Skrinja december 2012 by Specom d.o.o.

Skrinja

Brezpla~en izvod

Glasilo radovljiske dekanije V

December 2012

Letnik 10

Stevilka 2

Bo`i~

U~imo se od Njega, ki je krotak in poni`en ~imo se od Njega, ki je krotak in iz srca poni`en. Strah bo`ji naj bi bil v tem, da izpolnjujemo zapovedi zato, da nas Bog ne bi kaznoval. To v resnici ni pravi strah bo`ji, pa~ pa je to strah pred tem, da bi bili kaznovani.

Pravi strah Bo`ji je v tem, da sledimo Bogu, potrjujemo povezanost z Njim tako, da dosledno izpolnjujemo zapovedi zato, da Boga, ki je na{a najve~ja dobrota ne bi izgubili â€“ ga z grehom izgnali iz svoje du{e, iz svojega `ivljenja. Kadar izpolnjujemo zapoved iz strahu, takrat seveda vedno i{~emo izgovore in

tehtamo, do kje je {e greh, in kje ga ni ve~. Izpolnjujemo jih po ~rki, kar pomeni kar je najmanj mogo~e. Ko jih izpolnjujemo po duhu, jih izpolnjujemo v najve~ji mogo~i meri, nikoli ni dovolj, vedno je prilo`nost, za nekaj {e ve~. Stra{ni (Ps 47,3) in ljubosumni (2Mz 20,5) Bog, se v Betlehemskem dogodku odpoveduje svoji mo~i. Nebogljenega se nam ni treba bati. V Njem prepoznamo usmiljenega in milostljivega Gospoda. Odpu{~a krivdo, ozdravlja slabosti, re{uje smrti (prim. Ps 103, 3 â€“ 5). Pred njim nam ni treba be`ati v zavetje poganstva in ateizma. Ne bojimo se ga, zato mu z lahkoto

Gibljive jaslice pri Janezu Zupanu na Bohinjski Beli.

sledimo. Podobni smo mu, kadar se po njegovem zgledu tudi mi odpovemo svoji mo~i, ki je zaverovanost vase. Slediti Detetu pomeni, biti mu podoben v njegovi nemo~i. Odpovedovati se sebi in ìveti Zanj. U~i nas, da se svoji veli~ini in zaverovanosti vase lahko odpove samo tisti, ki je resni~no velik in mo~an. Najmo~nej{i je Stvarnik, zato se lahko ponià, tudi pred ~lovekom, ki je njegova stvaritev. S tem kaè svojo mo~, mo~, ki spreminja svet, ne navidezno, ne za~asno, pa~ pa v sami korenini. Glej, vse delam novo (prim. Raz 21,5).

âœ? Roman Ku{ar, `upnik v Ribnem

Foto: Bojan Rauh

Novo leto, nova prilo`nost za biti bolj svet! Dragi kristjani in ljudje dobre volje!

Vsak za~etek, ki nam je podarjen, je znamenje, da nas ima nekdo rad, kajti dana nam je nova prilo`nost. Ne vemo, koliko bo {e novih prilo`nosti v na{em ìvljenju, da se izkaèmo, naredimo nekaj novega, druga~nega, bolj{ega, da popravimo napake in uresni~imo na~rte. Novo leto za~enjamo z velikimi pri~akovanji. Hkrati se oziramo na prehojeno pot: hvale`ni èlimo biti Gospodu, da nas je v preteklem letu bogatil in morda tudi preizku{al.

Po uvodni molitvi smo se dogovorili, da bo njena pesem, ki jo je izvabljala iz flavte, pomenila, da ji moramo prisluhniti. To je bilo potrebno, saj smo se zbrali v velikem {tevilu in je bilo zelo `ivahno. Ko smo dobili osnovo za ven~ek, smo se lotili izdelave. Nekateri smo prinesli s seboj potreben material, drugi pa so ga dobili kar na delavnici. Med sabo smo bili zelo solidarni, saj ~e je kdo potreboval kak{no stvar, smo si jo med seboj izmenjali. Medtem ko smo mi pridno delali, nam je gospa Barbara razlo`ila pomen ven~ka. Za osnovo imamo krog, ki predstavlja ve~nost in popolnost, predstavlja nam Boga. Zelenje pomeni, da Bo`ja ljubezen nikoli ne mine in je ve~na. {tiri sve~ke pa nam predstavljajo {tiri adventne tedne. Vsako nedeljo pri`gemo eno sve~ko ve~ in tako je vedno ve~ svetlobe v na{ih domovih in srcih, do rojstva na{ega Odre{enika.

V letu vere, ki smo ga za~eli obhajati, zopet odkrijmo temelje na{e vere; Sveto pismo, Katekizem, ~rpajmo mo~ za na{e nadaljnje `ivljenje iz svetih zakramentov in se dotikajmo Boga v na{ih preizku{enih bratih in sestrah.

Otroci so svoje ven~ke spletli v pre~udovite kreacije. Prav neverjetno je, koliko idej lahko dobimo od svojih otrok, ki so na{ blagoslov. Na takih delavnicah vidimo, da se vse `ivljenje u~imo in da je medgeneracijsko sodelovanje nekaj res lepega.

Naj nam bo leto, ki je pred nami v izziv, da si postavimo cilje visoko in ne obupujmo, kadar cilji ne bodo popolnoma dose`eni, kajti nenehne zmage so potrebne samo slabi~em.

Na{i dve urici sta minili kot bi mignil in prehitro je bilo konec. Naj nas lu~ in toplina ob prihodu na{ega Odre{enika spremlja skozi celo leto.

Blagoslovljeno novo leto in sodelovanja z Bo`jo milostjo Vam `elim.

âœ? Andrej Ojstre`, `upnik na Jesenicah

Prazni~ni utrip v na{ih ùpnijah Delavnica adventnih ven~kov JESENICE - V soboto prvega decembra smo se v ùpnijskem domu zbrali polni pri~akovanja, preèti s pozitivno energijo, za katero je poskrbel Bog, da bi naredili adventne ven~ke. V adventnem ~asu nam Bog prihaja naproti, daje nam upanje, na{a srca pa napolni z radostjo in mirom. To je bila tudi povezovalna nit delavnice, ki jo je vodila Barbara Ravnik in nam vseskozi svetovala, kako delati.

âœ? Nives Regeis

ê{~enje Jezusa vso no~ in ves dan JESENICE - Ali ve{ kje so nebesa? Tam zgoraj na nebu in tam spodaj na zemlji, kjer je LJUBEZEN, PRIJATELJSTVO in je ON z nami! To smo na Jesenicah ponovno odkrili v na{em razsvetljenem sveti{~u. V petek, pred za~etkom adventnega ~asa, smo imeli celono~no ~a{~enje Svetega Re{njega Telesa. In ker je bil naslednji dan (1. december) dan celodnevnega ~a{~enja za na{o ùpnijo, smo nadaljevali {e skozi ves dan. Razporejeni smo bili po skupinah: Binko{tna dvorana, Fran~i{kova druìna, ~lani @PS, Karitas, pevci, verou~enci, mladinska skupina, zakonska skupina, prebivalci po predelih Jesenic in posamezniki, ki ljubijo ti{ino za odnos med dvema osebama - za odnos z Bogom. Bile so molitve, formule duhovne harmonije. Ni bil solarij, bilo je son~enje telesnega in duhovnega maziljenja. Za~eli smo s sveto ma{o v petek zve~er in zaklju~ili z evharistijo na sobotni ve~er z

Ob~asnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Linhartov trg 30, 4240 Radovljica. Izid: 22. 12. 2012. Odgovorni urednik: Andrej @upan, ùpnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Joè Erèn, Silva Fr~ej, Marsel Gomboc, Peter Kolman, Marija Mencinger ûden, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar. Izvedba: SPECOM d.o.o.. Trènje oglasnega prostora: 040/202 384. Po{iljanje prispevkov: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, E-naslov: specom@specom.si.

blagoslovom Jezusa v veliki hostiji za popotnico. To bogato popotnico sta nam podelila g. Branko Poto~nik `upnik iz Srednje vasi v Bohinju in na{ g. `upnik Andrej. Obiskovanje najsvetej{ega oltarnega zakramenta je dokaz hvale`nosti, dejansko znamenje ljubezni in izkazovanje ~a{~enja, ki smo ga dol`ni Kristusu Gospodu.

prireditvah in tekmovanjih doma in v tujini. Gostoval je v veliki ve~ini evropskih deèl, pa tudi v Izraelu, v Mehiki, Zdruènih dràvah Amerike, v Argentini in ~ilu ter Rusiji. V zadnjem obdobju so najve~ji dose`ki zbora dve zlati medalji na tekmovanju v ~e{kem Olomoucu, zlato priznanje na tekmovanju v slova{ki Bratislavi, zmaga na mednarodnem tekmovanju Singing World v Sankt Peterburgu, prvo mesto in osvojitev zlate lire na mednarodnem zborovskem tekmovanju Varsovia cantat v Var{avi in leto{nje zlato odli~je iz Ohrida. APZ France Pre{eren se redno in zelo uspe{no udeleùje tudi doma~ega dràvnega tekmovanja Na{a pesem v Mariboru.

Najsvetej{i naj nikoli ne bo sam in tokrat ni poto`il. Sveti ar{ki `upnik Janez Vianey, velik ~astilec Najsvetej{ega, je zelo nagla{al resni~no Jezusovo navzo~nost v Evharistiji: »Po posvetitvi je dobri Bog navzo~ kakor v Nebesih. ~e bi ~lovek res doumel to skrivnost, bi umrl od ljubezni. Bog nam prizana{a zaradi na{e slabosti.«

Pevcem petje v zboru prina{a precej obveznosti, pa tudi neprecenljivo zadovoljstvo, ki ga ob~utijo ob polnih dvoranah zvestih poslu{alcev, ki jih nagrajujejo z aplavzi in jim s tem vlivajo energijo za nadaljnje delo. Veseli jih, da se lahko pohvalijo z lepim pritokom mladih pevcev, ki zagotavljajo dobro delo zbora tudi v prihodnosti.

✍ Mija Ale{

✍ Anka Li~of

Advent v Mojstrani in bli`nji okolici MOJSTRANA - Vokalno-instrumentalna skupina TRIGLAVSKI ZVONOVI bo tudi letos pripravila dve tradicionalni prireditvi v svojem kraju. BO@I^NO-NOVOLETNI KONCERT bo letos zaradi obnove farne dov{ke cerkve, izveden v podru`ni~ni cerkvi sv. Klemena v Mojstrani in sicer, 28. decembra ob 19. uri. Tudi za~etek leta 2013 bo tradicionalen - v znamenju KOLEDOVANJA in lepih vo{~il za novo leto. Koledni{ka pot je vsako leto lep{e sprejeta in dalj{a.TRIGLAVSKI ZVONOVI bodo koledovali 5. januarja 2013 in sicer po naslednjem razporedu: ob 15.00 pri igri{~u v GOZDU MARTULJKU, ob 16.00 Pr Jur~u na BELCI, ob 17.00 Pr Psnaku v RADOVNI, ob 18.00 na vrtu Viharnik v MOJSTRANI, ob 19.00 pred Katro sredi vasi na DOVJEM in ob 20.00 Pr Vogu v KAMPU KAMNE. Letos bodo koledniki zbrana sredstva namenili za obnovo dov{ke cerkve.

