Issuu

Skrinja

Brezpla~en izvod

Glasilo radovljiske dekanije V

December 2010

Letnik 8

Stevilka 2

Bo`i~

Adam, kje si? (prim. 1 Mz 3, 9) tem vpra{anjem Bog nagovarja ~loveka, ki je izgubil posve~ujo~o milost zaradi greha, se skril in za~el beàti. Adam se je skril za zastore zgodovine, ki je kovala oro`je, zbijala kriè, polnila brezna z nedol`nimi, netila vojne… Bog pa ni nehal povpra{evati: »Kje si?« (prim. 1 Mz 3, 9) Na toliko na~inov je Adam beàl in se skrival, brisal in ~rtal besedo Bog, jo ruval iz svoje vesti in jo nadome{~al z neìvimi maliki.

V boì~ni no~i, v mrazu in temi betlehemskih poljan je Bog ~loveka ujel. V lastnem sinu Jezusu Kristusu, spo~etem od Svetega Duha in rojenem iz Device Marije je zgrabil ~love{ko naravo, jo ponesel na les krià ter odre{il. Sveta no~, blaèna no~, no~, v kateri se Bog in ~lovek po dolgih vekih objameta in poljubita, z njima se v tej no~i stikata nebesa in zemlja, angeli pa oznanjajo mir. V tej no~i Bog Otrok ~ute~e in ne`no sega v roko vsakemu izmed nas in blago vabi k hoji za njim. V boì~ni no~i Bog lega v revne jasli. V bornem leì{~u, ki ga je pripravila skopa zemlja, se spusti v na{e ìvljenje, zato ker smo najprej ubogi in da bi lahko legli v varno naro~je Bo`jega usmiljenja ter se iz Bo`jega srca nauìli tistih misli, besed in dejanj, s katerimi bi v ob~estvu Cerkve odgovarjali: »Tukaj sem, pridi in mi pomagaj.« Adam, ~lovek, bo{ spet zbeàl stran od lu~i, ki razsvetljuje boì~no no~? Bo{ spet kar naprej trmasto du{il glas vesti, taval po svojem prav in pobiral ter skrbel le za zlati prah, da vsaj za hip pozabi{ na svojo rev{~ino? Dragi bratje in sestre v Kristusu, ob prazniku Gospodovega rojstva Vam vo{~im Bo`je bliìne in miru, ki ga prina{a ìvi u~love~eni Bog. Ob jaslicah v

Cerkev sv. Martina na Bledu. Va{em domu sku{ajte zbrati svoje najbli`je, tam se zahvalite Bogu za `ivljenje, za milost vere, za dom… V molitvi se spomnite svojih star{ev, bratov, sester, otrok, prijateljev, duhovnikov, znancev. Ne pozabite niti na neverujo~e in tiste, ki so

Foto Mirko Vovk se od Boga in Cerkve oddaljili. Naj ognji{~e Va{ega doma v novem letu napolnjuje milost razumevanja, zvestobe in {e tesnej{e povezanosti s Kristusom in njegovo Cerkvijo. ✍ Janez Ferkolj, `upnik na Bledu

Bo`je bli`ine v prihajajo~em letu

Zasip pri Bledu: Prazni~no vo{~ilo Spomnimo se otro{tva, zadnjega dolgega in vro~ega {olskega dneva pred za~etkom poletnih po~itnic. Spomnimo se pri~akovanja in vznemirjenja, ki smo ga ob~utili – olaj{anja, razbremenitve, prihoda iz zaprtega, temnega razreda ven na sonce. Vsak dan je bil poln mo`nosti in prilo`nosti. Tudi sveti ve~er lahko pri~akujemo z enakim vznemirjenjem, le da s tihim spo{tovanjem. To je dan pri~akovanja, upanja in premi{ljevanja. Dan, ko pustimo, kar delamo, in poskusimo ~imve~ ~asa posvetiti premi{ljevanju o lu~i in upanju, ki je pri{lo na svet z Jezusovim rojstvom. Jezus nam je prinesel odre{enje. Pri{el je, da bi nas osvobodil greha in nas pripeljal nazaj v O~etov objem; da bi nam prinesel zveli~anje, ki dale~ presega odpu{~anje grehov. Kako ~udovito je to! Pri{el je, da bi nam prinesel lu~ v temo: upanje novega `ivljenja na zemlji in obljubo nebes po izteku na{ih dni. Jezusovo rojstvo je napovedala zvezda, ki je bila tako svetla, da so ji modri mo`je sledili na tiso~e kilometrov, dokler ga niso na{li. Ta lu~ sveti na nas tudi danes.

Dragi prijatelji! Smo v prazni~nem ~asu, ko si izrekamo plemenita vo{~ila, napi{emo nadpovpre~no veliko vo{~ilnic, si preko interneta izmenjujemo dobre èlje, preko mobilnikov pa prijateljem po{ljemo kratka sporo~ila z dobrimi èljami. Toliko lepih misli se poraja prav v boì~no-novoletnem ~asu. In prav je tako, ~e se zavedamo, da moramo za vsemi èljami in dobrimi mislimi stati najprej sami; prav od na{ih hotenj in iskrenih namenov je odvisno vse, po ~emer hrepenimo. Da bi od lepih besed pri{li k uresni~ljivim dejanjem, je potrebno, da v izre~ene ~estitke tudi verjamemo. Moli in delaj, pravi redovni{ko pravilo svetega Benedikta. Ne samo besede, ampak tudi dejanja, ne samo èlje, ampak tudi delo za dosego plemenitih èlja, ne samo jaz, ampak tudi Bo`jega blagoslova prosimo za nas in na{e prijatelje. »Sre~nega pa zdravega« si ponavadi vo{~imo. Zdravje je velika dobrina in brez nje je te`je ìveti. [e ve~jo vrednost kot zdravje, ki ga privo{~imo bli`njemu, pa so Bo`ja bliìna, Bo`ji blagoslov in navzo~nost Boga v na{em ìvljenju. ê bo Bog sredi med nami, potem nam bodo vse ostale stvari samoumevno navrène z zvrhano, potla~eno mero. ê Boga med nami ne bo, potem bomo la`je prenesli tudi kak{en primanjkljaj v na{em ìvljenju. Boga med nami Vam èlim, dragi ljudje dobre volje! Naj bo leto, ki ga za~enjamo, resni~no blagoslovljeno, da bomo dobro popisali vseh 365 belih listov, ki nam jih ponuja Bog v svoji neizmerni dobroti. In ~e se na kak{nem listu morda zmotimo, ni~ hudega. Bog ima brisalec, samo do njega stopimo k zakramentu svete spovedi in nov za~etek je zopet tu. Blagoslova v letu 2011 vam èli

✍ Andrej Ojstre`, `upnik na Jesenicah

Zveli~anje je povezano z zmago ìvljenja nad smrtjo. To je polno ìvljenje ne le pritlehen obstoj, v katerem bi se plazili med ru{evinami strahu in krivde. Zaznamovano je s svobodo pred sovra`niki, kot so zagrenjenost, zamerljivost in pretekle rane. V njem ni samoljubja in sebi~nosti. Vse to nam je na voljo, ker je Bog v svojem usmiljenju posvetil na nas. To je lu~ Kristusa, ki se je rodil na boì~ni dan. V Jezusu – celo kot detecu, ki spi v jaslih – ìvi vsa polnost Boga. Pri{el je, da bi imeli ìvljenje in »ga imeli v obilju« (Jn 10,10). Danes se umirimo in premi{ljujmo o tem. Jezus je pri{el, da bi nam prinesel bo`je ìvljenje. Jutri je boì~. Tema bo pre{la. Prosimo Boga, naj posveti na nas, da se bomo lahko veselili z vsemi angeli in svetniki. Zakaj se je Bog sploh u~love~il? Zakaj je Jezus postal dojen~ek in prestajal rast v moà – v nekoga, ki nam je bil podoben v vsem razen v grehu? Evangelist Janez nam pripoveduje, da je Jezus pri{el na svet, da bi vsi, ki verujejo vanj, postali ni~ manj kot bo`ji otroci (prim. Jn 1,12). Morali smo verovati, vendar bi lahko verovali le, ~e bi postal eden od nas in bi nas re{il greha, ki je oviral na{o vero. Ko bomo praznovali boì~, se zavedajmo, da je Jezus èli, da bi njegovo veli~astvo doìveli tako globoko kot Janez. @eli se dotakniti na{ega srca in nam prenoviti um. Dati nam ho~e mo~ nad grehom in nas preèti s svojo milostjo. Iz nas èli narediti novo stvaritev. Vsem vam, faranom ùpnije Zasip in na Blejski Dobravi ter bralcem Skrinje, èlim blagoslovljene boì~ne praznike in vse dobro v letu 2011! ✍ Va{ ùpnik France Oraèm s sodelavci V ~etrtek, 24. 12., na »sveti ve~er« bo POLNO^NICA v ùpnijski cerkvi in na Blejski Dobravi to~no ob polno~i. OTRO[KA polno~nica v Zasipu bo v petek, 24. 12., ob 18.00. Sveti ma{i za BO@I^, 25. 12., bosta ob 8.00 v Zasipu in ob 10.00 na Blejski Dobravi. Na [TEFANOVO, 26. 12., bo na Blejski Dobravi ob 10.00 slovesna sveta ma{a za domovino z blagoslovom vode in soli ter konj po ma{i.

Ob~asnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Linhartov trg 30, 4240 Radovljica. Izid: 23. 12. 2010. Odgovorni urednik: Andrej @upan, ùpnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Joè Erèn, Silva Fr~ej, Marsel Gomboc, Peter Kolman, Marija Mencinger ûden, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar. Lektoriranje: Nikolaj Rupel. Izvedba: SPECOM d.o.o.. Trènje oglasnega prostora: 040/202 384. Po{iljanje prispevkov: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, E-naslov: specom@specom.si.

Prazni~ni utrip v na{ih ùpnijah Boì~na koncerta na Dovjem in na Bledu DOVJE - V ~asu boì~no-novoletnih praznikov bo kot vselej zelo »delavna« vokalno-instrumentalna skupina TRIGLAVSKI ZVONOVI. [e vedno, razen poleti, izmeni~no pojejo v obeh cerkvah, na Dovjem in v Mojstrani in se pripravljajo na boì~nico in polno~no ma{o ter boì~. V cerkvi na Dovjem v ponedeljek, 27. decembra ob 18.30, oz. takoj po zaklju~ku svete ma{e, pripravljajo nov program boì~nonovoletnih pesmi pod vodstvom nove zborovodkinje Metke Magdi~ z Brezij, ki je po trinajstih letih zamenjala dosedanjo Leono Gomboc. Koncert bodo popestrili gostujo~i pevci Mo{kega pevskega zbora Triglav iz Lesc. Naslednji dan, v torek, 28. decembra bosta zbora koncert ponovila {e v cerkvi sv. Martina na Bledu. V za~etku januarja se bodo ponovno odpravili na koledovanje po doma~ih vaseh, ki so ga pred tremi leti prvi~ izpeljali kot skupina in na ta na~in vo{~ili dobro novo leto po ve~ kot 50 letih... S pesmijo bodo najprej vo{~ili v Radovni, {li skozi Mojstrano, se ustavili na Belci, nato pred Katro na Dovjem in pot sklenili pri Vogu v Kamn'ah. Na novo si lahko ogledate tudi spletno domeno www.zupnijadovje.si, ki je zaenkrat {e v poizkusni objavi, za njeno vsebino in obliko pa so se potrudili Uro{ Kopavnik, g. ùpnik Franc Juvan, ~lani @PS in Klemen Zalar.

