Bo`i~
V pri~akovanju Jezusovega rojstva edolgo nazaj smo z drugimi delili spomine na lepe dogodke s poletnih dopustov, sedaj pa smo `e globoko v vsakodnevni delovni rutini, ki nam jo narekuje na{a slu`ba in raznovrstne obveznosti.
N
Bogu hvala, da imamo v cerkvenem letu ~as, ki nas spodbuja, naj se ustavimo v na{i rutini in se posvetimo tudi sebi in svoji dru`ini. Ta ~as se imenuje ADVENTNI ^AS, ~as pri~akovanja Jezusovega rojstva. Nekoliko me `alosti dejstvo, da mnogi v dana{nji dru`bi adventni ~as kar nekoliko zapostavljajo. ÂťKako?ÂŤ se boste vpra{ali. @e v adventnem ~asu se vrstijo tako imenovani bo`i~ni koncerti, ~etudi vemo, vsaj kristjani, da se bo`i~ni ~as za~enja na bo`i~ni dan, 25. decembra in ne na 1. adventno nedeljo. Torej ne prehitevajmo z dogodki, ampak si vzemimo ~as in do`ivimo obdobje priprave na rojstvo Odre{enika v polnosti in pripravljenosti narediti nekaj dobrega tudi za druge. @elim vam veliko bo`jega blagoslova za bo`i~ne praznike in v letu 2010, predvsem pa vsem `elim, da bi v letu 2010 naredili korak naprej v svoji veri, v svojih medsebojnih odnosih... da bi manj le govorili in ve~ udejanili.
� Andrej @upan, odgovorni urednik
Ob stoti obletnici preboja bohinjskega predora, decembra 2004, smo postavili jaslice v obliki severnega portala predora. Avtor jaslic in foto: Mi{o Serajnik
IN MEMORIAM
Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah Sveti trije kralji v Radovljici
Branko ^u{in (1935-2009) [estega oktobra se je od svoje `ene in otrok poslovil v {tirinsedemdesetem letu starosti Branko ^u{in. Od{el je k O~etu mirno in zbrano, lepo, kakr{no je bilo njegovo `ivljenje. V zavesti, da se bodo neko~ spet sre~ali, je mirno zaspal. Bil je globoko veren mo`, vzoren soprog in o~e, umetnik - slikar, eden vodilnih akvarelistov na Gorenjskem. Raziskoval je nove tehnolo{ke postopke in iskal nove materijale, ki bi lahko umetniku slu`ili pri delu. Udele`eval se je slikarskih kolonij v Sloveniji in inozemstvu, sodeloval je na {tevilnih razstavah in imel tudi samostojne razstave. Slikal je pokrajine, ro`e, `ivali, portrete, najve~krat pa je naslikal Brezjansko Marijo. Poleg klasi~nih barv je za slikanje uporabljal tudi vino, propolis, pa tudi barvo, ki jo je pridobil iz olj~nih listov. ^eprav sva se poznala `e v gimnazijskih letih, sva se bolje spoznala v zadnjem ~asu. Pred tremi leti sem ga povabil, da v bunkerju iz 2. svetovne vojne za obzidjem radovlji{ke cerkve urediva kapelo sv. Edith Stein. Pristal je. Na 16 plo{~ pohorskega granita je naslikal njeno `ivljenjsko zgodbo. Slikal je s srcem, kajti prevzela ga je ta velika `ena in njena zgodba, ki pripoveduje o `ivljenju in trpljenju evropske `ene v 20. stoletju: `idovska deklica, gimnazijka ateistka, univerzitetna u~iteljica in svetovno znana filozofinja postane globoko verna katoli~anka, karmeli~anka, mu~enka, ki umre za svoj narod v Auschwitzu in na koncu svetnica, za{~itnica Evrope. Prvi mu je stisnil roko in mu ~estital za to delo Rene van der Linden, predsednik parlamentarnega sveta Evrope, ki si je pri{el ogledat kapelo. Letos poleti pa sva v petsto let stari taverni v radovlji{kem `upni{~u pripravila razstavo njegovih vinorelov. Tako je namre~ imenoval slike, ki jih je naslikal z rde~im vinom; refo{kom, merlotom in teranom. Razstava je bila posve~ena Matiji Vertovcu, duhovniku na Vipavskem, Slom{kovemu in Pre{ernovemu sodobniku, za katerega je menil, da ga Slovenci premalo poznamo in cenimo. Ob portretih teh treh mo` pa so razstavljene {e slike krajev z Vipavskega, naslikane z vinom, ki je v posameznem kraju doma. Blizu mu je bil tudi sv. Fran~i{ek, zato je `elel naslikati {e njegovo Hvalnico stvarstvu, vendar ga je O~e prej odpoklical. Naslikal je le velikega brata - sonce, s sestro smrtjo pa se je osebno sre~al. Pogre{al ga bom, pogre{al najina sre~anja, njegova modrovanja, njegove izvirne misli. Nanj pa nas bo spominjala kapela sv. Edith Stein v starem bunkerju za radovlji{kim mestnim obzidjem.
