784 ali pa ob zadnji veliki poplavi leta 1926. O tem sklepamo po èleznem kriù, ki so ga na{li pri izkopu zemlji{~a leta 1995. Lastnik zemlji{~a Anton Kosma~ ni vedel odkod ta kri` in ga oddal na odpad. Znamenje sta leta 2002 oskrbela Anton Kosma~ (Poto{ka pot 4), na ~igar zemlji{~u stoji, in Branko û{in (Cankarjeva cesta 24), ki je zbral zgodovinske podatke.

Pro~elje ùpnijske cerkve - nad glavnim vhodom zgrafito slika sv. Cirila in Metoda (avtor Izidor Mole, 1964), desno son~na ura (obnovljena leta 2007, obnovil Branko û{in). jo leta 1754 podrli in za~eli graditi novo, sedanjo baro~no stavbo po na~rtih stavbenika Matija Perskega (omenjeni stavbenik je naredil na~rt tudi za cerkev v Gornjem Gradu in Naklem pri Kranju, ki imasta isto zasnovo kot belska cerkev). Ko je bila cerkev leta 1761 pripravljena za posvetitev, in sicer na dan apostolov Petra in Pavla, je na veliko àlost faranov dva dni prej pogorela z vasjo vred. Po velikih naporih je bila cerkev potem posve~ena {ele ~ez deset let, in sicer jo je posvetil ljubljanski {kof Karol grof Herberstein 3. septembra 1771. Po dobrih sto letih, 2. junija 1875, je udarila v cerkev strela, ubila ùpnika Josipa Plemlja, znanega botanika. Pogorela sta zvonik in streha. Potem so avstrijski vojaki leta 1916 sneli 3 bronaste zvonove in jih odpeljali za pretopitev v topove, pa to {e ni bilo najhuje;

14. avgusta 1917 so italijanska letala bombardirala vas, ki je v celoti pogorela s cerkvijo vred. Spet je bilo potrebno desetletje, da sta bila obnovljena stolp ter streha in nabavljeni trije lito`elezni zvonovi (vliti na Jesenicah). Ti so naznanjali vesele in `alostne dogodke faranom do novembra 1986, ko so zapeli {tirje novi bronasti zvonovi, vliti v @alcu. Leta 1990 je bila obnovljena zunanj{~ina, leta 1998 pa restavriran oltar sv. Ahacija iz 17. stoletja.

Krièv pot na Ajdno v petek, 21. 3., ob 15. uri Farani ùpnije Koro{ka Bela organiziramo krièv pot na Ajdno è od leta 1991, ne glede na vremenske razmere, ki znajo biti tudi muhaste. Od leta 1999 je organizacijo krièvega pota prevzelo Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela. Leto{nji krièv pot bomo za~eli tako kot vsako leto ob 15.00 pod Zaveljcinovim rovtom na odcepu za Ajdno. Za tiste, ki ne poznajo poti ali pa bi radi hodili v skupini, bo organiziran odhod ob 13.30 izpred cerkve na Koro{ki Beli. Udeleènci morajo biti dobro oble~eni in obuti. Otroci naj bodo v spremstvu odrasle osebe.

PREDSTAVLJAMO

Znamenje Lur{ke Marije na Koro{ki Beli (obnovljeno leta 2000).

V letu 2007 je bila izdelana nova streha na cerkvi in `upni{~u in ponovno obnovljena zunanj{~ina cerkve in `upni{~a. V novembru 2007 smo imeli sv. misijon. V na{o faro spadajo vasi Koro{ka Bela, Javornik, Potoki in Javorni{ki Rovt.

âœ? Branko ^u{in

PREDSTAVLJAMO

Streljanje z mo`narji na velikono~no nedeljo v izvedbi Kulturnega dru{tva Mo`nar Koro{ka Bela Najve~ja baganca na cvetno nedeljo leta 2007. Naredili in prinesli so jo fantje iz Javorni{kega Rovta.