Pediatri~ni kliniki v Ljubljani. 32 let je ìvela z njimi, pono~i in podnevi, petke in svetke, ne{tetokrat nadome{~ala sestre, ki so imele probleme doma ali pa praznovale kak{ne obletnice. V re{ilnem avtomobilu je spremljala nedono{en~ke in bolne novorojence iz vseh krajev Slovenije. Borila se je za njihova ìvljenja in bila s tistimi, ki so umirali. Koliko mladih ljudi, ki jim je pomagala preìveti, hodi danes zdravih po Sloveniji in kolikim vernim star{em, ki so jim njihovi oboleli otroci umrli na tem oddelku, je bilo la`je pri srcu, ker so vedeli, da je poskrbela za njihov krst. Danes sestra Franja ìvi v samostanu {olskih sester v Radovljici. Vidite jo lahko ob nedeljah pri ma{i, ko deli sv. obhajilo ali pa sre~ate v mestu, ko se sprehaja s kak{nim mal~kom. Ko jo boste sre~ali, se spomnite, da je ona ena tistih skromnih, po`rtvovalnih dobrih ljudi, zaradi katerih je na{e ìvljenje sre~nej{e in lep{e. Ob 60-letnici, ki jo te dni praznuje, ji iskreno ~estitamo in se ji v imenu vseh, ki jim je pomagala v ìvljenju, zahvaljujemo. ✍ Avgust Mencinger

Na poti posve~enja

Jeseni se je za~ela tudi sanacija kapelice pri `upni{~u, z deli pa bodo nadaljevali spomladi.

✍ Marsel Gomboc

Adventni ve~eri za vsakogar KORO[KA BELA – Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela je tudi letos pripravilo pester spored vseh {tirih adventnih ve~erov v doma~em Kulturnem hramu. Prvi advetni ve~er je zaznamovala gledali{ka pridiga »Jona besni prerok« Gregorja û{ina. Na drugi adventni ve~er so pripravili predavanje Bogdana @orà »Kako vzgajati danes?«, na tretji adventni ve~er pa so pripravili razstavo jaslic iz razli~nih krajev in razli~nih upodobitev doma~ina Martina No~a. Zadnji, ~etrti adventni ve~er so pripravili 19. decembra in ga pevsko obarvali. Pripravili so koncert vokalne skupine Pushluschtae, skupine osmih fantov, zbranih iz ve~ krajev Slovenije, center njihovega delovanja pa je Ljubljana, kjer preìvljajo {tudentska leta. Na dan prvega adventnega ve~era pa so v prostorih Kulturnega hrama odprli tudi razstavo Andreja Marklja »Med od ~ebele do potro{nika«. ✍ Andrej Palov{nik

Sestra Franja - 32 let med nedono{en~ki RADOVLJICA - So ljudje, ki vedo veliko povedati o sebi, o tem, kaj vse so v ìvljenju naredili, se znajo pokazati in pohvaliti in v~asih tudi okrasiti s tujim perjem. Med nami pa ìvijo tudi tihi, skromni sopotniki, ki nikoli ne pripovedujejo o sebi, se ne hvalijo s svojimi zaslugami, pa vendar so veliko dobrega storili v ìvljenju. Ena teh je {olska sestra Franja – Katica Globlek (na sliki). Kar 32 let je »zdràla« na Oddelku za intenzivno nego nedono{en~kov in bolnih novorojencev na

ZGORNJE GORJE - Ob diakonskem posve~enju Ga{perja Ko~ana (na sliki desno) smo `upljani @upnije Gorje od 8. do 11. oktobra poromali v Rim. Zbralo se nas je za dva avtobusa. Med nami je bilo tudi nekaj Koro{cev, Ga{perjevi sorodniki, znanci in prijatelji. Na poti smo se ustavili v Assisiju, mestu sv. Fran~i{ka in sv. Klare.V baziliki sv. Fran~i{ka smo imeli sv. ma{o. Potovali smo naprej proti Rimu,ve~nemu mestu, ki te resni~no prevzame. To je mesto cesarjev, umetnosti, ne{tetih galerij, mesto vere in cerkva pa muzejev in trgov z vodometi ter veli~astnih spomenikov, ki segajo do zlate cesarske dobe. V soboto smo se odpeljali najprej na ogled katakomb sv. Kalista. Po ogledu katakomb smo se odpeljali k sv. ma{i v starodavno cerkev sv. Prasede, ki je okra{ena z bogatimi mozaiki. Sledil je ogled bazilike Marije Sne`ne.

Po ogledu starega Rima, Fontane di Trevi ter Foruma Romanum smo se odpeljali k baziliki sv. Pavla izven obzidja, ki je ena od velikih {tirih bazilik Rima. Pavlova bazilika je mogo~na ima bogato notranjost. Molili smo na Pavlovem grobu. V nedeljo je bil dan diakonskega (Ga{per Ko~an in {e en kandidat) in ma{ni{kega posve~enja (6 kandidatov) v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. Obred posvetitve je potekal v nem{kem jeziku in v latin{~ini. Slovenci smo po protokolu med slovesno ma{o zapeli pesem »O Srce Bo`je, sli{im tvoj glas…,« in {e zahvalno pesem »Hvaljen troedini Bog«. Vsi, ki so bili posve~eni, se z veliko hvale`nostjo obra~ajo najprej na na{ega Gospoda Jezusa Kristusa, od katerega izhaja vsaka poklicanost. V zavedanju, da je On z njimi do konca sveta, vstopajo v Njegovo slu`bo in Njegovo posebno nasledstvo. Sledil je {e ogled Rima, Vatikana ter ogled trga in bazilike sv. Petra. V lepem vremenu smo se povzpeli na kupolo, od koder je lep razgled na Rim.

zavzetemu sluènju potrebnim je udeleènce mo~no nagovoril g. Tone Kompare, ùpnik v Trnovem in direktor {kofijske Karitas Ljubljana. V vseh ostaja zavest, da se u~inkovitost na{ih Karitas ne meri predvsem po koli~ini opravljenih dejavnosti, ampak predvsem po globini kr{~anskega nagiba, ki nas pri delu vodi. Marijinemu domu dajejo ìvahnost tudi najmlaj{i otroci od 3 do 6 let, ki se vsak drugi in ~etrti ~etrtek zberejo na Svetopisemskih uricah. Nazadnje smo se dobili 9. decembra, ko smo spoznavali liturgi~ne barve. Skupaj smo se odpravili v zakristijo, radovedno gledali v omare, spoznavali barve ma{nih pla{~ev, {tol in oltarnih prtov … in spoznavali … Ko ~akamo praznik Jezusovega rojstva in hrepenimo po njem, nas Bo`ja Beseda spodbuja, da bi postajali vedno bolj dobri. Duhovnik oble~e pla{~ vijoli~ne barve, ki je barva pri~akovanja. Ko pa bo nastopila polnost ~asov, ko bomo praznovali Jezusovo rojstvo, bo duhovnik oblekel zlato ali belo barvo pla{~a, ki je barva veselja in praznika. Vsi otroci ste vabljeni na naslednje sre~anje, ki bo 13. januarja 2011 ob 17. uri.

V ve~ernih urah nas je obiskal tudi novi diakon Ga{per. Zahvalil se je vsem, ki so ga vzgajali, izobraèvali, molili zanj in bili sedaj z njim na diakonskem posve~enju. [tevilni stiski rok ga navdajajo z veseljem in globoko hvale`nostjo. »Bog povrni vsem, star{em, bratu, sorodnikom in prijateljem ter faranom za njihovo podporo. Priporo~am se {e za naprej!« so bile prve Ga{perjeve zahvalne besede. Zapeli smo mu pesem po znani melodiji: »V Gorjah zvoni, da se turn maje, ko v Rimu polagajo nate roke...« V cerkvi sv. Krià iz Jeruzalema smo imeli v ponedeljek zahvalno sv. ma{o, pri kateri je sodeloval tudi diakon Ga{per, Zapel je Evangelij in imel prelepo pridigo. Sodelovalo je tudi nekaj slovenskih duhovnikov, ki slu`bujejo v Rimu. Ogledali smo si {e lateransko baziliko sv. Janeza in krstilnico. Bilo je nepozabno doìvetje, ki bo za vedno ostalo v na{ih srcih, saj ni vsakemu dano, da gre na pot posve~enja. Zahvaljujemo se vsem organizatorjem, ki so res zelo dobro pripravili program, posebno Marjeti @umer, druìni Ko~an in na{i vodi~ki po Rimu in vsem, ki ste kakorkoli pomagali.

✍ Silva Fr~ej, foto: Jure Ko~an

Marijin dom na Bledu sprejme vsakogar BLED - Dom duhovnih vaj, ki ga vodimo sestre H~ere Marije Pomo~nice na Bledu, nosi ime »Marijin dom«. Dom je za vsakega izmed nas najpomembnej{i kraj, tja se vra~amo vsak dan. Tega sta se zelo mo~no zavedala tudi na{a ustanovitelja sv. Janez Bosko in sv. Marija Mazzarello. Don Bosko je postavil »dom, ki sprejema vsakogar«, kot enega izmed {tirih temeljnih stebrov salezijanskih ustanov in dejavnosti. Marija Mazzarello pa je skupaj s prvimi sestrami sprejela v njihov skupni dom tudi dekleta. Oba pa sta bila prepri~ana, da se Marija »sprehaja« po njihovih hi{ah. S tem sta zaznamovala tudi na{e poslanstvo danes; kot onadva tudi me ~utimo, da je Marija dejavno navzo~a na Bledu in nas vabi, da z veseljem sprejmemo v na{ dom vse, {e posebej pa mlade, s katerimi smo se è in se {e bomo sre~ale. Tako smo v tem {olskem letu medse sprejele è mnoge skupine, za mnoge pa vrata ostajajo {e odprta. Sodelavci ùpnijskih Karitas radovlji{ke dekanije so od 5. do 6. novembra v Marijinem domu doìveli duhovni vikend z naslovom »Nosite bremena drug drugemu«. V pogovoru, molitvi, ob filmu in delavnici so odkrivali in poglabljali duhovne temelje karitas – dejavne ljubezni. V dobrodelnosti, ki ima izvir v samem Bogu, so nam zgled svetniki, zlasti pa Marija, ki gre k teti Elizabeti v naglici, da bi ji pomagala. Marija ne postavlja v sredi{~e sebe, marve~ ustvarja prostor za Boga, v tem je tudi njena veli~ina. K poglobljenemu in

Duhovne vaje, 7.-9. razred V vikendu na tretjo adventno nedeljo pa so Marijin dom napolnili mladi iz 7. do 9. razreda. Kot u~enca, ki sta {la za Jezusom, smo spra{evali: »U~itelj, kje stanuje{?«. Jezusovo povabilo: »Pridi in poglej« je tudi nas spodbujal, da smo mu sledili. Pogledali smo v vse smeri sveta in videli, kjer stanuje; v kapeli, na oltarju, v jedilnici, v pomivalnici, v spovednici, v Marijini hi{i, na poseben na~in pa smo ga na{li v sobah bolnih in ostarelih sester, ki smo jih obiskali. Zelo pomenljiv trenutek duhovnih vaj je bila izro~itev Mariji. Marija nam èli biti blizu, èli nam pomagati s svojo pripro{njo in nas voditi k Jezusu. Jezus pa nas edini lahko naredi zares sre~ne tukaj na Zemlji in v ve~nosti. Njej je vsak izro~il svojo odlo~itev za srednjo {olo in za ìvljenjski stan. Duhovne vaje smo zaklju~ili s sveto ma{o, ki nas je spodbudila, da gremo, gledamo in ìvimo z Jezusom v vsakem trenutku vsakdanjega ìvljenja.

