“Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.� ezus je Petra, preprostega ribi~a, povsem obi~ajnega ~loveka z vsemi ~love{kimi dobrimi in slabimi lastnostmi, saj ga je celo izdal, izbral za "skalo" in prvega graditelja svoje Cerkve. Peter je ta izziv sprejel in pri~el graditi njegovo Cerkev. Postal je izjemna osebnost, lik ~loveka - svetnika, ki o`arja dvatiso~letno zgodovino Cerkve. Ta zgodba pa se ponavlja `e dvatiso~ let in tudi danes na nas gradi Jezus svojo Cerkev, ~eprav smo popolnoma obi~ajni ljudje, ki gre{imo, padamo, vstajamo, se trudimo, da bi bili bolj{i, da bi uspeli. Mene je izbral za duhovnika in mi s tem nalo`il {e ve~jo odgovornost za njegovo Cerkev. Poslal me je celo v `upnijo, ki je posve~ena temu prvaku apostolov. Njegov god, njegov praznik praznujemo 29. junija. To pa je praznik vseh nas, vseh faranov, zato se spodobi, da ga praznujemo slovesno, da sv. Petru ponovno posvetimo svojo `upnijo in svoje mesto ter mu obljubimo, da ga bomo kljub slabostim, ki jih imamo, posnemali in da bo vsakdo na svojem podro~ju in po svojih sposobnostih "skala" in graditelj Jezusove Cerkve.
J
� Andrej @upan, radovlji{ki `upnik
@upnijska cerkev sv. Petra v Radovljici
Sv. Peter, avtor Branko ^u{in
Novice iz radovlji{ke dekanije
Marijin dom na Bledu vabi na poletna dogajanja
Novoma{nik, bod’ pozdravljen! Za vsako `upnijo je slovesnost nove ma{e prilo`nost, da ohranja zdravo tradicijo, da jo gradi na vrednostah, ki se dana{njemu svetu zdijo pre`ivete. To so namre~ pristna in redna molitev, zaupanje v bo`je delovanje na vsakem koraku, ki ga ~lovek naredi, zvestoba dani besedi, iskrenost, resnicoljubnost, po{tenost, ~istost … Novoma{nik je odraz teh kreposti. Nov duhovni{ki ali redovni{ki poklic je dar, ne le za posamezno `upnijo, ampak za celotno katoli{ko Cerkev. Ale{ Toma{evi} z Zato na{ega novoma{nika Ale{a Jesenic Toma{evi}a z radostjo pozdravljamo za njegov DA bo`jemu povabilu. Rojen je bil 23. maja 1978 na Jesenicah. Ma{ni{ko posve~enje bo prejel 29. junija 2008 ob 16. uri v ljubljanski stolnici. Novo ma{o pa bo daroval 13. julija 2008 ob 9. uri v cerkvi sv. Lenarta na Jesenicah. Prav vsi smo vabljeni na novo ma{o, saj je krona sr~nih molitev za nove duhovni{ke poklice prav prisostvovanje pri novi ma{i.
Narodno sveti{~e Marije Pomagaj na Brezjah Letos mineva 110 let, odkar so stalno skrb za romarje na Brezjah prevzeli Fran~i{kovi bratje. Leta 1898 so zgradili fran~i{kanski samostan, v katerem so se naselili bratje duhovniki (patri) in bratje neduhovniki (laiki). Eden izmed bratov je skrbel za sveti{~e tudi v ~asu druge svetovne vojne, ko je bil sicer samostan zaprt in fran~i{kani pregnani, podoba Marije Pomagaj pa je bila v izgnanstvu v ljubljanski stolnici. Letos mineva tudi 20 let, odkar je pape` Janez Pavel II. razglasil cerkev na Brezjah za manj{o baziliko. V Rimu je sedem velikih bazilik (sv. Peter, sv. Pavel, Marija Velika ...) in po tem ~astnem nazivu pape`i odlikujejo posamezne pomembnej{e cerkve po svetu. V Sloveniji so tako odlikovane s tem nazivom cerkve na Sveti Gori, fran~i{kanska cerkev v Mariboru, v Sti~ni, Brestanici, Petrov~ah in na Brezjah. V naslednjih mesecih vas vabimo k naslednjim slovesnostim: 27. julij, 10.00 – praznovanje zakonskih jubilejev ({kof dr. Marjan Turn{ek) 15. avgust, 10.00 – veliki {maren (nad{kof Alojz Uran) 6. september, 19.00 – ma{uje leto{nji fran~i{kanski novoma{nik p. Andra` Arko; po ma{i procesija z Marijino podobo 7. september, 10.00 – KRONANCA (obletnica kronanja – {kof dr. Peter [tumpf) 5. oktober, 10.00 – 110-letnica prihoda fran~i{kanov in 20-letnica bazilike ({kof Metod Pirih) KATEHUMENAT – priprava odraslih na sv. krst, birmo, evharistijo za vso dekanijo bo na Brezjah ob nedeljah ob 17.30 uri. Prvo sre~anje bo 21. septembra. TE^AJ PRIPRAVE NA ZAKON bo na Brezjah 12., 19. in 26. oktobra ob 15. uri. Lepo vabljeni!
Tudi letos poleti bo pri sestrah na Bledu `ivahno. PO^ITNI[KA TEDNA I. in II. Bled pod drobnogled - osnovno{olci, srednje{olci 30. 06. 08 – 05. 07. 08 11. 08. 08 – 16. 08. 08 Po~itni{ki tedni so dnevi po~itka, dru`enja, ustvarjanja in raziskovanja. Ti tedni imajo ciklus razli~nih tem, ki se zvrstijo v obdobju petih let; postavimo »Bled pod drobnogled« v njegovi geografski, zgodovinski, literarni, likovni in turisti~ni razse`nosti. Letos bodo potekali na temo: Bled v poeziji in prozi. PO^ITNI[KO U^ENJE TUJIH JEZIKOV – osnovno{olci, srednje{olci (italijan{~ina, {pan{~ina, nem{~ina, angle{~ina) 21. 07. 08 – 26. 07. 08 Projekt vklju~uje, poleg spoznavanja osnov tujih jezikov, razli~ne dinamike, ki bodo za mlade zanimive in jih bodo izobra`evalno in vzgojno obogatile. Pri~akujete lahko tudi {portni turnir, Evropski ve~er, pogovor s svetovnim popotnikom, plavanje v Blejskem jezeru in panoramski pogled z vi{inske to~ke. ZADIHAJ @IVLJENJE – za najstnike od 14. do 18. leta 18. 07. 08 – 19. 07. 08 23. 08. 08 – 24. 08. 08 Prostovoljci so si zamislili nekajkratne izhode na tipi~na zbirali{~a mladih, predvsem v popoldanskih in ve~ernih urah. Program vsebuje dru`enje, skupne pogovore z aktualnimi temami, interakcijske igre, povabilo na {portni turnir v namiznem tenisu in ro~nem nogometu in skupni ogled filma ter okrep~ilo. Vabljeni prostovoljci: mladi za mlade! V skupnosti `ivimo za Boga in za mlade – za vse Blejska samostanska skupnost vam je na voljo za duhovno umiritev, po~itek, molitev, osebni pogovor, tudi, ko ni skupin, ali ko bi `eleli preprosto pre`iveti nekaj dni z nami. Potreben je predhoden dogovor. Dobrodo{li! ORATORIJ »ODPRI O^I« 30. 06. 2008 – 06. 07. 08 07. 07. 2008 – 13. 07. 08
ORATORIJ GORJE ORATORIJ BLED
Prijave in podrobnosti: Sestre HMP - Marijin dom, Partizanska c. 6, 4260 Bled, tel: 04 574 10 75, www.hmp.si (s. Mira Pe~e mira.pece@volja.net - 031 751 851, s. Metka Kastelic - smetka@volja.net - 031 443 771)
Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica. Izid: 27. 6. 2008. Odgovorni urednik: Andrej @upan. Urednika: Bojan Rauh in Avgust Mencinger. Sodelavci: Jo`a Er`en, Silva Fr~ej, Marsel Gomboc, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; fotografije: Bojan Rauh; lektoriranje: Niko Rupel; izvedba: SPECOM d.o.o.; tr`enje oglasnega prostora: 040/202 384. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica, tel.: 04/5374700, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si.
