Issuu

Velika no~

“Mir vam bodi” stani z nama, Gospod” (Lk 24, 29)!

besede, ki sta jih prva izrekla “ O Teu~enca na poti v Emavs, naslavlja-

mo tudi mi na Jezusa za leto{njo veliko no~. V letu evharistije ga prosimo, naj nas blagoslavlja s svojo zakramentalno navzo~nostjo. Pravzaprav on sam daje pobudo, saj je prvi prosil u~ence “Ostanite tukaj in ~ujte z menoj” (Mt 26, 38)! Te`ko bomo prisluhnili njegovi pro{nji, ~e se nam zmeraj mudi in se {e drug ob drugem ne znamo zadràti. Zadnji~ se mi je pripetilo - pravzaprav se mi to kar ve~krat dogaja - nekaj, nad ~emer sem se zamislil. Ve~ nas je bilo na cesti, vsak v svojem avtu. V hitrosti smo se ujeli med seboj kot veleva navada in predpisuje zakon. Prijeten in spro{~ajo~ je bil pogled na pokrajino in nehote sem pomislil, da bo vo`nja kar prehitro minila. Med tem me je dohitel neznanec, ki se mu je o~itno zelo mudilo. V kriì{~u, tik pred ovinkom, je izkoristil kratko praznino na nasprotni strani ceste in odbrzel naprej. Zakaj tvega? Iz njegovega ravnanja pa tudi izraza na obrazu in nekaterih znamenj, ki jih je dajal, sem dobil ob~utek, da se v moji in na{i dru`bi ne po~uti dobro. Sku{al sem ga opravi~iti: Komaj ~aka sre~anja s svojo èno, da ji bo prisluhnil, kako je preìvela dan. Pomislil je na sin~ka, ki je pri{el iz vrtca in ga nestrpno pri~akuje. Morda ga najdem v cerkvi, ker mora nujno pred Jezusa v tabernaklju na posvet za pomembne odlo~itve prihodnjega dne… Navsezadnje je dobro zanj, da malo pohiti in se nato v miru usede in zamisli nad nesmiselnostjo svojega jalovega po~etja, ko ihtavo lovi trenutke brez prave vsebine, medtem ko ga staranje, bolezni in razne nesre~ne prigode nenehno spominjajo, kako se vse izteka v smrt, ki se neizprosno pribliùje. Ali je misel, ki me je pre{inila, veljala zanj ali je bila bolj namenjena meni, navsezadnje niti ni tako pomembno. Vem le to, da me tak{no razmi{ljanje vedno odpira veselemu oznanilu odre{enja tudi v obliki, kakor ga

razgla{a pape` v okro`nici Cerkev iz evharistije in {e posebej izzveni kot povabilo za praznovanje velike no~i v leto{njem letu evharistije: “Premi{ljevati Kristusov obraz, to je program, ki sem ga ob zori tretjega tiso~letja pokazal Cerkvi, da ga spoznamo, kjerkoli se pokaè, v mnogoterih oblikah njegove navzo~nosti, predvsem v ìvem zakramentu njegovega telesa in krvi” (6). Od mrtvih vstali Jezus, “ki je uni~il smrt” (2 Tima 1,10), naj nas v teh velikono~nih praznikih ~isto osebno nagovori s svojim pozdravom: “Mir vam bodi” (Lk 24, 36). Na{e poti skozi ìvljenje so lahko zelo razli~ne, vendar vsak izmed nas hrepeni po smislu in polnosti, ki jo daje bliìna. Do konca ga lahko pote{i samo Jezus s svojim zagotovilom navzo~nosti: “In glejte: jaz sem z vami do konca sveta” (Mt 28, 20) in: “va{e srce naj se ne vznemirja. V hi{i mojega O~eta je mnogo bivali{~. Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet pri{el in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz” (Jn 14, 1-3). Prve dni junija letos se bomo na ve~ krajih v dekaniji zbrali k ~e{~enju sv. Re{njega telesa, 4. junija pa smo tudi iz na{e dekanije povabljeni, da se v velikem {tevilu udeleìmo evharisti~nega slavja ob {kofijskem pastoralnem dnevu v Sti~ni. Nanj se bomo najlep{e pripravili, ~e bomo poglobili svoj odnos do zakramentov, ki vsi izhajajo evharistije - zakramenta njegove navzo~nosti med nam. Tokrat namenjamo posebno pozornost zakramentu ma{ni{kega posve~enja. Dokler bo med nami dovolj duhovnikov, se bo po

Kri` na [krlatici, 2738 m na{ih ùpnijah {e naprej vsak dan obnavljala kalvarijska daritev in dano nam bo ìveti v njegovi zakramentalni navzo~nosti. V na{i dekaniji bodo letos tri nove ma{e. ~as, ko se bomo pripravljali nanje, je {e en razlog ve~ za globoko doìvetje velikono~nega veselja. V tem ~asu pogosteje molimo za svetost duhovnikov in za nove duhovni{ke, redovni{ke in misijonske poklice. Naj nas pot ve~krat zanese k Jezusu pred tabernakelj, Jezusu v veselje, nam pa v vir prave velikono~ne sre~e.

✍ Jo`e Drolc, dekan

... “Dovje, prelepa planinska vas” S temi besedami predstavlja Dovje Mirko Kun~i~ v svoji zbirki Triglavskih pravljic. Tokrat se vam na 6. do 10. strani predstavlja ùpnija Dovje, ki “pokriva” naselja Belca, Dovje, Mojstrana in Zgornja Radovna z nekaj ve~ kot 2.100 prebivalci. “Rojstno leto ùpnije je 1491 po Kristusovem rojstvu, Dovje kot kraj pa se omenjajo è leta 980”, je med drugim zapisal dov{ki ùpnik, France Urbanija.

Novice iz radovlji{ke dekanije Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela vabi - v ~asu pred veliko no~jo na kri`ev pot na Ajdno, ki bo v petek, 25. marca. Za~etek kri`evega pota ob 15. uri pod Zaveljcinovim rovtom na odcepu za Ajdno. Za tiste, ki ne poznajo poti ali pa bi radi hodili v skupini, odhod ob 13.30 izpred cerkve na Koro{ki Beli. V primeru slabega vremena bodite dobro obuti in oble~eni. Otroci naj imajo spremstvo odrasle osebe.