✍ s. Martina Golav{ek Sestre H~ere Marije Pomo~nice vabimo v Marijin dom na: • Silvestrovanje v slu`enju. Vabljeni mladi do 30. leta. Program se za~ne v petek, 31. decembra 2010, ob 10. uri in zaklju~i v soboto, 1. januarja 2011, ob 10.30 uri. • Predavanje za zakonce, star{e in mlade v soboto, 29. januarja 2011, z za~etkom ob 20. uri. Predavatelj bo mariborski nad{kof pomo~nik g. Marjan Turn{ek, ki nam bo spregovoril o vrednoti dru`ine. • 2. april 2011 bo dan odprtih vrat Marijinega doma. Vse ostale informacije: s. Martina Golav{ek, Partizanska cesta 6, Bled, tel: 031 443 771 - 04 574 10 75 ali md.bled@gmail.com

Kon~ana obnova `upnijske cerkve sv. Petra

[olske sestre na Brezjah BREZJE - Kraj z bo`jepotno cerkvijo, lepo naravo, brez ve~jega hrupa in prometa nas je zvabil, da smo tukaj. Skupnost {olskih sester na Brezjah je zaìvela v letu 1965 v skromni mali hi{i, ki so jo sestre kupile in jo polagoma obnavljale. Danes nas v skupnosti ìvi 23 sester v starosti od 49 do 94 let. Sedem sester je povsem onemoglih, v vsem odvisnih od pomo~i. Bogu hvala za na{e po`rtvovalne in strokovno usposobljene sestre, ki zanje velikodu{no skrbijo. Sestra predstojnica je tudi voditeljica gospodinjskih te~ajev, za kar je vedno ve~je zanimanje. Poleg gospodinjskih spretnosti mladim z veseljem in ljubeznijo posreduje tudi duhovne vrednote. Sestra katehistinja, ki pou~uje verouk v sosednji ùpniji, je velika duhovna obogatitev tega kraja. Sestre sodelujemo tudi pri pevskem zboru, nekatere so delivke svetega obhajila... Vsaka sestra, ne glede na to, kaj dela, se daruje za druge, je pri~evalka Jezusove navzo~nosti med nami in tako prispeva, da se oìvljajo vrednote v na{i domovini. Vsakdanja sveta ma{a, redna molitev in medsebojna pomo~ nas povezujejo in delajo na{e ìvljenje lepo in duhovno bogato. Na{e sestre, ki delujejo v raznih vzgojnih ustanovah, rade prihajajo k nam na kratek oddih in se pri Mariji Pomagaj priporo~ajo za uspeh svojega dela. ✍ s. Nikolina

RADOVLJICA - »Ob zaklju~ku obnove ùpnijske cerkve sv. Petra v Radovljici ~utimo ponos, hvale`nost, veselje in ob~udovanje.« To so besede radovlji{kega ùpnika g. Andreja @upana. Zahtevna je bila ta obnova, predvsem finan~no in ker je cerkev za{~itena kot dràvni spomenik, je bila obnova {e toliko dra`ja. Res smo lahko ponosni, predvsem pa hvale`ni; izvajalcem in {tevilnim dobrotnikom, med njimi je tudi veliko takih, ki sicer ne hodijo v cerkev, pa so za~utili, da je cerkev tudi njihova. Predvsem pa se moramo zahvaliti ùpnikoma g. Joètu Drolcu, ki je obnovo za~el, in sedanjemu ùpniku g. Andreju @upanu, ki je obnovo kon~al, kajti nosila sta najve~jo odgovornost za uspeh obnove. 17. oktobra je nad{kof dr. Anton Stres blagoslovil obnovljeno cerkev. Blagoslovil pa je tudi Kapelo sv. Edith Stein. V knjigo vtisov je ob tej prilo`nosti napisal: »Danes smo blagoslovili kapelo sv. Edih Stein. Izraàm posebno priznanje vsem, ki so pri{li na misel in jo tudi uresni~ili, da iz starega bunkerja naredijo kapelo v spomin ene najsvetlej{ih `rtev svetovne vojne, ki je postala svetnica in je svoje trpljenje in smrt zdruìla z odre{ilno smrtjo svojega davnega sonarodnjaka, samega bo`jega sina Jezusa Kristusa, na{ega gospoda.« dr. Anton Stres – ljubljanski nad{kof

✍ Avgust Mencinger

Blagoslov kapele sv. Edith Stein.

Poslanstvo Sester Fran~i{kank Marijinih misijonark LESCE - Sestre Fran~i{kanke Marijine misijonarke smo v Lescah od 1. avgusta 1988. Trenutno nas je pet in zveste na{i karizmi ìvimo v mednarodni skupnosti. @e od ustanovitve na{ega redovnega in misijonskega in{tituta v Indiji (1877) nam je zelo pomembno sobivanje sester iz razli~nih kultur, ras in navad. To skupno ìvljenje nas spominja in pri~uje, da smo vsi poklicani k ljubezni, ki ne pozna mej in ima za edino pomembno pravo ìvljenje po S. Teresa Cachot, prednica evangeljskih vrednotah. Duhovnost svetega Fran~i{ka Asi{kega, ki »te~e po na{ih ìlah«, nas spodbuja za sprejemanje drugih kot brate in sestre in jih gledati v njihovi dragocenosti in enkratnosti. V na{i skupnosti skrbimo za duhovno ìvljenje, ki se hrani z Bo`jo besedo in pogovorom z Gospodom. Velikokrat pri ma{i ali molitvi Bogu priporo~amo ljudi, ker so nam zelo blizu v njihovi stiski. ûtimo, da smo misijonarke v vsakem obdobju na{ega ìvljenja, zato obe starej{i sestri, ki nista pri mo~eh, da bi {li oznanjat evangelij, molita in se zanimata za vse, kar se dogaja v Sloveniji in po svetu. Ena od njiju prodaja svoje ro~ne izdelke, da bi tudi finan~no podpirala dela misijonarjev v Afriki. Druge sestre skrbimo za nego na{ih starej{ih sester in se tudi zavzemamo za pomo~ v ùpni{~u, za verouk, duhovne vaje za birmance in dekleta, spremljanje zapornikov in poletne tabore za otroke. Pripravljene smo ostati vedno v isti deèli kot iti tja, kjer potrebujejo na{o prisotnost in delovanje, ker je cel svet na{a domovina. Tako je {la, na primer, s. Mara pri svojih petinosemdesetih letih v Bosno. S. Maria je bila misijonarka v Avstraliji, [vici, Nem~iji in na Madàrskem, preden je pri{la v Slovenijo. Morda se spra{ujete, zakaj smo »Marijine«. Ne le zaradi ljubezni do Bo`je Matere, temve~ predvsem, ker nam veliko pomeni njen zgled ìvljenja v poni`nosti, razpolo`ljivosti in solidarnosti s potrebnimi in kriànimi vseh ~asov. ê vas zanima {e kaj drugega o nas, ste lepo vabljeni, da se oglasite v Lescah in se pogovorimo ob ~aju. Veliko pa si lahko preberete tudi na spletni strani www.fmm.si

Dr. Andrej Gollmayr, knez in nad{kof gori{ki (1797-1883), ilirski metropolit - 2. del Dr. Andrej Gollmayr je bil eden izmed najpomembnej{ih Radovlji~anov, ki je pustil neizbrisen pe~at v gori{ki nad{kofiji. Gorica kot metropolitanski sede` dobi pomembno vlogo znotraj Avstrije. Po sklenitvi konkordata z Apostolskim sedeèm se je za Cerkev v Avstriji pri~elo novo obdobje. Konkordat je {kofom olaj{al pastirsko in gospodarsko delovanje. Dr. Gollmayr je dobro poznal duh tistega ~asa in je znal izkoristi ugodne okoli{~ine za Cerkev. Delo na {kofijskem dvorcu v Gorici. Dr. Andrej Gollmayr je bil zelo dejaven na gospodarskem podro~ju. Nad{kofija je bila za ~asa njegovega {kofovanja ena bolje urejenih in oskrbovanih. Dobro se je zavedal dol`nosti, da mora hraniti in varovati cerkveno premoènje. Z ob~utkom je popravil staro nad{kofijsko poslopje s kapelo, prizidano je bilo nekaj novih prostorov. Prazno kapelo je primerno opremil brez posvetnega ki~a. Raz{iril in prezidal je {kofijsko pisarno. Postavil je tiskarno in litografijo. Uredil je vrt {kofijskega dvorca. V njem je napravil vodomet in rastlinjak. Na gri~ih je dal nasaditi vinsko trto, na ravnem delu pa je dal zasaditi razli~ne vrtnine in cvetlice. Tako je zdruìl prijetno s koristnim. Na vrtu je popravil stari kiosk, ki ga je dal zgraditi nad{kof Walland, ter dal zgraditi {vicarsko hi{ico. Okoli nje je dal posaditi divje kostanje in ciprese. Ker je bil po naravi bolj samotar, je potreben mir na{el v urejenem nad{kofijskem vrtu. Pastoralno podro~je. Nad{kof Gollmayr si je gore~e prizadeval za bolj{e delovanje ùpnij in duhovnij. Le-to je posku{al dose~i pri vsakoletnih kanoni~nih vizitacijah. Na vizitacijskih potovanjih je petkrat prehodil nad{kofijo, obiskal je vse cerkve, ùpni{~a in {e tako oddaljene podru`ni~ne cerkve visoko v gorah. Vse, kar je v materialnem in duhovnem pogledu opazil, je zapisal v dnevnik. Ustanovil je 10 novih ùpnij, 10 vikariatov in 20 duhovnij. Sezidati je dal 11 novih cerkva, popravil jih je 9 in posvetil 7. Temeljito je dal popraviti baziliko v Ogleju in jo tudi posvetil. Nadalje je dal sezidati 19 ùpni{~ ter hi{o za stolne vikarje v Gorici. Dejaven je bil tudi na karitativnem podro~ju. Prispeval je denar za dobrodelne zavode in bil velik zgled ostalim dobrotnikom. Prenovil je karitativno ustanovo grofa Thurna (Monte di Pietà) in le-to zdruìl s hranilnico. S tem je pomagal predvsem revnej{emu sloju prebivalstva, posebej ob boleznih in smrti v druìni, pri uvajanju mladih v primerne poklice in pri {olanju. Nad{kof Gollmayr je uvidel potrebo, da se ustanovi malo semeni{~e. Leta 1857 je v pastirskem pismu povabil vernike, naj se ogrejejo za postavitev malega semeni{~a in naj pri tem finan~no pomagajo. Verniki so povabilo dobro sprejeli in jeseni leta 1857 je è pri~elo delovati Knezonad{kofijsko semeni{~e, ki se je imenovalo po nad{kofu »Andreanum«. Prvih deset let je gostovalo pod tujo streho, kasneje pa vse do leta 1912 na nekdanjem trgu Piazza Cristo. Iz tega zavoda je iz{la velika ve~ina duhov{~ine in izobraènstva z Gor{kega.