✍ Marsel Gomboc

Boì~na koncerta APZ France Pre{eren Kranj v Bohinjski Bistrici in v Lescah LESCE - V cerkvi sv. Miklavà v Bohinjski Bistrici bo v petek, 4. januarja po ve~erni sv. ma{i ob 18.30 uri s koncertom boì~nih pesmi nastopil Akademski pevski zbor France Pre{eren iz Kranja, ki ga vodi Matej Penko. Zbor, ki letos v adventnem ~asu nastopa po razli~nih krajih Gorenjske in ga na orglah spremlja Ga{per Jereb, bo predstavil izbor boì~nih pesmi iz bogate slovenske zakladnice. Z enakim programom se bo zbor predstavil tudi v soboto, 12. januarja 2013 po ve~erni sv. ma{i ob 18.30 uri v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah. Akademski pevski zbor France Pre{eren Kranj je bil ustanovljen leta 1969. Zbor je izvedel è prek 880 razli~nih vokalnih in vokalnoinstrumentalnih skladb vseh glasbenih slogov, doma~ih in tujih avtorjev, med katerimi so bila tudi mnoga prvi~ predstavljena slovenska zborovska dela. Zbor pogosto sodeluje na festivalskih

Boì~ni koncerti Vox Carniolus Jesenice JESENICE - V adventnem ~asu se bo po razli~nih gorenjskih krajih z boì~nim sporedom pesmi predstavil tudi Me{ani pevski zbor KD Vox Carniolus Jesenice - 23.12.2012 ob 19.30 v Gledali{~u Tone ûfar Jesenice; 28.12.2012 Koprivnik – Gorju{e; 4. 1. 2013 Jesenice (ùpnijska cerkev sv. Lenarta) ob 18.45 po ma{i; 5.1. 2013 Zasip (ùpnijska cerkev sv. Janeza Krstnika) ob 18.45, tudi pri ma{i ob 18.00; 11. 1. 2013 Breznica (ùpnijska cerkev àlostne Matere Bo`je) ob 19.00; 12. 1. 2013 Bled (ùpnijska cerkev sv. Martina) ob 19.00. Vljudno vabljeni!

Gledali{~na predstava ìvih jaslic v Mla~ci MOJSTRANA - Predstava je zastavljena tako {irokopotezno, da smo jo poimenovali kar Ledeni spektakel, ker je mo~no prerasla okvir prvotnih ìvih jaslic. Ledena pravljica, v katero bo obiskovalce popeljala prava sne`na kraljica, se odvija na kar 2.500 m². V gledali{ki predstavi se je na led postavilo 21 igralcev. Leto{nji izziv predstave so vloèni songi, ki jih odple{ejo v derezah na spolzkem ledu tako angeli kot kralji, s posebej te`ko koreografijo pa se spopadajo pastir~ki. Tudi izhod smo oblekli v led, ki obiskovalce obdaja vse do parkiri{~a. Na izhodu gledalce pozdravijo {e ìve ov~ke, ki se sprehajajo med lesenimi jaslicami, ki so prav tako obdane z ledom.

Vse ledene skulpture, ledeno kraljestvo in sami slapovi so narejeni umetno – to pomeni, da jih je potrebno pono~i zalivati in ne nastajajo same. Za o~arljivo igro narave se skriva ne{teto no~nih delovnih ur.

Razstava likovnih del sestre Pavle in sestre Darinke

@elimo si, da bi se lahko ledeni lepoti ~udilo ~im ve~ obiskovalcev, morda tudi takih, ki jih na{ glas {e ni dosegel – zato vas prosimo za pomo~, da nam pri tem pomagate in skupaj bomo mnogim polep{ali prazni~ne dni. Ker zime skoparijo s snegom in zmrzaljo, je na{e prizori{~e prava pa{a za o~i tudi za fotografe, ki sicer v naravi le ste`ka najdejo podobne ledene motive, zato {e posebej vabljeni vsi, ki znate ob~udovati lepoto skozi objektiv. Ve~ informacij o predstavi na spletni strani www.lednoplezanje.com. mag. Nata{a Cotman, re`iserka, Elizabeta Skumavc, re`iserka in Pavel Skumavc, oblikovalec ledenih skulptur in slapov

✍ Marsel Gomboc

200-letnica podobe Marije Pomagaj BREZJE - Pripravljamo se na 200-letnico podobe Marije Pomagaj. V tem ~asu {e posebej mo~no vabimo, da se zbiramo na Brezjah. Obisk in kratka romanja posameznikov in skupin iz na{e, radovlji{ke dekanije, ki se udeleùjejo bogosluìj, nam je {e posebno dragocena. Hvala! SLOVESNOSTI NA BREZJAH V LETU 2013 NOVO LETO 2013 - 16.00 13. OBLETNICA RAZGLASITVE NARODNEGA SVETI{~A – pomo`ni {kof dr. Anton Jamnik ponedeljek, 11. februar – 10.00 LUR[KA MB – sre~anje bolnikov – msgr. Miro [libar Sobota, 16. februar – 10.00 SREÂNJE ALKOHOLIKOV in vseh, ki trpijo zaradi alkohola nad{kof dr. Marjan Turn{ek Sobota, 23. marec – 10.00 SREÂNJE NOSEÎH MATER IN VSEH, KI SI @ELIJO OTROK – {kof msgr. Andrej Glavan êtrtek, 23. maj - 20.00 VEÊR NARODNIH IZROÎL - TRETJE LETO PRIPRAVE NA 200-letnico PODOBE MARIJE POMAGAJ: ma{a in procesija po vasi – nad{kof dr. Anton Stres Sobota, 8. junij – 10.00 ROMANJE PRVOOBHAJANCEV

RADOVLJICA - 19. oktobra je bila v samostanu {olskih sester v Radovljici otvoritev razstave likovnih del sester, tudi rodnih, sestre Pavle in sestre Darinke Bajec. [tevilni udeleènci so è na sami otvoritvi dokazali, da se jih spominjajo in cenijo njuno delo. Sestri sta kakih 20 let ìveli in ustvarjali prav v tem samostanu. Na razstavi je prikazan le majhen del njunega obse`nega opusa: tihoìtja, portreti, reprodukcije, vo{~ilnice sestre Pavle, keramika, slike mozaikov in male plastike sestre Darinke. Ker pa je bila v samostanu najpomembnej{a veziljska dejavnost, so na razstavi tudi slike ma{nih pla{~ev, ki so jih sestre po na~rtih znanih slovenskih umetnikov in tudi sestre Pavle izdelovale 50 let in jih danes najdemo po {tevilnih slovenskih ùpnijah, tudi izven Slovenije od Argentine do Kanade. @al pa ta plemenita umetnost nima ve~ prave prihodnosti. Sestre so za izdelavo enega pla{~a potrebovale 500 ur. Namesto umetni{ko izdelanih ma{nih pla{~ev imamo danes ma{ne pla{~e, ki jih serijsko izdelujejo s pomo~jo ra~unalnikov za majhen denar. Sestre v Radovljici zato i{~ejo nova pota za svoje delovanje. Vra~ajo se k Slom{ku in njihovi izvirni dejavnosti - vzgoji, zaradi katere jih je Slom{ek tudi pripeljal v Slovenijo. Njihov cilj je ustanovitev otro{kega vrtca. Zametki tega so è prvi mal~ki. Ko pa bo sestra Helena dokon~ala ustrezno {olanje, bo tudi uradno zaìvel njihov vrtec »Angel~ek«. Razstavo likovnih del sester Pavle in Darinke si lahko ogledate pri {olskih sestrah na Linhartovem trgu v Radovljici vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure.

✍ Avgust Mencinger, foto: Matej Rauh

Medene jaslice raz{irjajo vonj po praznikih

Sobota, 15. junij VSESLOVENSKO ROMANJE BOLNIKOV – (organizira Tiskovno dru{tvo Ognji{~e) Nedelja, 28. julij – 10.00 ZAKONSKI JUBILANTI – {kof dr. Stanislav Lipov{ek VELIKI [MAREN – 10.00 slovesna ma{a z obnovo posvetitve Mariji - nad{kof dr. Anton Stres NEDELJA, 1. september – 10.00 106. OBLETNICA KRONANJA – {kof dr. Jurij Bizjak NEDELJA, 8. september – 10.00 MALI [MAREN – SRE^ANJE STARIH STAR[EV – nad{kof msgr. Stanislav Ho~evar

✍ Bogdan Rus, OFM

BREZNICA - Posebno okrasitev stranskega oltarja v farni cerkvi @alostne matere Bo`je na Breznici so za nek bo`i~ pripravile `ene iz Vrbe. Poleg slike Srca Marijinega in ob Marijinem kipu so postavile

posebne jaslice in okraske narejene iz medenega testa. Jaslice niso bile zanimive samo zaradi postavitve v doma~o zimsko pokrajino z zasneènimi smrekami, pod mogo~ni Stol, ampak so raz{irjale pred oltarjem tudi prijeten vonj po praznikih. Ta stranski oltar je namenjen druìnam z otroki, kadar je sv. ma{a. Te male jaslice, prav tako kot tiste, ki so postavljene v Betlehem, simbolizirajo mir in druìno. Izdelava jaslic je bila pred leti zelo intenzivna zaradi vsakoletnih raz-stav jaslic v pripravi marljive in prizadevne druìne Mulej, ki oskrbuje spominsko hi{o pisatelja Janeza Jalna. Tudi te jaslice so bile na razstavi pri njih, kasneje pa {e na blejskem otoku na skupinski razstavi preko celega leta. Razstave v Jalnovi hi{i so bile obogatene {e s prireditvami ob jaslicah, kjer so peli boì~ne pesni, zveneli zvoki citer in nastopali koledniki. Razstave so vpodbudile ljudi, da so vsako leto ustvarili kaj novega. Ne moremo verjeti koliko skritih talentov je v ljudeh. ~eprav je bilo na razstavah veliko vsemogo~ih jaslic, imajo le-te skupni imenovalec. To je, da so narejene z ljubeznijo do Boga, na svojevrsten na~in. To je vera. Vera in razum pa sta najve~ji ~lovekovi vrednoti.

✍ J. K.

Mini svetopisemski maraton RADOVLJICA - Pri Svetem Joèfu v Ljubljani è ve~ let poteka Svetopisemski maraton, branje, ki traja teden dni, no~ in dan. Letos je povabilo k branju pri{lo tudi v na{o ùpnijo. Mini svetopisemski maraton, branje 24 ur. Narisali smo razpredelnico, ki se je po~asi polnila s podpisi faranov. Veseli smo bili, ker so si mladi izbrali najte`je, no~ne ure. Za branje smo izbrali kapelo, ki je svet prostor, lep, topel in lahko dostopen. Za~eli smo s sveto ma{o, nato pa je branje pri~el doma~i ùpnik Andrej, za njim pa smo prisotni, ki smo èleli brati, prebrali vsak po eno poglavje. Za nikogar branje ni bilo obvezno, lahko je le poslu{al in tudi spremljal besedilo v svojem sv. pismu. Beseda je nato {la iz ust do ust, vse do naslednjega dne, ko je zaklju~il na{e prvo svetopisemsko branje pater Polikarp in nam povedal nekaj modrih misli. »Za branje bo`je besede ni najprimernej{i tisti bralec, ki lepo in teko~e bere, skoraj umetni{ko, ampak tisti, ki je povezan z Bogom, ki je ~istega srca, ki bo`jo besedo skozi sebe posreduje drugim.« Zato je bil odve~ strah mnogih, ki so se bali, ali bodo dovolj »dobro« brali.