Bo`ji dar, saj Sveti Duh tudi danes o`ivlja milost prvih binko{ti. Uvodno sre~anje bo vidil p. Marjan [ef. Pridite, naj se avantura z Jezusom za~ne z veseljem, `arom in poletom. ✍ Molitvena skupina Prenove v Duhu Begunje na Gorenjskem

Evharistija sonce na{ega `ivljenja

- na tekmovanje za najlep{i pirh v ponedeljek, 28. marca, ob 16. uri, v Kulturnem domu na Koro{ki Beli. Razstava in zbiranje najlep{ega med pirhi v otro{ki in odrasli kokurenci. Razstava bo odprta do nedelje, 3. aprila vsak dan od 17. do 19., v nedeljo pa od 9. do 12. ure.

Pod gornjim geslom bomo v soboto, 4. junija 2005, od 9.30 do 18.30, v Sti~ni obhajali {kofijski pastoralni dan. Da bi se ga tudi duhovniki in drugi ùpljani na{e dekanije udeleìliv ~im ve~jem {tevilu, po ùpnijah ta dan ne bo bogoslu`nih opravil in ve~ernih ma{. Na ~etrtek in petek pred tem sre~anjem bodo po vseh ùpnijah ure ~e{~enja pred Najsvetej{im. Na treh krajih v na{i dekaniji bomo imeli dalj{e molitveno bdenje pred Svetim Re{njim telesom, kamor ste vabljeni tudi iz sosednih ùpnij. Na Jesenicah in v Radovljici bo to na prvi ~etrtek, 2. junija, od ve~erne ma{e ob 19. uri do polno~i; v Bohinjski Bistrici pa bo tako kot vse prve petke, celono~no bdenje, 3. junija, od ve~erne ma{e ob 19. do 6. ure zjutraj naslednjega dne.

Gradnja kapele v Domu dr. Janka Benedika napreduje

Jubilej podru`ni~ne cerkve Marije matere milosti v Kropi

Hvale`ni smo vsem, ki imajo posluh za potrebe bli`njega in po svojih mo~eh prispevajo za gradnjo kapele. Zavzeli smo se, da bi jo oskrbovanci dobili in se zavezali, da bomo za gradnjo zbrali {tiri milijone in pol. Nato jo bo treba opremiti za bogoslu`je. Gradnja je v teku, groba dela bodo kmalu kon~ana. Tudi darov se je è kar nekaj nabralo. Za~eli smo s prodajno razstavo akvarelov Branka û{ina in nadaljevali s prispevki namesto cvetja na grob kanonika g. Zdravka Hajnriharja. Izkupi~ek leto{njega Miklavèvega sejma v Radovljici je bil 278.991 tolarjev. Precej darov iz na{e in sosednjih ùpnij (nekaj po 1.000, veliko po 5.000, nekaj po 10.000, po 20.000 in ve~, izstopa pa nakazan znesek 100.000 tolarjev) je pri{lo na transakcijski ra~un ùpnijske Karitas. Svojci gospe, ki je pred kratkim umrla, so namesto cvetja na grob darovali sto tiso~akov. Tako se je doslej nabralo 2.369.000 tolarjev. ê odmislimo opremo, smo è nekoliko ~ez pol poti. Seveda bodo va{i darovi tudi v bodo~e zelo dobrodo{li, saj bodo pripomogli k ~imprej{nji dograditvi in opremljanju kapele. Svoje darove nakazujte na TR: 03127-1000016203, sklic 00 242004, ùpnijska karitas Radovljica.

Letos mineva 300 let, kar so kroprski otroci na hribu nad Kropo na{li podobico z Marijino sliko. V svoji prisr~ni pobo`nosti so iz vej naredili “kapelico”, vanjo namestili podobico ter pred njo molili in peli. Kmalu so se jim pridruìli tudi odrasli in ob sobotah hodili tja molit. To je bilo leta 1705, leta 1714 pa je na tem mestu è stala cerkev. Ko je bil prizidan {e zvonik, je bila cerkev leta 1728 posve~ena. Bilo je 2. julija, ko je po starem koledarju bil praznik Marijinega obiskanja. Zato je po starem izro~ilu postal 2. julij “kova{ki {maren”. Kova~i so bili ta dan dela prosti in so {li “h kapelici” k ma{i. Dokler ni cesar Joèf II. prepovedal romanj, je bila “kapelica” zelo obiskana bo`ja pot. Prihajali so iz vseh okoli{kih krajev. Tristoletnico smo v Kropi za~eli praznovati è lani. Posve~en je bil nov zvon, ki je nadomestil, starega, po~enega. Letos bo cerkev dobila nov daritveni oltar. Ker so v Kropi znani umetni kova~i, bo oltar kova{ko delo. ê Bog da, bo posvetitev oltarja v nedeljo, 26. junija. Pri~akujemo, da boste z Marijo in Kroparji praznovali tudi vi.

- na pirhanje v ponedeljek, 28. marca, ob 14.30, pred cerkvijo na Koro{ki Beli. Vabljeni otroci vseh starosti. ^akajo tudi nagrade.

Krièv pot v Vetrinju V nedeljo, 20. februarja, so verniki treh ùpnij - Jesenice, Radovljica in sv. Kri` poromali v Vetrinje na Koro{ko, kjer se je leta 1945 pri~el krièv pot slovenskega naroda. V cerkvi, kjer je tudi spominska plo{~a Radovlji~anu dr. Valentinu Mer{olu, so imeli krièv pot. @elimo, da bi Krièv pot v Vetrinju postal tradicija in da bi se v tem kraju vsako leto zbrali romarji iz celotne radovlji{ke dekanije.

Odkritje spominske plo{~e Mirku Kun~i~u Na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija bo v Lescah odkritje spominske plo{~e pesniku in pisatelju Mirku Kun~i~u. Ve~ o tem bomo v eni od naslednjih {tevilk Skrinje.