✍ Avgust Mencinger
Sveti trije kralji bodo obiskali Radovljico v soboto, 26. in v nedeljo, 27. decembra, v popoldanskih urah. Sku{ali bodo priti na vsak dom. Hvala vam, dragi prijatelji, ki sprejemate na{e kolednike in podpirate Trikraljevsko akcijo za misijonske dežele. S svojim darom bri{ete solze, postavljate na noge, vra~ate zaupanje, dajete pogum…
✍ Sv. trije kralji
@ive jaslice v soteski Mla~ca v Mojstrani
Letos se bo na led postavilo 21 igralcev, ve~inoma doma~inov iz Mojstrane in Dovjega. Igralska ekipa je najmlaj{a doslej; igrajo namre~ le osnovno{olci in dijaki. @e sedmo leto zapored so organizatorji temeljito premislili, skozi ~igave o~i `elijo letos predstaviti ob~instvu bo`i~no zgodbo. Skupaj so se odlo~ili, kdo nam jo bo pripovedoval letos. Leto{njo zgodbo za~ne klepet otrok, ki delajo nalogo za verouk in se spra{ujejo o razlagi posameznih besed: kri`, sveti duh, pastir, jaslice, zvezda repatica, bo`i~. Sprva hudomu{no ugotavljajo, da pravzaprav ne znajo razlo`iti pojmov, nato pa pride na obisk starej{a prijateljica, ki jim predstavi pravilne odgovore. Za tak na~in predstavitve bo`i~ne zgodbe so se letos odlo~ili, ker so videli, da dobr{en del publike predstavljajo otroci in so posku{ali zgodbo pribli`ati njim. Dogajanje je tako bolj dinami~no, veselo, pri~akujo~e in hudomu{no. Vsem dobro znano bo`i~no zgodbo ponovno zaklju~i pogovor otrok s sklepno mislijo: Za vsakim praznovanjem se skriva dosti ve~, kot
Ob~asnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Izid: 22. 12. 2009. Odgovorni urednik: Andrej @upan, `upnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Francka ^eba{ek, Jo`e Er`en, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ^uden, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar. Lektoriranje: Nikolaj Rupel. Izvedba: SPECOM d.o.o.. Tr`enje oglasnega prostora: 040/202 384. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica; tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si.