2
Kaj se bo v prazni~nih dneh in poleti dogajalo v Radovljici
Farni praznik `upnije sv. Petra V
nedeljo, 29. junija, goduje zavetnik na{e farne cerkve in `upnije - sv. Peter. Njegov god bomo obele`ili najprej s slovesnima svetima ma{ama ob 8. in ob 10. uri. Pri obeh svetih ma{ah bo darovanje za cerkev okoli glavnega oltarja sv. Petra. Po ma{i ob 10. uri bo veselo dru`enje ob gola`u na trgu sv. Petra pred cerkvijo.
Koncert Komornega zbora AVE iz Ljubljane Koncert Komornega zbora AVE iz Ljubljane V soboto, 28. junija, ob 19. uri bo v po~astitev farnega praznika sv. Petra v Radovljici sodeloval pri sv. ma{i Komorni zbor AVE. Pevke in pevci se bodo ob koncu predstavili {e s kraj{im koncertom.
Koncert okteta Oremus V okviru praznovanja farnega praznika bo v nedeljo, 29. junija, ob 20. uri, v `upnijski cerkvi koncert duhovni{kega okteta Oremus. V oktetu pojeta tudi Âťna{a dvaÂŤ, Sebastjan Likar in radovlji{ki `upnik Andrej @upan. Namen njihovega petja je tudi nekoliko druga~na molitev za nove duhovni{ke poklice. V programu bodo pesmi slovenskih avtorjev, slovenske ljudske in nekatere latinske pesmi.
Oratorij 2008 Oratorij bo potekal od nedelje, 6. julija, do sobote,12. julija. Prijavnice dobite v mesecu juniju v `upnijski pisarni in `upnijski cerkvi. Prijave sprejemamo do 29. junija.
Knjigarna sv. Edith Stein V `upnijskem domu v Radovljici je odprla vrata nova knjigarna, imenovana po svetnici, katere kapela je v bunkerju iz 2. svetovne vojne pod obzidjem za farno cerkvijo. Vodi jo sestra Angelina. Odprta je od ponedeljka do sobote, od 10. do 12. ure.
Son~kove po~itnice Na{a osnovna dejavnost je dru`enje z osnovno{olskimi otroki. Med poletnimi po~itnicami `e od leta 1992 organiziramo dnevne (ob~asno tudi ve~dnevne) izlete v bli`njo okolico Radovljice, po Gorenjski in Sloveniji. Za nekaj dni se preselimo tudi k morju. Na zadnjo po~itni{ko nedeljo pripravimo Son~kovo popoldne; veselo sre~anje dru`in, prijateljev, gostov ... s kulturnim programom, {tevilnimi igrami, sre~elovom, delavnicami in son~nim sejmom. Pomemben cilj programa je preventiva v naj{ir{em pomenu, ki vklju~uje gibanje, socialno u~enje ter spodbujanje avtonomnosti, odgovornosti za lastno ravnanje in
usmerjanje samega sebe in svojega prostega ~asa v samoizobra`evanje in samovzgojo. Ukvarjamo se tudi z vzgojno-izobra`evalnimi sre~anji, delavnicami za mladostnike son~nike, ki tako postajajo spremljevalci in pomo~niki pri delu z otroki. Ponujamo nabiranje izku{enj pri pedago{kem delu in teoreti~no znanje. Tovrstno urjenje je koristno dijakom in {tudentom pedago{ko-psiholo{kih ved in vsem odra{~ajo~im, ki se {e spomnijo svojih 'kratkih hla~'. Na{e delo je prostovoljno.
Tudi letos vabljeni na Son~kove dneve Potepali se bomo ob torkih, sredah in ~etrtkih. Na{ prvi torek bo 15. 7. Natan~en program bo objavljen konec junija. Poleti ponujamo nekaj tednov po tri dopoldneve potepanj po bli`nji ter daljni okolici Radovljice in petdnevno letovanje ob morju. Vsak Son~kov dan je skupek gibanja, igre, spro{~enosti, opazovanja, navdu{evanja, izku{enjskega u~enja, socialnih ve{~in, do`ivljanja, `ivljenja vrednot ... Poleg tega pa ima posamezni dan {e konkretnej{e cilje. TOREK je namenjen predvsem zabavi, dru`enju in spro{~eni igri v bli`nji okolici Radovljice. Zato do izbranega cilja odpe{a~imo in s tem zbiramo prehojene kilometre, ki jih za vsakega son~ka vestno zapisuje in se{teva babica Rezka. SREDA je dan za ustvarjanje, u~enje po raznih delavnicah, obiske strokovnjakov, rokodelcev, preprostih posameznikov, ki z nami delijo svoje znanje, izku{nje ... Tudi ta dan, ~e se le da, pe{a~imo ali pa poprosimo star{e oziroma druge voznike dobre volje, da nas odpeljejo. Vedno smo veseli, ~e potem dan pre`ivijo kar z nami.
dneva nas vsak dan spremljajo mladi prostovoljci, son~niki, ki skrbijo, da koga ne izgubimo, pomagajo komu, ki obnemore ... se dru`ijo in zabavajo s son~ki. Kak{en son~nik nas v~asih spremlja celo poletje, v~asih kateri samo en dan. In vsak pusti son~ku spomin, da je hodil z njim, ga spodbujal, se hecal, se igral ... Posebnost je na{a malica. Ker se tekom dneva dru`imo in skrbimo drug za drugega kot ena dru`ina, temu primerno pogrnemo tudi skupno mizo. Na tradicionalni karirast prt v ~asu malice zlo`imo svoje prispevke. Eden prinese kruh, namaz, drugi sadje, tretji zelenjavo, nekdo ponudi ve~ pija~e, tudi sladek pribolj{ek ... Ker se izletu pridru`i marsikatera mama ali babica, je obed mimogrede pripravljen in po uvodni pesmici se vsi skupaj navdu{ujemo nad razli~no ponudbo. Tudi vrnemo se obi~ajno Pod lipo, kjer po~akamo star{e in se poslovimo. Ve~ina se jih (nas) naslednji dan spet vrne.
Son~kovo letovanje v Savudriji Letos smo rezervirali desetdnevni termin in ga razdelili na dva dela - prvih pet dni je namenjenih samo otrokom, v drugi polovici pa lahko za njimi pridejo tudi star{i, mlaj{i bratci, sestrice ... Seveda pa se posamezne dru`ine lahko odlo~ijo tudi samo za drugi del.
Son~kovo popoldne Tudi letos - zadnjo po~itni{ko nedeljo (31. 8.) pridite na sejem dobre volje. [e ve~ si lahko preberete na spletni strani www.sonckove-pocitnice.si in se ~im prej prijavite!