@upnijsko romanje RADOVLJICA - V soboto 20. oktobra so se farani ùpnij Radovljice, Lesc in Breznice v dveh avtobusih odpeljali proti [tajerski. Prvo romarsko postajali{~e je bila ùpnija Benedikt v Slovenskih Goricah. Predhodnica ùpnijske cerkve sv. Benedikta je spadala med najstarej{e cerkve na slovenjegori{kem obmo~ju. Tam so na{i romarji imeli ma{o, po ma{i pa je sledila pogostitev. Po pogostitvi so si ogledali tudi podru`ni~no cerkev, ki je posve~ena svetim Trem kraljem, ki je ena najlep{ih poznogotskih cerkva na tem obmo~ju, ki se lahko pohvali v notranj{~ini pohvali z bogato likovno opremo. Najve~ja dragocenost cerkve so njeni oltarji, pri tem velja omeniti oltar Kristusovega rojstva, ki je najstarej{i, saj je {e zna~ilen gotski krilni oltar. Naslednji romarski postanek je bil fran~i{kanski samostan svete Trojice. Cerkev je zna~ilna po treh zvonikih, ki predstavljajo sveto Trojico. Na hribu kjer stoji cerkev, so to cerkev èleli postaviti prebivalci è leta 1631, o tem govori tudi legenda. Legenda pravi, da so krajani izbrali za prostor izgradnje gmajno v grapi, kjer je danes akumulacijsko jezero. Ker so se na hribu nad gmajno vsak ve~er prikazovale tri lu~ke, so se odlo~ili druga~e, saj tudi voli, ki so vozili kamenje iz Oseka, niso hoteli v dolino k gmajni, temve~ so hoteli na hrib. Res so leta 1631 postavili leseno kapelico posve~eno sv. Duhu, ki je bila zelo obilno obiskana, zato so se odlo~ili, da bodo postavili cerkev, ki naj bi bila posve~ena sv. Trojici. Po ogledu cerkve, so na{i romarji od{li v vinsko klet, kjer so imeli degustacijo vin, tam jih je sprejel pater Bernard, ki ja tamkaj{nji gvardijan in pa tudi ùpan ob~ine svete Trojice. Po degustaciji, so se na{i romarji odpeljali proti doma~i ùpniji. Romanje je bila prilo`nost predvsem druènje faranov ùpnij na{e dekanije, ob enem pa poglabljanje na{e vere in spoznavanju lepih krajev na{e deèle. ✍ Jure Sovinc

Drugo tradicionalno mo{ko romanje

✍ Roman Ga{perin In {e mnenji udele`enk maratona: Ko sem na svetopisemskem maratonu brala bo`jo besedo, sem se zelo razveselila. Kon~no enkrat sem imela prilo`nost NA GLAS izraziti svojo vero. Vse preve~krat o tem mol~imo. To nas zelo bremeni, ~etudi se morda tega ne zavedamo.

✍ Mihela Zupan Sredi no~i. Deùje. Prvi vtis, da vsa Radovljica spi. Bliàm se staremu mestnemu jedru. V kapeli gori lu~. Svetloba vabi. @e pred vrati zasli{im znan glas. Sestra bere. Vstopim. Z branjem Svetega pisma nadaljuje mama. Usedem se. Poslu{am in se pogovarjam z Njim. ~isto same smo v kapeli. Ob~utim mir in hrepenenje. Nato berem {e jaz. V globini srca prosim Gospoda, naj mi v meteù ìvljenja da mo~i, da bom ljubila. V kapelo stopi sofaranka, ki je na vrsti za branje Knjige vseh knjig {ele ob 7. uri zjutraj. Pravi, da ne more spati. @e doma ob~uti povezanost in veliko mo~. Pridruì se nam sredi no~i. Svetloba v kapeli. Mir in hrepenenje …

✍ Eva Jekovec Pre{ern

Mo{kih romanj se radi udeleùjejo tudi mladi farani - Ga{per Mauko, Rok Andres in Rok Pre{eren. RADOVLJICA - Sobota, 24. november je bila za marsikaterega moà ali mladeni~a iz radovlji{ke ùpnije te`ko pri~akovan dan. Mo{ko romanje je pa~ nekaj, kar ne gre zamuditi. In res, zjutraj se nas je zbralo za poln avtobus. Pod vodstvom na{ega ùpnika Andreja @upana smo se odpeljali tokrat v Gori{ka Brda. Zakaj Gori{ka Brda in zakaj izlet jeseni? Na{ gospod ùpnik je è vedel. Prelepa jesenska pokrajina odeta v {e lep{e barve, prijazni Brici, lepe vasice, Bri{ka

hi{a v [martnem, grad Dobrovo ter obisk vinske kleti Sko~aj z obvezno degustacijo vin in doma~ih prigrizkov – vse to nam je izpolnilo dan. Da je imelo romanje svoj pravi pe~at smo poskrbeli za jutranjo molitev ro`nega venca na avtobusu in sv. ma{o v cerkvi sv. Martina v [martnem posebej za nas v reìji na{ega gospoda ùpnika ob sodelovanju mo{kega pevskega zbora ùpnije sv. Petra Radovljica. Spro{~eno vzdu{je in dobra volja vseh je bila prava energija ta dan. To nas povezuje in dela na{o ùpnijo mo~no. Pa nasvidenje prihodnje leto, dragi Radol~ani!

Obisk mladih iz [panije

✍ in foto: Bojan Rauh

Praznovali novo ma{o RADOVLJICA - Lani so na{i mladi odpotovali na Svetovni dan mladih v [panijo, bolj natan~no Madrid. Tam so ìveli pri druìnah iz Pedro Muñoza, zato so nam druìne letos od 8. avgusta do 14. avgusta vrnile obisk.

RADOVLJICA - V soboto, 7. julija zve~er je pred cerkvijo svetega Petra v Radovljici velika mnoìca ~akala novoma{nika p. Andreja Maksimilijana Sotlerja. Kmalu je zvok gasilskih siren naznanil, da prihaja. Iz gasilskega vozila je oble~en v minoritski habit izstopil novoma{nik. Doma~i ùpnik je oblekel novoma{nika v {tolo in koretelj, znamenjem duhovni{ke slu`be. Ljudstvo je zapelo pesem Novoma{nik bod' pozdravljen. Sveto ma{o je vodil doma~i ùpnik Andrej. Pri ma{i so ministrirali doma~i ministranti. Na za~etku ma{e je Klemen Bohinc v imenu ùpnije novoma{niku izro~il novoma{ni pla{~, ki so ga izdelale {olske sestre v Mariboru. Ob koncu ma{e je novoma{nik blagoslovil kapelo Lur{ke Matere bo`je. Po ma{i se je druènje nadaljevalo v ùpnijskem atriju ob petju mladinskega zbora Na vdih in pogovarjanju z novoma{nikom. Naslednjega dne 8. julija ob 10.00 se je slovesna procesija z narodnimi no{ami, ministranti, bogoslovci in duhovniki iz ùpni{~a pomikala proti cerkvi. Na za~etku ma{e je novoma{niku njegov brat Jonas izro~il novoma{ni kri`. Novoma{ni pridigar je bil prelat Borut Ko{ir. Po kon~ani pridigi nam je novoma{nik podelil novoma{ni blagoslov, nato pa se je sveta ma{a nadaljevala po ustaljenem redu. Med tem pa so se mladi pripravljali in vadili {e zadnje stvari v {portni dvorani SGT[ Radoljici, kjer je bilo sve~ano kosilo. Mladi, ki so pomagali v stre`bi sta vodila bogoslovca Martin in Dejan. Med kosilom so potekali govori g. prelata, g. ùpnika, g. provincijala in novoma{nika. Po kosilu so bile ob 17. uri v cerkvi slovesne litanije Srca Jezusovega. Po litanijah pa je sledilo druènje v atriju ùpni{~a, ki je za nekatere trajalo do poznih ur. Nova ma{a v Radovljici je bila prilo`nost, da smo se ljudje poveselili in druìli hkrati pa so nas priprave na to veliko slovesnost utrdile v medsebojni povezanosti. Veselimo se prihodnjih novih ma{, ki se è kaèjo na obzorju.

✍ Jure Sovinc

Priprave so za~ele potekati è zelo zgodaj, a kljub temu je 8. avgust pri{el zelo hitro. Na ta dan so se na{i mladi odpravili proti Benetkam, kjer so na letali{~u Marco Polo, s plakati in transparenti pri~akali [pance. Skupaj so se odpeljali proti Benetkam, kjer so preìveli dan. Utrujeni so prispeli v Radovljico v poznih ve~ernih urah in se razdelili po domovih (druìnah). Prvi dan se je za~el z molitvijo v Radol{ki cerkvi, nato pa je sledil program, ki ga je organizator Mohor Fajdiga sestavil po dnevih. Tako so si prvi dan ogledali Radovljico in po kosilu so si ogledali {e Bled. S pletnami so se odpeljali na Blejski otok, kjer je Radovlji{ki ùpnik Andrej daroval ma{o. Po ogledih in ma{i so od{li na ve~erjo, nato pa je sledil no~ni pohod z baklami na Tale`. Drugi dan smo {pance odpeljali proti primorskemu delu Slovenije, ogledali so si Postojnsko jamo, nato pa se odpeljali na obalo, kjer so si ogledali mesto Piran. Kosilo smo imeli v minoritskem samostanu. Po kosilu je sledilo kopanje, po kopanju smo se odpeljali proti Radovljici. Tretji dan so si ogledali sotesko Vintgar, popoldne pa so od{li na ogled glavnega mesta Slovenije – Ljubljana. ~etrti dan je bila 10. nedeljska ma{a prilagojena [pancem ({panska berila, evangelij, pesmi, …), zve~er pa je v atriju potekala predstavitev slovenskih narodnih plesov in ùriranje pozno v no~. Zadnji dan so si ogledali {e Brezje in tam imeli ma{o v {panskem jeziku. Popoldne pa smo se ohladili v Blejskem jezeru. Odhod {pancev je bil v torek 14. avgusta ob 4. uri zjutraj. Sre~anje je bilo nepozabno, otrdile so se prijateljske vezi in s {panci smo ostali v kontaktu, predvsem preko Facebooka. To poletje je vsem ostalo v velikem spominu in komaj ~akamo, da bo kmalu prilo`nost, da bomo lahko kmalu odpotovali v {panijo in se zopet sre~ali z njimi.

✍ Jure Sovinc

Praznovanje v Zavodu sv. Martina SREDNJA VAS V BOHINJU – December je v Zavodu sv. Martina vsako leto prav poseben ~as. Dom, kot radi re~emo Zavodu sv. Martina, nudi oskrbo in nego 70 stanovalcem, ki so k nam pri{li pove~ini iz bli`nje, nekateri pa tudi iz daljne okolice. Socialna oskrba in zdravstvena nega sta osnovi, ki ju nudimo, vendar pa se zaposleni v Domu trudimo, da bi ljudem, ki se preselijo k nam, v prvi vrsti nudili DOM – dom, ki je, kar se le da, najbolj podoben domu, kot ga poznajo in kjer so preìveli ve~ino svojega ìvljenja. Skozi ìvljenje se zvrsti veliko obi~ajnih dni, od katerih je pri na{ih stanovalcih marsikateri è pozabljen, svoj pe~at pa odtisnejo prazniki. Prazni~ni ~as, ki s seboj prina{a doma~nost, mir in spokojnost, pa tudi veselje in smeh je prilo`nost podeliti na{im stanovalcem tisto nekaj ve~.