2
danes opazimo. Razlog za praznovanje ni samo golo veselja~enje, beg od skrbi in goli u`itek. Med prazniki se ustavimo, da ponovno poi{~emo svoj stik z Bogom in se zavemo, da brez njega ne moremo storiti ni~esar. V zgodbi seveda nastopajo pastirji kot prina{alci bo`i~nega vo{~ila, angeli kot posredniki med nebom in zemljo in kralji, ki Jezusu prina{ajo simboli~na darila. Vsi, ki pripravljajo gledali{ko predstavo `ivih jaslic v Mojstrani, vedno znova ugotavljajo, da {e vedno informacije o predstavi ne dose`ejo vseh, ki bi jih predstava utegnila zanimati. Verjetno imate v svoji `upniji pridne sodelavce – pevce in organiste ali predstavnike @PS-ja, ministrante, krasilce cerkve ali pritrkovalce, animatorje, sodelavce za pou~evanje verouka, predzakonske in zakonske skupine in zagotovo {e koga, za kogar veste samo vi, da vam pomaga pri vsakdanjem delu v `upniji. Radi bi Vas povabili, da svojim sodelavcem, ki Vam preko leta nudijo pomo~, organizirate ogled gledali{ke predstave `ivih jaslic v umetnih ledenih slapovih v Mojstrani. Predstava je dolga 30 minut – zaradi temperatur ne more biti dalj{a. ^e se boste odlo~ili za ogled, nekaj tehni~nih napotkov: • Urejeno je parkiri{~e za avtobuse. Do prizori{~a je 5 do 10 minut hoje rahlo navkreber – priporo~ajo primerno toplo zimsko obutev. • Prizori{~e je dostopno za otro{ke in invalidske vozi~ke. Starej{e osebe imajo na voljo nekaj sedi{~ – ~e to `elijo, jih lahko naro~ite vnaprej. S seboj naj prinesejo odeje. • Cena vstopnic: odrasli 10 evrov, otroci od 6. leta 7 evrov, pred{olski otroci brezpla~no. ^e pridete kot skupina, je na 10 vstopnic 11. brezpla~na. • Posebej velja poudariti, da je dostop enostaven in bo jasno ozna~en. Na prizori{~e lahko pridete tudi z otro{kimi in invalidskimi vozi~ki. • Predstave so od 25. do 27. decembra ob 16., 17. in 18. uri ter od 1. 1. do 3. 1. 2010 ob 16., 17. in 18. uri. Nova je osvetlitev, na novo je zgrajen hlev~ek, oziroma jaslice. V gozdu so ob izhodu postavljene {e stacionarne jaslice (figure so visoke {tiri metre) prav tako v ledu. Obkro`ene bodo z `ivimi ov~kami, ob katerih se bodo otroci lahko fotografirali. Dodane so {e manj{e betonske stacionarne jaslice – figurice so v velikosti 20 cm, ki jih je podarila Marija Juvan iz Pirni~. Sicer pa se tako kot povsod tudi v dov{ki fari po~asi pripravljajo na rojstvo Re{enika. Po 26 letih je pri{lo v krajih pod Triglavom do velike spremembe, saj je dolgoletnega du{nega pastirja Franceta Urbanijo zamenjal Franc Juvan, ki je v kratkem ~asu `e tudi marsikaj postoril in se privaja novemu okolju, drugim ljudem in navadam, svoje pa naredijo tudi njegova kitara, pesmi in miren pristop… Vokalno-instrumentalna skupina »Triglavski zvonovi« se po novem zbira v `upni{~u, poleti in jeseni je pripravila zanimive koncerte verskih popevk, s katerimi bo nadaljevala tudi pomladi. Za njimi je tudi miklav`evanje, ki so ga skupaj s Karitas-om in igralsko skupino »Dov{ki oder« pripravili za najmlaj{e. Pripravili so igrico novega `upnika na Dovjem F. Juvana »Hudobin Potepin«. V januarju igralci pod re`iserskim vodstvom Marsela Gomboca pripravljajo novo komedijo »Od jutra do ve~era«… Sodelavci `upnijskega Karitasa, @PS, zakonske skupnosti in drugi vsak po svoje pomagajo in pripomorejo, da je `ivljenje v fari prijetno in zanimivo - tako je zelo lepo uspel farni dan ob godu farnega zavetnika sv. Mihaela, pripravlja se tudi spletna stran `upni{~a, obnova ku`nih znamenj, oz. kapelic v kraju, farna cerkev je nujno potrebna obnove… Dela ne zmanjka, z Bo`jo pomo~jo in pridnimi rokami ter pravimi idejami pa se obeta {e lep{e sobivanje v fari.