✍ Klemen Bohinc

Ob~estveno ìvljenje v ùpniji SREDNJA VAS V BOHINJU - Prizadevanje za edinost faranov v @upniji Srednja vas v Bohinju se kaè tudi v tem, da nas gospod ùpnik povezuje v skupnih sre~anjih, romanjih ali izletih. V zimskem ~asu pripravi izlet samo za mo{ke. Letos smo obiskali in si ogledali {kofijsko gimnazijo sv. Stanislava v Ljubljani, Ko~evje, jamo Pod Krenom, Ko~evsko Reko in Ribnico. Spoznali smo zgodovino Ko~evskih Nemcev, ki so bili leta 1330 kot kaznjenci izgnani iz Nem~ije in so si na Ko~evskem uredili novo domovino, ohranili svojo kulturo in v miru ìveli s sosednjimi prebivalci, vse do leta 1918, ko je razpadla Avstrija in nastala Jugoslavija. Takrat so zgubili svoje manj{inske pravice. Re{itev so videli s prihodom Hitlerja v okviru Nem~ije. Ko~evje je okupirala Italija in ob

Izlet zakonskih parov v [vico. Spominski posnetek na Materhornu. veliki Hitlerjevi propagandi so se hoteli izseliti. Svoje domove in zemljo so prodajali in se naseljevali na Kr{ko Breì{kem polju, ki je bilo pod nem{ko okupacijo. Ob koncu vojne pa so se iz strahu pred komunisti razselili po vsem svetu. Ko~evska pokrajina je postala prazna in to so izkoristili komunisti zato, da so tam izvajali najve~je pokole in gradili svoja zakloni{~a in utrdbe. V Gotenici je 7000 m2 podzemnih prostorov. Poru{ili so 95 cerkva in 400 kapelic. Cerkve so ru{ili celo tako, da so jih imeli kot tar~e za raketiranje in bombardiranje. Komunisti so to po~enjali do leta 1957. Prebivalcem so ubili duha, vasi in tudi pokopali{~a zravnali z zemljo in pokrajino imeli za nadzorovano zaprto obmo~je in to do leta 1991. Kraje, ki smo jih obiskali so zaznamovani s strahotnim ~love{kim trpljenjem, ki ga je povzro~il komunisti~ni pohlep po oblasti za vsako ceno. Za jesen pa je skupaj s p. Petrom Lavrihom, pripravil izlet zakonskih parov v [vico z vlakom. Peljali smo se z Glacier expresom skozi prelaze in vrhove do 2.200 m nad morjem do Zermatta, ki leì pod Materhornom. Z zobato èleznico smo se peljali na Gornergrat in z gondolsko ì~nico na {tiritiso~ak Breithorn. Z vlakom smo nadaljevali do Interlakna, obiskali Jungfrau in poromali k ~rni Mariji v Einsiedeln. Vse to druènje ima smisel v tem, da spoznavamo nove kraje in njihovo zgodovino ter se tako duhovno bogatimo ter odkrivamo na{e skupne kr{~anske korenine. To je velik prispevek k edinosti v ùpniji. Hvale`ni smo g. ùpniku Ivanu Jagodicu, da zna povezovati skupno prijetno druènje s poglabljanjem verskega ìvljenja, iz katere ima korist vsa fara. S. F.

@ive jaslice v umetnih ledenih slapovih MOJSTRANA - Gledali{ko predstavo, ki jo uprizarjamo `e deveto leto zapored, si bo v soteski Mla~ca-Mojstrana mo~ ogledati od 25. do 28. decembra ter 1. in 2. januarja 2011 ob 16., 17. in 18. uri. Letos se bo na led postavilo 22 igralcev, doma~inov iz Mojstrane in Dovjega ter nekaj »gostov« iz Dom`al. Igralsko ekipo predstavljajo osnovno{olci, dijaki in {tudentje. Leto{nje obiskovalce bo v svoje ledeno kraljestvo sprejela prava sne`na kraljica. Ta bo obiskovalcem najprej predstavila svoje kraljestvo – svoje vrtove ledenih vrtnic, sne`no galerijo, rudnik kristalov, lepotni salon. V njene sobane boste obiskovalci lahko pokukali v soju bakel. Skupaj z njo se boste lahko usedli na njen ledeni prestol in boste vsaj za trenutek tudi vi postali gospodarji ledenih polarnih vetrov. Sre~anje s sne`no kraljico bo zagotovo ostalo v slikovitem spominu najmlaj{im obiskovalcem. Vhod na tribune je letos dodelan kot {e nikoli. Od hi{ic z vstopnicami bo pot obiskovalce popeljala na severni te~aj, kjer bodo v trepetajo~em soju bakel opazovali hladno domovanje njenega veli~anstva – sne`ne kraljice.

✍ [portno dru{tvo lednih plezalcev (predsednik dru{tva in stvaritelj slapov Pavel Skumavc, scenaristka mag. Nata{a Cotman, re`iserki Elizabeta Skumavc in mag. Nata{a Cotman)

@upnija Bled (`upnik Janez Ferkolj)

@upnijska cerkev sv. Martina

Oto{ka cerkev Marije, slovenskih src kraljice

BLED - Po mnenju zgodovinarja in ùpnika na Bledu Franca Gornika so briksen{ki {kofje leta 1004 na tem mestu è na{li postavljeno sveti{~e oz. kapelo. Prvi~ je cerkev sv. Martina pod trdnjavo (gradom) Bled omenjena v pogodbi 1345. Predhodnico sedanje cerkve, ki je imela tlak pod povr{ino, so podrli leta 1903. Za novo cerkev so sprejeli na~rte profesorja Schmidta, ki jih je posebno glede notranje opreme spremenil sarajevski arhitekt Vanca{. [kof Jegli~ jo je posvetil 27 avgusta 1905. Cerkev ima {tiri oltarje. Glavni je posve~en sv. Martinu, ki je upodobljen v srednjem oknu v prezbiteriju. V prvih stranskih odprtinah oltarja sta kipa kerubinov, v obeh skrajnih pa apostolov sv. Cirila in Metoda. V severni kapeli je oltar presvetega Srca Jezusovega. Poleg njegovega kipa sta {e kipa Marije in sv. Joèfa. Vsi kipi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Oltar v ju`ni kapeli je posve~en ro`novenski Materi Bo`ji. Levo od njenega kipa z detetom Jezusom v naro~ju je sv. Anton Pu{~avnik, desno pa sv. Bla`. Vsi so iz Vurnikove delavnice. Cerkev ima 15 visokih, gotsko zaostrenih in poslikanih oken. Nad glavnimi vrati je skulptura s. Martina Franca Bernkerja. Tako je cerkev s to reliefno skulpturo ter fresko in oknom v

O nastanku Blejskega jezera govori ve~ legend, sicer pa je jezero ledeni{kega izvora. Otok je bil nedvomno naseljen v 7. stoletju pred Kristusom, nekatere najdbe pa dopu{~ajo mo`nost poselitve è v mlaj{i kameni dobi. V 8. in 9. stoletju po Kristusu je stalo na otoku manj{e sveti{~e, posve~eno sprva Marijinemu rojstvu. Leseno kapelo so najbr` kmalu pozidali v manj{o cerkvico, ki se v pisanih virih prvi~ omenja leta 1185. Pove~ali so jo briksen{ki {kofi, ki so leta 1004 posest dobili v dar od cesarja Henrika II. Leta 1688 je cerkev pre{la pod ljubljansko {kofijo. V tem ~asu so sveti{~e ve~krat prezidali. Poprej romanske oblikovne zna~ilnosti je sredi 15. stol. zamenjala gotika z za{iljenimi okenskimi odprtinami in tristrano sklenjenim, verjetno zvezdasto obokanim oltarnim prostorom, ki so ga poslikali s svetopisemskimi prizori. Po potresu leta 1511 so cerkev ponovno popravili. Sedanja baro~na stavba je bila sezidana leta 1698 ob uporabi starej{ega zidovja. Zvon èlja, ki visi v stolpi~u vrh ladijske strehe, je bil odlit 1534, po legendi dar mlade vdove v spomin na moà. Kdor z njim pozvoni in tako po~asti blaèno Devico, se mu izpolni èlja, ki jo ima, ko pozvanja. Otok je najve~ posegov doìvel

@upnijska cerkev sv. Martina prezbiteriju idejno povezana v celoto. Poslikava notranjosti cerkve s freskami je bilo prvo ve~je naro~ilo, ki ga je dobil Slavko Pengov. S poslikavo je za~el leta 1932 v prezbiteriju, kon~al pa 1940 v kapelici Deteta Jezusa. Posebnost je poslikava molitve O~ena{a, zanimivost pa Lenin, upodobljen kot Juda I{karijot na freski zadnje ve~erje, ki je bila dokon~ana leta 1934.

Oto{ka cerkev Marije, slovenskih src kraljice

Foto: Mirko Vovk

Foto: Mirko Vovk Notranja dol`ina cerkve zna{a 37 m in 20 cm. Notranja {irina ladje je 17 m in 20 cm, s kapelicama pa 24 m. Vi{ina ladje je 13 m, zvonika s {tirimi zvonovi in nav~kom pa 57 m. Pred cerkvijo sta zdru`eni dve drobni deli velikih slovenskih arhitektov: Ple~nikovo vrtno znamenje s kipom Marije, ki simbolizira enotnost jugoslovanske kraljevine ter Fabianijeva ograja.

Podru`ni~na cerkev sv. Andreja na Re~ici

PREDSTAVLJAMO

Kratka zgodovina blejskih cerkva

Foto: Bojan Rauh

PREDSTAVLJAMO

prav v 17. stoletju. Leta 1655 znamenito ju`no stopni{~e, ki {teje skoraj sto stopnic. 1852, je bilo zgrajeno tudi kamnito stopni{~e, po katerem se spustimo do severne obale otoka, kjer je v kamnito bre`ino vkopana kapelica Lur{ke Matere bo`je Pod zvonikom je tudi baro~ni prostostoje~i kip Marije Magdalene in gotski svetilnik v bli`ini ju`nega vhoda v cerkev. Za »Bogomiline in ^rtomirove naslednike« na otoku je bilo tekom stoletij glede na vpliv {ir{ega in lokalnega dru`benega okolja razli~no poskrbljeno za duhovno in telesno oskrbo. Kljub nekaterim {e vedno nere{enim problemom pa se v zadnjih letih poleg turisti~nega, hvala Bogu, ponovno ve~a tudi duhovni utrip.