✍ Anton Vidmar, `upnik

Seminar za izlitje Svetega Duha

Pojdimo s Kroparji v Emavs

Molitvena skupina Prenove v Duhu Begunje na Gorenjskem organizira sedemtedenski seminar za izlitje Svetega Duha s pri~etkom v ponedeljek, 4. aprila 2005, ob 19. uri (po ve~erni ma{i) v `upni{~u. Prenova v Duhu ni gibanje, temve~ le prebujena zavest o delovanju Svetega Duha. To je posebni duhovni tok v dana{nji Cerkvi, to je

Po stari navadi vsak velikono~ni ponedeljek iz Krope poromamo na Jamnik - lepo razgledno to~ko na vzhodnem robu Jelovice. Pravimo, da gremo v Emavs. Pridruìjo se nam tudi mnogi iz sosednjih ùpnij. Tudi letos bo 28. marca ob 15. uri sveta ma{a v cerkvici sv. Primoà in Felicijana. Pel bo zdruèni zbor Koledva. ✍ Anton Vidmar, ùpnik

Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica. Izid: 22. 3. 2005. Odgovorni urednik: Joèf Drolc. Sodelavci: Francka êba{ek, Joè Erèn, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ûden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM, d.o.o. Radovljica. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si

Veselimo se njihovega prihoda

Novoma{nik, bod' pozdravljen! Sebastjan Likar iz Radovljice Ko sem pred skoraj petimi leti sodeloval pri novoma{nem slavju svojega rojaka, si niti pribli`no nisem mislil, ~eprav sem è kon~al prvi letnik bogoslovja, da se bo nekaj podobnega zgodilo v Radovljici tako kmalu. Danes ugotavljam, kako hitro, pravzaprav prehitro, sem postal novoma{nik. Rodil sem se oktobra leta 1980 na Jesenicah star{em Stanislavu in Antoniji Likar, ki sta ìvela pri sorodnikih v Kamni Gorici. Dober mesec po rojstvu sem bil kr{~en in dobil ime po mu~encu, vojaku Sebastijanu, ki je zaradi vere v Njegovo ime dal svoje ìvljenje. Po enem letu smo se preselili v Radovljico, v novo naselje na Cankarjevo ulico. Tako nisem pristen Radovlji~an, ~eprav se rad po{alim, da se po dveh desetletjih è smem imeti za ~lana na{e skupnosti. V Radovljici sem obiskoval osnovno in srednjo {olo, maturiral leta 1999 in se {e isto leto vpisal v Bogoslovno semeni{~e in Teolo{ko fakulteto v Ljubljani, kjer sem lani diplomiral. 27. junija 2004 sem bil posve~en v diakona v ùpniji Ljubljana sv. Peter. Svet liturgije, ma{nega slavja, Gospodove daritve, skratka tisti svet, ki ga ma{nik skupaj s svojim ljudstvom daruje Bogu, se mi je è kot otroku zdel zanimiv. êprav sem ob nedeljah nerad vstajal zgodaj (tako sem bil pa~ prepri~an, namre~, da se ne spodobi ob nedeljah vstajati è ob osmih zjutraj), sem kmalu za~util lepoto nedeljske ma{e. Bil sem eno z ùpnikom in pevci so tako lepo prepevali, ~eprav me je nadebudna ùpljanka neko~ opozorila, naj gledam Gospoda na oltarju. Meni pa se je zdel zanimiv tudi pri zadnjih vratih in na stranskem oltarju. Ko sem v srednji {oli pri{el prepevat k zboru, sem v talentu svojega glasu in daru lepega petja za~util Bo`jo roko, ki je ne smem lahkomiselno zavrniti in jo ponuditi {e drugim. Tako odlo~itev o svojem poklicu ni bila te`ka â€Ś V svojem diplomskem delu sem spoznaval na{o, radovlji{ko dekanijo, na katero sem ponosen in jo tako {e bolj vzel za svojo. Spoznaval sem vse njeno veselje, pa tudi bole~ino â€Ś in upal, da bom kmalu lahko ravnal po Gospodovih besedah in svojem novoma{nem geslu: "Nih~e nima ve~je ljubezni, kot da dĂĄ ìvljenje za svoje prijatelje" (Jn 15,13). K temu naj mi pomaga tudi va{a dobra misel zame in za moje prijatelje, leto{nje novoma{nike v Cerkvi na Slovenskem. Naj vas spremlja Bo`ji blagoslov!

Edi Strouhal z Jesenic V dru`ini sem drugi otrok. Poleg brata imam {e polsestro po o~etu. Z bratom sva

Miro Bergelj iz @irovnice, Sebastjan Likar iz Radovljice in Edi Strouhal z Jesenic po lo~itvi star{ev odra{~ala pri mami. Sem zamejski êh, in sicer ne iz ê{ke, ampak iz Vojvodine, ki je po narodnostni sestavi prebivalstva zelo pestra (nad dvajset narodnosti). Tam sem kon~al osnovno {olo in gimnazijo. V Slovenijo sem pri{el leta 1997 na pobudo slovenskih salezijancev, ki delujejo tudi pri nas v Vojvodini. Pred svojim prihodom v Slovenijo sem v Novem Sadu {tudiral na teolo{ko-pastoralni {oli. Na za~etku tega {tudija sem imel majhno èljo: postati katehet in po poroki biti posve~en v stalnega diakona. Toda v tretjem letniku pa je èlja po duhovni{tvu postajala vse bolj mo~na. Do diplome mi je ostalo samo eno leto, pa vendar do nje nisem pri{el, ker sem spomladi l. 1997 stopil v stik s salezijanci in se odlo~il, da bom v Sloveniji za~el {tudij na Teolo{ki fakulteti, da bi postal duhovnik. Tako se je zgodilo. V salezijanski skupnosti sem bil tri leta in v ~asu noviciata sem moral zaradi dolo~enih nev{e~nosti doma izstopiti. Nekaj ~asa sem {tudiral lai~no. Bilo je obdobje, ko sem razmi{ljal, da nikoli ne bom postal duhovnik. Toda èlja po duhovni{tvu me ni pu{~ala pri miru. Ko sem si na{el slu`bo in sklenil, da bom {tudiral ob delu, sem z Bo`jo pomo~jo, ki je kal duhovni{kega poklica {e zmeraj dràl pri ìvljenju, zaprosil na ljubljansko nad{kofijo, ~e bi me sprejeli v semeni{~e. Takrat sem bil è v petem letniku {tudija. In vstopil sem v semeni{~e. Kak{no veselje! Pisalo se je leto 2002. Naslednjega leta novembra 2003 sem diplomiral. V vsem tem ~asu sem spoznaval, kako je pomembna odlo~nost pri zastavljenih ciljih. V ~asu mojega bivanja v semeni{~u sem uresni~il {e eno dolgoletno èljo. Ravnatelju semeni{~a sem izrazil èljo, da bi se za~el u~iti {e enega slovenskega jezika in sicer slovenski znakovni jezik ali kretnjo rok, ki ga uporabljajo gluhi in naglu{ni. Moram priznati, da zelo rad "kretam" (govorim z rokami). Kot

duhovnik bi se s posebno pozornostjo usmeril prav gluhim in naglu{nim. Lansko leto sem bil posve~en v diakona tako da sedaj pripadam ljubljanski nad{kofiji. Druga~e pripadam jeseni{ki ùpniji, s katero sem {e posebej povezan od mojega vstopa v semeni{~e. Lahko re~em, da me je na moji poti zaznamovala dobrosr~nost {tevilnih ljudi, ki so me spremljali in sprejeli kot svojega. Bog daj, da bosta veselje in sre~a nad duhovni{kim poklicem, ki ju ~utim sedaj pred ma{ni{kim posve~enjem, trajala tudi po posve~enju vse dni mojega ìvljenja. Bogu hvala in Brezmade`ni (na njen dan sem zagledal lu~ sveta in zajel sapo ìvljenja leta 1971), da me vseskozi spremljata.