✍ Marsel Gomboc
Koledovanje v Mojstrani in na Dovjem Vokalno-instrumentalna skupina »Triglavski zvonovi« se bo tudi letos odpravila na koledovanje po doma~i okolici v nedeljo, 3. januarja 2010. Kje se bo ustavila za dlje ~asa? Tokrat bo z besedo in pesmijo najprej vo{~ila vse dobro v novem letu v RADOVNI, kjer se bodo zbrali ob 16. uri… ob 17. uri bodo v MOJSTRANI na parkiri{~u pred Mercator centrom, ob 18. uri NA DOVJEM sredi vasi PR' KATR, ob 19. uri pa bodo koledovanje zaklju~ili v KAMN'AH pri Vogu.
✍ Marsel Gomboc
Prazni~no tudi na Koro{ki Beli
V dvorani Kulturnega hrama na Koro{ki Beli so tudi letos v adventnem ~asu pripravili bogat program prireditev - razstavo Jaslice sveta, fotografsko razstavo, koncert Judite Karba s prijatelji in gledali{ko predstavo Do tiste stezice. Na sliki: mladi koledniki Farnega dru{tva Koro{ka Bela prina{ajo darove.
Dobrodelni sejem Bo`i~ za vse Minuli konec tedna je v Lescah potekal dobrodelni sejem Bo`i~ za vse. Tudi letos je bil obogaten s kulturnimi, umetni{kimi in drugimi dogodki, med katerimi je letos izstopal bo`i~ni koncert z Mo{kim pevskim zborom Triglav Lesce in Manco Urbanc Izmajlovo v nedeljo, 20. decembra v le{ki cerkvi. Mladinska verou~na skupina je z idejnim vodjem in koordinatorjem Bernardom Zupancem na ~elu `e leta 2007 organizirala prvi tak{en sejem, lani so ga na veselje prebivalcev ponovili, letos pa so se priprav lotili {e bolj zavzeto. Izkazalo se je namre~, da kraj potrebuje tak{no prireditev in da je stojnice obiskalo veliko ljudi. Ponujeno sejemsko blago je hitro po{lo, saj je bilo vodilo vsakega nakupa dobrodelnost in humanitarnost. Poleg tega so obiskovalci sejma izrazili `eljo, da bi se v sejemski del projekta s svojo ponudbo vklju~ilo ~im ve~ le{kih in okoli{kih trgovcev. Prireditev se je za~ela v petek, 18. decembra dopoldne s prodajnimi stojnicami. V `upnijskem uradu so ta dan odprlirazstavo izdelkov umetnega kova{tva Petra Koserja in slikarsko razstavo del Sanje Koser. To razstavo si lahko ogledate {e vse do 3. januarja 2010.
3
jo 400 paketov, ki jih na Miklav`ev predve~er razdelijo v cerkvi. Dobijo jih vsi takrat tam prisotni otroci, ne glede na to od kod prihajajo in ne glede na njihovo veroizpoved in starost. Le{ka cerkev se ob prihodu Miklav`a spremeni v kulturno dvorano. Za uvod je vedno pripravljena prikupna otro{ka igrica. Vsi Miklav`evi paketi so po vsebini enaki. Pripravljajo jih sodelavke Karitasa, ki poskrbijo, da zberejo zadostno koli~ino in primerno vsebino daril, ki jih potem enakomerno porazdelijo v vsak paket. Letos se je prvi~ zgodilo, da je bilo otrok nekaj manj kot pripravljenih daril. Tako so bili poleg vseh prisotnih otrok obdarovani tudi vsi o`ji sodelavci doma~e cerkve ter vsi Le{~ani, ki so oskrbovanci Doma Janka Benedika v Radovljici. Ostalo je {e 40 paketov, ki smo jih zato lahko prvi~ poklonili oskrbovancem Doma Matev`a Langusa in tudi tam ustvarili nepopisno veselje in radost.