@upnija Srednja vas v Bohinju

Bohinjski mo`je na Koro{kem S V soboto, 16. februarja je bil è osmi izlet mo{kih, ki ga je organiziral in vodil na{ ùpnik g. Ivan Jagodic. Gre za tradicionalno druènje mo`, ki je povezano s spoznavanjem krajev, njihovo zgodovino in zna~ilnostmi. Tokrat smo obiskali in si ogledali slovensko Koro{ko, rudnik svinca in cinka Meìca, [entanel, Prevalje in Slovenj Gradec. Pot nas je najprej vodila mimo Oaze miru na Ljubelju. Oaza miru je {kofijsko izobraèvalno, duhovno in po~itni{ko sredi{~e tik ob smu~i{~u Zelenice (nekdanji Kompasov hotel). Nadaljevali smo po avstrijski Koro{ki preko poznanega mejnega prehoda Holmec v Meì{ko dolino. Tu smo si ogledali muzej nekdanjega rudnika svinca in cinka Meìca. Rudnik so izkori{~ali v letih od 1670 do 1993, sedaj pa je

muzej, kjer je prikazana vsa zgodovina dela v rudniku od primitivnega, predvsem ro~nega rudarjenja na za~etku, do sodobne tehnologije. Svinc je rakotvorna snov in je pustil tudi tragi~ne poledice v Me`i{ki dolini, ki je {e vedno preve~ onesna`ena s svincem.

Tu se nam je priklju~il tamkaj{nji `upnik g. Polde Korat. Popeljal nas je v staro vasico [entanel, kjer je stara bo`jepotna cerkev sv. Daniela (od tod tudi ime [entanel). Tu smo imeli tudi sv. ma{o. Okrog cerkve in po hribih so bile neko~ mogo~ne kmetije in doma~ije, sedaj pa je zelo razvit kme~ki turizem. Obiskali smo tudi Kme~ki turizem Dvornik, kjer so nam postregli s svojimi pridelki. Predelujejo predvsem sadje, jabolka in hru{ke v mo{t in `ganje in to v koli~inah okrog 4000 l in vse prodajo doma na domu. Imajo tudi muzej

kme~kih del in orodja.

V Slovenj Gradcu nas je sprejel doma~i ùpnik g. Peter in nam opisal svojo ùpnijo sv. Elizabete ter razkazal ùpnijsko cerkev sv. Elizabete, ki je bila posve~ena è leta 1251 in ima torej è 800-letno zgodovino. Sv. Elizabeta je zavetnica Evrope. V tej ùpniji je dolga leta deloval kot ùpnik in dekan g. Jakob Sokli~, doma iz Ribnega pri Bledu. Bil je velik ljubitelj umetnosti in je zbiral zaklade, ki jih je uredil v bogato kulturno zgodovinsko zbirko. Sokli~ev muzej smo si ogledali tudi mi. Kon~na postaja je bila v Duhovno kulturnem centru sv. Joèf v Celju, ki ga vodijo lazaristi. @upnija je bila ponovno ustanovljena in posve~ena 1960. in prvi ùpnik je bil g. kardinal dr. Franc Rode. Duhovno kulturni center ima v

svoji dejavnosti tudi orglarsko {olo, izobraèvalne programe in dom za starej{e, ki je {e v izgradnji. Center sv. Joèf v Celju je kompleks s 11.000 m2 stanovanjske povr{ine. Imel bo imel 140 postelj za ostarele in starej{e. Prve oskrbovance bo za~el sprejemati è poleti. Zanimanje za izlet mo` je vsako leto zelo veliko tako, da je avtobus vedno polno zaseden. Hvale`ni smo g. ùpniku Ivanu Jagodicu, da zna vzpodbuditi vse prebivalce fare, zlasti pa navdu{iti mo{ke, da z veseljem sledimo njegovim idejam o skupnem druènju, povezovanju in prijateljstvu med farani. V lepem spominu nam bodo ostali prelepa slovenska Koro{ka, gostoljubni ljudje kot tudi prijazen vodi~ g. Polde Korat.

âœ? S. F.

@upnija Srednja vas v Bohinju

Gradnja Doma svetega Martina P o zapletenih in dolgotrajnih postopkih pridobivanja dovoljenj in soglasij smo le do~akali, da je stekla gradnja Doma sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Dom sv. Martina je dom za starej{e ob~ane, ki bo nudil domovanje 63 starostnikom. Poskrbljeno bo tudi za dnevno oskrbo do 10 starej{ih oseb.