Miro Bergelj iz @irovnice Sem Miro Bergelj, doma iz @irovnice, ùpnija Breznica. Rodil sem se 4. julija 1980. Imam dve starej{i sestri, ki sta è poro~eni. O~e je delal v Elanu v Begunjah, mama pa v Lipu Bled. Sedaj sta oba è upokojena. ê Bog da, bom imel letos 3. julija novo ma{o v ùpnijski cerkvi àlostne matere Bo`je na Breznici. Kako to, da sem se odlo~il za duhovni{ki poklic? Ponavadi re~emo, da za~uti{ klic, ki te kli~e v Bo`jo slu`bo. To izgleda tako, da se v dolo~enem obdobju ìvljenja vpra{a{: "Kaj pa, ~e bi jaz postal duhovnik?" Odgovor i{~e{ toliko ~asa, dokler v sebi ne za~uti{ miru, dokler ne za~uti{, da si se prav odlo~il. V dobi usposabljanja, ki ga preìvimo v Bogoslovnem semeni{~u in na Teolo{ki fakulteti, pa spoznamo razli~ne vsebine in delo duhovni{kega poklica. Ve~krat {ele kasneje odkrivamo veselje in talente za dolo~eno delo, ki se ti~e duhovnika. In takrat dobi{ potrditev, da si se prav odlo~il. Za novoma{no geslo sem si izbral besede: "Govori moj Gospod, kajti okrepil si me."

Prazni~no branje

O velikono~nem veselju svoji knjigi Prvi osvobojenci stvarstva J. Moltmann navaja resne pomisleke proti uporabi simbolov igre za ponazoritev odre{enjske skrivnosti. Opozarja nas na to, da poteka Jezusovo `ivljenje v znamenju jasli in kri`a, brezdomstva in umora.

Vpri~o takega trpljenja odpovedo estetske kategorije. Kristusov krik zaradi zapu{~enosti od Boga in njegove smrtne muke je te`ko razumeti kot ljubezensko igro Boga z ljudmi, kot so ob~asno po~eli mistiki. "Menim, da se s krièm resni~no ne bi smeli igrati. Kristusov smrtni krik kljub Bachu ne sodi v kategorijo petja. Navsezadnje Golgota ni bila Oberammergau. … Povsem druga~e pa je z veliko no~jo. Tu se dejansko za~enja smeh odre{enih. V veri v vstajenje se lahko odre{eni resni~no igrajo in ple{ejo ter se veselijo svobode, ki je ne morejo uni~iti niti teàvni ìvljenjski pogoji. Odre{eni se lahko smejejo in pojejo tudi pred obli~jem smrti. "Smrt je pouìta v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje èlo?" Ples in igra sta poezija, v kateri se izpoveduje na{a telesna resni~nost. Ples in igra potrjujeta svetopisemsko pojmovanje, da je telo izraz celotnega ~loveka, izraz veselja nad tem, da smo bo`je delo, delo velikega umetnika. Z vsemi svojimi gibi, zlasti v iri in plesu, se lahko telo umetni{ko izraà. Duhovna igra in duhovni ples lahko posredujeta verska doìvetja. Podobno kot ima igra smisel sama v sebi. Tako in {e neskon~no bolj ima prava oziroma resni~na vera kot hvalnica Bogu v sebi vso polnost smisla in tako bogati celotno ìvljenje.” Tdi ~love{ka govorica je igra ali bolje vzajemno igranje. V medsebojnem pogovoru, ko ustvarjalno odkrivamo velike mo`nosti svojega jezika, smo tovari{i v igri in drug drugemu pomagamo najti bistvene razse`nosti resnice. Da se igre besed lahko izrodijo v mlatenje prazne slame, tega dejstva v ni~emer ne spremeni. Razkrinka le igralca, ki ne pozna pravil igre ali se jih no~e dràti. Pristna igra besed je vir veselja, doìvetje, da je moja resnica lepa, ~e postane tvoja resnica, in da {e nisem na{el svoje resnice, ~e nisem hvale`no odprt za tvojo resnico. Miselni vzorec igre nas lahko vodi k skrivnosti poveli~evanja Boga v vsem na{em ìvljenju. "Veselje je smisel ~love{kega ìvljenja, veselje v zahvaljevanju in zahvaljevanje kot veselje. … Na vpra{anje, ~emu ~lovek ìvi, ni mogo~e odgovoriti z navajanjem dokazljivih namenov, za katere je koristen, ampak je treba sprejeti njegovo

p. Marko I. Rupnik, Kristus v slavi, mozaik. Pape`eva kapela Odre{enikova mati v Vatikanu.

`ivljenje kot tako, kar holandski biolog in filozof Buytendijk imenuje 'demonstrativno bivanjsko vrednoto'. Moltmann se upravi~eno prito`uje: "Misel, da veselje v Bogu vklju~uje radost nad lastnim bivanjem, je zasen~ila puritanska vzgoja obvladovanja samega sebe." Narava je polna veselja brez kakr{negakoli smotra, je preprosto povabilo, naj se veselimo, pojemo in ple{emo. ~lovekova predstavitev samega sebe v umetnosti, v igri in plesu, je odmev na bo`je

veselje nad njegovim stvarstvom. "Tedaj je poveli~evanje Boga zaobseèno v demonstrativnem, razlo~nem veselju nad ìvljenju. Tedaj ima ~lovek v spro{~enem veselju nad minljivim ìvljenjem in s tem, ko tej minljivi lepoti izreka svoj 'da', najgloblji dele` Stvarnikovega neskon~nega veselja." Bernhard Häring, Svobodni v Kristusu, II. del, ^lovekova pot k resnici in ljubezni, Mohorjeva dru`ba Celje 2001, str. 127-129