^ETRTEK pa je namenjen celostnemu do`ivljanju. Po navadi se z vlakom ali avtobusom odpravimo kar za cel dan, da izkusimo kak{no novo okolje (kra{ka jama, vikend na planini, skok v preteklost, dan med vitezi, literarnimi junaki ...) ali nove dejavnosti. Vsako potepanje se pri~ne ob dogovorjeni uri Pod lipo, nasproti Srednje ekonomske {ole v Radovljici. Po urejenih formalnostih (preverjanje prisotnosti prijavljenih, pobiranju denarja ipd.) oblikujemo krog, v katerem se spoznamo. Skupina je namre~ vsak dan oblikovana na novo. Otroci se dejavnosti udele`ujejo razli~no. Nekateri so nam zvesti od prvega dne, nekateri se nam pridru`ijo {ele pri koncu, kak{en samo za posamezni izlet. Vsak pa je vedno dobrodo{el. Po spoznavanju se odpravimo dogodiv{~inam naproti. Poleg pedago{ke in tehni~ne vodje
3
@upnijska cerkev sv. Petra v Radovljici
Cerkev posve~ena prvaku apostolov N a ju`nem robu radovlji{ke ravnine, od koder se pokrajina potem v terasah spu{~a proti Savi, se je v poznem srednjem veku razvilo mesto Radovljica. Staro mestno jedro je {e danes najbolj celostno ohranjeno srednjeve{ko jedro v Sloveniji. Na skrajnem vzhodnem delu pomola, na katerem se je razvilo srednjeve{ko mesto, stojita znemeniti stavbi: `upnijska cerkev sv. Petra in `upnijski dvorec. @upnijska cerkev sv. Petra. Poglavitna umetnostnozgodovinska vrednota radovlji{ke `upnijske cerkve sv. Petra je njena arhitektura. Njeno domnevno prednico, lastni{ko cerkev, ki je skladno s potrebami in ob prafarnem sede`u prerasla v 13. stoletju v triladijsko romansko stavbo, je v 15. stoletju nadomestila sedanja gotska cerkev. Prezbiterij in Marijino kapelo so pozidali sredi 15. stoletja, dvoransko ladjo pa leta 1495. V 19. stoletju so cerkev regotizirali; predelali so cerkveno fasado, na novo naredili okna in vse tri portale ter poslikali cerkvene oboke, prvotno baro~no streho pa nadomestili z visoko korenasto gotsko streho. Sedanja oprema cerkve je ve~inoma novogotska. Iz 17. stoletja sta se ohranili oltarni sliki Misti~na zaroka sv. Katarine, ter sv. Bo{tjan in sv. Rok. Ob omenjenih podobah so {tiri plastike
kranjskega baro~nega kiparja Valentina Vrbnika iz let med 1760-70. Gotski veliki oltar je sredi 17. stoletja zamenjal “zlati oltar�, delo doma~ina Antona Warla. Mogo~ni stebri{~ni nastavek sedanjega oltarja z letnico 1713 je izklesal ljubljanski kamnosek Lodovico Bombassi, kipa sv. Leopolda in sv. Miklav`a pa sta delo padovanskega kiparja Angela Pozza. Slika (Rojstvo) na glavnem oltarju je delo Leopolda Layerja, sv. Peter pa delo Janeza [ubica. Tabernakelj, ki je v severni stranski ladji, je med vojnama zasnoval radovlji{ki rojak arhitekt Ivan Vurnik, oltarne table s slikami evangelistov pa je naslikala njegova `ena Helena Vurnik. Kapela sv. krvi spominja na nekdanjo znamenito bo`jo pot. Nov oltar sredi prezbiterija je delo kiparja Janeza Jarma. @upnijski dvorec. Z vzhodno fasado se naslanja na mestno obrambno obzidje. Dana{njo obliko je dobil v {tirih fazah, ki ~asovno sovpadajo z najpomembnej{imi mejniki v zgodovini mesta in `upnije. Najstarej{i je severni trakt, ki naj bi nastal na prehodu romanike v gotiko - pozno 13. stoletje. V drugi fazi, konec15. stoletja, so ob severni fasadi zgradili stolpast prizidek s kri`norebrasto obokano taverno - vinoto~em v pritli~ju in z arkadnim hodnikom obogateno dvori{~e vzdol` severnega in zahodnega trakta. Arkadni loki v
Radovljica
4
Atrij
Galerija Ka{~a
Klet
Zimska kapela
nadstropju ne potekajo v ravni ~rti, ker so jih prilagoditi v 17. stoletju zvi{ani vhodni ve`i, nad katero je nastala ve~ja dvorana. Pod dvorano je ve~ji prostor ka{~a in pod njo klet z grebenastim svodom. Na zunanji strani zahodnega trakta je
baro~na freska sv. Petra, ki deloma prekriva renesan~ne freskne omete. V vzhodnem traktu, ki {e ni natan~neje raziskan, je bila v obokanem pritli~nem prostoru v novej{em ~asu urejena zimska kapela.
Glavni oltar
Angelska zvezda na stropu
OBNOVA @UPNIJSKE CERKVE: dela na fasadi cerkve gredo proti koncu. Portale na pro~elju cerkve obnavljajo in kmalu bodo zasijali v vsej svoji lepoti.
Marijina kapela
Tabernakelj v stranski ladji
Kapela sv. krvi
Stranski oltar sv. Katarine
Podru`ni~na cerkev sv. Lamberta na Lancovem (@upnija Radovljica)
5
Utrip `upnije Radovljica od oktobra 2007 do junija 2008
Skoraj vsak dan se nekaj dogaja V tem obdobju so v `upniji Radovljica organizirali in izvedli vrsto dejavnosti tudi kot dru`enja `upljanov, od katerih so se nekatere odvijale v dalj{ih, nekatere pa v kraj{ih obdobjih. Med dejavnostmi, ki so potekale v dalj{em obdobju, je primerno omeniti tudi sobotna sre~anja, ki so v svojem okviru vsebovala razli~ne dejavnosti `upnijskega dru`enja. V njihovo izvajanje in potekanje so bili vklju~eni {tevilni ~lani `upnije Radovljica vseh starostnih skupin in vseh »strokovnih profilov«. Sobotna sre~anja so tako vklju~evala zelo `ivahno in razgibano predstavitev kuharskih ve{~in in pripravo najrazli~nej{ih jedi in sla{~ic ter seveda tudi priprave mize v duhu pou`itve kr{~anskega obeda. Prikaz kuharskih ve{~in na tak na~in je bil zami{ljen z namenom, da naj bo primeren tako za `e bolj izku{ene kuharje, kakor tudi za tiste, ki pri kuhanju {e nimajo ve~jih izku{enj. Seveda pa pri teh predstavitvah tudi pri starostnih mejah in nasploh ni bilo postavljenih prav nobenih »zahtev in pogojev«: prisr~no so bili vabljeni in dobrodo{li prav vsi ~lani `upnijskega ob~estva. Tem predstavitvam kuharskih ve{~in v okviru sobotnih sre~anj je bilo vsakokrat dodano tudi kraj{e predavanje o prehrani in njenem vplivu na na{e telo in po~utje. Ta predavanja so z izrednim strokovnim posluhom za prisotne poslu{alce pripravili zdravniki, ki bivajo v `upniji in so dejavni v kr{~anskem ob~estvu `upnije. Prisotni so njihova izvajanja spremljali z izjemnim zanimanjem in zavzetostjo. Kuharske predstavitve so potekale ob sobotah od 9. do 12. ure v ~asu od 12. januarja do 8. marca 2008. Kuharska sre~anja za otroke so potekala aprila in maja, prav tako ob sobotah.