Podru`ni~na cerkev sv. Andreja na Re~ici Prvo cerkev na hrib~ku Turen~u na Re~ici je njega dni pozidalo blejsko gospostvo. Sedanja stoji na mestu, kjer je neko~ stala gotska cerkvena stavba. Od nje je ostal le zvonik. Leta 1563 jo je posvetil briksenski {kof, kardinal Kri{tof Modru{ki. V glavnem oltarju je kompozicija Kriànje sv. Andreja iz leta 1759. Stranska oltarja sta posve~ena sv. Katarini in sv. Ahacu s slikama iz l. 1791. Leta 1866 so cerkev podalj{ali tako, da so zdruìli cerkveno ladjo in lopo. Leta 1910 pa so zniàli teren okoli cerkve tako da je pod nivojem cerkvenega tlaka. To le-to so postavili v zvonik novo uro, ki jo je delno pla~al grim{ki gospodar baron Joèf Schwegelj. V cerkvi je tudi Krièv pot iz stare farne cerkve. Pod cerkev sv. Andreja spada tudi originalna Bregantova slika sv. Ane. Ko smo letos zaradi restavriranja sneli sliko sv. Katarine, so se na steni za njo pokazali ostanki fresk {e iz ~asa gotike. Po tradiciji so sv. ma{e na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru), na Andrejevo nedeljo oz. prvo adventno nedeljo, na god Marka 25. aprila s procesijo, na pro{nji teden in na god sv. Fran~i{ka Ksaverija. Dobro obiskane pa so tudi na novo vpeljane sv. ma{e ob petkih (razen v zimskem ~asu).

✍ Iz razli~nih virov zbral Franc Pintar

Dana{nji utrip blejske ùpnije BLED - Vsaka ùpnija mora ìveti s krajem, na{a pa zaradi turizma tudi s {ir{im okoljem. Tako se {e radi spominjamo aktivnega sodelovanja ùpnije pod vodstvom ùpnika dr. Janeza Ambroì~a pri slovesnostih evharisti~nega bogoslu`ja leta 2004 ob tiso~letnici prve omembe Bleda. Vodil ga je apostolski nuncij ob soma{evanju z mnogimi doma~imi in tujimi duhovniki ob petju zdruènih cerkvenih pevcev takratne blejske ùpnije. Druge pomembne slavnosti so se dogajale leta 2005, ko smo praznovali stoletnico posvetitve nove ùpnijske cerkve sv. Martina. V tem ~asu so se tudi zaklju~ila vsa obnovitvena dela znotraj in zunaj cerkve. Vse to lahko ob~udujemo in bodo {e ob~udovali doma~ini in turisti. Zelo prijeten spomin je ostal tudi na leto{nje praznovanje Martinove nedelje, ki je za dalj{i ~as zadràla vernike po ma{i na ùpnijskem dvori{~u (~e odmislimo globe ob~inskega redarja za parkiranje pred biv{im kinom). Vpetost ùpnije ne samo v doma~e, ampak tudi v {ir{e slovensko in (brez pretiravanja) svetovno okolje se najbolj kaè na Blejskem otoku, kjer stoji cerkev posve~ena Materi bo`ji. Ni turisti~nega prospekta Bleda brez otoka in zvona èlja, in kakor pravijo - v vsakem prostoru slovenskega dru{tva v tujini visi slika Bleda z otokom. Poleg poro~nih svetih ma{ sta od tradicionalnih in romarskih ma{ najbolj obiskana sveta ma{a na veliki {maren 12. avgusta, posebno vabljivo pa je pe{ romanje na god sv. Blaà 4. februarja, ~e je seveda led na jezeru dovolj trden. Pred nekaj leti so bile na otoku obnovljene stopnice (tudi z dràvnim denarjem) in streha na cerkvi. Druga podru`ni~na cerkev sv. Andreja na Re~ici ima novo streho, letos spomladi pa je bila obnovljena {e fasada in oporni zid. Ob tradicionalnih svetih ma{ah sta »glavni ma{i« na Angelsko nedeljo in na Andrejevo oziroma prvo adventno nedeljo. Na oba praznika prihajajo tudi mnogi romarji iz sosednjih ùpnij Gorij in Zasipa. Od jeseni so bile na novo vpeljane sv. ma{e ob petkih, ki so bile presenetljivo dobro obiskane. Zadnja je bila na god sv. Fran~i{ka Ksaverija 3. decembra, nadaljevale pa se bodo tudi spomladi. Napovedana je tudi polno~nica z baklami na silvestrovo. Seveda pa ima vse to dogajanje v ùpniji tudi duhovno podlago in vzgib v ve~ aktivnih skupinah. Molitve in dejavnosti sester H~ere Marije Pomo~nice imajo vsekakor velik vpliv na duhovni in druàbni utrip v ùpniji. Tudi molitvena skupina je pomemben del duhovnega gibanja ùpnije. Odprta je za vse, ki se zavedajo pomena skupne molitve. Molivci se zbirajo vsako sredo pri sv. ma{i in nadaljujejo z molitvijo {e kak{no uro. Kot pravijo, izro~ajo Bogu vso Cerkev, aktualne dogodke doma in v svetu, prosijo za tiste, ki ne najdejo smisla ìvljenja, in za vse, ki so v stiskah. Odkrivajo Njegove darove, se zanje zahvaljujejo in Ga slavijo. Jedro molivcev pri celono~nem ~a{~enju iz prvega petka na prvo soboto izhaja prav iz te molitvene skupine. Celono~no ~e{~enje traja è ve~ kot deset let. Bog daj, da bo tako ostalo. »Krem{nita« v blejski ùpniji ni tista blejska iz kavarne. Je mladinska skupina, ki je s svojo

Janez Ferkolj, novi blejski ùpnik Foto:Mirko Vovk duhovno in druàbno sladkostjo prepoznavna v ùpniji. Jedro in pobuda izhaja iz molitvene skupine. Prav zaradi tega se è ve~ kot deset let sestajajo ob sobotah zve~er in uspe{no prestaja vse menjave generacij. Leto{njo jesen je dobila nov zagon in vzpodbudo. Tudi tukaj lahko re~emo: Bog daj, da bi tako ostalo. Cerkveni me{ani pevski zbor sv. Martina je »sli{na« skupina, ki se trudi vernikom pri nedeljskih svetih ma{ah polep{ati in bolj duhovno doìveti obisk svete ma{e s prepevanjem preprostih ljudskih in zapletenih pesmi ter zahtevnih slovenskih in latinskih ma{. Sodeluje tudi pri slavnostih na podru`nicah. Z Me{anim pevskim zborom svetega Urha iz Begunj skupaj pojejo na god svetega Petra pri svetem Petru nad Begunjami in na Blejskem otoku, kamor mnogi begunjski pevci radi poromajo. Starostna struktura zbora je {iroka, na pevskih vajah pa se zbirajo enkrat tedensko. Ponosni so, da je kot prvi zborovodja v novi cerkvi deloval tudi skladatelj in kaplan Franc Kimovec, ki je blejskim pevcem posvetil tudi nekaj svojih skladb. Na njegov zgled jih stalno opominja organistka, ki rada daje v program tudi njegove skladbe. Ve~ji projekt jih ~aka jeseni 2011, ko bodo skupaj z Me{anim pevskim zborom Blejski odmev peli pri sveti ma{i na vsakoletnem sre~anju Slovencev v Einsiedelnu v [vici. Zaradi skoraj{nje obnove (redkih) pnevmati~nih orgel jih verjetno za nekaj ~asa ~aka tudi petje brez »potuhe«. [e ena skupina se »sli{i« v ùpniji. To je mlada pritrkovalska skupina, ki ima {ele dvoletni sta`. Po nekajletnem zati{ju so ponovno oìvili pritrkovanje, ki vabi k bogoslu`ju v farno cerkev in na podru`nice. Letos je 120 otrok poslalo pro{nje sv. Miklavù. Skupaj z otroki smo ga pri~akali v ùpnijski cerkvi, otroci pa so se mu zahvalili tudi s prijetnim programom. Duhovno oìvitev so predstavljala lanskoletna adventna premi{ljevanja z g. Lucijanom Poto~nikom, ki so letos z njim prerasla v bibli~no skupino. @e nekaj let imamo tudi vsakoletno ùpnijsko romanje. Lansko leto smo med potepanjem po Dolenjski obiskali tudi Záplaz, kjer smo se pri sveti ma{i spomnili pokojnega blejskega ùpnika Ignacija [kode. Letos jeseni smo pod vodstvom novega ùpnika g. Janeza Ferkolja v enodnevnem romanju obiskali Marijo della Corona pri Veroni ter svetega Leopolda Mandi}a in Antona Padovanskega v Padovi. Poleg è omenjenega Einsiedelna se nam v prihodnjem letu obeta tudi romanje v Lurd.

✍ S pomo~jo raznih virov Franc Pintar

Briksen{ka {kofija v na{ih krajih

a danes italijanski strani Brennerja, na najkraj{i poti, ki preko Alp povezuje nem{ke in la{ke deèle, leì starodavno mesto Briksen (nem. Brixen, ital. Bressanone), sredi{~e nekdaj velike, a razdrobljene posesti, od koder so tudi ve~ini Blejcev, Bohinjcev in Gorjancev pa {e katerim (npr. Koro{ki Beli) od 1004. leta pa do pred stoletjem in pol (s prekinitvijo med napoleonskimi vojnami in malo potem), kot posvetni in cerkveni gospodje vladali {kofje. Med mojim zadnjim obiskom v Briksnu me je poiskal tudi na{ dobri prijatelj, duhovnik in zgodovinar, najve~ji {e ìve~i poznavalec zgodovine Bleda v ~asu Briksenskega gospostva, 91-letni dr. Karl Wolfsgruber, ki je hkrati tudi najuglednej{i predstavnik kulture nem{ke manj{ine na italijanskem Ju`nem Tirolskem. Stari gospod je ob tej prilo`nosti Bledu podaril doktorski disertaciji, nastali z njegovo pomo~jo, ki sta jih Filozofski fakulteti Univerze v Innsbrucku predloìla Anton Rabensteiner (Die Herrschaft Veldes 1500 – 1641 iz l. 1977) in Elisabeth Goller (Die Herrschaft Veldes 1641 – 1803 iz l. 1982). Pred njima se je tega dela na{e zgodovine zelo uspe{no lotil priljubljeni in {iroko razgledani blejski ùpnik France Gornik, ki mu je prav dr. Wolfsgruber pomagal pri tem njegovem odli~nem delu “Bled v fevdalni dobi”, iz{lo leta 1967, ki tudi po mnenju na{ih uradnih zgodovinarjev spada med najbolj{e {tudije krajevne zgodovine kjerkoli na Slovenskem. Zdelo se mi je potrebno, da za drugo {tevilko Razgledov Muzejskega dru{tva Bled, na osnovi dela zgoraj omenjenih poznavalcev, osveìm na{e ve~krat pomanjkljivo poznavanje tega izredno pestrega in bogato dokumentiranega obdobja preteklosti Bleda z okolico. Blejsko gospostvo je nastajalo postopoma, s poklonjenimi in pridobljenimi posestvi. Za~elo se je z darovnico, s katero je söbensko-briksenskemu {kofu Albuinu leta 1004 kralj Henrik II. podaril prvo ozemlje na Bledu. Albuin je kot sin koro{kega vojvode lepoto in donosnost Bleda z romarsko cerkvico na otoku zagotovo dobro poznal… . Naslednji kralj Henrik III. je nato poklonil {kofom tudi Blejski grad. 1073 je kralj Henrik IV. {kofom dodelil {e Bohinj. Ostala ozemlja, s katerimi se je briksenska posest na daljnem Kranjskem polagoma zaokroìla, je {kofom uspelo pridobiti le z nakupi, nikdar pa v vojni. V grobem je Blejsko gospostvo obsegalo na severu obmo~je od izvira Save Dolinke, na jugu pa od izvira Save Bohinjke, vse do njunega zlitja pri Radovljici. Briksensko ozemlje na