Novice iz radovlji{ke dekanije Narodno sveti{~e Marije Pomagaj na Brezjah

Sobota, 11. junij, ob 10. uri - SREÂNJE ^LANOV FRANÎ[KOVEGA SVETNEGA REDA (iz ljubljanske nad{kofije) Sobota, 18. junij, ob 10. uri - VSESLOVENSKO SREÂNJE BOLNIKOV Ponedeljek - 15. avgust - VELIKI [MAREN - 10.00 - slovesna ma{a z obnovo posvetitve Mariji - vodi ljubljanski nad{kof in metropolit mons. ALOJZ URAN. Nedelja - 4. september - ANGELSKA NEDELJA -- 10.00 - slovesna ma{a ob obletnici kronanja Marijine podobe - vodi koprski {kof mons. Metod Pirih êtrtek - 8. september - Marijino rojstvo - MALI [MAREN - 10.00 slovesna ma{a Sobota - 10. september - 10.00 - MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE

Dobrodelni koncert "Beli metulj" za gara`o "@arek"

Ivanka s pomo~nikom Sa{om vodita garaò @arek Vsako nedeljo so ma{e ob: 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 19.00. Vsak delavnik so ma{e ob: 8.30, 9.30, 10.00 in 19.00. Vsak delavnik ob 18.30 molitev RO@NEGA VENCA. Vsako nedeljo pred Najsvetej{im ob 15. uri molitev ro`nega venca in litanij Matere Bo`je. Vsak ~etrtek po ve~erni ma{i molitvena ura pred Najsvetej{im. Prva nedelja ob 15. uri molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Druga nedelja ob 14.30 uri sre~anje ZAKONCEV IN NJIHOVIH DRU@IN (v juliju in avgustu ne!). Ob 16. uri druìnska ma{a. Tretja nedelja ob 15. uri molitev za duhovne poklice in njihovo stanovitnost. Zadnja nedelja v mesecu ob 15. uri sre~anje bratov in sester Fran~i{kovega svetnega reda. Duh Assisija - 27. v mesecu, ob 18. uri molitev za mir in pravi~nost. ***************** Sobota, 7. maj, ob 14. uri - PRAZNIK GASILCEV - ma{o vodi ljubljanski nad{kof in metropolit mons. Alojz Uran; Sobota, 14. maj, ob 9. uri - SREÂNJEV MOLIVCEV ZA DUHOVNE POKLICE - organizira skupnost ìvega ro`nega venca. Torek, 23. maj, ob 20. uri - Sre~anje pri Mariji Pomagaj na ve~er slovenskih verskih in narodnih obi~ajev - slovesno ma{o in procesijo po vasi vodi ljubljanski nad{kof in metropolit mons. ALOJZ URAN. Sreda, 24. maj - PRAZNIK MARIJE POMAGAJ - ma{e ob 8.30, 9.30, 10.00 in 19. uri.

Dovolite dragi bralci, ljudje dobre volje in plemenitega srca, da vas nagovorim z besedami "Triglavskega ùpnika" Franca Urbanije: Ne godrnjajmo ljudje, raje dobro delajmo! Te globoke besede odmevajo v mojem srcu, me vznemirjajo in nagovarjajo, da vam na kratko ori{em zgodbo o èni iz na{e okolice, ki na skromen in tih na~in opravlja plemenito poslanstvo, posve~eno so~loveku. Rad bi jo predstavil vsem, ki {e ne poznajo dovolj njenega dela. Gre za na{o Ivanko, ki jo sam imenujem jeseni{ka mati Tereza, saj skrbi za otroke, ki so prepu{~eni ulici in so v nevarnosti da bi za{li v slabo dru`bo. V garaì, ki sicer meri samo 39 m2, jim omogo~a, da vsako popoldne preìvljajo v prijetni dru`bi s svojimi vrstniki. S pomo~nikom Sa{om, ki so ga prekalile te`ke ìvljenjske preizku{nje, skupino otrok vodita in jim omogo~ata doìveti toplino doma, kakr{ne niso bili vajeni. Dodajmo Ivankinemu {e mi vsak svoj àrek, da bo garaà postala Son~ni dom za "Bele metulje", kakor imenujemo otroke, ki se zbirajo v njej. V ta namen prirejamo dobrodelni koncert v soboto, 23 aprila ob 19. uri, v gledali{~u Tone ûfar na Jesenicah. Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke lahko nakaète na naslov Dru{tvo za delo z mladimi v stiski @AREK, Cesta Mar{ala Tita 78/a (nasproti ZD Jesenice) TRR 07000-0000911114. Dodatne informacije na telefonu GSM: 040 790 345, Ivanka. Sodelovanje na koncertu so napovedali mnogi glasbeniki in drugi kulturniki. Pri~akujemo prijeten ve~er, ki nas bo povezal v delu za dobro otrok. âœ? Za dru{tvo, Janez Pipan

@upnija Dovje (`upnik: France Urbanija)

Dovje, prelepa planinska vas!

PREDSTAVLJAMO

... “Dovje, prelepa planinska vas; ^ude`no pero sem iskal, v ro`nato barvo jutranje zarje sem ga hotel pomo~iti, verno sem hotel posneti tvojo podobo. Otok tihega upanja spomladi, Kraljico rde~ih nageljnov sredi poletnih juter, [otor bo`ajo~ega miru jeseni, Nevesto sne`ne beline sredi zimskih no~i. Pa je jutranja zarja dale~ in moje pero zarjavelo in moja roka okorna. Komaj medel odsev tvoje lepote sem vrgel na hrapavi papir.”