6
V okviru sobotnih sre~anj je vsekakor treba omeniti »kreativne delavnice«, katerih osnovni namen je bil, da se krepi zavest o verskih zna~ilnostih in potrebah liturgi~nega leta. Tudi pri teh delavnicah ni bilo spra{evanja o starosti udele`encev. Sodelovali so otroci in odrasli. Oktobra so udele`enci pripravljali ro`ne vence, v ~asu pri~akovanja rojstva Jezusa so pripravljali adventne ven~ke iz mavca, slanega testa, zelenja in suhega cvetja. Delo se je nato nadaljevalo v obdobje meseca novembra in decembra, ko so udele`enci z raznovrstnimi kreacijami pripravljali razli~ne okraske tudi z vlivanjem v razli~ne kalupe, ki naj polep{ajo na{e kr{~anske domove. Tisti udele`enci, ki so bili {e bolj vneti za kreativnost, pa so se lotili izdelave jaslic iz gline, iz slanega testa ali iz ~ebeljega voska. V dalj{em obdobju, od januarja do aprila, je bilo delo in dru`enje sodelujo~ih zaznamovano z izdelavo podob z uporabo tehnike, ki je poznana kot pirografija, pri kateri v`igamo risbe v materiale, kot so to na primer les ali usnje. Podobe so v`igali v les z elektri~nim pisalom. Celoten obseg dejavnosti na sobotnih sre~anjih je prikazan tudi na razstavi, ki so jo postavili na ogled v prostorih `upni{~a. Ne smemo spregledati tudi dela pri pripravi beganic (butaric) za praznovanje cvetne nedelje, s katerim je bilo kr{~ansko razpolo`enje na ta dan {e polep{ano tudi s tem, da je gospod `upnik Andrej pripravil in izro~il nagrade za najlep{e okra{eno beganico, pa tudi za najmanj{o in najve~jo. Vse te so bile izdelki otrok. @upljani `upnije Radovljica pa so svojo prisotnost v slovenskem kr{~anskem prostoru izkazali tudi s svojo navzo~nostjo na dogodkih izven meja `upnije. V tem okviru je vsekakor treba omeniti, da se je v nedeljo, 16. marca 2008,
skupina `upljanov udele`ila spominske sve~anosti pri Jami pod Krenom v Ko~evskem Rogu, kjer so se v maju in juniju leta 1945 zgodili mno`i~ni poboji slovenskih domobrancev, ki so jih Angle`i vrnili nazaj v Slovenijo in jih tako prepustili na milost in nemilost partizanom, pri ~emer je absolutno prevladovala samo nemilost. Po povratku iz gozdov Ko~evskega Roga so se na obisku ustavili {e v Ko~evju in si ogledali tamkaj{njo `upnijsko cerkev sv. Jerneja. Mimo `upljanov pa v `upniji tudi ni “{el” materinski dan 25. marca 2008, saj so zanj pripravili zajeten kup~ek ~estitk za mame v `upnijskem ob~estvu. Ko pa omenjamo pripravo in izdelavo ~estitk, je prav, da povemo, da so ~estitke pripravljali tudi za bo`i~ne praznike, ki so jih
namenili oskrbovancem v domu starostnikov dr. Janka Benedika. 11. maja 2008 so organizirali `upnijsko sre~anje zakonskih parov jubilantov, ki v letu 2008 praznujejo okrogle obletnice svojih porok. Takih zakonskih parov jubilantov je letos 11. Po zaklju~ku svete ma{e je sledilo sre~anje v `upnijskem atriju ob pecivu in klepetu. V `upniji Radovljica namenjamo prav posebno skrb tudi verski rasti `upnijskega kr{~anskega podmladka. Tako je 16. maja 2008 prejelo prvo sveto obhajilo 25 tretje{olcev, ki so redno obiskovali verou~ni pouk. Zakrament svete birme pa je v nedeljo, 1. junija 2008, prejelo 47 birmancev, ki so se nanj prizadevno pripravljali tudi z duhovnimi vajami v Kanjem dolu, z rednim obiskovanjem in
Dru`inska ma{a
Sre~anje birmancev z opatom Janezom Novakom
prisotnostjo na verou~nih urah, z navzo~nostjo v ~asu devetdnevnice in tudi s prizadevnim obiskovanjem birmanskih skupin. Gospod `upnik Andrej je v ta namen pripravil tudi posebno sobotno sre~anje birmancev, kjer so {e dodatno poglobili verska znanja o sveti ma{i in verskih resnicah. V okviru priprav za izvedbo svete birme je `upnijo dne 28. maja 2008 obiskal tudi sti{ki opat Janez Novak in se seznanil z birmanci, ki jim je v nedeljo, 1. junija 2008, podelil ta sveti zakrament. V svojem nagovoru, ki ga je namenil birmancem, njihovim dru`inam in birmanskim botrom, je opozoril na pomen prisotnosti dejansko dejavne vere v vsem na{em `ivljenjskem okolju, ki je kakor cesta s {tevilnimi kri`i{~i in odlo~ati se moramo, v katero smer se bomo napotili. Kristjani se odlo~amo za hojo za Kristusom, ki je vsekakor na{ glavni cilj in vrednota. Birmancem je bila namenjena tudi devetdnevnica, pri kateri so
Zakonski pari jubilanti
pripravili procesijo s petimi Marijinimi litanijami v `upnijski cerkvi, ki je svojo pot opravila od glavnega oltarja do stranskega Marijinega oltarja.
Razstava Mestnega muzeja Radovljica v zakristijskem obrambnem stolpu
Pri prikazu dejavnosti v `upniji naj omenimo tudi dru`insko ma{o v aprilu, maju in juniju. Po zaklju~ku svete ma{e je igralska skupina “MI” pripravila in izvedla igrico na temo DRU@INA. Do zdaj so tako predstavili igrice “SUPER MAMA”, “O^I COPATA” in “SUPER STAR”. Pregled in predstavitev dejavnosti dru`enja vernikov v `upniji Radovljica v tem obdobju pa seveda ne bi bil celovit, ~e bi ne omenili, da so maja, v mesecu {marnic, otroci prav zavzeto in pridno sodelovali pri svetih ma{ah. Gospod `upnik Andrej je otroke vklju~eval tudi pri petju litanij in tako je bilo petje skupaj z molitvijo res prava skupinska zahvala Mariji.
✍ Mija Lo~ni{kar, foto arhiv `upnije
Pogled na obnovljeni zakristijski obrambni stolp, v katerem je razstava. Ob leto{njem Mednarodnem dnevu muzejev je Mestni muzej Radovljica (ena izmed petih enot Muzejev radovlji{ke ob~ine) v sodelovanju z @upni{~em v prenovljenem zakristijskem obrambnem stolpu iz 16. stoletja odprl zanimivo razstavo pod naslovom Radovljica, na{e staro mesto skozi stoletja. Na ogled je pet panojev s kopijami originalnih {tudijskih slik avtorjev, doma~ina dr. Ceneta Avgu{tina, enega najbolj{ih poznavalcev gorenjskih starih mest, in akademske slikarke Andreje Peklar, ki sta se kar tri leta na podlagi {tudija arheolo{kih in zgodovinskih virov trudila udejaniti idejo upodobitve urbanisti~nega razvoja stare Radovljice od 14. do 19. stoletja, ki jo je predlagala direktorica muzeja Verena [tekar-Vidic. Iz razstave izvemo, da je stara naselbina nastala na pomolu nad soto~jem obeh Sav predvsem zaradi obrambnih in trgovskih razlogov, kar ka`e njena ne posebno ugodna prometna, pa toliko bolj{a strate{ka lega. ^eprav so jo ustanovili grofje Ortenbur`ani, plemi{ka dru`ina iz Spittala na avstrijskem Koro{kem, pa lahko re~emo, da se je za~ela razvijati potem, ko so tja prenesli sede` pra`upnije iz bli`njih Rodin. Viri za prou~evanje podobe te prve naselbine iz 14. stoletja so {e sila redki, kljub temu pa so za urbanisti~ni razvoj naselja ves ~as zna~ilni trije kompleksi: razvoj `upnijskega (cerkev in pripadajo~a poslopja) in gra{~inskega (od prvotne utrdbe do gra{~ine) kompleksa ter {iritev poselitvenega prostora za vsakokratne prebivalce naselbine (tr`anov, kasneje me{~anov). Zanimiv je tudi razvoj obrambnih naprav (obzidje, jarek, stolpi, obzidna pot) in v pravokoten trg raz{irjene ceste, ki je v dolo~enem ~asu postala hrbtenica in simetrala naselja in lo~ila parcele prebivalcev od gra{~ine in `upnijskega dela. Ob razstavi, ki bo odprta do 31. 10. 2008, vsak dan med 10. in 18. uro, smo izdali tudi brezpla~no zgibanko. Pod stolpom je ohranjen in obnovljen tudi bunker, v katerem je urejena kapela, posve~ena sv. Edith Stein. Vljudno vabljeni na ogled!