Na leto{njem sejmu so poleg {tevilnih prostovoljcev, individualnih donatorjev ter nekaj ve~jih podjetij (Mlinari~, Magu{ar, Mencinger…) sodelovali {e: Kresni~ka – krizni center za mlade iz Lesc; @arek – dru{tvo za delo z mladimi v stiski z Jesenic; [entgor – slovensko zdru`enje za du{evno zdravje in Center za usposabljanje, delo in varstvo Matev` Langus iz Radovljice. Kot poudarja Bernard Zupanc, je glavni cilj projekta zbiranje finan~ni sredstev, ki se bodo podarila le{kim oz. okoli{kim humanitarnim, nevladnim in neprofitnim organizacijam. Vsako podjetje, ki se predstavlja na stojnici in svoj prazni~no obarvan prodajni program ponuja obiskovalcem v nakup, bo del sejemskega dobi~ka namenilo v dobrodelne namene. Kupci so `e vnaprej seznanjeni s tem, kolik{en dele` sejemskega dobi~ka bo posami~no podjetje namenilo za ta namen. Vsako podjetje vi{ino tega dele`a dolo~a po lastni presoji. Pomemben cilj projekta je tudi vzpostavitev kulturnega, umetni{kega, prazni~nega in zabavnega dogajanja v predbo`i~nem ~asu. Poleg zgoraj navedenega so organizirali tudi poljudno-znanstvena ter potopisna predavanja in kreativne delavnice za otroke. Vsi organizatorji in prostovoljci so se odpovedali kakr{nemukoli honorarju, pla~ilu oz. nadomestilu stro{kov za svoje delo. V `elji, da bi bil bo`i~ zares bo`i~ za vse in da bi dogodek postal tradicionalen in mno`i~no obiskan, vabimo vse krajane in okoli~ane, prijatelje in znance ter ljudi blage in dobre volje k obisku sejma in obsejemskih dogodkov.
✍ Ivanka Koro{ec, v imenu organizatorjev
Miklav`ev obisk v Lescah Sv. Miklav` je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni ~udno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, tako mornarji, trgovci, {tudenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, kroja~i, mlada dekleta, ki si `elijo mo`a, neveste, ki se priporo~ajo za sre~no poroko, in `ene, ki si `elijo otrok. Najraje pa ga imajo seveda otroci, saj je najbolj znan kot svetnik, ki obiskuje dru`ine in obdarja otroke. Neko~ je na predve~er godu v {kofa oble~eni Miklav` od hi{e do hi{e prina{al otrokom skromna darila. Pridnim otrokom je prinesel jabolka, orehe in suho sadje, porednim pa {ibo. Danes je seveda druga~e in star{i vse preve~krat z darili pretiravajo… Miklav`evanje se v Lescah pripravlja `e vse od leta 1982. Sprva so za njegovo vre~o gospodinje pekle kar na domu, kasneje je bila peka v prostorih @ita. Danes pa se zaprosi vsa podjetja v kraju za prostovoljne prispevke. Odziv je dober. Nekateri naka`ejo finan~na sredstva, drugi darujejo materialno (npr. pripeljejo 400 enakih ~okolad ali kaj podobnega). Glede na izku{nje preteklih let namre~ pripravlja-
4
Le{ki Miklav` je tako `e vrsto let dobrotnik, ki zbrane darove resni~no brez razlike pravi~no razdeli. Ob tej prilo`nosti je te`ko na{teti preko 100 dobrotnikov, zato se s tem zapisom vsem skupaj in vsakemu posebej v imenu vseh obdarovancev prisr~no zahvaljujemo.