Ob torkih zve~er se zvrstijo: zadnji torek v mesecu je rezerviran za zakonske ve~ere, kjer naj bi si skupaj nabrali ve~ mo~i in znanja za oblikovanje skupnega in osebnega ìvljenja. 27. novembra nas je obiskala zdravnica, diagnostik za raka dr. Jadranka Vrh Jerman~i~. Ve~er je nosil naslov RAK, PREHITIMO GA. Drugi torek v mesecu je namenjen svetopisemski skupini. V njej sku{amo odkriti bogastvo sv. pisma. Tretji torek je namenjen sre~anjem `PS. Na sre~anju imamo najprej duhovni del, potem pa obravnavamo teko~e dogodke v ùpniji in praznike ter priprave nanje. @upnijska Karitas se sre~uje enkrat na mesec ob ponedeljkih. Teden Karitasa je letos potekal pod geslom VESELJE V SO@ITJU. To od nas ne terja ni~ ve~ kot ljubezen do bli`njega. ùpnijski Karitas se veliko ukvarja z otroki enkrat na mesec, ko ob sobotah pripravi delavnice za otroke. Na zadnji so izdelovali adventne ven~ke, v decembru pa pripravljajo izdelovanje figuric za jaslice. Letos se je december za~el {e posebej lepo, saj je takoj na za~etku sneg pobelil okolico Doma, mraz pa je na okna sob narisal ledene roè. Skupaj smo ob~udovali prelepo zasneèno pokrajino, sprehode po poljih pa smo zamenjali s pripravami na praznike. Cel teden pred Miklavèm je v Domu di{alo po pi{kotih, ki smo jih pekli skupaj s stanovalkami. Kdor ima veselje za ro~no delo, je pomagal v delovni terapiji pri izdelavi vo{~ilnic z imeni stanovalcev in zaposlenih. Potrebno pa je bilo naredili tudi adventne ven~ke ter poskrbeti za lepo okra{eno notranjost Doma. 6. decembra smo se vsi zbrali v avli in ob pesmi pri~akali prihod Miklavà, ki je stanovalce in zaposlene obdaril s skromnim darilcem. Ob tem ni pozabil niti na ljudi, ki jim hodimo pomagat na dom v okviru pomo~i na domu. Ravno tako kot Miklavà pa smo se razveselili tudi nastopa otrok iz Osnovne {ole Bohinjska Bela, ki so nam s svojim petjem ogreli srce in du{o. Pri~akujemo pa se {e nastopa gimnazijcev iz Gimnazije Jesenice in u~encev iz osnovne {ole v Srednji vasi. Dneve si bomo kraj{ali tudi s poslu{anjem petja razli~nih pevskih zborov, ki nas è tradicionalno obi{~ejo v decembru. O~i pa si lahko spo~ijemo ob ogledu fotografske razstave o Janku Ravniku, ki so jo pripravili zaposleni iz Triglavskega narodnega parka. Posebej lep dogodek je postavitev jaslic in kra{enje novoletne smre~ice, ki ju postavimo na vsakem oddelku. Dan pred boì~em poteka sveta ma{a in blagoslov jaslic in Doma. Sveta ma{a v domski kapeli je tudi na boì~. Pred silvestrom nas ~aka {e skupno praznovanje rojstnih dni, ki bo tokrat {e posebej pestro, saj v decembru praznuje kar 10 na{ih stanovalcev. Tudi to praznovanje bomo popestrili s pesmijo in harmoniko.

Tudi sre~anje bralcev beril je pomembno. Na sobotni ve~er 15. decembra je pri{el mednje gledali{ki igralec Pavle Ravnohrib in pokazal veli~ino svetega trenutka branja Bo`je Besede. V nedeljo 16. decembra je gledali{ki igralec Gregor û{in pripravil Evangelij po û{inu z namenom, da bi Evangelij pribliàl vsem ljudem, tudi nevernim. Mladinska skupina se zbira ob petkih zve~er po sv. ma{i. 4. decembra je v Gorje pri{el sv. Miklav` in obdaril otroke. Pripravili so tudi igrico Rde~a kapica i{~e prijatelje. Ceremoniar na{ega lanskoletnega novoma{nika Ga{perja, Mitja Buli~, je imel 27. septembra diakonsko posve~enje v Stolnici v Novem mestu. Seveda smo {li Gorjanci na njegovo posve~enje. Zbralo se nas je za poln avtobus, z nami je {el tudi Nikolaj [tolcar in narodne no{e, ki jih je tudi povabil. Po sv. ma{i in diakonskem posve~enju smo si ogledali samostan Pleterje. Nato smo se odpeljali v Dolenjski Lurd k Mariji. Med povratkom smo se ustavili v Podutiku v Ljubljani, kjer smo si ogledali mogo~no novo cerkev, ki jo je zgradil prav na{ zdaj{nji ùpnik Brane Zadnik, ko je tam slu`boval. Po dolgih letih pro{enj, so nam pri cerkvi naredili prehod za pe{ce, zato zdaj pri pogrebnih ma{ah lahko prinesemo àro ali krsto v cerkev in nato v sprevodu na pokopali{~e.

✍ Silva Fr~ej

V Marijinem domu na Bledu vedno kaj zanimivega

Na silvestrovo pa na{ Dom tradicionalno obi{~ejo Bohinjski otepovci in skupaj z nami nazdravijo novemu letu, ki prihaja.

✍ Alenka Zor~, socialna delavka

Za vsakogar nekaj ZGORNJE GORJE - Iz Gorij se je poslovil na{ dolgoletni ùpnik Nikolaj [tolcar, ki je bil med nami polnih 38 let. Prevzel je faro v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom. K nam v Gorje pa je pri{el novi ùpnik Brane Zadnik iz St. Vida nad Cerknico. Te`ko je bilo slovo od na{ega dolgoletnega ùpnika, ki je bil med nami cele generacije, ki jih je krstil, birmal, poro~il in tako naprej. Vendar pa smo z veseljem sprejeli tudi novega ùpnika Braneta Zadnika, ki je takoj poprijel za delo. Ohranil je navade in dejavnosti, ki smo jih imeli, oblikoval pa tudi nekaj novih.

BLED – Verujem … v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda na{ega,ki je bil spo~et od Svetega Duha, rojen iz Marije Device. Adventni ~as nas vabi, da se s hvale`nostjo poglobimo v skrivnost Bo`jega Sina, ki se je u~love~il, in kljub decembrskemu norenju pripravimo v svojih srcih prostor~ek Zanj. Tak prostor~ek je

od za~etka {olskega leta do zdaj è pripravljalo mnogo skupin in posameznikov, ki so pri{li k sestram h~eram Marije Pomo~nice v Marijin dom na Bled na duhovne vaje, sre~anja, odmik, zajet novih mo~i in poglabljat razli~ne vsebine, da bi svojo vero ìveli pristneje in globlje. Tako nam je ob za~etku leta vere na temo Kak{na je na{a podoba Boga? 6. oktobra 2012 spregovoril jezuit in ùpnik ùpnije Ljubljana – sv. Jakob p. Joè Kokalj. S tem sre~anjem smo za~eli cikel predavanj za star{e, zakonce in mlade. P Kokalj nam je s svojo zna~ilno {irino in raznolikimi ìvljenjskimi izku{njami ({e posebej iz misijonov v Zambiji in Indiji) naslikal iskanja ljudi razli~nih kultur. Vsi smo na poti iskanja bo`jega obli~ja – tudi mi, kristjani, ki se nam je Bog razodel po Jezusu Kristusu, svoji Besedi. Tudi mi moramo pre~i{~evati svojo podobo Boga, dokler ne bo v nas izrisano Bo`je obli~je. Odvilo se je tudi è drugo predavanje, ki pa je bilo v resnici pri~evanje. 1. decembra 2012 je bil z nami Ale{ Primc, ki je podelil svojo ìvljenjsko izku{njo o tem, kako biti in ostati kristjan danes sredi dru`be v kateri ìvimo, kako krepiti na{o vero in na{e druìnsko ìvljenje in kaj narediti v ~asu preizku{nje. Ob krovnem dokumentu slovenskega pastoralnega na~rta Pridite in poglejte, ki nam ga daje Cerkev na Slovenskem v tem letu, smo se ustavile sestre HMP skupaj s sodelavci in prijatelji na sre~anju vzgojne skupnosti, ki je potekalo 23. oktobra 2012. Na{li smo povezave z dokumentom Dru`be HMP Da bi imeli ìvljenje in ga imeli v obilju (Smernice za vzgojeno poslanstvo) in se seznanili, kako to konkretno uresni~ujemo preko razli~nih programov, ki potekajo v Marijinem domu in po ùpnijah, kjer sestre delujemo. Skupaj smo molili in razmi{ljali, kako poglobiti osebno vero, poìviti molitev, podpreti druìne in graditi ìva ob~estva. Eno izmed zelo ìvih in dejavnih ob~estev v Cerkvi je gotovo Karitas. Sodelavci Karitas so se zbrali na duhovni obnovi od 16. do 17. novembra 2012. Posebej so se ustavili ob so~utju, izzivih so~utja in pravi~nosti ter o novih oblikah dobrodelnosti, ki jih predstavi dokument Pridite in poglejte. Gostili so g. Igorja Luzarja, direktorja {kofijske Karitas Novo mesto, ki je z njimi razmi{ljal o Jezusovem sre~anju s Samarijanko ob vodnjaku (prim. Jn 4) in tako tudi njih povabil, da si napolnijo vr~e z vodo, z duhovno vodo, da ne bodo ve~ èjni. Na{e veselje ima svoj temelj v veri, v Jezusu Kristusu, in ~e je evangelij »veselo oznanilo«, nam veselja ne bi smelo manjkati!

Boskovo delo za mlade, Oratorij in Salezijanska druìna. Po tej izro~itvi Mariji smo obhajali slovesno sveto ma{o ter praznovanje po njej nadaljevali z veselim klepetom in druènjem ob preprosti pogostitvi in igri. Ob vsem tem pa v Marijinem domu potekajo tudi redna sre~anja razli~nih skupin. Dvakrat na mesec imajo svetopisemske urice pred{olski otroci. Po enkrat na mesec imajo sre~anje ène in skupina Salezijancev sotrudnikov. Redno potekajo tudi te~aji italijan{~ine. Ob koncu èlimo re~i hvala vsem tistim, ki nam pomagate in nas podpirate pri na{em vzgojnem poslanstvu ter molite za nas. Tudi me se vas spominjamo v molitvi in vam èlimo miru, veselja in blagoslova ob boì~nih praznikih in v novem letu 2013. Naj Novorojen~ek najde prostor tudi v va{ih srcih; prihaja namre~, da bi nas odre{il!

✍ s. Katja Balaìc Sestre H~ere Marije Pomo~nice pa v prihodnje vabimo v Marijin dom na: - Kuharski te~aj za odrasle, ki se bo za~el 10. januarja 2013. V {estih ~etrtkovih popoldnevih med 16. in 20.30 uro bomo pripravljali najrazli~nej{e jedi: sladice, kruhi, priloge, glavne jedi in tako spoznali 12 vrst testa. - Predavanje za star{e, zakonce in mlade v soboto, 19. januarja 2013, z za~etkom ob 20. uri. Predavatelj bo p. Tadej Strehovec, ki nas bo spodbudil k razmi{ljanju na temo: »Kristjani pred izzivi sodobne dru`be: vera, druìna in ìvljenje« - Postno sre~anje za druìne, ki bo 16. marca 2013. Sre~anje bo potekalo med 9. in 14. uro. Ostale informacije in prijave: s. Martina Golav{ek, Partizanska c. 6, 4260 Bled, tel.: 031 443 771 – 04 574 10 75 ali md.bled@gmail.com

Nujna stati~na sanacija cerkve

Z veseljem so pri{li v Marijin dom blejski verou~enci 4., 5. in 6. razreda na duhovne vaje od 30. novembra do 2. decembra. Dali smo jim naslov Pri~akujem te, saj smo s tem vikendom èleli pripravljeni vstopiti v adventni ~as. Pogovarjali smo se o na{ih velikih pri~akovanjih, razmi{ljali ob Bo`ji besedi 1. adventne nedelje, gledali film o Mariji in izdelovali adventne vence pod strokovnim vodstvom cvetli~arja Mihe Poto~nika, za konec pa poromali k sv. Andreju na Re~ico, kjer smo sodelovali pri ma{i. Vsi, voditelji, animatorji, otroci in star{i, smo bili tako navdu{eni, da smo se strinjali, da moramo prihodnje leto ponoviti podobno izku{njo. 8. decembra 2012, na slovesni praznik Brezmade`ne, pa je potekalo adventno sre~anje za druìne. Po skupnem uvodu in molitvi v kapeli smo se razdelili v skupine po starosti. Star{i so se pogovarjali o veselju in veri, si ogledali del filma o Mariji in izdelali adventno kocko, ki lahko druìni pomaga v pripravi na Jezusov prihod. Mladi so ob razli~nih odlomkih iz Svetega pisma razmi{ljali o Jezusovem u~love~enju in njegovi prisotnosti v na{em ìvljenju. Otroci pa so se vìveli v vlogo Marije in angela ter izdelovali jaslice. Ob 12. uri smo se zbrali v kapeli in skupaj zmolili Zdravamarijo. Na praznik Brezmade`ne se namre~ vsa Salezijanska druìna opoldne zbere ter moli v spomin in v zahvalo za sre~anje sv. Janeza Boska, na{ega ustanovitelja, in fanta Jerneja Garellija. Iz tega sre~anja in iz tiste Zdravamarije, ki sta jo z vero takrat zmolila, je zraslo vse don

DOVJE - V cerkvi svetega Mihaela na Dovjem so nastajale razpoke v obokih stropa, v temenih lokov ter zidovih v potresih vse od leta 1998. Po mnenju strokovnjakov statikov, geologov in pristojnih z Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Obmo~ne enote Kranj, bi grozilo ob naslednjih mo~nej{ih sunkih poru{enje loka pred prezbiterijem in potem ostalih lokov ter obokov. Torej je obstajala potencialna nevarnost za obiskovalce cerkve.