Tako za~enja s predstavitvijo Dovjega Mirko Kun~i~ v svoji zbirki Triglavskih pravljic. (Ljubljana, 1941) In France Voga v svojih Spominih na Dovje (Jesenice 1988) odkriva sedanjo resni~nost, ki izzveni kot hrepenenje po izgubljenem raju: "Kogarkoli vpra{am, kak{no je bilo Dovje njegove mladosti, odgovori: "Lep{e, dosti lep{e!" … Danes se ne ve kdaj je petek in kdaj svetek. Dan na dan ropotajo traktorji in brnijo betonski me{alci. V~asih se je vedelo kdaj je nedelja. V soboto popoldan so vso vas, vse ceste in vsa dvori{~a pometli. Pospravili so orodje, ki se je rabilo med tednom, o~istili so hi{e in hleve. In ko je pri{la nedelja, se je vsa vas zna{la v globoki ti{ini, ki te je navdala s prijetnim mirom. …" Naselja Belca, Dovje, Mojstrana in Zgornja Radovna z nekaj ve~ kot 2.100 prebivalci in bregovi z rovti in gorskimi vrhovi nad njimi sestavljajo ùpnijo Dovje. Rojstno leto ùpnije je 1491 po Kristusovem rojstvu. Dovje kot kraj pa se omenja è leta 980. Takrat je nem{ki cesar Oton II. Podaril Dovje {kofom v Freisingu. Nasledniki so to ve~krat potrdili in dodali {e Mojstrano (1015., 1033. in 1274. leta). Dovje so bile prvotno kot podru`nica del praùpnije Rodine in kasneje Radovljice. Oglejski patriarh Ludvik pa je leta 1362 naro~il tedanjemu radovlji{kemu ùpniku Henriku naj poskrbi, da bo na Dovjem stalni duhovnik vikar. O gradnji sedanje cerkve, ki je posve~ena svetemu nadangelu Mihaelu, mi niso znani zgodovinski podatki. Ohranjeno pa je izro~ilo o "belem golob~ku", ki je kot bo`ji poslanec dolo~il lokacijo sedanje cerkve. Verjetno se je to zgodilo sredi 14. stoletja. Prvotna gotska cerkev je bila leta 1829 barokizirana. V zakristiji je ohranjena in restavrirana ~udovita freska iz srede 15. stoletja (gornji del), ki prikazuje trpljenje

Dovje, cerkev sv. Mihaela z Rjavino in Triglavom v ozadju

in kriànje Jezusa v mnoìci. O nastanku podru`ni~ne cerkvice v Mojstrani pripoveduje legenda, ki jo je objavil v Koledarju Ave Marija leta 1963 (Lemont, ZDA) fran~i{kan p. Fortunat Zorman, doma~in iz Mojstrane. Najprej kapelico in zatem cerkvico naj bi zgradili hvale`ni poslu{alci apostolskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta skozi te kraje na poti v Rim (leta 868) nosila posmrtne ostanke sv. Klemena, papeà in mu~enca. Le-te sta na{la v ~asu njunega oznanjevanja evangelija ob ^rnem morju. Ves ~as svojega slu`bovanja na Dovjem je Jakob Alja` èlel zgraditi v Vratih kapelico za ma{evanje. A èlja se mu je izpolnila {ele leto dni po njegovi smrti. Na~rte zanjo je izdelal arhitekt Ivan Vurnik. Tako sedaj stoji ob Aljaèvem domu v Vratih tudi arhitekturno zelo zanimiva kapela, posve~ena sv. Cirilu in Metodu. "Sebi smo zgradili prijetno hi{o, On, ki nam je vse te lepote podaril, pa naj bi ne imel tu gori vsaj skromne hi{ice?" je Jakob Alja` modroval po blagoslovitvi Doma na Kredarici leta 1896. [e istega leta je bila zgrajena in naslednje leto blagoslovljena Marijina kapelica ob domu na Kredarici. @al je bila po letu 1950 "na ~rno" poru{ena. Leta 1992 pa je tedanji slovenski metropolit, ljubljanski nad{kof, dr. Alojzij [u{tar blagoslovil, po na~rtih arhitekta prof. Joèta Marinka, novo zgrajeno Marijino kapelico. Ve~ kot pet tiso~ ljudi dobre volje se je ob tej slovesnosti zahvaljevalo Bogu, da je spet postavljeno sveti{~e ("kapelica pod Triglavom - Slo-

Foto: France Urbanija

vencev mali dom" - imenovana v eni od pesmi), kjer se ob Mariji Sne`ni (Veliki) Triglavski Materi Bo`ji, mnoga srca spet odpirajo bo`ji dobroti. Skala{i so na vrhu [krlatice (2.740 m) jeseni leta 1934 postavili kovinski kri` v spomin na svoje prijatelje in vse ponesre~ene v gorah. A tudi ta svetilnik vere in iskrenega pri-

Dovje, `upnijska cerkev, podoba sv. Mihaela nadangela (delo neznanega slikarja)

Mojstrana, cerkev sv. Klemena

jateljstva je sovra`nike resnice preve~ vznemirjal in je bil nasilno odstranjen in vrèn v prepade severne stene. Pomenljive besede je tedaj izrekel legendarni slovenski alpinist, skala{ Joà ôp: "Niste vrgli Boga z gore, sebe ste pahnili v prepad â€Ś". Prav na Aljaèv rojstni

Foto: France Urbanija

dan 6. julija leta 1996 je na vrhu [krlatice spet zasvetil enak kri`, ki je bil verodostojna kopija prvotnega.

Svete ma{e Ob nedeljah so na Dovjem redne svete ma{e ob 8., v Mojstrani pa ob 10. uri. Za najve~je praznike je sveta ma-

{a v Mojstrani ob 8., na Dovjem pa ob 10. uri. Od prve nedelje v juniju pa do zadnje v septembru je redna nedeljska ma{a v Vratih ob 16. uri, kot tudi 5. julija na praznik sv. Cirila in Metoda ter 1. avgusta ob obletnici blagoslovitvi krià na [krlatici. Na Kredarici je redno ma{evanje ob nedeljah ob 18. uri in sicer od 3. nedelje v juliju do prve v septembru. "@egnanje" obhajamo na Kredarici vedno po Velikem {marnu - na sredo po 15. avgustu ob 11. uri, na praznik Marije Sne`ne, zavetnice kapele 5. avgusta in na Mali {maren, dan Marijinega rojstva, 8. septembra, vselej ob 11. uri, ~e je ta dan delavnik, ~e pa je nedelja pa ob 18. uri. V Zgornji Radovni ni kapele, je pa "Po`rvov kri`" ob katerem se zberemo zadnjo nedeljo v maju k njihovi "ègnanjski" sveti ma{i. V Radovni v ~asu boì~ne devetdnevnice vsak ve~er "romajo z Marijo in

i{~ejo preno~itev." Na Sveti ve~er pa od zadnjega preno~i{~a priromajo v farno cerkev in Sveto druìno postavijo v jaslice, nato pa se za~ne polno~nica. Lepo je tudi 11. februarja na Svetovni dan bolnikov. Jakob Alja` je namre~ dal v farni cerkvi postaviti Lur{ko votlino. Zato je ta dan po ve~erni ma{i "lur{ka procesija" s sve~ami in petjem Lur{ke pesmi ter molitvijo podobno kot v Lurdu. Za ve~ veselja do ìvljenja si {e posebej prizadevajo ~lani @PS, Karitas, pevske skupine Triglavski zvonovi, Oratorija s svojimi "delavnicami", Fran~i{kovega svetnega reda: Fran~i{kova "druìnica" in Zakonske skupnosti. V krajevni skupnosti delujejo tudi razli~na dru{tva, ki vsako na svoj na~in prispeva k utripu kraja. Tako so {e posebej povezani v svoja dru{tva kulturniki, planinci, gasilci, turisti, upokojenci, lovci in ledni plezalci.