Blejsko jezero z otokom in gradom. Oljna podoba iz leta 1775 ([kofijski arhiv v Briksnu) Kranjskem je obkroàlo pet drugih posesti: na vzhodu, jugovzhodu in na jugu je bilo to radovlji{ko gospostvo, na zahodu Gori{ka grofija in Lo{ko gospostvo s sredi{~em v [kofji Loki, na severu po Dovjem imenovano Dov{ko gospostvo, ki je spadalo pod Lo{ko in na severu Belope{ko gospostvo imenovano po Beli pe~i (nem. Weissenfels, ital. Fusine), pri Trbiù. êprav je bilo Blejsko gospostvo s sosedi lo~eno po naravnih mejah, je zaradi nejasno zapisanih razmejitev in pohlepa sosedov ter pozneje fuìnarjev, prihajalo do stalnih sporov. V zahtevah po blejski zemlji sta {e posebej izstopali Radovlji{ko in Dov{ko gospostvo. Iz daljnega Briksna so se branili le s teàvo in z velikimi stro{ki, saj so se njihovi dobro pla~ani zastopniki v kranjski prestolnici Ljubljani, obna{ali skrajno nemarno in se tem obmejnim sporom niti najmanj niso trudili priti na kraj, saj bi bili s tem ob dober in stalen zasluèk … . Ker od Briksna tako oddaljene posesti {kofje niso mogli imeti pod neposrednim nadzorom, je bilo {e kako pomembno, da so na Blejskem gospostvu nastavljali zanesljive zastopnike, imenovane glavarje. To so bili navadno plemi~i ali ugledni briksenski me{~ani, pozneje pa tudi doma~i Kranjci. Pri podeljevanju te izredno cenjene in donosne slu`be so pomembno vlogo igrali tudi dru`beni poloàj, prijateljske ali sorodstvene povezave in seveda dotakratne zasluge v slu`bi briksenske {kofije. O tem, ali za upravljanje ali zakup briksenske, t. j. blejske posesti na Kranjskem bolj ustreza tirolski, t.j. tuji ali kranjski, t.j. doma~i

deèlan, so v briksenskem dvornem svetu pogosto razpravljali, vendar do jasnega odgovora niso nikoli pri{li. To sklepamo è iz dejstva, da so se glavarji obeh narodnosti skoraj redno menjavali. Tirolec na Bledu se je le te`ko vrasel v novo okolje, Kranjec pa je svoj poloàj ponavadi s pridom izkori{~al, tako na ra~un {kofov kot podlo`nikov. Glavar je bil zaposlen predvsem z upravo in z gospodarstvom, opravljati pa je moral {e vrsto drugih nalog. Tako je bila njegova dol`nost pripraviti in izvesti zaprisego zvestobe podlo`nikov novoizvoljenemu {kofu, ki je bil hkrati cerkveni in posvetni vladar. Na dolo~en dan, ko je za to na Bled pri{el posebej imenovani {kofov komisar, v~asih pa tudi {kof sam, so na Blejski grad sklicali vse mo{ke podlo`nike, stare nad {estnajst let, ki so jim zaprisego prebrali v nem{kem in slovenskem jeziku ter jih povrhu {e pogostili z mo{tom. Glavar pa ni bil zadolèn le za izkori{~anje, kot so nas dolgo u~ili, temve~ tudi za za{~ito podlo`nikov v izrednih razmerah. V vojnem ~asu je moral biti grad odprt tudi tla~anom. Glavar je bil obvezan nadzirati tudi gostilne in dovoljevati le omejeno koli~ino prodaje vina. Na otoku nekaj ~asa vina sploh niso smeli to~iti, ker pijani romarji pa~ niso spadali k sveti ma{i. Ob groze~ih nalezljivih boleznih so na meje gospostva postavili straè. êprav so bile dajatve natan~no opisane v urbarjih, so bili dohodki gospostva zaradi naravnih nesre~, predvsem pogostih poplav v Bohinju, poàrov in potresov, tur{kih vpadov in reformacije, zelo te`ko predvidljivi. V dolo~eni meri so {kofje

PREDSTAVLJAMO

Osemsto let blejskega gospostva N

PREDSTAVLJAMO

posku{ali tla~anom laj{ati z vseh stani naloèna bremena. Na Bledu se je rada ve~krat utaborila tudi vojska, ki se ji iz tako lepega kraja nikamor ni mudilo, za njihovo oskrbo pa so morali poskrbeti z gradu. Vse to je seveda dosti stalo, zato so glavarji vedno znova posku{ali dvigovati davke in podalj{evati tlako, ~esar pa jim {kofje niso dovoljevali. Marsikaterega glavarja so zaradi tega tudi odstavili, a so se ga potem le s teàvo tudi dejansko znebili. Odnosi med podlo`niki in glavarjem so bili ponavadi precej napeti, ne bi jih pa smeli ozna~evati kot izredno slabe. Glavni prihodki Blejskega gospostva so izhajali in ìvinoreje in plan{arije. Briksensko gospostvo je z Bleda dobivalo "posebej sladko" vino, ribe in celo èlve, ki so jih na primer za obisk cesarice Marije Terezije naro~ili kar sto, zelo pa so v Briksnu cenili tudi na{ vosek, lesene skodle za kritje streh in laneno platno. Blago so v Briksen preko Korenskega sedla na Koro{ko in od tam na Tirolsko prevaàli blejski tovorniki, ki so bili opro{~eni dajatev na kranjsko–koro{ki in koro{ko–tirolski meji. Pot ~ez Korensko sedlo po Koro{kem proti Spittalu na tirolski Lienz in naprej po Pustri{ki dolini (nem. Pustertal) je trajala celih {est dni in pol v eno smer. Naj na koncu tega kratkega opisa {e enkrat poudarim, da se le malokateri kraj na Slovenskem tako kot Bled lahko pohvali z ve~ kot tiso~ let starim arhivom. Briksenski {kofje so vse dokumente skrbno hranili, saj so vedno znova morali tako pri kranjskih deèlnih kot tudi ljubljanskih cerkvenih oblasteh dokazovati svojo jurisdikcijo na dana{njem ozemlju ob~in Bled, Bohinj in Gorje ter deloma @irovnice, Jesenic in tudi Radovljice. Ljubljani, ki se je s~asoma izoblikovala v glavno mesto Vojvodine Kranjske, na{e relativno bogate, predvsem pa prometno pomembne deèle na prehodu med Alpami in Panonsko niìno ter Jadranom, obe tuji ozemlji znotraj njenih meja, tako briksenska kot {e malo starej{a freisin{ka (slov. briìnska – t.j. lo{ka) posest, nista bili pogodu. Da bi kranjske deèlne oblasti blejsko briksensko posest pustile kar se da pri miru, so z Bleda v Ljubljano po{iljali cele vozove divja~ine. Briksenske prisotnosti v na{ih krajih je s prepoceni prodajo posestva na Bledu po dolgih stoletjih srede 19. stol. konec. To je ~as etni~nih trenj znotraj avstrijskega cesarstva, med drugim hudih nasprotij med nem{ko ve~ino in italijansko manj{ino na jugu tedaj {e enovite deèle Tirolske. Briksenski {kofiji je z izkupi~kom blejske prodaje uspelo zgraditi veliko in moderno nem{ko semeni{~e, da bi se z vedno novimi generacijami nem{ko govore~ih du{nih pastirjiev la`je branili pred vse mo~nej{im italijanskim pritiskom proti severu. To jim je, vsaj posredno, uspevalo do konca prve svetovne vojne, ki je tako Slovence kot nem{ko govore~e ju`ne Tirolce usodno zaznamovala. Zadnja leta tako pri nas kot v Briksnu po~asi le prodira vse bolj pozitiven pogled na ~ase na{e ve~stoletne povezanosti, kar se odraà v vse pogostej{ih medsebojnih stikih. Bolj{e poznavanje na{e skupne preteklosti, ki se nam je niti malo ni treba sramovati, je lahko trdna osnova za na{e vse tesnej{e, prijateljsko sodelovanje na vseh podro~jih.

✍ Janez Fajfar

Ubi caritas ... BLED - Ne vem, kdaj je prvi~ stopil na na{e dvori{~e, kar nekaj let je è. Vpra{al je, ~e imamo kak{no delo, pomagal bi rad, kaj pospravil, pograbil listje… Slabo je govoril slovensko, gledal je v tla in nekaj momljal sebi v brado, te`ko sem ga razumela. Zgrbljen in ubog je stal tam, nerodno mu je bilo, ker je prosja~il za delo, navajen, da ga ljudje zavrnejo, verjetno tudi ozmerjajo. Bolj se mi je smilil kot kaj drugega. Potem je prihajal vsake toliko ~asa, marsikaj naredil okrog hi{e, tudi kak{no koristno delo. V polivinilasti vre~ki je nosil s seboj stare ~evlje. V garaì se je preobul, potem se je po~asi lotil dela. Pripravila sem mu kak{en sendvi~, alkohola ni pil. Delal je po~asi, po ve~ ur se je zadrèval na na{em dvori{~u, vsake toliko ~asa sedel na robnik gredice in pri`gal cigareto. Potem ga dolgo ni bilo na spregled. Ko je zapadel sneg, sem se spomnila nanj, pravzaprav na to, da bi bil celo lahko koristen. Takrat ko ~loveka rabi{, ga pa ni! Ko se je otoplilo, jo je nekega popoldneva spet »primahal« po~asi s tisto zeleno polivinilasto vre~ko. Najprej me je vpra{al, kako sem: »Gospa, a si dobr?« »Ja, v redu! Kako pa ste vi? Dolgo vas ni bilo!« Potem je povedal, da je bil bolan, da ni imel prave kurjave in zima je bila zelo dolga in mrzla. »Pa kadite preve~!«, sem bila pametna. »Ja, ja!«, je rekel in skril roko s cigareto za hrbet. Potem sva se spet zmenila, da nekaj malega postori okrog hi{e. Bil je druga~en, nekako slab, hitro se je utrudil, {e jedel je bolj slabo. V teh nekaj mesecih se je zelo postaral, postal je okoren, {e bolj zgrbljen, te`ko je delal.. Kljub temu je redno hodil na na{e dvori{~e, postopal pred hi{o. Bil je v stiski, meni pa je {el na ìvce. Kar nisem vedela, kaj naj z njim. Dala sem mu kak{en evro in ga odpravila. Nekega popoldneva sem ga zagledala na terasi bifeja pred trgovino. Verjetno me je videl in se je nekako nerodno obrnil stran, da ga ne bi opazila. Seveda sem takoj pomislila, da izkori{~a moje dobro srce! In tudi znanka, ki me opozarja pred takimi tipi, ima o~itno prav. Ali ima res prav?? Kak{na dobrota pa je to, ~e mu ne privo{~im ~aja ali karkoli je è pil. Zakaj bi mi pa moral polagati ra~un za tisti evro, ki mu ga dam? @al mi ga je bilo, njega in njegovega ubogega ìvljenja, zgaranega, prezgodaj postaranega ~loveka, ki si po mojih merilih ne bi smel privo{~iti ~aja na terasi bifeja za tisti moj evro! Zadnji~ je potrkal na okno, kuhala sem kosilo, deèvalo je in bil je turoben novembrski dan, teà neba neznosna, pa vendar sem ga bila vesela. Hotela sem popraviti krivico, ki sem mu jo storila, res samo v svojem srcu, pa vendar. Delati ni mogel ni~ v tem vremenu, pa sem mu dala denar in rekla, naj gre na topel ~aj ali pa naj si kupi cigarete. Mislim, da me je prvi~ res pogledal v o~i. Vpra{ala sem ga, kaj hodi naokrog v tem vremenu. In je rekel, da nima kaj delati, da me je pri{el pogledat, ~e sem »dobr« in da vidi, ~e je kdo pospravil dvori{~e, pa sam da je, da nima nikogar…. Kdo si ~lovek, ki ne vidi{ drugega v njegovi stiski, ki skrbi{ samo zase in svoje udobje, tvoja du{a pa je mrzla in prazna in tako uboga, da se je {e Bog komaj usmili! Naj bo na{ leto{nji advent zaznamovan z na{o dobroto!