Dom sv. Martina za starej{e v Srednji vasi v Bohinju gradimo v neposredni bliìni ùpni{~a ob potoku Ribnica. Prav potok Ribnica in njegova breìna sta bila kamen spotike, da se je za~etek gradnje zavlekel skoraj za leto dni. Dom naj bi uni~il breìno in kvaril izgled potoka Ribnica, kar seveda ni res. Nasprotno, dom se bo s svojo arhitekturo lepo zlil v krajinski ambient Srednje vasi in zgornje Bohinjske doline. Vse to si lahko vsak mimoido~i ogleda na sliki, ki visi ob vstopu na gradbi{~e. Dostop v dom bo urejen z glavne ceste po dveh lo~enih dovozih. Glavni dovoz bo sluìl oskrbovancem in obiskovalcem ter upravi doma, drugi pa za oskrbo objekta. Ob glavnem dovozu bodo urejena parkiri{~a za obiskovalce ter za uslu`bence. Gospodarski dovoz pa bo sluìl za dostavo blaga ter za interventna vozila. Objekt sestavljajo tri osnovne enote oz. zgradbe: A, B in C ter dva povezovalna elementa. Strehe zgradb A, B in C so dvokapnice. Povezovalna elementa pa imata ravno streho. Enota A predstavlja centralno osrednjo zgradbo in je tlorisnih mer 22 x14 m. Zasnovana je v {tirih etaàh in z vi{ino slemena 11 m. Kletna etaà je namenjena pralnici in energetskim potrebam. Pritli~je je namenjeno prostoru za zdravnika in glavno sestro, za druènje in delo oskrbovancev, za fizioterapijo, za dnevno terapijo in dnevni center za oskrbovance, ki v dom prihajajo ob~asno.

V prvem nadstropju so eno ali dvoposteljne sobe. V drugem nadstropju so prostori za druènje in knji`nica. Enota B predstavlja prvo zgradbo (pod ùpni{~em) s tlorisom 26 x14 m v {tirih etaàh in z vi{ino slemena 14 m. Kletna etaà sluì za centralno kuhinjo in jedilnico ter za frizerski salon. V pritli~ju in v prvem nadstropju so eno ali dvoposteljne sobe. Drugo nadstropje je nekoliko dvignjeno glede na ostali objekt in je namenjeno za kapelo. Enota C predstavlja zadnjo zgradbo s tlorisom 16 x14 m in leì pravokotno glede na ostala objekta. Vi{ina slemena je 11 m. Kletna etaà sluì za skladi{~a. V pritli~ju in prvem nadstropju so eno ali dvoposteljne sobe. Med zgradbami B, A in C sta dva povezovalna elementa. Ve~ji povezovalni element predstavlja povezavo med zgradbama B in A. V kleti bodo prostori za gospodarski dostop in za hi{nika. Pritli~je ima glavni vhod v objekt za obiskovalce, za prireditve in za upravo doma, nadstropje pa je za druènje oskrbovancev.

Manj{i povezovalni element predstavlja povezavo med zgradbama A in C. Klet sluì kot prehod do skladi{~ v enoti C. Pritli~je in 1. nadstropje sta za druènje oskrbovancev. Posamezne etaè v objektu so med seboj povezane z dvigalom, od katerih je eno vme{~eno v enoti A in drugo v enoti B. Dvigali s svojo velikostjo omogo~ata prevoz bolni{ke postelje s pripadajo~im osebjem. Vse kopalnice v sobah so urejene tako, da omogo~ajo gibanje z invalidskimi vozi~ki. Tudi postelje v sobah imajo omogo~en dostop s treh strani. V kleti enote A je tudi soba, v kateri se oskrbovanci in svojci lahko poslovijo od umrlega. V pritli~ju enote A je mo`no s preureditvijo premi~nih sten pripraviti ve~ji prostor tudi za kulturne in zabavne prireditve. Objekt bo ogrevan z bio maso, to je s kotlovnico na lesne seka-nice, ki se bodo pripravljale iz lesnih ostankov in iz slab{ih vrst lesa.

Tlorisna povr{ina vseh eta` je 3.325 m2. V domu bo zaposlenih 28 oseb v treh izmenah. Investitor gradnje Doma sv. Martina je Zavod sv. Martina, ki je v lasti ùpnije Srednja vas v Bohinju. Zavod sv. Martina je dobil od Ministrstva za delo, druìno in socialne zadeve koncesijo za gradnjo doma za starej{e ob~ane, kar pomeni, da bo dràva krila del obratovalnih stro{kov. Za financiranje investicije bomo morali ùpljani in drugi donatorji denar zbrati sami. Seveda brez najema kredita ne bo {lo. To je kratka predstavitev Doma sv. Martina in njegov pomen za Bohinj. Nemogo~e pa je opisati velika prizadevanja in napor na{ega ùpnika g. Ivana Jagodica, ki ga vlaga v vsakodnevno usklajevanje dela pri gradnji doma, ki ni namenjen samo vernikom, ampak vsem ostarelim in oskrbe potrebnim Bohinjcem in drugim.

âœ? S. F.