Po ve~letnih prizadevanjih ùpnije je letos Niki Leben in na{emu ùpniku Francu Juvanu le uspelo prepri~ati Ministrstvo za izobraèvanje, znanost, kulturo in {port, da je potrdilo intervencijsko sanacijo in pokrilo polovico stro{kov. Prvi najnujnej{i del te sanacije je v leto{nji jeseni izvr{ilo zelo solidno, natan~no in korektno izbrano podjetje Gradbeni{tvo Novak iz Imenja pri Morav~ah. Gradbeniki so se lotili najprej podpiranja lokov, nadaljevali so s temeljitim ~i{~enjem obokov in zidov, tako, da so se pokazale tudi skrite razpoke. Vse te so injektirali s cementno maso in tako povrnili konstrukcijo v monolitno stanje. Sledile so izdelave horizontalnih armiranobetonskih vezi na vrhu obodnih zidov pod kapnimi legami; vezi so povezali z zidovi z uvrtanimi jeklenimi sidri. Te betonske vezi na obodu pa so preko cerkve povezane med seboj z jeklenimi zategami in betonskim nosilcem nad najbolj po{kodovanim lokom. Tam kjer je bilo potrebno so uvrtane ter zainjicirane tudi vertikalne jeklene vezi vse do temeljnih nastavkov. Vse ru{evine, nekaj ve~ kot 100 m3, so doma~i kmetje prostovoljno odvozili na zato dolo~eno deponijo. Dela so potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine. Zaradi zime, ki je è tukaj, bodo zaklju~na dela krpanja in pleskanja cerkve izvr{ena v naslednji pomladi, v tem ~asu pa prostovoljci opravljajo mukotrpno delo strganja starih opleskov stropa in sten. V bodo~e pa bo treba nujno izvr{iti drenaò in meteorno kanalizacijo okoli cerkve ter sanirati temeljne zidove in tako bo cerkev sposobna preìveti {e naslednja stoletja.

✍ Janez Dov`an

Predavanje o romarski poti sv. Heme v Radovljici BLED - 2. februarja 2013 po ve~erni sv. ma{i bo v Slom{kovi dvorani v Radovljici predavanje Marjana [olarja iz Bleda »Po romarski poti sv. Heme na avstrijskem Koro{kem«. Po predavanju sledi {e odprtje razstave v Ka{~i »Stara sakralna arhitektura na romarski poti sv. Heme na avstrijskem Koro{kem«. Romanje postaja v zadnjem ~asu zelo popularno. @al se pojem romanja pogosto zamenjuje s pojmom popotni{tva. Prvo ima versko-kulturni zna~aj, popotni{tvo pa bolj rekreacijskega. Za obe obliki pa je zna~ilno dru`enje. Romarskih poti je veliko. Vsem je znano romanje v Kelmorajn (Koeln am Rhein ) na Nem{kem, v Kompostelo na Portugalskem, ^enstohovo na Poljskem, v Rim (po katerem ima romanje tudi ime), pa po Jakobovi poti na sv. Vi{arje….

Romanje po poti sv. Heme v zadnjem ~asu pridobiva na popularnosti in {tevil~nosti, najbolj v sosedni Avstriji. Tudi pri nas imamo Hemine romarske poti in v zadnjem ~asu jih oìvljamo. Vodijo iz [kofje Loke, Bohinja, Posotelja…V glavnem potekajo po poteh, ki jih je hodila ali po njih beàla sv. Hema. Sveta Hema je postala dobrotnica in kasneje svetnica po krutih dogodkih sredi njenega ìvljenja, ko je izgubila sinova in moà. To je bilo na prelomu 1.in 2. tiso~letja. Rojstni kraj sv. Heme ni to~no znan, ali so to koro{ke Zel{e (Zeltschach) ali pa na{ Pil{tajn v Posotelju. Zgodovinsko po rodu ni bila slovenskega rodu, znala pa je slovensko, saj je ìvela na tedanjem slovenskem etni~nem ozemlju. Nekateri zgodovinarji pa domnevajo, da se je po njenih ìlah pretakalo tudi nekaj slovenske krvi. Preve~ bi bilo na{tevati vse njeno dobrotni{tvo, dovolj je, da omenimo, da je bila ustanoviteljica {tevilnih cerkva, najve~je njeno delo pa je ustanovitev ènskega benidiktinskega samostana in cerkve - kasneje stolnice posve~ene Marijinemu vnebovzetju v Krki na Koro{kem. Kot pajkova mreà se v Krko steka sedem smeri Hemine romarske poti. Te smeri so prepletene z ve~ variantami. Poti so dobro ozna~ene, oznaka (rumena cerkev) simbolizira baziliko v Krki. Glavnih sedem smeri se za~enja: pri nas na Ljubelju in v ~rni v Mislinjski dolini, na drugi strani meje pa pri Krnskem gradu nad Gosposvetskim poljem, v Osojah, pri Miljskem jezeru (Millstatt), na Tura{kem vi{avju (Turacher Hoehe) in {tajerskem Admontu. Poti potekajo po vseh vrstah cest, vlakah, stezah, pe{poteh, kolesarskih stezah pa tudi ~ez drn in strn. So razli~no dolge in z ozirom na vi{insko razliko razli~no zahtevne. Skupna dolìna poti je ve~ kot 800 km, vi{inska razlika (v vzponih in padcih) pa 13.800 m. Dober zalogaj kajne! Pot obi{~e {tevilne sakralne objekte, kulturnozgodovinske kraje, gre po ~udoviti naravi, kulturni krajini. Na poti sre~ujemo originalne prijazne ljudi in veliko dobrih gostiln. Gremo na pot v kraje kjer slovenska beseda è mo~no pe{a, da pa nebi {e bolj pa skupno s Kernjakom zapojmo: Ro`, Podjuna, Zila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin……

✍ Marjan [olar

Svete ma{e v Kropi med boì~em in svetimi Tremi kralji 24. 12. ob 8. uri sveta ma{a, zornice ob 19. uri obisk jaslic pri kapelici in petje boì~nih pesmi 25. 12. ob 0.00 polno~nica 26. 12. [tefanovo, ob 9.30 sv. ma{a v farni cerkvi 28. 12. nedol`ni otroci ob 18. uri sv. ma{a v farni cerkvi 1. 1. ob 9.30 sv. ma{a v farni cerkvi 6. 1. ob 9.30 sv. ma{a pri kapelici Bralcem Skrinje kroparski ùpljani èlimo blagoslovljene boì~ne praznike!

Vam vo{mo novo leto prelub farman, de b zdrav na tem svet ve~ let {e u~akali, oh kolk je druz h tac h k so lan med nami bli. so j h nesl u ~rno zemlo Boh ve kam so pre{l. (kroparska kolednica)

Bogato razvejana dejavnost `upnije

»V za~etku je bila Beseda…..«

BLED - V tiso~letni zgodovini Bleda (cerkev z ùpnijskimi pravicami se prvi~ omenja leta 1247, zavetnik sv. Martin je omenjen leta 1343, v novoustanovljeni ljubljanski {kofiji leta 1461 pa je {kof Toma` Hren leta 1616 ponovno ustanovil ùpnijo pod imenom Grad), se je v blejski ùpniji sv. Martina nekaj dogodkov zgodilo prvi~.

V mojem gimnazijskem zvezku, kamor sem pisala misli in reke in ga hranim {e danes, imam na platnicah napisano: Jutri je najlep{e, ko postane danes. Nih~e ve~ prav ne ve kaj v~eraj v njem je videl!

Lani je priromal kip Matere bo`je skupaj z Bernardko neposredno iz Lurda v njeno votlino na blejskem otoku, iz katere je bil njen kip po vojni vrèn v jezero. Drugi tak dogodek se je zgodil letos, ko se je procesija na praznik svetega Re{njega telesa in krvi prvi~ odvijala tudi na jezeru. Iz pristani{~a pod Kazino se je za pletno, na kateri je na premcu stal ùpnik Janez Ferkolj z mon{tranco in Re{njim telesom v rokah, zvrstilo {e 15 pleten z romarji. V mesecu ro`nega venca je k podru`ni~ni cerkvi sv. Andreja na Re~ici priromala tudi Kraljica ro`nega venca. Mladi so na pobudo g. ùpnika Janeza Ferkolja skupaj z njim prinesli kip Marije iz Fatime, kjer jih je tudi v sloven{~ini pozdravil Antonio Marto, {kof v Leirii in Fatimi. 21. oktobra smo jo farani Bleda in sosednjih ùpnij od krià sredi vasi v procesiji ponesli na Turen~. Pri sv. Andreju so se z adventom zaklju~ile petkove zelo dobro obiskane sv. ma{e do marca prihodnjega leta. Na Silvestrovo bo ob 23. uri {e è tradicionalna sv. ma{a v zahvalo za leto{nje leto in v pripro{njo za leto 2013. V ùpniji se pastoralno ìvljenje odraà tudi v dejavnosti posameznih skupin. Nekatere se, hvala Bogu, tudi {tevil~no pove~ujejo in pomlajujejo. Molitvena skupina je najstarej{i in gonilni del duhovnega gibanja v ùpniji, saj se 18 molivcev ob torkih zbira è 34 let. Odrasli cerkveni me{ani zbor je stalnica ùpnije in kar uspe{no pomlajuje svoje vrste. Letos je za~el z delom tudi otro{ki pevski zbor Mladi labodi. Mladinska skupina Krem{nita se sre~uje è ve~ kot 30 let kljub menjavam generacij in ùpnikov. Skupina Pritrkovalci, ustanovljena pred petimi leti, {e naprej neguje dedi{~ino slovesnega zvonjenja. Bibli~no skupino vodi duhovnik Lucijan Poto~nik. Na podlagi strokovne razlage in spoznavanja takratnega dru`beno-politi~nega in duhovnega ozadja nastanka svetopisemskih besedil v povezavi s sedanjim ~asom skupina spoznava Sveto pismo na nov na~in. Zakonska skupina je med najmlaj{imi, saj se zakonci sre~ujejo od leta 2011 po programu zakoncev Sitar. Duhovni vodja ùpnik Janez Ferkolj. Skupina Ro~na dela deluje od leto{njega februarja. Pohvalno je, da so v 12-~lanski skupini ve~inoma mlaj{e ènske, ki ob prijateljskem druènju svojo domiselnost in spretnost izmenjujejo s starej{imi pri kva~kanju, vezenju, pletenju izdelavi vo{~ilnic, {tol indarilnih vre~k za Karitas. Izdelale so tudi oltarne prte za cerkev sv. Andreja na Re~ici. Ne smemo prezreti tudi bralcev beril, ministrantov, Karitasa in tistih, ki vsako nedeljo poskrbijo za urejenost farne in podru`ni~ni cerkvi z oltarni prti in roàmi ter ùpljank vasi in zaselkov Bleda. Tudi brez sester H~era Marije Pomo~nice si te`ko predstavljamo ùpnijo Bled.