✍ Marija Mencinger
Evharisti~ni “maraton” v Gorjah Prihodnje leto bo v mesecu juniju Slovenski evharisti~ni kongres. Da bi se nanj ~imbolje pripravili, smo se na seji @PS dogovorili, da bomo opravili evharisti~ni "maraton", to je {tiriindvajseturno ~e{~enje Najsvetej{ega. Prvi je bil pred ro`novensko nedeljo od petka po ve~erni ma{i do sobotne ve~erne ma{e, ko je bil tudi zaklju~ek. Preko dneva so bile ure porazdeljene kakor pri obi~ajnih celodnevnih ~e{~enjih. Preko no~i pa smo si jih ~lani @PS in Marijine legije posebej razdelili. Vsak je povabil {e druge, da se je ~e{~enje dogajalo vso no~ in nato {e ~ez dan. Nekateri so pri{li tudi od drugod. V velikem {tevilu so se odzvali zlasti mladinci, ~eprav so imeli "te`ke" ure, to je ob dveh in treh pono~i. Poleg molitev so tudi veliko peli. Ostali so uporabljali molitvenike in molili ro`ni venec ter tudi peli ali mol~e adorirali. Dve faranki sta vztrajali kar vso no~ v cerkvi, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Ker je bil prvi evharisti~ni "maraton" kar uspe{en, smo se na seji @PS dogovorili za {e enega in sicer v adventu od prvega petka na soboto. Namenjen je bil tudi pripravi na bo`i~ni praznik. Morda bomo enako storili tudi v postnem ~asu. @e zdaj vabimo k udele`bi. V nedeljo, 11. oktobra, je bil v Gorjah popoldanski oratorij, ki so se ga udele`ili otroci in star{i. Otroci so imeli svoj program, ki so ga vodili animatorji in sestra katehistinja, star{i pa so se zbrali v ve~ji u~ilnici in gledali film o zakonski problematiki. Nato so vsi skupaj na `upnijskem dvori{~u pekli kostanj. Naslednji oratorij je bil na tretjo adventno nedeljo. V petek, 4. decembra, je gorjanske otroke obiskal Miklav` in jih obdaroval. Razdelil je kar 90 daril. Nismo pozabili tudi na{ega `upnika, ki je godoval. Tudi letos so se prvo sredo v decembru v Gorjah zbrali dekanijski duhovniki, ki so s soma{evanjem ob 9. uri za~eli svoj mese~ni sestanek. Na{ gospod `upnik Nikolaj [tolcer vsak prvi ~etrtek in petek obi{~e in deli svete zakramente bolnim in ostarelim faranom. Tokrat jih je obiskal 26. Kakor vsako leto pred bo`i~em in veliko no~jo se je gospod `upnik tudi v petek, 11. decembra, pridru`il odbornicam Rde~ega kri`a in `upanu, ki so obiskali gorjanske oskrbovance v Domu Janka Benedika v Radovljici, jim vo{~ili lepe bo`i~ne praznike in sre~no novo leto ter jih skromno pogostili. To je nekaj utrinkov dogajanj v gorjanski `upniji. Vsem `elimo lepo pripravo na bo`i~ in obilo Bo`jega blagoslova v novem letu 2010! Lep pozdrav iz Gorij! ✍ Silva Fr~ej
Adventni sejem na Jesenicah Na 1. adventno nedeljo je skupina ro~nih del, ki deluje v na{i `upniji in se sre~uje vsak torek, pripravila adventni sejem pred cerkvijo. Na razstavljenih mizah smo lahko kupili adventne ven~ke, sve~e, ro~no izdelane vo{~ilnice, jaslice, kape, pi{kote, okraske in {e bi lahko na{tevali.
Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izdelavi te delavnice, se toplo zahvaljujem. Hvale`na sem, da imam ob sebi veliko prijaznih ljudi.
� Barbara Ravnik
Ob~estveno `ivljenje v `upniji Srednja vas
Adventni sejem je bil dobro obiskan, ker pa je bil dan mrzel, smo se pogreli s prijazno besedo in kuhanim vinom.
Na Jesenicah izdelovali adventne ven~ke
Na izletu zakonskih parov v Makedoniji.