✍ Marija Ti{ler Serianz, `upnija Bled

Leta 2010 po Kristusu, na Slovenskem

O~e na{ pred jaslicami P reljubo nebe{ko Detece, zavito v cunje in zadelano s slamo, ki Te je iz ilovice zamesil bogvekateri {olar s posebnimi potrebami in Te poloìl v borne jasli, da si na ta svet privekalo k Mariji in Joèfu, oslici in voli~u med pastirce, kakr{nih bi se prestra{il vsak dana{nji Izraelov sin! Kako le more{ s temi svojimi rahiti~no neproporcionalnimi ro~icami deliti med vse zemljane mir in pravico, kako, da se pred Teboj pripogne koleno predsednika najmo~nej{e velesile na Zemlji in poveljnika atlantskega pakta? Pa ne le njiju – pred Tabo pokleknejo celo ostarela sosedova mati, ki è ves budni del druge polovice svojega ìvljenja sekira prihi{no ta mlado in ji do smrti ne bo znala privo{~iti lepe besede. Ko pa na sveti ve~er pokropijo in pokadijo okrog hi{e in po polju, poklekne pred jaslice in zmoli za rajnega Fronca, za brate Toneja, Joà in Ivana, za sestri Lojzko in Marjetko, ki je za davico umrla {e v zibki, za star{e in vse rodove, kar jih je in jih {e bo preredila njihova doma~ija.

Nocoj Te ~astim s tiso~i, s sto tiso~i, z milijoni ljudi po vsem svetu. Pred Tvojo rev{~ino, pred {talico z dvema trudnima, neprespanima in neopranima potovcema v preznojenih cunjah, ki si se jima v neizmerno sre~o rodil pred dobrima dvema tiso~letjema, smo se nekateri pripeljali toplo odeti, s polnimi trebuhi, iz svojih pogretih stanovanj, nekateri pa so prigazili la~ni, ubogo odeti in od dale~. Drugi celo so morali do Tebe na skrivaj, ogibajo~ se vojakov in neusmiljenih milic, eni do Tebe niso mogli, le v duhu so poromali s pastirci in v svojih nemih molitvah so se nebesom zahvaljevali za Tvoje rojstvo, voljo Vsemogo~nega. Kdo se ne omeh~a pred novorojencem, pred tem ~udeèm stvarstva! êprav si zdajle najbolj nebogljena stvarca nebes in zemlje, ali morda prav zato, Te upam prositi. Daj la~nim pravice, daj ubogim rià, nam pa, da bomo {e kdaj la~ni, da bomo spet vedeli, kako dober je bil nekdaj kruh na{ vsakdanji… Daj dedu pameti, daj h~erki in sinu zdravja, njunemu kirurgu pa sre~no roko… Daj vnu~ki veselja v {oli in ljubezni do prvih ~rk, daj njeni u~iteljici, da se bo vsako jutro zavedala, da ji posojamo najve~ji zaklad na{e hi{e, daj nam, daj… In ne zameri, drobno Detece, da sem spet pred Teboj strgan in umazan. Lani, kot vsa leta prej, sva se zmenila, da si bom {e pred velikono~nimi prazniki uradno skrta~il vest in olaj{al du{o – pa spet ni {lo, spet mi je zmanjkalo ~asa! In k temu fajmo{tru ne grem, kaj si bo pa mislil, onega izpred

Lancovo pri Radovljici

Foto: Matej Rauh

desetletja pa ni bilo mo~ najti… No, saj ga tudi iskal nisem, je è res – pa kaj bi, sam ve{, kako tiste svoje nesre~ne padce ponavljam, v vseh mogo~ih celoletno naveli~anih, v~asih pa celo za nebesa presenetljivo izvirnih variacijah. Sam ne vem, kako Te ~astijo drugi, tisti, ki sploh ne hodijo v cerkev, ki se mogo~e prikaèjo zgolj pred jaslicami in prinesejo k ègnu, nerodno se presedajo in morda celo pozabijo klobuk na glavi, ko {e mi, celoletni kristjani, gre{imo celo leto. Pomagaj, Detece, da bom znal potrpeti, ko mal~ki razgrajajo celo ma{o in ne sli{im pol pridige. Daj, da ne bom preve~ zameril gospem, ki Te leto in dan ~astijo z ropotanjem ro`nega venca pred ma{o, potem pa gredo in vsake {tiri leta volijo ku~ane na tej ali oni ravni. Daj, da bom v klo{arjih, ki mi poberejo vse kovance, {e preden pridem do avtomata na parkiri{~u, ve~krat znal videti brate, s katerimi se zdajle pred jaslicami skupaj veselimo Tvojega prihoda.

slu`bo morda le spomnil Tvoje dobrote, naj moj o~ena{ ne bo le brbljanje, tako da pri ~ast bodi ne vem, kaj so doslej mlele moje ustne. Ne daj, da bi me zmoglo, ko bodo po radiu objavili dele` udele`be na v~eraj{njem referendumu, da bi pomislil: tako pa~ je, taka je volja Boga in nikoli v tej de`eli ne bo ni~ druga~e. Pomagaj tudi ostalim bratom Slovencem, da ne zapadejo veri, da smo vsi enaki, ker nismo, in da je vsaka oblast od Boga, tokratno pa nam je dal, da bi skrbela za nas in za na{e potomce. Kajti oblast, ki dela hudo in se na vse kriplje ogiblje dobrega, oblast, ki s svojimi dejanji, odlo~itvami, zakoni in popravki zakonov sistemati~no na vseh podro~jih uni~uje {e tisto malo demokracije, kar nam je je Slovencem po polstoletni pohabi uspelo vzrediti v teh dveh desetletjih, ter uni~iti {e tisto malo po{tenosti, ki nam je ostala {e iz ~asov cesarstva, taka oblast ni od Boga, ampak od hudega!

Jutri, ko se bom {ele napol zbujen po poti v

✍ Janez Resman

Temve~ re{i nas hudega. Amen.

Koledniki v Kropi

Tri dni je trajala koledni{ka rajà J utro je jasno in strupeno mrzlo. Pocu se zdi, da ne zaleèta ne debeli jopi~, ne còfana, potegnjena ~ez u{esa. Zebe ga in po malo raste v njem jeza, da je vstal tako zgodaj, da se mora sam zdaj ukvarjati z ognjem, ki mu no~e goreti, in s kolesom, ki je zamrznilo. Godrnjaje tipa po kabrnelu za sekiro in kobali skozi majhna vrata h kolesu. Led se drobi pod sekiro in drobci mu fr~e v obraz. Ni~ se ne premakne, kakor da je pribito. Zdaj se primaje po mosti~ku prek `leba stara ~rnula, zavita z rutami, da se ne vidi od obraza drugega kakor {ilasti nos. Hvala Bogu, lu~ ima! »Zlezi no gor na veho, da mi bo{ posvetila.« No, kon~no kolo za{kriplje in se premakne. Poc odsko~i, pa mu na zaledenelem tramu spodrsne in naenkrat se znajde do kolen v vodi. »Marija s Kapelice!« vre{~i ~rnula na vehi. »Ali si se kaj udaril?« Pocu se utrinjajo kletvice izpod vise~ih brk. Togotno useka sekira po lopatah. »Na, frdamanc!« êz ~as gori na je{i ogenj in Poc su{i cokle in nogavice ter zmerja ~rnulo, ki nosi iz kota strohnele deske in jih nalaga na ogenj. Od nekod pride {e druga svetilka - kova~ @ontovc. Po kratkem prepiru vzame tudi on sekiro in odide h kolesu. ^rnula potrpe`ljivo sveti. Ni~! Kolo se ne premakne. Sedaj sede vsi trije na je{i in dru`no zabavljajo ~ez tovari{e, ki jih {e ni, ~ez mraz in slabe ~ase. »Poglejte,« pripoveduje Poc, ki se mu vzdiguje iz mokrih hla~ oblak pare, »kakor nor sem koval zadnji ra~un pred boì~em. Dvanajst tavènt konjakov sem vlekel {tritku. ê bi bilo prav, bi za to trpljenje dobil {est borih goldinarjev. Ker pa sem imel za dva goldinarja in 38 krajcarjev ven vzetega, mi je porinil {e tri dobre goldinarje, pa sva bila kvit. Kaj sem mogel s tem denarjem med {tirimi prazniki, si lahko mislita. Kar imam las na glavi, mi je àl, da nisem spomladi od{el z drugimi na »oberpav«. Za praznike mi je pisal na{ Tone, da bo imel {e delo skozi celo zimo in da ga pred pomladjo ne bo. [e sedaj zasluì po sedemdeset krajcarjev na dan, ~eprav dela komaj deset ur. Ko bo tam podelano, pa gredo {e naprej na Pontabel. ê bi ~lovek vedel!« »Le kje so danes drugi?« vpade ^rnula »Od zgornje je{e {e ni nikogar. Ali mislijo imeti {e en dan praznike? Oh, zdaj sem se spomnila, da jih je Cefrin nagovarjal {e pred prazniki, da bi {li po boì~u naokrog, ta hru{ove, koledovat. Prav gotovo bodo danes {li.« Pogovor zastane in ^rnuli za~no lesti o~i skupaj. Pa jo podreza @ontovc s cajnom preko je{e: »Ti, ali si sli{ala leto{njo novo boì~no? Ali ni lepa? Seveda jo Sivc zaorgla tudi tako, da se ~loveku zdi, da je v nebesih.« ^rnula je takoj predramljena. Stara korna pevka, pa da bi je ne sli{ala. Takoj privzdigne