Ne spomnim se to~no kaj mi je ta misel pomenila v tistih pubertetni{kih letih, vem pa, da me je vedno spomnila na minljivost in pomembnost trenutka, ki ga ìvim. Na{ trenutek, na{ ~as je zelo turbulenten ~as, grozen, stresen, krizen… Pa vendar imamo samo ta ~as, ki ga ìvimo tukaj, danes, zdaj, ta trenutek; kaj nas ~aka jutri je predvidevanje, v~eraj pa je absolutno za nami! Tega se premalo zavedamo in divjamo skozi ìvljenje s hitrostjo, ki nam jo narekujejo drugi. In tako nekako mimobe`no, tak je moj vtis, se nas je (upam vsaj!) dotaknil Slovenski pastoralni na~rt. In upam tudi, da »ob~estvo« ne gleda na ta dokument, kot na nekaj kar je »stvar« duhovnikov, redovnikov in {kofov. Za~eli smo leto vere in v duhu optimizma Slovenskega pastoralnega na~rta verjamem, da bomo sledili besedam Samarijanke: »Pridite in poglejte!« in tudi besedam {kofa Stresa: »~e bomo vsi skupaj verjeli, da je mogo~e nekaj narediti, bomo to tudi naredili!« Odre{ilna mo~ Besede! Kako nas razveselijo prve besede, ki jih izre~e otrok. Seveda ga è prej razumemo kaj ~uti, kadar joka, se smeji, ko pa pove prvo besedo, smo o~arani. Stopil je namre~ na pot sporazumevanja, iskanja skupnega jezika s star{i, z vrstniki, z okolico. Otrok je iskren, odkrit in zato tako zelo prisr~en. Pozna malo besed, uporablja jih poleg vseh ostalih znamenj sporazumevanja. In ko otroka spremljamo in pazljivo vodimo, bo izrekal prave besede v pravem trenutku. Kako pa je z nami? Kaj se zgodi kadar se iz globine na{e zavesti, iz globine na{ih misli, ~utenja in hotenja rodi in oìvi beseda? Takrat damo drugemu mo`nost, da nas sli{i, nas poslu{a, nas bolje ob~uti, nas celo razume. Vemo, da smo razli~ni med seboj, razli~no mo~ni v besedah. Nekaterim ste~e beseda, kakor slap preko skale, drugi jo izbirajo pazljivo, delijo z drugimi bolj redko. Pa vendar, ~e nikoli ne moremo izraziti svojih ob~utkov, misli, hotenj z besedami, se lahko zgodi, da na{a mo~ usahne, da izgubimo zaupanje vase in tudi v druge. Besede so se iz na{ih globin nekje na poti izgubile. Tam nekje ostanejo neizre~ene, celo mrtve, ali pa se vrtin~ijo, mrcvarijo in izgubljajo svojo vsebino, nas delajo nemirne in nesre~ne. Ne pu{~ajo pa samo nerojene, neizre~ene besede teò na na{em ìvljenju. Vse preve~ je nasilnih in grobih besed, ki so lahko huj{e, preve~ je besed laì in prevare. Vcepijo nam dvom in nezaupanje v resnico besede. Ne prepoznamo ve~ Resnice v stavku: »Reci le besedo in ozdravljena bo moja du{a!« Kako enostavno preprosto in kako globoko resni~no! Brez sence dvoma v Resnico Besede se za~enja Janezov evangelij: V za~etku je bila beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v za~etku pri Bogu. Vse je nastalo iz nje in brez nje ni nastalo ni~, kar je nastalo. V njej je bilo ìvljenje in ìvljenje je bilo lu~ ljudi in lu~ sveti v temi, a tema je ni sprejela. (Jn, 1,1-5). Kot otroku mi ta odlomek ni bil pri srcu (kako le bi ga lahko razumela?), saj ponavlja besedo Beseda brezkon~no… Pa vendar se mi je mo~no vtisnil v spomin, kot Za~etek, kot Advent. Lu~, ki prihaja. Slavnostno. Z eno samo Besedo. Profesor Evgen Bav~ar je v enem zadnjih intervjujev povedal: »In ~e ne bi imel nobene besede ve~ in bi ostala ti{ina, bi to {e vedno bila velika beseda. ….drìte se Njegove Besede, dala vam bo mo~! Blagoslovljen Boì~!

✍ Marija Ti{ler Serianz, v adventu 2012 ✍ Franc Pintar

@upnija Bohinjska Bela (`upnik Roman Ku{ar, soupravitelj od leta 1999)

Tiso~letna izku{nja kr{~anske vere B

Vas leì na levem bregu Save Bohinjke. Njen najstarej{i del (izpred leta 1000) je Spodnja vas s farno cerkvijo sv. Marjete, kulturnim domom, po{to, trgovino, avtobusno postajo, podru`ni~no osnovno {olo, vrtcem, gasilskim domom in gostilno. Le malce mlaj{a je Zgornja vas pod previsno skalnato Iglico, kjer je najve~ja skupina hi{, penzion in dnevni bar. Najnovej{i del vasi je Podklanec, ki je nastal v zadnjih sto letih okoli èlezni{ke postaje, ima pa tudi avtobusno postajo ter gostilno s turisti~nimi sobami. Dober kilometer naprej v smeri proti Bohinju, kjer se pod pe~inami Babjega zoba in Galetovca za~ne soteska {tenge, je zaselek Obrne. Nad vasjo je zaselek Slamniki, ki se deli na la`je dostopen del imenovan Brezje z nekaj hi{ami nad pe~ino Iglice in na nekaj raztresenih gorskih kmetij s ~udovitim razgledom na Deèlo z Blejskim kotom. Na drugem bregu Save Bohinjke, visoko nad planoti pod Babjim zobom, leì vasica Kupljenik s staro romarsko cerkvijo sv. [tefana.

PREDSTAVLJAMO

ohinjska Bela (468 m n. v.) le`i v jugozahodnem delu Blejskega kota, v kotli~u, ki ga je po~asi izdolbla Sava Bohinjka. Na ju`ni strani ga obdaja skalni del Jelovice, iz katere izstopa markantna pe~ina Babji zob, imenovana po skalnatem osamelcu, ki se pne visoko nad brzicami Save. Na severu dolino omejujejo prepadne stene ju`nih obronkov Pokljuke. Na obeh bregovih reke je nekaj teras, ki so primerne za obdelovanje in bivanje.

@upnijska cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli.

Splo{nozgodovinski podatki Te vasi, ki danes sestavljajo ùpnijo Bohinjska Bela, so ob nastanku samostojne kaplanije leta 1788 skupno {tele okoli 460 prebivalcev, po statistiki 1971 {teje ùpnija 798, danes pa 667 prebivalcev. Bohinjska Bela je prvotno spadala v obmo~je radovlji{ke praùpnije, ki je obsegala zgornjo gorenjsko ravnino in dolini obeh Sav vse do Julijcev in Karavank. Sede` prafare je bil najprej pri sv. Klemenu v Rodinah, {ele 1296 so se ùpniki preselili v Radovljico. Na Bledu se prvi~ omenja redni duhovnik Andrej leta 1461, torej v ~asu ustanovitve ljubljanske {kofije. Leta 1469 se je è podpisal kot samostojni ùpnik na Bledu. Med 1461 in 1469 se je blejska ùpnija osamosvojila. V vrsto vasi, ki so sestavljale ùpnijo sv. Martina na Bledu, spadajo tudi Bohinjska Bela, Kupljenik in Slamniki. Posamezne vasi so si s~asoma postavile

Levo nadangel Mihael, v sredini sv. Marjeta, desno Brezmade`na.

PREDSTAVLJAMO

lastne cerkve, ~eprav so {e dolgo ~asa ostale v okviru blejske ùpnije. J. W. Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, izdane 1689, v popisu blejske ùpnije na{teva vse njene podru`nice, med njimi omenja »cerkev sv. Marjete na Beli, ki ima tri oltarje: sv. Marjete, sv. Mihaela in sv. Joba. Spomin posve~enja cerkve se praznuje na nedeljo pred Vsemi svetniki. Cerkev sv. [tefana na Kupljeniku, ki ima tri oltarje: sv. [tefana, sv. Marije Magdalene in sv. Joèfa.« Obe cerkvi sta torej stali è precej pred ~asom, ko je Bohinjska Bela postala lokalna kaplanija z rednim duhovnikom. Versko ìvljenje teh vasi se je moglo opreti najprej na ob~asno, od leta 1788, ko je na Beli stalno prebival duhovnik, pa na redno bogoslu`je v doma~ih cerkvah. Ustanovitev samostojne ùpnije leta 1876 tako ni prinesla bistvenih sprememb, ampak le na nadaljevanje tistega, kar je è prej uvedla ve~stoletna verska vnema doma~inov. Ustanovna listina 1. novembra 1788 je dolo~ila, da novo lokalno kaplanijo sestavljajo vasi Bohinjska Bela, Obrne, Kupljenik in Slamniki. Blejska ùpnija se je odrekla svojim pravicam do teh vasi, za prvega »lokalista« je bil imenovan Urh Dermastja iz Smlednika, ki je postal samostojni du{ni pastir. @upni{~e Belani niso postavili blizu cerkve, ker je bilo to zemlji{~e v lasti radovlji{ke gra{~ine. Zato so ùpni{~e postavili na briksen{ki svet in to na parceli v lasti Bati{tove kmetije (Bela {t. 20). V tej hi{i so prebivali lokalisti in potem ùpniki vse do za~etka druge svetovne vojne. Ni znano, kdaj so na Beli sezidali cerkev. Cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli se prvi~ omenja leta 1253 v Blejskem urbarju, vendar od srednjeve{ke predhodnice, ki se omenja v vizitacijah v 16. in 17. stoletju, na fasadah obstoje~e baro~ne arhitekture ni bilo sledov. Poleti leta 2006 je potekala nujna obnova cerkve zaradi pojava lesne gobe. Poro~ilo o arheolo{kih raziskavah v cerkvi

Na glavnem oltarju je sv. Marjeta, zavetnica cerkve. Ob nujni obnovi zaradi lesne gobe leta 2006 so bili pod tlakom najdeni ostanki starej{e cerkve iz obdobja gotike (14.-15. stoletje).