Kako hitro mineva ~as, {e posebno ob~utim na nedeljo Kristusa kralja, ko gospod `upnik pove, da kon~ujemo cerkveno leto in je `e naslednja nedelja 1. adventna. Ob takih trenutkih pa se obenem tudi veselim, ker vem, da se bom sre~ala z otroki in star{i na delavnicah, kjer bomo izdelovali adventne ven~ke. Obenem pa bomo s prijaznostjo, potrpe`ljivostjo in usvarjalnostjo tkali {e tesnej{e vezi med so`upljani. Letos je bilo na delavnicah 21 otrok, nekaj star{ev ter drugih odraslih pomo~nikov. Mah sta nabrala gospod Bo{tjan in Jernej. Drug material pa je letos prispevalo dru{tvo Vzgon. Sre~anje smo za~eli z molitvijo, predstavitvijo drug drugega preko pesmi in z zgodbo. Zgodba nam je `elela povedati, da nas Bog tudi v stiski nikoli ne zapusti in da z dobrohotnostjo, prijaznostjo in prijaznim darilcem lahko pomagamo so~loveku pri premagovanju osamljenosti in `alosti. Ven~ki, ki so nastali to dopoldne, so bili zopet nekaj posebnega. Narejeni so bili iz stiroporastih obro~ev, mahu in lesenih okraskov, nekateri pa so imeli pentlje. Seveda pa je vsak ven~ek imel 4 sve~e, ki ponazarjajo 4 adventne tedne. Proti koncu delavnic sta v otro{kih o~eh `arela radost in zadovoljstvo, ker so nekaj napravili sami ali pa ob pomo~i star{ev in prijateljev. Na{a srca sta pogrela {e gospa Anemarija in gospod `upnik Andrej Ojstre`, saj sta nas postregla s ~ajem, sladkarijami in prijaznostjo. Ven~ki so v nedeljo poromali k blagoslovu v cerkvi in pri~ali, da je v nas {e veselje in `elja, da s pomo~jo adventnih ven~kov in molitve ob njem poglobimo na{o vero, zaupanje in se v adventu trudimo, da poglobimo pristen odnos z Bogom in okrepimo ljubezen v dru`ini in sr~nost do soljudi.
Prizadevanje za edinost faranov v `upniji Srednja vas v Bohinju se ka`e tudi v tem, da nas gospod `upnik povezuje v skupnih sre~anjih, romanjih ali izletih. V zimskem ~asu pripravi izlet samo za mo{ke. Letos smo obiskali Policijski muzej v Tacnu pri Ljubljani, opu{~eni rudnik `ivega srebra v Idriji in Gori{ki muzej v Kobaridu. V juniju smo imeli farno romanje s tremi avtobusi v `upnijo Spodnje Pirni~e, kjer je `upnik na{ va{~an Anton Markelj, v `ivalski vrt in v romarsko cerkev v Velesovem. Za jesen pa je skupaj s p. Petrom Lavrihom, pripravil izlet zakonskih parov v Makedonijo z ogledom Ohrida in Bitole ter Tirane v Albaniji. Vse to dru`enje ima smisel v tem, da spoznavamo nove kraje in njihovo zgodovino ter se tako duhovno bogatimo ter odkrivamo na{e skupne kr{~anske korenine. To je velik prispevek k edinosti v `upniji. Hvale`ni smo g. `upniku Ivanu Jagodicu, da zna povezovati skupno prijetno dru`enje s poglabljanjem verskega `ivljenja, iz katere ima korist vsa fara. � S. F.