✍ mag. Tita Porenta, kustodinja Mestnega muzeja Radovljica
Sobotna kuharska sre~anja
7
Novice iz radovlji{ke dekanije Praznovali obletnico smrti Jakoba Alja`a
Obnovljene “Alja`eve” orgle so znova zazvenele v polnih akordih. V nedeljo, 4. maja, so v `upnijski cerkvi nadangela Mihaela na Dovjem lepo obele`ili 81 let od smrti Jakoba Alja`a, ki je vse do svoje smrti, leta 1927, slu`boval na Dovjem. Ker je ta nedelja sovpadala tudi z godom sv. Florijana, zavetnika gasilcev, je bilo v uniformi in v civilu prisotnih tudi kar nekaj tistih, ki prisko~ijo na pomo~ ob po`arih, poplavah in drugih naravnih nesre~ah. Ob koncu sv. ma{e so predstavili novo zgibanko, ki je nastala na `eljo `upnijskega pastoralnega sveta in na podlagi konkretnih pobud in kon~ne izvedbe doma~ina Uro{a Kopavnika iz Mojstrane. Zgibanka, ki je bila natisnjena v 3000 izvodih, zajema fotografije in tehni~ne podatke decembra lani obnovljenih t. i. “Alja`evih” orgel, o zasnovah, delu, na~rtih, zgodovini kraja, pevski skupini “Triglavski zvonovi”, nekaj podatkov o krajih pod Triglavom in citatov iz svetega pisma o cerkveni glasbi. Na voljo je prav vsem, doma~inom in obiskovalcem, ki prihajajo ob~udovat lepote teh krajev od drugod. Zlo`enke-zgibanke so brezpla~no na voljo v obeh cerkvah, v Mojstrani in na Dovjem in tudi v tamkaj{njem `upni{~u.
8
hi{i. 2.novembra 2003 jo je blagoslovil jezuit p. Lojze Markelj. Pri blagoslovu je pel otro{ki cerkveni zbor iz Gorij pod vodstvom doma~e h~erke Andreje. Na drugo majsko nedeljo smo se zbrali pri {marnicah v Spodnji Radovni pri “Fr`ini”, kjer je kapelica Matere Bo`je nebe{ke Kraljice. To podobo so prebivalci “Fr`ine”, ki so bili v glavnem kova~i, nosili v procesiji. Podoba je stala {tirideset goldinarjev, izdelal pa jo je Mahlknecht iz Grodna na Tirolskem. To znamenje je takrat oskrboval g. Fabjan~i~, fu`inarski oskrbnik kranjske obrtni{ke dru`be. Kapelico so obnovili na pobudo dru`ine Repe Mati~eve iz Spodnje Radovne. Blagoslovljena je bila pred velikim {marnom leta 1999. Blagoslovil jo je doma~i `upnik Nikolaj [tolcar, lepe Marijine pesmi pa je pel ansambel »[tajerskih 7«. Za kapelico skrbijo Repetovi in Mati~evi. Na tretjo majni{ko nedeljo je bilo slabo vreme, zato smo {marnice pri Martinov~evem znamenju prestavili na zadnjo, ~etrto majsko nedeljo. Martinov~evo znamenje je bilo povsem obnovljeno letos in prav na to nedeljo tudi blagoslovljeno. Stoji na Zidarjevem rovtu pod Zatrnikom. Na tem mestu se je smrtno ponesre~il Janez Lukanc, ko je nanj padla »kripa« oglja leta 1880. Brat Ga{per je ostal `iv, vendar pohabljen. Tretji brat pa je padel v vojni, tako da je leta 1887 rod Lukancev-Lenkovi~ev iz Zatrnika izumrl. Pri {marnicah se je ob nedeljah pri kapelicah zbralo veliko vernikov, pri{le so tudi dru`ine z majhnimi in ve~jimi otroki. Pete litanije Matere Bo`je in Marijine pesmi so se razlegale dale~ naokrog. Podatke o kapelicah in znamenjih sem dobila iz knji`ice »Znamenja vernosti v `upniji Gorje«, ki jo je izdala lani `upnija Gorje, pri njeni pripravi pa so sodelovali Marija Poklukar, Nikolaj [tolcar in Ciril Velkovrh. Leto{nji oratorij v Gorjah se bo pri~el v ponedeljek, 30. junija. Da boste po~itni{ke dneve lepo za~eli, ste, dragi otroci, vabljeni v ~im ve~jem {tevilu!.
✍ Silva Fr~ej
Brezje pred usodno odlo~itvijo
Lepe so {marnice pri kapelicah
[tevilnim Slovencem, romarjem in rednim obiskovalcem Brezij gotovo ni vseeno, kako bo izgledalo in `ivelo na{e narodno sveti{~e potem, ko bo stekla mimo njih nova avtocesta. Zato smo zaprosili ob~inskega svetnika, arhitekta Janeza Urbanca, ki si `e vsaj dve leti prizadeva, da se po izgradnji avtoceste najve~ji del obstoje~e ceste odstrani in tam vzpostavi polje. Kako uspe{na so njegova prizadevanja?
V Gorjah nas je Bog obdaril s ~udovito naravo. @upnija Gorje je v bli`ini Bleda in se razteza ob vzno`ju Pokljuke in Me`akle. @eleznica meji z `upnijo Bled, na R~itnem na Bohinjsko Belo, na Pokljuki na Koprivnik. V dolini Radovne meji na `upnijo Dovje, v Podhomu in na Poljanah pa na Zasip. @upnijo Gorje sestavlja 13 vasi in zaselkov. Gorjanska `upnija se lahko pri{teva med najlep{e na Gorenjskem. V to prelepo pokrajino, ki zdru`uje veliko naravnih lepot, so na{i predniki postavili veliko kapelic in drugih verskih znamenj. Vsako kapelico ali znamenje so postavili iz kak{nih zaobljub ali zahvale Bogu, Devici Mariji ali svetniku za usli{ano pro{njo. Nekatera znamenja so bila postavljena na kraju, kjer se je zgodila huda nesre~a. Za vernega ~loveka vsaka kapelica pomeni Bo`jo navzo~nost med nami. Izra`a pa tudi vero in umetni{ki ~ut ter utrip `ivljenja na{ih dedov in pradedov. @e pred nekaj leti smo se na seji @PS dogovorili, da bi imeli ob nedeljah {marnice pri eni izmed kapelic, tako da bi lepo {marni~no pobo`nost {e polep{ali v pre~udovitem okolju. Prvo leto{njo majsko nedeljo so bile {marnice pri Jeri~u, kjer imajo na zunanji steni nove hi{e pravo majhno kapelico.V tej kapelici je kip Jezusa dobrega pastirja. Zgradili so jo za sre~o, zdravje in mir pri
"Kot svetnik in aktiven ob~an za ve~ javnega dobra in demokracije aktivno spremljam izgradnjo avtoceste. Vseskozi sem prepri~an, da je treba po izgradnji avtoceste ju`ni krak sedanje ceste odstraniti in vzpostaviti polje, saj bi lahko Brezje veliko pridobile in postale miren, idili~en turisti~no romarski kraj. V primeru, da ve~ji del sedanje ceste ostane, kot je sklenil ob~inski svet na osnovi zavajajo~ih gradiv, pa bodo te cestne povr{ine prej ali slej postale parkiri{~e za tovornjake. Ker pa poznam Brezjane in vem, da ljubijo svoj kraj, smo preko spletne strani www.e-kolo napravili anketo, ki je jasno potrdila, da je ostanek ceste po mnenju ve~ine treba preorati. Prav rezultati te ankete so zdramili Brezjane, ki so zelo hitro zbrali preko 130 podpisov in se 2. junija na odprti seji sveta KS Brezje uprli odlo~itvi ob~inskega sveta. S tem so mo`nosti za odstranitev tega dela dosedanje ceste in raz{iritev Brezjanskega polja spet odprte. Mislim, da je malo Slovencev, ki jim je vseeno, kaj se dogaja z na{im narodnim sveti{~em in da bi anketa tudi v slovenskem prostoru do`ivela podobne rezultate in da si tudi ve~ina romarjev `eli, da sta v romarskem kraju spokojnost in ti{ina ter da zbranosti ne moti avtomobilski hrup. Vesel sem, da sem pripomogel k temu, da se je na Brezjah zgodila volja ljudstva."