sv. Marjete na Bohinjski Beli leta 2006 (Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, Obmo~na enota Kranj) Cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli (zavetnica sv. Marjeta, antiohijska mu~enka), njena baro~na ladja je bila v celoti sezidana na novo in posve~ena leta 1854. navaja: »da na osnovi izkopavanj potrjuje, da je bila baro~na ladja sredi 18. stoletja v celoti pozidana na novo. Po odstranitvi tlakov so se pokazali zidovi s temelji starej{e zgradbe (glej sliko). Zidovi potekajo vzporedno z zidovi dana{nje cerkve in le`ijo na sredi dana{nje ladje. Gotska cerkev je bila enoladijska in {iroka pet metrov. Zidovi se nadaljujejo pod glavni oltar. Vzhodni prostor oz. ladja s slabo ohranjenim estrihom je bila zasuta z ru{evinsko plastjo, v kateri so na{li poleg malte in kamenja tudi odlomke fresk, reber in konzole datirano v ~as med leti 1430-1530, torej gre za ostanke {e starej{e zgradbe. Ob zunanjem zidu starej{e cerkve, ki so jo odkrili pod tlakom, so bili najdeni tudi skeleti novorojen~kov. Gotski cerkvi je bila prizidana lopa, ki nima temeljnih zidov. Po njeni odstranitvi sta pri{la na dan vzporedna zidova v smeri severovzhod-jugozahod. V zemljeni plasti so na{li odlomke poznoanti~ne keramike. Zato zidove datiramo v pozno antiko. Cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli se tako uvr{~a v niz sakralnih spomenikov, ki stojijo na poznoanti~nih villah rusticah.« Leta 1844 je cerkev dobila dva nova zvonova. Ob ustanovitvi lokalije 1788 sta dva sicer visela v zvoniku, a je ve~ji kmalu po~il in v rabi je ostal en sam. Z enim od novih zvonov va{~ani niso bili zadovoljni, ker je imel previsok glas. Tako so ga ponovno prelili in leta 1845 so v zvoniku zapeli trije zvonovi. Leta 1849 cerkev dobi orgle, ki pa se bile za belsko cerkev premajhne. Duhovnik Marko Ker{manc jih je prodal k sv. Kri`u nad Jesenicami, Bela pa je leta 1852 dobila nove. Ker{manc je dozidal zakristijo in postavil mrtva{nico, raz{iril pokopali{~e ter cesto prestavil z

duhovno prenavljal ùpnijo, je kot trajen spomenik na prestano vojno gorje oskrbel velik kip Kristusa, kneza miru, iz belega marmorja. Kip so postavili na pro~elju cerkve. Leta 1926 so prebivalci ùpnije pred cerkvijo postavili kamnit spomenik `rtvam svetovne vojne, delo arhitekta Janka Vurnika. Med drugo svetovno vojno je bilo ùpni{~e po{kodovano, ùpnik Drolc ga je hotel obnoviti, a ljudska oblast ga je podrla. Zadnje ve~je spremembe je notranjost cerkve na Bohinjski Beli doìvela leta 1970. Delo je prevzel mladi arhitekt Janez Fürst iz Ljubljane. Nov oltar, obrnjen k ljudem, tabernakelj na desni in krstni kamen na levi namesto prej{nji stranskih oltarjev, vse opremljeno s starimi slikami in kipi.

Notranjost cerkve po obnovi leta 2006. zgornje strani cerkve na njeno ju`no stran. V ~asu Ker{mancovega delovanja je slikar Vurnik iz Radovljice postavil v cerkvi vse tri oltarje. Samo kipi svetnikov so ostali stari. Takrat so polo`ili {e nov tlak v prezbiteriju iz doma~ega rde~ega marmorja, mizar Trpin, doma~in, je leta 1857 je naredil nova glavna vrata, klju~avnico pa je izdelal Ker{manc sam. Bil je spreten mehanik in pasar. Cerkev sv. Marjete na Bohinjski Beli (zavetnica sv. Marjeta, antiohijska mu~enka) - njena baro~na ladja je bila leta 1850 v celoti sezidana na novo in posve~ena leta 1854.

Mo~an potres leta 1895 tudi Bohinjski Beli ni prizanesel. V cerkvi so morali vgraditi mo~ne èlezne vezi, da bi jo obvarovali pred nadaljnimi po{kodbami. V ~asu ùpnikovanja Matije Mraka so leta 1903 cerkev ob~utno pove~ali. Prvotno je imela na sprednji strani prosto lopo, ob pove~avi pa so cerkveno ladjo zdruìli z lopo. Veliko del so opravili doma~i mojstri sami. Cerkev je poslikal slikar Anton Jeba~in leta 1907. Mo~an pe~at kraju je dalo obdobje ùpnika Martina Drolca (1914-1961). Ko je po prvi svetovni vojni leta 1919 z misijonom

Cerkev na Kupljeniku (646 m n. v.) Valvasor omenja kot blejsko podru`nico in ni znano, kdaj je bila postavljena. Blejski urbar jo omenja v letih 1520-1550. Urbar namesto »Kupljenik« uporablja ime »Puklenik«, naselje, postavljeno na »puklu« nad Savo. Prezbiterij nosi znamenja pozne gotike, ladja nima izrazitega stila. Sedanjo velikost je dobila leta 1870. Ko so cerkev leta 1931 belili, so pod ometom odkrili freske iz 16. stoletja. Na eni so sv. Trije kralji, na drugi sv. [tefan. Ker so bile mo~no po{kodovane, so jih prebelili. Posebna zgodba so zvonovi: veliki zvon je iz novej{ega ~asa, srednji in mali pa sta stara ~ez 400 let z vlito letnico 1558. Cerkev bele`i svojo zadnjo obnovo leta 1998 po velikono~nem potresu. Cerkev sv. [tefana je slovela kot bo`ja pot. Sv. [tefana so ~astili kot varuha konj in tovornikov. V prej{njih stoletjih so na konjih tovorili preko Jelovice bohinjsko rudo in `elezne izdelke k morju in v Italijo, od tam pa so prina{ali sol, olje, blago in druge potreb{~ine. Okoli cerkve je bil do leta 1911 kamnit zid z obro~i, da so romarji med ma{o lahko privezali konje.

Lur{ka votlina z Marijo v bli`ini cerkve.

Spomenik padlim v I. svetovni vojni.

PREDSTAVLJAMO

Podru`ni~na cerkev sv. [tefana na Kupljeniku

Pod kupljenski zvon je spadala tudi vas Selo, ~eprav je po ustanovitvi samostojne ùpnije na Beli {e vedno ostala pod blejsko faro. Od leta 1901 je Selo vklju~eno v ùpnijo Ribno. Rednega bogoslu`ja podru`nica nikoli ni imela. »[e danes so dobro obiskane stalno dolo~ene ma{e v letu: 26. decembra na god sv. [tefana, ko na konjih prijahajo mnogi okoli~ani, 7. januarja na dan sv. Valentina je ma{a za doma~o sosesko, po ma{i pa so imeli v~asih spra{evanje mo` in èna. Na krièv ponedeljek pred Vnebohodom je bogoslu`je zdruèno s pro{njo procesijo. Nekdaj so se verniki zbrali pri znamenju na Kupljeniku ter od tam od{li v cerkev, od leta 1898 je procesija krenila kar od farne cerkve na podru`nico.

Kronika ùpnije beleì {est novih ma{ na Bohinjski Beli: - 1864 - Alojzij Roì~ (1840_1906) - 1900 - p. Hanazij Ausser, OFM fran~i{kan (1876-1932) - 1931 - Mihael Burja (1906-1952) - 1933 - Josip Kunstelj (1909-1989) - 1966 - Mihael Bernot (1930- ), danes deluje na Tirolskem - 2002 - Janez Burja (1976- ), danes ùpnik v Bohinjski Bistrici

Iz `upnije izhajajo tudi redovnice:

PREDSTAVLJAMO

- Lombar s. Angela, katehistinja evharisti~nega kri`arstva, roj. 1911 - Markelj s. Nada, MS, roj. 1911 - Pekovec s. Ivanka, FMM, roj. 1916

Podru`ni~na cerkev sv. [tefana na Kupljeniku. Notranjost romarske cerkve sv. [tefana se pona{a z bogato zgodovino.

Ob drugih nedeljah in praznikih so se Kupljen~ani udele`evali bogoslu`ja v `upnijski cerkvi na Beli. Spomin posvetitve cerkve praznujemo z ma{o na nedeljo po prazniku sv. Lovrenca. To je nedelja pred Velikim {marnom 15. avgusta. Ta dan imajo va{~ani Sela pri Bledu svoj praznik ('Uren~ev smn'), « pripoveduje Martin Bernard, me`nar podru`ni~ne cerkve sv. [tefana na Kupljeniku.

Gibljive jaslice na Bohinjski Beli Kdor jih ne pozna bo ob obisku pri Janezu Zupanu, Bohinjska Bela 144, prijetno presene~en. Vsako leto, vse od 1980., jih postavlja v doma~i delavnici in vsako leto poskrbi za kak{en dodatek. Doda kaj novega. Pred o~mi imamo pravo boì~no kraljestvo. Ob skalni votlini z Marijo, Joèfom in Jezu{~kom so tu obvezni pastirci, ov~ice, poto~ki , skale, hribi,… Gospod Janez je jaslicam dodal tudi prikaz gorenjskih kme~kih opravil (ko{nja, àga, ples v narodnih no{ah okrog lipe,…) in gorenjske kme~ke hi{e. Figurice je izdelovala in z leti dodajala àl è pokojna Marina Ba~ar, v zadnjih letih pa njeno delo nadaljuje Joè Strmole. Za tehniko premikanja, govorjenja oz. petja figuric skrbi »tehnik« Janez Zupan – pred o~mi se nam v 15 minutah odvije prava boì~na zgodba. Zares pravlji~no! Ogled je moèn v ~asu od 25. 12. do 2. 2. med tednom vsak dan od 14. do 16. ure (ponedeljek zaprto), ob nedeljah in praznikih pa od 14. do 17. ure. Ogled tudi po dogovoru na tel. 04/57 20 217 (Janez Zupan).

(viri: Bohinjska Bela 1876-1976, `upnijski urad Bohinjska Bela (Marko Benedik, `upnik 1969-1982, besedilo: Metod Benedik), www. bohinjskabela.si, Poro~ilo o arheolo{kih raziskavah v cerkvi sv. Marjete na Bohinjski Beli leta 2006 (Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, OE Kranj)

Martin Bernard, me`nar.

✍ Bojan Rauh, foto: Bojan Rauh in arhiv `upnije

Jaslice v `upnijski cerkvi na Bohinjski Beli.

Kolednice iz Krope in Kamne Gorice

N’coj smo mi pr’{l’ do vas M

ed ljudmi je bila vera, da prina{ajo koledniki s svojim pesemskim vo{~ilom »blagoslov«, zato so jih obdarili s klobasami, slamino, jajci in suhim sadjem, v premo`nej{ih hi{ah tudi s kak{nim »krajcarjem ali cvancgarco«. Kor pi{e v Prazni~nem letu Slovencev Niko Kuret, so bili Kroparji in Kamnogori~ani glavni koledniki na Gorenjskem.

Po dva ali trije mo{ki, tudi kak{na starej{a ènska, so ubrali pot pod noge in s pesmijo obredli vso bli`njo in daljno okolico. Ve~ji je bil »pomanjkovc«, dlje so rajàli. âstitljivo starost ima na{a zemlja. Tudi ~love{ki rod jo ima. Ni~ mlaj{a ni njegova ve~na sopotnica pesem. Ves ~as je bila in je z njim, naj je vesel ali potrt, naj praznuje ali preganja vsakdan, sam ali v dru`bi. Zlasti praznikom se je pesem zmeraj prilegla.

V nekaj zimskih tednov se je nagnetla kopica sve~anih dni, bogatih z obi~aji. O izvoru, namenu, pomenu in njih spreminjanju razmi{ljajo in pi{ejo strokovno podkovani raziskovalci, vsi drugi se predajajo praznovanju. Osrednji prazniki teh dni so seveda boì~ni, novoletni in trikraljevski. Spremljajo jih pesmi. Za evropske deèle pravijo, da poznajo samo {e ljubezenske pesmi toliko kot boì~nih. Podobno velja tudi za Slovenijo, saj je è {trekelj pred 100 leti objavil blizu 200 kolednic, mnogo ve~ pa jih hrani Glasbeno-narodnopisni in{titut v Ljubljani. Bolj kraja samega so se dràli trije kralji in korni pevci. Kar so dobili v denarju, je bilo kot nagrada za celoletni trud. Obdarovanje je bilo kajpada mamljivo tudi za otroke, ki so prihajali koledovat v imenitnej{e hi{e in trgovinice. @e pred prvo svetovno vojno se je boì~no koledovanje marsikje povsem

umaknilo trikraljevskemu. Le-to je imelo svoje za~etke v mestnih {olskih igrah 16. In 17. stoletja. Povsod so ga povezovali s kratkimi dramatskimi prizori. Enako velja za kroparsko obliko, ki se ni veliko razlikovala od onih v èleznikih, Trì~u in iz okolice Radi{ na Koro{kem. ê se ni v zadnjem ~asu kaj zasukalo, je to koledovanje v Sloveniji le {e spomin; v Kropi se je vendarle ohranilo, ~eprav je res, da bi ga morali po pevski plati izbolj{ati. Veliko krajev je bolj kakor pevske poznalo kolednike – godce (spomnimo se Gasparijevih likovnih spominov nanje). Znano je, da so na svojih koledni{kih obhodih priromali celo do [vice, a so jim oblasti kmalu to prepovedale, ker so imeli svojih dovolj.