PREDSTAVLJAMO

Fortunat Bergant: Marija Sne`na, Triglavska Mati bo`ja (naslikano okoli leta 1760), v ozadju kapela na Kredarici v zimi - april 2001 Foto: France Urbanija

Kdorkoli pride v te kraje z du{o in odprtimi o~mi, mu bo z Antonom Martinom Slom{kom srce hvale`no pelo "V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo â€Ś" Bog daj, da bi ~imve~ ljudi pri nas in po svetu do`ivljalo tudi to, kar je pogumno, poni`no in iskreno izpovedala doma~inka Rada Polajnar:

Moj dom Vso bole~ino bridkega slovesa Prena{am s sabo skozi vse `ivljenje, Podobo tujo mojega telesa Kroji po rodnem domu hrepenenje.

Ne vzradosti navidezno veselje Srca, ki v~asih uìva v ritmu plesa; Le v rane krvave~e sol potresa Vse bolj in bolj kipe~e koprnenje. Ko skritih se èlja zavem bremena, Glej, ~udo bo`je - mrzla zima mine Bol ni~ ve~ ne pritiska na ramena, Zacelijo se sr~ne odrgnine. V objemu njive vzklitega semena Spet sre~na ~utim svoje korenine. Naj bo to vo{~ilo na{e ùpnije vsem dobrim ljudem za velikono~ne pirhe!

âœ? France Urbanija, `upnik na Dovjem

Vrata, Alja`eva kapela sv. Cirila in Metoda

PREDSTAVLJAMO

KUD Jaka Rabi~ Dovje-Mojstrana

Triglavski zvonovi prav milo pojo S

kupina Triglavski zvonovi je nastala na pobudo dov{kega ùpnika Franca Urbanije in ustanovitelja Marsela Gomboca v aprilu 1997. Delujejo pod okriljem doma~ega kulturnega dru{tva KUD Jaka Rabi~ Dovje-Mojstrana. Prvotni namen skupine je bil sodelovanje pri nedeljskih ma{ah s programom verskih mladinskih pesmi. Ker pa so bili prvi pevski koraki skupine uspe{nej{i od pri~akovanj, so se pevci odlo~ili, da svoje delo raz{irijo. V drugem letu delovanja so prvi~ posegli po razli~nem repertoarju in raz{irili svoje sodelovanje preko meja farnih cerkva. Danes prepevajo razli~ne pesmi - verske, ljudske in mladinske, narodne in umetne pesmi ter mladinske popevke. Slednje jim najbolj leìjo in jih tudi najraje prepevajo, zato èlijo s to zvrstjo glasbe {e obogatiti repertoar. Najve~ nastopov imajo {e vedno v doma~ih cerkvah, kjer sodelujejo redno vsak teden. Izmeni~no prepevajo pri svetih ma{ah v farni cerkvi sv. Mihaela na Dovjem in v cerkvi sv. Klemena v Mojstrani. V doma~em kulturnem domu izvedejo po dva koncerta letno, boì~nega in ob zaklju~ku sezone, ponavadi enega z gosti, drugega pa samostojnega. So organizatorji Sre~anja pevskih skupin sosed-

Triglavski zvonovi skupaj z dov{kim `upnikom Francetom Urbanijo ob blagoslovitvi novih klaviatur na praznik sv. Cecilije v farni cerkvi nadangela Mihaela na Dovjem 22. novembra 2004. (foto: Miro Hrovat)

njih ob~in, na katerega povabijo manj{e pevske skupine iz Slovenije, Avstrije in Italije z namenom prijateljevanja in spoznavanja. Vsako leto organizirajo Miklav`evanje ter sodelujejo na vseh pomembnih prireditvah v

kraju in bli`nji okolici. Predvsem so ponosni na vsakoletno prepevanje bo`i~nih pesmi pri osvetljenem Slapu Peri~nik. Nekajkrat so se predstavili tudi na Sre~anju malih vokalnih skupin ob~in Kranjska

Gora, Jesenice in @irovnica, redno pa sodelujejo na reviji pevskih zborov istih ob~in. Vselej dobijo pozitivne kritike in so sprejeti kot nekaj druga~nega in sveèga prav zaradi izbora pesmi. Zapeli so tudi è mladoporo~encem, ve~krat pa se odzovejo tudi petju na pogrebih. V letu 2002 so posneli zgo{~enko boì~nih pesmi za zvo~no kuliso takrat rojenih ìvih jaslic v Mla~ci v Mojstrani. V zadnjem ~asu je skupina doìvela kar nekaj kadrovskih sprememb. Trenutno poje skupaj deset deklet in sedem fantov. Vodi jih Leona Gomboc, ki je hkrati tudi ena od pevk. S kitaro in klaviaturo jim pomaga instrumentalist Jaka Kern. Cilj vseh v skupini je predvsem druènje skozi katerega i{~ejo sre~o, zadovoljstvo in utrjujejo prijateljstvo. Prav zato se ne dobivajo le na vajah, ampah poskrbijo tudi za skupne izlete, piknike in praznovanja rojstnih dnevov. Vsak del ~love{kega ìvljenja je zaznamovan s trenutki in splo{en vtis, ki nam ostane, je spomin na lepe in àlostne epizode iz preìvetega. Da bi bilo veselih trenutkov ve~, se ljudje druìmo. Triglavski zvonovi si prizadevajo ohranjati pozitivne odnose. Trudijo se, da bi tudi navzven delovali optimisti~no in da bi ta optimizem sejali med vse ljudi.