kupujejo po trgovinah, pri peku in mesarju. Kmalu po ve~erji, {e predno se stemni, se nekje izmed hi{ potajeno vzdigne pesem, ki nara{~a in pojema in nikakor ne da spati dekletom za okni, na katerih dehtijo nageljni. Tako zapojo samo Kroparji. Dale~ je {e jutranja zora, ko zagrmi na strelavnici mo`nar. Verigarji so odprli ogenj. Tudi pod bor{tom odgovarja baterija starega Jan~ka. Grom se lomi in odbija od bregov jelov{kih sten ter se vra~a v stoterih odmevih. V to budnico udari polni bronasti bas pro{tovega zvona, kateremu se pridru`ijo {e ostali manj{i tovari{i v linah sv. Lenarta. ^ez ~as zadoni in poprime {e Kapelica. Kdo bi mogel spati ob taki muziki. Br` ko se zdani, se `e odpirajo ve`e, ljudje prihajajo prazni~no oble~eni, mo{ki z vir`inkami ali drugimi cigarami, fantje z nageljni. V vigenjcu pa je bil {e tedne pogovor o semnju. Katera je dala nagelj temu, katera drugemu. Kak{na je bila Micka v novi obleki, kako so {kripali ~evlji Franceljnu pri ofru in zakaj so se pri Mari~ki fantje stepli.
Kova{ki {maren v Kropi
Prvo praznovanje sega v leto 1729. 2. julija, na Marijin praznik, so blagoslovili cerkev Marije Matere usmiljenja. ^eprav je velika kot cerkev, pa je bila za Kroparje vedno Kapelica. V~asih so bili klici kot »jej{ Marija s Kapelce« pogosti. Tako kot se pri vsem drugem spreminjajo ~asi, se tudi ti klici za~udenja ali pomo~i vse bolj izgubljajo. Kova{ki {maren je bil sopraznik, nekako kot nezapovedani praznik. @ebljarji so ga praznovali tako, da so zjutraj najprej prisostvovali sveti ma{i, potem pa so {li na Vodice. S seboj je vsak imel nekaj malega za pojesti. Nujna pa je bila tudi steklenica ta zelenega. Obi~ajno so {li dru`no in se na Vodicah tudi skupaj veselili z raznimi igrami. Domov so se vrnili okoli Kroparske gore na Jamnik posamezno. Obi~aj so ohranjevali umetni kova~i. V podjetju UKO so bili tega dne prosti. Najprej so na grobove umrlih kova~ev nesli {opek, nato pa so {li na piknik. Tega dne so bili uradno sprejeti med kova~e novinci, ki so se med letom zaposlili. Naloge, ki so jih morali narediti, so bile najve~krat starim kova~em hudomu{ne, novinci pa so se potili pri re{evanju. Ve~krat pa so praznovanje izkoristili za izlete po evropskih dr`avah. Danes je praznovanje kova{kega {marna z 2. julija prestavljeno na drugo soboto v juliju. Letos bomo za~eli v petek, 4. julija, z razstavo kova{kih kolonij v Kova{kem muzeju in razstavo v Fou{aritnici. V soboto bo program potekal ves dan; rde~a nit bo 115. obletnica obstoja Prostovoljnega gasilskega dru{tva Kropa. Kuhali bomo kopo, talili `elezovo rudo, ~lani `ebljarskega kro`ka bodo kovali v vigenjcu, odvijali se bodo kulturni programi. V nedeljo bo ob 10. uri pri Kapelici sveta ma{a, pel bo pevski zbor iz Doline pri Trstu. Pred ma{o in po njej bo pritrkovanje.
✍ Jo`a Er`en
Nageljnov semenj v Kropi V nedeljo po sveti Marjeti praznuje Kropa svoje `egnanje - lepi semenj. Pravijo mu tudi nageljnov semenj, ker se takrat na oknih kroparskih deklet ko{atijo nageljni in se okrog teh oken in nageljnov spletajo razli~ne zveze in pogodbe. Za~elo se je `e v petek zve~er, ko so dekleta v vsakem vigenjcu svojim fantom okrasile panj z nageljnovim {opkom. V soboto zjutraj pa se je vodno kolo v vigenjcu obrnilo, {e predno je bila ura dve; ob treh pa so bili pri delu domala vsi kova~i. Zadnjega, ki je pri{el na delo, so sprejeli s silnim vpitjem in razbijanjem s kladivi in ropotanjem. Za kazen, ker je bil prepozen, bo moral skozi celo leto »nositi `ajfo« in bo dele`en zbadljivk in zafrkancij. Fantje, ko so dobili {opek pri svojem nakovalu, morajo na semnju kupiti lecta za dekleta. Proti poldnevu delovna vnema popu{~a; fantje hodijo na obisk v druge vigenjce, se {alijo z dekleti in nagajajo starej{im `ebljarjem. Vedno pogosteje se ~ujejo vriski in klici: »Oj, semenj!« Kmalu po poldnevu kolesa v vigenjcu obstanejo. Po stari navadi mora biti ta dan izdatnej{a malica. Dekleta pometajo in ~istijo pred hi{ami, gospodinje pa
✍ Jo`a Bertoncelj: Kroparske zgodbe, samozalo`ba, 1973
Farni dan v Zasipu Po nekaj letih lahko re~emo, da smo se na organizacijo farnega dne ob godu svetega Janeza Krstnika v Zasipu `e kar navadili. Praviloma farni dan obele`imo v `upnijski cerkvi, s slovesno sveto ma{o, po kateri sledi pogostitev pred `upni{~em. K duhovnemu obele`evanju praznika sodi tudi celodnevno ~e{~enje. Zelo pa se je uveljavilo kresovanje na Homu, ki ga vedno zaznamuje prilo`nostni kulturni program, glasbeni gosti in osrednji govornik. Letos smo tako za~eli z nastopom Mo{kega pevskega zbora TRIGLAV v podru`ni~ni cerkvi svete Katarine na Homu, sledil je kulturno in glasbeno obarvan program z glasbeno skupino MAK. Slavnostni govornik je bil Lucijan Poto~nik, gostujo~i duhovnik na Bledu v ~asu predsedovanja Evropski uniji. V svojem nagovoru se je naslonil na kr{~ansko izro~ilo in korenine na{ih prednikov in jih preko zgleda svetega Janeza Krstnika aktualiziral v dana{njem ~asu in stvarnosti Evropske unije. Ob tej prilo`nosti je iz{el tudi `upnijski list, ki ga prejmejo po po{ti na dom prav vsa gospodinjstva v Zasipu in na Blejski Dobravi.