✍ zbral Jo`a Er`en (iz uvoda k pesmarici »Kolednice iz Krope in Kamne Gorice«)

Adventni ve~er za pe~jo

Prazne jaslice E la in Lojzka sta sedli za mizo. Pravzaprav samo k vogalu, s katerga je Ela odgrnila prt in napravila prostor za skodelici. Samo toliko, da ne odneseta spanca, le kavo spijeta, potem pa hitro po delu. “Kaj si res tako pridna, da `e pe~e{ potico?” Lojzki ni u{lo, da je v kuhinji vse nared za peko. Orehi namleti, rozini preliti z di{e~im rumom, na robu {tedilnika se je v kozici topilo maslo in zraven je v debeli porcelanasti skledi po~ivalo testo, pregrnjeno s sprano pohlebnico.

“Ve{, prazniki me ne bodo ve~ dobili nepripravljene kot v~asih dolga leta zapored. Ko sem na sveti ve~er pekla, pospravljala in {e jaslice je bilo treba narediti. Mo` je sicer nasadil dreve{~ek in otroka sta ga po {oli okrasila, kaj ve~ pa mi zlepa niso pomagali. Potem sem pa {e zadnji hip pred ve~erjo morala pospraviti {e za njimi – in ~e sem zve~er {e zdr`ala na nogah, da smo pokadili in zapeli ob jaslicah, do polno~nice ni {lo. In to leto za letom, skoraj vedno me je prej zmoglo, morala sem spat!” “O, vem, kako …” odvrne Lojzka. Saj je pri njih doma

podobno. Zdaj, ko vsaj v {oli na sveti ve~er ni pouka, ji pomagajo pri dreve{~ku in jaslicah vsi trije. Neà in Lucija v~asih tudi è pri kuhi, peke pa jima {e ne more zaupati. Jakob, najmlaj{i, se ves dan ukvarja z jaslicami in ~e mu sestri pomagata, okrasé tudi smre~ico. Ampak {e vedno je dela ~ez glavo, saj jo po~aka kar vse pospravljanje. In za Jakobom in njegovimi jaslicami, ki jih postavi na nizki omari v kotu dnevne sobe, je nastlana vsa pot od kleti in podstre{ja, po stopni{~u in skozi kuhinjo. Na moà ne more ra~unati – è iz slu`be pride malo prazni~en in potem

{e popoldne spije kak{no pivo, vmes pa {e kdaj zavije v klet. … V~asih ga pogre{ijo {e pred sve~ano ve~erjo, zgodaj gre v cerkev, a {e prej v gostilno. Navadno le najdejo toliko ~asa, da z otroki zavijejo k boì~nici, potem pa zapojo ob jaslicah – nato pa otroci spat, sama pa ~aka Toneja, v~asih je dolg in bridek sveti ve~er, kljub utrujenosti kar no~e biti blagodejnega spanca. Ela se spet oglasi: “Zdaj se è nekaj let na praznike pripravim è v adventu. Pa ne mislim le na adventni ven~ek in na to, da {e med tednom kdaj zavijem k delavni{ki ma{i. Saj tisto tudi,

nedeljo mo` postavi podlago iz desk, prinese kamne in mah, lubje in nekaj borov~evih vej. Potem v enem dnevu postavim mah, skale, grmovje in {talico, pa {e ovce in pastirje, v {talico pa osli~ka, kravico, Jo`efa in Marijo, samo Jezu{~ek po~aka. Njega vedno polo`imo v jasli {ele na sveti ve~er po kropljenju, ko se zberemo okrog jaslic in zapojemo. Daj no, Lojzka, to pa res ni prehitevanje praznikov kot po trgovinah!”

[KRLATICA Janez Peter Bohinc, 3. razred {. l. 2011/2012

Zjutraj se zgodaj megla privle~e, sence tema~ne na gore nam me~e. Ko se sonce z obzorja zbudi, nam meglo z gora prepodi.

“Ne vem, meni se le zdi …” za~ne Lojzka in odneha ter zamahne z roko. “Ve{, Ela, sre~o ima{, da ti pomaga, da ti pomagajo … Glej, kako sva se to zasedeli, grem, mudi se mi `e!” In se do praznikov nista ve~ obiskali.

ampak tudi opravila si malo razdeliva, tisto delo, ki je pri hi{i vedno, da je potem praznik res praznik. Spe~em {e pred ~etrto nedeljo, pa gredo potice potem v skrinjo, ~e ne bi zdràle. Franc ima {e nekaj dni dopusta – zdaj, ko je starej{i in v slu`bi kup mlaj{ih sodelavcev, ga lahko vzame kak{en dan pred Boì~em. Vsaj nekaj pospravljanja po hi{i in okrog nje pade njemu na ramena. Tudi smre~ico pripravi dan, dva pred svetim ve~erom, tako da jo zadnji dan skupaj okrasiva, po kosilu pa sedeva v kot k jaslicam, kaj prebereva ali pa samo obujava spomine. Koliko Boì~ev je za nama, kaj vse lepega nam je bilo dano doìveti. Ve{, zdaj {e bolj kot na praznik ~akava, da na sveti ve~er prideta otroka z druìnama, da potem skupaj pokropimo in pokadimo in po ve~erji zapojemo ob jaslicah. Vnukov je è pet, vsako leto kak{en, res so son~ki. Vsako leto vedo kaj novega, komaj jih ~akava. V~asih se mi zdi, da jih Franc {e bolj kot jaz, ~eprav zlepa ne re~e nobene. Mislim, da tako lepih praznikov {e v mladosti nisva imela, kot so

zdaj v zadnjih letih. In da ja ne bi zamudila ~esa, kar bodo letos pogruntali, mora biti è vse nared in zagotovo ne zadnji hip. Tudi ti pride{ v na{a leta pa bo{ videla, da se z leti ne da ve~ toliko opraviti v enem dnevu, kot smo lahko v~asih.” “è morda, soseda. Ampak pri vas imate {e vedno tako lepe jaslice kot nekdaj, kar ves kot dnevne sobe zapolnijo. Kako le uspeta, saj vama mora postavljanje vzeti cel dan!” “O, {e ve~ kot samo en dan. Ampak postaviva jih è v tretjem tednu adventa.” “To pa ne gre, soseda! Pri na{i hi{i smo jih vedno postavljali na sveti ve~er in kar jaz poznam pri sorodstvu in po vasi, je povsod tako. @e tako so zdaj trgovine naredile iz Boì~a ves december boì~no – novoletne nakupe, ne morete {e jaslic postavljati è sredi adventa, na sveti ve~er mora biti!” “Saj ni sredi adventa,” odvrne Ela. Tik pred ~etrto adventno

A tudi Eli se je tisto leto zazdelo, da morda vseeno ni tako, kot je zatrjevala prijateljici. Seveda, praznike je pri~akala pripravljena kot vedno. Tudi se ni kaj zapletlo na sveti ve~er, ~eprav je sin malo zamujal. Cesta je bila slaba in videli so hudo nesre~o, pa so potem {e malo bolj previdno peljali. Otroci so bili kmalu zaspani in iz kuhinje jih je mimo jaslic pot peljala naravnost v postelje.

Takrat se prikaè gorska kraljica, gora vseh lepotica, oran`no se sveti, ne neha goreti. A zakaj ta gora zlatí? Zato, ker na vrhu kri` stoji in Jezusovo srce tam àri. Planinec, ki tja gor pride, ko veliko oran`no sonce vzide, se mu prikaè raj, lep{i kot v dolini mesec maj; velike {pice

Na Boì~ so bili po ma{i {e skupaj okrog dreve{~ka, otroci so dobili darila in dedku ter babici povedali skoraj vse, kar se jim je dogodilo v zadnji polovici leta, vzdu{je je bilo prazni~no in ìvàv prisr~en. Zve~er so se kmalu poslovili, Ela jih je pokriàla in potiho zmolila o~ena{ za sre~no pot. Za novo leto, po drugem svetem ve~eru, je potem pri{la vo{~it {e Elina `lahta z Dolenjskega. K ma{i na Brezje, kot se spodobi, potem pa {e na Bled, pogledat labode in na kremne rezine. Nazaj grede so se oglasili z darili. S seboj so imeli tudi najmlaj{ega, triletnega vnuka Luka. Ko so mu pokazali jaslice, ponos hi{e, je odprtih ust ostrmel in kar nekaj ~asa je minilo, da si je upal poboàti in koj nato {e

gorá kraljice vsak dan imajo druge barve {pice. Ta gora, ki je vseh gorá kraljica, ta gora, ki je gorska lepotica, je zlata {krlatica.

popestovati najbli`jo ov~ko. Pa {e nekaj ~asa, da se mu je razvezal jezi~ek. In potem je, ob robu ~udovitih Elinih jaslic stojé, pestujo~ tisto najmanj plaho in najbolj trpe`no ov~ko, z zvonkim glaskom pobaral: “Mamica, kako pa da v tetinih jaslicah ni Jezu{~ka?” ✍ Janez Resman

OKANOVA RIBOGOJNICA MO[NJE Marija Cvenkel, GSM: 031/579 905

❄

❄ ❄

❄ Vesele praznike ❄ in sre~no novo leto! ❄❄ ❄❄

OPTIKA MESEC ❄ O^ESNA AMBULANTA

❄

Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63 www.optika-mesec.com

NOVO:

❄

Vesel bo`i~ in sre~no novo leto!

Nudimo vam sve`e in dimljene postrvi. Blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no 2013!

Sprejemamo naro~ila za sve`e in suhe ikebane, `alne ikebane, {opke, poro~ne {opke in aran`maje ter aran`maje daril.

Tel. 040/551 828

Prijetne bo`i~ne praznike, v novem letu pa obilo zdravja, medsebojnega razumevanja in optimizma OB^INA KRANJSKA GORA

Vam `eli `upan Ob~ine Kranjska Gora Jure @erjav

Arhiv STO

Vsem `elimo obilo miru in sre~e za bo`i~ ter uspe{no novo leto 2013! Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Bohinj

Jo`e Cvetek, predsednik

Sre~no, zdravo, uspe{no in zadovoljno leto 2013!

❄ ❄❄

@upan Janez Fajfar s sodelavkami in sodelavci ter Ob~inski svet in Nadzorni odbor ❄ Ob~ine Bled Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

❄❄ ❄ ❄

UGODNO - ZANESLJIVO - BREZ ^AKANJA

LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

Bralcem se zahvaljujemo za zaupanje in `elimo blagoslovljen bo`i~ ter veliko nasmehov v letu 2013!

Lepe bo`i~ne praznike ter vse najlep{e v prihajajo~em letu!

Oltar podru`ni~ne cerkve sv. Ĺ tefana na Blejski Dobravi. Na god sv. Ĺ tefana, 26. decembra, je na Blejski Dobravi `egen konj.

Blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no novo leto! Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Jesenice

OB^INA RADOVLJICA

Z èljo, da bi doìveli veliko prijetnih prazni~nih trenutkov z va{imi bli`njimi, vam v imenu Ob~ine Radovljica vo{~im vesel boì~ in sre~no novo leto 2013! Ciril Globo~nik @UPAN