Kroparski koledniki danes (foto: B. Zupan) ruto, ki jo ima okrog ust, in poskusi. @ontovc tudi pomaga. Pri drugi kitici se potolaì tudi Poc in pritegne z globokim glasom. Namesto kladiv se oglasi v vigenjcu boì~na pesem. Ko pa obsije sonce vrh sv. Sobote (na Jamniku), hite mimo znamenja trije novi koledniki. Na koncu Selc kraj mosta imajo posvet. Uspeh v Selcih ni bil preve~ zadovoljiv. Kako tudi, ~e je tik pred njimi obiral Cefrin s svojo dru`bo. ê bodo hodili za njim, bo àltava. Pocu uhaja pogled na cerkvico sv. Miklavà, ki kuka nad njim s smrekovega hriba. Bog ve, ali je tam gori v teh hribih kaj ljudi. Kmet, ki krevsa ~ez most, jim pojasni, da so gori vasi in posamezne kmetije. Po kratkem prerekanju se è vzpenjajo v breg in ~ez dobre pol ure stoji pred njimi po hribu raztresena vas. »Golica,« bere @ontovc na deski, ki je pribita na prvi hi{i. »Za~nimo v bo`jem imenu!« Iz nizke veè se kmalu za~uje vesela koledni{ka: »Nocoj smo pri{li do vas, da bi kaj poznali nas ...« Med vrati se gneto in prerivajo otroci in za~udeni poslu{ajo in ogledujejo nenavadne goste. Ko odpojo, se pokaè gospodinja in jih povabi v hi{trno k topli pe~i, gospodar pa seè v stensko omarico, kjer prebiva izdatna zelenka, in nato~i. To pogreje in prijetno popraska po grlu, da se kar samo zapoje. Tokrat lepo, sveto: »Mesijas je rojen, Zveli~ar sveta, on nas bo odre{il od hudga pekla.« Gospodinja prinese {e vsakemu nekaj za popotnico in treba je seveda {e eno za name~ek. Ohrabren po poìrku iz zelenke, povzame @ontovc solo:

»Poglejmo v samoto, tam {talca stoji, v {talci na slamci en pube~ leì...« Pa poprimeta {e ^rnula in Poc: »To stri milost O~eta; Za grehe celga sveta Je bo`ji sin poslan iz neba ...« Ko pustijo zadnjo hi{o na Golici za seboj, so koledniki è bolj{e volje. V lepe kraje, med dobre ljudi jih vodi pot. Tam nekje je sv. Lenart, kakor pri nas, in sv. Bric nad êteno ravanjo, Malenski vrh, Javorje in nad vsemi Blega{. Hrib~ki in vasice kakor na jaslicah. Tu in tam pripelje pot do samotne kmetije, velika bela hi{a kakor ùpni{~e, hlev {e ve~ji in ljudje prijazni in veseli kolednikov. Pocu izda è sneg pred hi{o, ~e so è pri kmetu klali ali ne. ê so è, potem ga ni zlepa spraviti stran. Kolednice slede druga drugi. On jih zna ni~ koliko. [e o zadnji ve~erji: »Na miz'ci, na miz'ci en kelih stoji, pa ta kelih je zlat in je Jezusov brat ...« In o treh roìcah, ki rasto na polju: »Trta, p{enica in Marija devica.« Pa se je primerilo, da so naleteli na prazni~no oble~ene ljudi pri mizi. Ali ni takoj uganil Poc, da je tisti korenja{ki fant s krivci za klobukom pri{el z o~etom pobarat za onole zardelo dekle, ki naliva v kozarce. Samo pomignil je onima dvema in è so jo urezali o »sveti kanigalilejski ohceti.« Da, da lepi so tam kraji in dobri ljudje. Tri dni je trajala koledni{ka rajà. Sedaj sede pri Pocu v sobi, izmu~eni in hripavi, pa vendar na vso mo~ dobre volje. Vse dobrote so si po{teno razdelili in Pocu venomer uhajajo

ulili {e mernik srebra iz cvangarc in starih tolarjev. Tako so pravili o~e. Toda, Peter, zdi se mi, da je tega bo`jega v steklenici zmanjkalo, treba bo pogledat domov. Prihodnje leto, ~e Bog da in ~e jo ne usekava na spomlad na Koro{ko, pa gremo spet. Lahko no~ obema.« ^eprav je bil Poc truden, mirnega spanja tisto no~ ni imel. Venomer je sanjal o strahovih. S Cefrinom se je pri~kal in `andarji so mu grozili. Zdaj je zasli{al ~isto razlo~no, da je zaropotalo okno in skozi je segla dolga roka med klobase in snemala glavo. Kar zvi{ka ga je vrglo iz postelje. »Kje je palica in sve~a?« Treso~ se po vsem telesu je svetil po oknih in {tel. »Hvala Bogu! Ni~ ne manjka. Samo sanjalo se mi je, da nekdo krade.« Ob~utek velike sre~e ga prevzame, da posko~i sredi sobe v sami srajci s palico in sve~o v rokah in na vso mo~ zakoleduje: »Popadem br` pal'co, sem mislu da je tat, da j' pr{u pono~i mojo `'vinco jemat.«

V svet se je rodila ljubezen, naj se rodi tudi v mojem in tvojem srcu... Ljubezen prina{a mir - naj se naseli v na{a srca in med ljudi... Ponesimo ta bo`i~ni mir in veselje v svoje domove, v {ole, na ulice - in v novo leto 2011. Predsednik OO N.Si Bohinj prof. Jo`e Cvetek

Vesel bo`i~ in obilo bo`jega blagoslova v novem letu Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Bohinj

Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

✍ Jo`a Bertoncelj, Kroparske zgodbe, samozalo`ba 1974.

Vesel bo`i~ in sre~no novo leto!

o~i k oknom, kjer med stekli leè lepo zloène klobase in kremplji, na èlezni kljuki pa se veselo guga cela pra{i~eva glava. Jera, Pocova zakonska druìca, jim naliva iz steklenke, ki se po soglasnem mnenju ne da druga~e razdeliti in tudi sama ga malo srkne. Strme poslu{a ^rnulo in @ontovca, ki pripovedujeta na dolgo in {iroko, kje vse so hodili in kak{ne kraje so videli. »Pa smo tudi zapeli,« raste @ontovc, »da so ljudje kar zijali. Tako smo se pa tudi vzeli skupaj, da nas je bilo res veselje poslu{ati. Ali ni resni~no res, Peter? Tako smo jo zaìngali, kakor kapeli{ki zvonovi, ki imajo v sebi mernik stopljenih srebrnih cvangarc.« »Jej{ta, jej{ta, kdo pa jih je dal toliko?« se ~udi ^rnula in po malo srka iz kozarca. »Kdo jih je dal? Na{i stari è ne, ki niso imeli drugega kakor ùljave roke. Stari Frajman pa je imel najbolj{o jamo v celi Jelovici. On je menda sedel takrat, ko so potegnili zvonove v lino v troji{kem bor{tu in z dromljo preizku{al glas novih zvonov. Ker mu niso bili v{e~, jih je dal pretopiti in med bron so

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al

Sre~no 2011!

kontaktne le~e

Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

Blagoslovljene bo`i~ne praznike in vse dobro v prihajajo~em letu 2011

UGODNO - ZANESLJIVO - BREZ ÂKANJA Bralcem se zahvaljujemo za zaupanje in èlimo blagoslovljen boì~ ter veliko nasmehov v letu 2011!

Ko ugasne `ivljenje

Da bi spomin na Jezusovo rojstvo pregnal ob~utek izgubljenosti v na{em ~asu, utrdil spoznanje o smiselnosti ìvljenja, pove~al spo{tovanje do ~love{kega ìvljenja ter odprl srca in roke. Da bi v novem letu bili na{i dnevi polni svetlobe, se nau~ili izgubo spreminjati v dobi~ek, hudo pretapljati v zlato in da nad nami vselej bdelo bo`je bi oko. Vam èli Kulturno Dru{tvo SOTO^JE Radovljica Tudi v letu 2011 vas vabimo na na{e prireditve v @upnijski dom v Radovljici: predavanja v Slom{kovi dvorani, razstave v galeriji Ka{~a, koncerte v @upnijskem atriju in cerkvi sv. Petra, druga sre~anja ter izlete in romanja. Datume objavljamo v ùpnijskem glasilu Skala, v Gorenjskem Glasu in na radiu Triglav.

Blagovna hi{a Mencinger Lesce

POGREBNO PODJETJE

OKANOVA RIBOGOJNICA MO[NJE Marija Cvenkel, GSM: 031/579 905 Poslujemo: - vsako popoldne (sreda, ~etrtek, petek, sobota) dve uri pred mrakom - ob sobotah in nedeljah od 9. do 11. ure - nudimo vam sve`e in dimljene postrvi

PO S

TR V

de`urstvo 24 ur na dan

Iskrena hvala za izkazano zaupanje v letu, ki odhaja, hkrati pa vsem vo{~imo blagoslovljene bo`i~ne praznike in vse lepo v novem letu.

Tel.: 040 808 808

Vesele bo`i~ne praznike in sre~no novo leto!

Prevozi v in iz tujine!

GSM: 041/756 173 www.akris.si e-mail: akris@akris.si

prevozi `arni pogrebi klasi~ni pogrebi prekopi ureditev vseh potrebnih dokumentov obnova obstoje~ih grobov prodaja nagrobnega peska in zemlje

Blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no 2011!

OBÎNA JESENICE Tihe boì~ne sre~e ter zadovoljno in uspe{no novo leto. Toma` Mencinger, ùpan

Obstaja ~udovit, skrivnosten zakon narave, da tri re~i po katerih v `ivljenju najbolj hrepenimo - sre~i, svobodi in du{evnem miru - vedno porabimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu - v letu 2011 jih podarjamo tudi mi.

@elimo Vam lepe bo`i~ne praznike, v novem letu pa sre~e, zdravja in zadovoljstva. @upan Janez Fajfar, ob~inski svet, sveti KS in ob~inska uprava

OB^INA KRANJSKA GORA

@elim vam prijetne praznike, v novem letu pa ~imve~ optimizma, zdravja, medsebojnega razumevanja in miru. Jure @erjav, `upan Ob~ine Kranjska Gora

❄ ❄

❄

❄ OB^INA BOHINJ

❄

@elim vam vesele bo`i~ne praznike, v novem letu pa ~imve~ zdravja in zadovoljstva!

❄

Franc Kramar, `upan

❄

❄ ❄

Vsem ob~ankam in ob~anom ob~ine Gorje ❄ `elimo lepe in ❄ vesele praznike ❄ in sre~no novo leto 2011!

❄

❄ ❄ Ob~inski svet ❄ ❄ ❄ @upan, in ob~inska uprava ❄ ❄ Ob~ine Gorje ❄

V to sivino vsakdana v na{o mra~no praznino, ki joi skrbno skrivamo za zunanjim bli{~em prihaja Jezus. In z Njim se odtujeni svet spremeni v domovino, mraz v toploto, hi{e v domove, sivina v blago lu~ novega jutra. Predsednik OO N.Si Radovljica: ing. Simon Resman Predsednik RO N.Si Zgornja Gorenjska: Ladislav Er`en

Naj lu~, ki se rojeva v svet, prinese miru in radosti. Naj se razlije v prihajajo~e leto! Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Radovljica

❄

Blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no novo leto!

❄

❄ ❄

❄ Vesele praznike ❄ in sre~no novo leto! ❄❄ ❄❄

OPTIKA MESEC ❄ O^ESNA AMBULANTA

Regijski odbor N.Si zgornje Gorenjske in

Ob~inski odbor N.Si Jesenice

❄

Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63 www.optika-mesec.com