✍ Matja` Ber~on
Novice iz begunjske fare -
29. junija, ob 10. uri - ma{a na sv. Petru v juliju in avgustu bodo nedeljske sv. ma{e ob 9. uri 5. julija, ob 12. uri - ma{a pri Roblekovem domu 6. julija, ob 9. uri - praznovanje farnega zavetnika sv. Urha Urhova nedelja 20. julija, ob 11. uri - sv. ma{a na Prevalu 24. avgusta, ob 10.30 uri - ma{a na sv. Petru v sklopu dogodkov Festivala Avsenik 7. septembra - angelska nedelja - obletnica posvetitve cerkve farno `egnanje, ma{i ob 8. in 10. uri 21. septembra, ob 11. uri - ma{a pri sv. Luciji (smenj) 1. novembra - vsi sveti - ma{e ob 8., 10., 14. in ob 14.30 uri opravilo za rajne na pokopali{~u
✍ Peter Kolman
Oznanila `upnije Lesce Leto{nji Fran~i{kov tabor za otroke bo potekal od ponedeljka do petka, 7. do 11. julija. V petek,15.avgusta, ob 17. uri, na praznik Marijinega vnebovzetja, bo v Lescah romarski shod.
9
Iz skrinje spominov
Klanec siromakov T rdno zagrabim sani za seboj, oklenem se rogljev in jih ne spustim. Ne, zaradi mene se ne bo pretrgal vlak, pa ~etudi bo mama doma godla, da sem spet pre`ulil par rokavic in da ima {e drugo delo, ne le da krpa moje pete, komolce in palce! Dober sneg je danes, to letijo sanke. Seveda, la`je bi mi {lo, ko bi mi ne obesili {e mlaj{ega brata, ki zdaj ~epi pred menoj, z eno roko se oklepa jermena in z drugo si vle~e kapo na u{esa. ^e se mi prehladi, bova oba tepena! Pa kaj to - nekaj dni ne bom smel med druge otro~aje na sneg in potem bo `e ves zvo`en in ponekod posut, zagotovo ne bo neslo kot zdajle. ^e pa bo vse v redu in ga pripeljem s kapo in obema rokavicama in ne preve~ namo~enega, mi mogo~e dovolijo {e eno “furo” zve~er - takrat pridejo starej{i pobje in nekaj punc, ti {ele vedo povedati stvari, da jih {e u~iteljice v {oli ne vedo takih, ne gospod pri verouku. In frajle `e `ve~ijo ~ik gumi, po cele plo{~ice s tistim ~udovitim okusom po cimetu in zbirajo sli~ice filmskih igralk in igralcev pa potem menjajo med seboj, kar imajo podvojenih. To bo hec! Mraz, ki je prej{nje dni po ves dan ostajal kot bele ~ipke na stari, suhi travi, ki je pesek po cestah zlepil v skorjo, da s {e tako okovanimi kvedrovci nisi mogel nabrcati kamenja za fra~o, je davi popustil in na poti v {olo so se izpod sivega neba, nizko poveznjenega ~ez Jelovico, prisukljale prve sne`inke. ^ez pol ure je sneg za~el po{teno in do odmora ga je bilo `e za prve kepe. Komaj smo do~akali konec {ole. In potem smo se vsuli domov in se za Pasico {e udarili s Hostarji, to so nas okepali! Saj v {oli ne znajo kaj prida, ampak mo~ni in urni pa so, ni dobro z njimi ~e{enj zobati. Na koncu smo se povaljali v sneg in doma sem bil pohvale dele`en `e na pragu. ^evlji so {li na su{enje pod pe~,
10
zatla~eni s papirjem, hla~e in jopa nad pe~, jaz pa za pe~ in dokler ni bila napisana naloga, sem smel dol le na ju`ino. Potem pa pod streho po sani, ~ez `abe sem potegnil “{pichoze”, ~eznje obul zokne in kvedre, ~ez jopo so mi nataknili {e atov “pru{tah” - in da svet ne bo prelep, so mi obesili v varstvo {e mlaj{ega brata. No, pa danes vsaj ni siten in ko sva jo mahnila ~ez most proti cerkvi, ga ni bilo treba ni~ priganjati ali celo na roke vzgajati! Snega je bilo `e do kolena, le na cesti je bil lepo steptan. Najbolje ga stla~i avtobus, ki trikrat na dan pelje delavce na {iht v Kropo in nazaj, pa tistih pet osebnih avtov, ki v takem upajo na cesto, in seveda predtr{ki kmetje, ki so zapregli in jo s praznimi posmojkami ~ez Graben mahnili na Jelovico delat pot, da bodo lahko furali, ko sneg pojenja. Nad Bezuljnekom, pred hi{o me`narice Micke, se nas je nabralo za devet sani, najve~ podme{kih, a so pri{li tudi iz Grabna in s Placa, pa {e kak{en mestni si je upal med nas. Najbolj hraber ali vsaj najbolj glasen je peljal na za~etku, vmes drugi, po dva ali trije na sankah, na koncu pa najte`ji in smo se zagnali po bregu, mimo “{tacijona” in ~ez `elezni{ki most. Pri Jan~ku nas je v~asih presenetil `e prvi plaz s strehe, za Ledrarjevim skednjem, kjer je pod cesto tekla Padarca, se je sneg slab{e prijemal, tako da je v~asih za{krtalo in se je ukresala kak{na iskra, sicer pa je {lo kot Elija, skozi ovinek ob klavnici ali po bli`njici mimo Srednjeka nas je prineslo na savski most in ~ezenj {e dale~ mimo Pi`a. Nazaj grede smo pobrali kak{no kapo ali rokavico, ki ni z nami prispela na cilj, kak{no je pa v~asih dala {ele spomladanska odjuga. ^e smo po poti sre~ali koga od starej{ih, pe{, se je po na~elu, da pametnej{i odneha, ro~no umaknil v celec, saj na cesti ni bilo najbolj varno. In ~e je
slu~ajno prineslo kakega nebodigatreba fi~ka, je zanj veljalo isto. ^e se ni skidal s ceste, je lahko posledice pripisal sebi. No, pa se v vseh letih mladosti spomnim samo enega odrtega odbija~a in enega odbitega ogledala, tako poceni so jo zvozili {oferji v onih dneh! x x x Potem je Podmesto dobilo prvi asfalt - in po {tiridesetih letih ima {e kar prvi asfalt. Nas so poslali v mestne {ole in ceste so pozimi za~eli posipati s soljo in peskom. Pri Kova~u je umrla stara mati in sinova Francelj in Ivan. Hi{o so podrli, na tistem mestu je zdaj cel teden prazno parkiri{~e, le na jesen ob robu rodi hru{ka. Pri Jan~ku je umrl bradati gospodar brez noge, druga `ena se je ponovno omo`ila. Otroci so si drugje zgradili hi{e, na dom je ostal le bolj ali manj grenak spomin. Umrla je Justa, od hi{e je {la krava, kmalu za njo je {el drugi mo`, hi{a pa v tuje roke. Pri Andrejcu so umrli stara mati, Janija je povozil vlak. [imel je {el od hi{e, gospodar in gospodinja v novo hi{o v polje, od tam k Bla`kù. Drugi otroci po svoje, na doma~iji je ostal Tona, ki se je po potresu iz Skopja vrnil bolan. Ko je bil bolj{i, je po smeti{~u nabiral hrano in redil pra{i~e, ko se mu je poslab{alo, je sedel v stolu za “{treko” in ~akal bolj{ih ~asov. Nekega dne ga je, le`e~ega ob stolu, opazil strojevodja. Poklical je urgenco, ponj so pridirjali z re{ilcem in ga s helikopterjem peljali v Ljubljano, kjer so s CT ugotovili, da je zakrvavel v mo`gane. Tako je bil edini Podme{~an, ki se je peljal s helikopterjem, a `e mrtev in ni vedel, da se pelje…Hi{o je kupila in poru{ila `eleznica, menda za drugi tir. Rajfnkenarjeva hi{a se je prodala sosedu, gospodarica s h~erjo se je omo`ila v Ameriko. Tudi novi lastniki niso bili dolgo - enega otroka jim je povozil