Kulturno dru{tvo Jaka Rabi~ Dovje-Mojstrana

Triglavska muzejska zbirka kot dr`avni spomenik

Lani smo v na{em dru{tvu praznovali 90-letnico kulture v kraju in ob tej prilo`nosti je na{ nekdanji dolgoletni predsednik, {e vedno aktivni ~lan Mirko Rabi~, izdal Kroniko 90-letne kulturne dejavnosti na Dovjem. V njej je opisal, kako so va{~ani zgradili dvorano ter poskrbeli, da so v njej zaìvele razli~ne dejavnosti: igralske skupine, folklora, pevski zbori, kasneje likovne skupine, foto in kino sekcija, skupina za ohranjanje ljudskih obi~ajev, ro~na dela in {e bi lahko na{tevali. @upnik Jakob Alja`, zagret planinec, pevovodja in skladatelj, je 27 let preìvel na Dovjem, odkoder mu je pogled in korak uhajal med vr{ace, s posebnim veseljem pa je gledal ljudske igre. Za igranje, petje, planinarjenje in {e kaj je navdu{il Dovàne in Mojstran~ane. V spomin na moà, ki je ljudem spremenil kakovost ìvljenja, vsako leto skupaj s planinskim in turisti~nim dru{tvom pripravljamo Aljaève dneve. Lani smo gostili baritonista Marka Cola, trio Prima Vista, pozavnista Domna Jera{a in pianista Primoà Ker{tanja. Pripravili smo mednarodno fotografsko razstavo, gledali{ki ve~er Dov{kega odra z "dobrim duhom" (reìserko in glavno vlogo) Leono Gomboc, predstavitvijo kronike, zaklju~ili pa smo jih s proslavo ob 100-letnici gradnje prvega Aljaèvega doma v Vratih, kjer sta se nam poleg drugih prijazno pridruìla tudi Borut Veselko, igralec, ki je upodobil Joà ôpa, ter plezalka Martina ûfar, doma~inka, ki v svetovnem pokalu uspe{no tekmuje v plezalnih stenah. Ob~ina Kranjska Gora je zdaj lastnica, na{e dru{tvo pa upravlja s stavbo, v kateri so prostori dru{tva ter dvorana, ena najlep{ih dale~ naokrog. Tako vsaj pravijo na{i obiskovalci in gostje, ki jih vabimo na oder. Ob kulturnem prazniku nas je obiskala igralka Milena Zupan~i~ in po~utila se je doma~e {e posebej, ker je na obeh straneh odra opazila sliki dveh igralcev iz na{ih krajev: Julije Stari~ - Zepove iz Mojstrane in Rudija Kosma~a - Brolhovega z Dovjega. Pred polno dvorano se nam je s svojo prvo pesni{ko zbirko Vzemite si ~as ~ustveno predala na{a ~lanica, voditeljica literarnih ve~erov Rada Polajnar, ki je v na{i dvorani predstavila è pesnike Benjamina Gracerja, Marka Elsnerja Gro{lja, Slavico [tirn, Toneta Pav~ka, februarja pa uspe{no vodila prireditev v Cankarjevem domu! Popotnik Toma` P{enica nam je predstavil Maroko ob diapozitivih in pu{~avskem pesku, ki se je lesketal po sceni, delu vedno znova ustvarjalne scenaristke na{ih prireditev Ur{e Oblak. [e prej nas je na predavanjih Ivanka Ber~an seznanila z delom dru{tva @arek, Grega Berce je predstavil odpravo mojstran{kih alpinistov na Ranrapalco, ekstremni kolesar Jure Robi~ pa je predstavil tudi filmske posnetke s svoje ve~dnevne hitrostne dirke v Ameriki. Trio Novina je nastopil v dobrodelne namene in nas podprl z mislijo, da je "samo ìvljenje za druge vredno ìvljenja". Okrog boì~a je bilo pri nas pravlji~no lepo. Ne le zve~er osvetljen slap Peri~nik, vsako leto nova zgodba v jaslicah v sanjski zaledeneli Mla~ci, zasneèno smu~i{~e in no~na smuka v Mojstrani, povrhu {e edinstvena razstava mlade slikarke [pele Oblak v kme~ki sobi v kulturnem domu in v cerkvi boì~no novoletni koncert Triglavskih zvonov s pevsko skupino iz Breznice! ê se kaj takega da ponoviti - vabljeni letos! Na Dovjem je è 50 let kino in z njim skromni kinooperater Cveto Delavec. Obletnico smo proslavili s prireditvijo, razstavo starih plakatov, brezpla~no projekcijo filma, naklonjeni so nam bili tudi sponzorji in upamo, da bomo s temi sredstvi aparature lahko posodobili. Pa plesne prireditve, nastopi podmladka, lanska premiera Rodil se je o~ka, ki nas je spravila v dobro voljo in dokazala, da so med nami znova mladi igralski talenti Nejc, Mateja, Andrej, Miha, Klavdija, Anja, Tanja, Nik, Rok, â€ŚPa obiskovalci so si sila razli~ni: mladi in stari, mol~e~i in zgovorni, romantiki in realisti. Razlike nas ne motijo, nasprotno, bogatijo nas, saj nas povezuje skupni cilj, skrb za skupno dobro. Skupaj z obiskovalci se trudimo, da bi kultura ne le preìvela, temve~ tudi gradila skupnost ljudi, dajala mo~ in voljo ljudem in du{o kraju. Tega ne delamo iz navade, niti ne iz ~uta dol`nosti, temve~ je to preprosto tisti na~in bivanja, ki zahteva veliko truda in ~asa, a tudi veliko daje, predvsem pa zbliùje ljudi.

Kranjskogorska ob~ina bo Ministrstvu za kulturo posredovala predlog, naj Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani razglasi za kulturni spomenik dr`avnega pomena. Ustanovljena je bila avgusta 1984 in obsega 1546 inventarnih enot predmetov, ki se navezujejo na zgodovino planinstva, alpinizma in gorske re{evalne slu`be. Med drugim so na ogled kamni, fosili, likovna dela, fotografije, makete, planinska oprema, {tampiljke, medalje, priznanja, planinske izkaznice in drugo. Ve~ino so prispevali ~lani planinskih dru{tev, predvsem z Jesenic ter Dovjega in Mojstrane. Zbirka je dopolnjena s podarjenim gradivom Planinske zveze Slovenije in posameznikov.

KUD Jaka Rabi~ Dovje-Mojstrana vabi - 2. aprila ob 19. uri na Dovje na gledali{ko predstavo Pike (Astrid Lindgren) v izvedbi Dov{kega odra - aprila na razstavo ro~nih del

PREDSTAVLJAMO

Otro{ki koti~ek

âœ? Metka Kern Tr~ek

PREDSTAVLJAMO