vlak, starej{ega avto, nato so se odselili. Hi{o je menda tudi kupila `eleznica, a {e stoji. Pri Foju je umrl gospodar, od hi{e je {el Mi{o, [vorc; kmalu za njim je umrla mama, otroka sta zgradila hi{e v mestu, dom so prodali. Novi lastnik je preko ceste v asfalt izkopal `leb, da bi mu mimovoze~i ne {kropili fasade. Iz tistega `leba je voda zrila precej{njo jamo - neko jutro je vanjo zapeljal mladeni~, ki se mu je z motorjem preve~ mudilo bog ve kam. Ubil se je ob vogalu Tonove hi{e, en ~evelj je le`al na sredi mostu. Pri Tu{ku je umrla najprej mama in o~e se je ponovno poro~il, da bi po odhodu otrok ne ostal sam. Pokopali smo tudi drugo `eno, za njo je {el gospodar. Pri Kralju v vsej hi{i `ivi {e neporo~ena h~i, ne manjka ji dosti do osemdeset. Pri Kova~u je {e mlad umrl gospodar, na srcu je bil bolan. A so se v hi{i rodili otroci in vnuki, ne da bi se vmes kam odselili, v hi{i je `ivljenje. Pri Murn~ku sta umrla gospodar Miha in h~i Ivka, drugi so {li na svoje, doma je ostala mama Franca, ki je skoraj do stotega leta skrbela za `ivino, nato je padla in se polomila, da jo je moral sin vzeti k sebi. Pri Remanu je umrla Lenka, ki jo komaj {e pomnim, gospodarja je izdalo srce - je pa edina hi{a pod mestom, kjer {e imajo `ivino. Pri Gri`eljnu so pomrli ali se odselili, en vnuk {e prihaja na po~itnice iz daljne Evrope. Pol I~evarjeve hi{e je kupil Koteks za odkup ko`, `e pred leti je {el po gobe skupaj s klavnico; pod streho je ostal Ivan, po njegovi smrti `ena Ivanka, h~eri sta si na{li dom drugje. Mama Mila z ovinka je precej let pre`ivela mo`a Jo`a malo preden je dopolnila stoto, je {la za njim. Dva otroka in en vnuk so postavili hi{e pod mestom, drugi `ive drugod, domov hodijo skrbet za hi{o. Pri Srednjeku ni nikogar - stara dva k Bla`kù, otroci po svetu. Tudi Rib~eva Ne`a in mo` sta `e dolgo na bo`ji njivi, a sta doma
so izropali. Nekdo je izkopal podboj hi{nih duri, svetinjo, na kateri je pisalo, da je doma~ijo 1864. postavil moj prapraded Bla` Resman, za~etnik rodovine. In ostanek zidov se mu ni zru{il za vrat!!! Zdaj pod mestom gradijo pet in pol metra {iroko cesto za kroparske dirka~e, ki se jim vedno mudi. Mogo~e na britof, ker kam bi ta pot vodila drugam? Temu se menda re~e razvoj. Se {e spominjate, kako je zabolelo, ko smo kot otroci hodili bosi in se “pevcnili” ob kak{en kamen? ✍ dr. Janez Resman
Misli sv. Edith Stein
Misli sv. Edith Stein
h~i in vnuk in `ivljenje v hi{i. Torej v dveh hi{ah neprekinjeno mladi rod, v eni hi{i {e `ivina… Pri Ledrarju sva najprej u{la sinova. V {ole, da nama bo bolje v `ivljenju! Ko je gospodarja kap, je {la od hi{e dekla in `ivina, ~ez leto {e pram, zadnji konj izpod mesta. Po nekaj letih bolezni sta se odselila {e gospodar in gospodinja, Ledrarjevina je samevala in propadala. Vanjo so vdrli mestni mulci, ukradli malo, posvinjali vse. Po gospodarjevi smrti je hi{o kupila ob~ina, za cesto je rabila del hleva in dvori{~e. Potem se je na{el priseljeni piroman in jo za`gal, ostanke
Vsaka sprememba zunanjih `ivljenjskih okoli{~in zmoti notranji mir. Zato nikoli ne i{~imo nobene, ki je ni Bog dolo~il. Vem, da imam v bli`ini nekoga, ki mu morem brez pridr`kov zaupati in to mi prina{a mir in mo~. Nisi ti edina, ki dela dan za dnem veliko stvari narobe. To po~enjamo vsi. Toda Gospod je potrpe`ljiv in zelo usmiljen. V svojem gospodarjenju z milostjo zna uporabljati tudi na{e napake, ~e mu jih polo`imo na oltar. Sposobnost se o~itno stopnjuje, ~e nara{~a mno`ina re~i, ki jih je treba opraviti. Kadar pa ne obstaja ni~ pere~ega ve~, sposobnost mnogo prej ugasne. Nebesa gotovo znajo gospodariti. Bog vodi vsakega po svoji poti, toda ta pride hitreje in la`je na cilj kakor oni. Kar moremo mi narediti, je zelo malo v primeru s tem, kar je narejeno za nas.Toda tisto malo moramo narediti. Predvsem moramo vztrajno moliti, da bi brez upiranja hodili po pravi poti in sledili toku milosti, ko bi ga za~utili. Ne smemo pa Gospodu postavljati rokov.
Dom sv. Martina skoraj pod streho
Zavod sv. Martina je ob koncu preteklega leta pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo doma za starej{e. Z dolgo pri~akovano gradnjo Doma sv. Martina smo za~eli po novem letu. Veseli smo, da nam je bila zima naklonjena in je zato delo lahko steklo. Zemeljska dela so opravili doma~ini s primerno gradbeno mehanizacijo. Gradbena dela izvaja Gradbeno podjetje Bohinj. Les za ostre{je je podarila Nad{kofija Ljubljana, razrez pa sta opravili `agi v ^e{njici in v Komendi. Tesarska dela izvaja ekipa Klemena Smukavca, krovska dela pa skupina pod vodstvom Klemena Arha. Dela le malo kasnijo zaradi aprilskega de`evja. Dom za starej{e bo imel okolju prijazno ogrevanje z lesnimi sekanci. Kotle s pripadajo~o opremo bo dobavilo podjetje Biomasa iz Lu~, ki ima s to vrsto ogrevanja `e ve~letne izku{nje. Skladi{~e oziroma zalogovnik za sekance je v veliki meri `e zgrajen. Veseli bomo, ~e boste doma~ini lahko ~ez nekaj mesecev prostovoljno prispevali primeren les, da zalogovnik napolnimo. Polagati smo `e za~eli elektri~ne in strojne instalacije, v kratkem pa bodo stekla tudi obrtni{ka dela. Na `alost se je med gradnjo smrtno ponesre~il delavec pri padcu z vi{ine. Pripravljamo tudi na~rt zaposlitev v novem domu. Predvidoma bo dom zagotovil 14,5 zaposlitev v oskrbi in 14,5 na zdravstveno-negovalnem podro~ju. Stro{ki na~rtov in gradnje so visoki. O novostih vas bomo obve{~ali v Bohinjskih novicah. Prosta delovna mesta bomo predvidoma objavili v julijski {tevilki, za~etek zbiranja vlog ostarelih za sprejem v dom pa v eni od jesenskih {tevilk. Vsem, ki na{o gradnjo in dejavnost podpirate z molitvami, denarnimi sredstvi, s strokovnimi nasveti in s prostovoljnim delom, se iskreno zahvaljujemo. Veseli bomo, ~e boste denarne prispevke {e naprej nakazovali na na{ transakcijski ra~un {t. SI56 2440 0900 4799 277 ali pa prispevali prispevke za na{ dom v va{i doma~i `upniji. Le s skupnimi mo~mi nam bo uspelo zagotoviti prostor in oskrbo pomo~i potrebnim.
✍ Marko Koselj, Zavod sv. Martina
11
12