Prvo sveto obhajilo v letu 2010 v `upnijah radovlji{ke dekanije Begunje Bled Gorje Radovljica Jesenice Kamna Gorica Srednja Dobrava Koro{ka Bela Koprivnik Kranjska Gora Rate~e Lesce Mo{nje Ovsi{e Srednja vas v Bohinju Zasip
16. maj 16. maj 16. maj 16. maj 16. maj 25. april 25. april v maju 16. maj 23. maj 16. maj 16. maj v maju 16. maj v maju v maju
ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 10.00 ob 8.00 ob 10.00 ob 9.00 ob 9.30 ob 8.00 ob 10.00 ob 8.30
5
Sestre H~era Marije Pomo~nice na Bledu
Vselej `ivahen Marijin dom na Bledu M
arijin dom pri sestrah H~erah Marije Pomo~nice je v tem {olskem letu sprejel `e razli~ne skupine in dogajanja: birmance, skavte, zbor Salezijanskega mladinskega gibanja, lai{ke misijonarje, prostovoljce, {tudente za gospodinjski te~aj, udele`ence kuharskih in jezikovnih te~ajev, ~e omenimo le nekatere. @eli biti dom, ki sprejema vsakogar in nudi prostor za zbranost, molitev, veselje, sprostitev, u~enje, dru`enje. Letos v letu Evharistije se obiskovalci radi zaustavljajo tudi v hi{ni kapeli in nekaj ~asa posvetijo ~e{~enju Najsvetej{ega. V ti{ini in zbranosti se otroci, mladi in odrasli sre~ujejo s seboj in z Bogom, ki tiho deluje v srcih in spreminja `ivljenje. Skupnost sester, ki je letos {tevil~nej{a (14), pa vse spremlja z molitvijo `e pred prihodom v na{o hi{o in tudi potem, ko se vra~ajo na svoje domove.
Birmanske skupine
Dobrodo{li tudi vi na na{ih programih ali pa preprosto tako, da nas obi{~ete, se sre~ate z nami. Dobrodo{li tudi, ~e se pridru`ite na{i molitvi ali obhajanju sv. ma{e.
Predavanja za star{e v Marijinem domu V Marijinem domu na Bledu se tudi letos vrstijo predavanja za star{e. V oktobru je bila med nami profesorica defektologije Sonja Pungertnik. V predavanju z naslovom Otroci - ogledalo najinega odnosa je na preprost na~in spregovorila o pomenu odnosa med zakoncema: besede hvala in prosim, ki v zakonu ne smejo izginiti; drobne pozornosti, ki si jih mo` in `ena izrazita; ~as, ki si ga vzameta drug za drugega; zavestna odlo~itev za Boga; pogovor, v katerem si podelita svoja do`ivetja in ob~utke, strahove in veselje, misli in pri~akovanja. Otrok bo namre~ odnesel v `ivljenje to, kar bo (ne)videl v odnosu med mamo in o~etom. Lep odnos med star{ema lahko re{i marsikatero stisko otroka, ki si nevede vzame odgovornost za njun konflikt in ravnanje. Svoje predavanje je gospa Sonja obogatila s svojo `ivljenjsko izku{njo slepega dekleta od rojstva in s svojo izku{njo poro~ene `ene in mamice. Novembra pa sta nas nagovorila zakonca Rudi in Meta Tav~ar iz Kranja s temo Kako ohranjati povezanost in intimnost v odnosu. Opisala sta zakonitosti zaljubljenosti, ko se fant in dekle po~utita povezana, uganeta `elje drug drugega in zanju ni nobena stvar prete`ka in nobena pot predolga. Ko
6
Meta in Rudi Tav~ar na predavanju za star{e. zaljubljenost mine, vse to ni ve~ spontano in si je potrebno zavestno prizadevati za gradnjo odnosa in rast v ljubezni. Govorila sta o razlikah med mo{kimi in `enskami v dojemanju ljubezni in navzo~e spodbudila: ÂťZavestno delajte tisto, kar je prav, ~eprav tega zmeraj ne ~utite. Pa ne ~akati, da bo za~el drugi. Za~nite vi!ÂŤ Toplo vabljeni na prihodnja predavanja.
Birmanske skupine Vsako tretjo soboto v mesecu se zbirajo birmanske skupine v Gorjah. Njihova sre~anja povezuje tema: @ivljenje je dar. V novembru so se sre~ali v Marijinem domu, pridru`ili pa so se jim tudi birmanci z Bleda. Ob Mojzesu so razmi{ljali o zavezi, ki jo Bog sklepa z nami. Odkrivali so, kaj Bog izraelskemu ljudstvu svetuje, kaj mu obljub-
Predavanja za star{e 16. januarja 2010: dr. Jurij Bizjak 20. februarja 2010: g. Jo`e Gregori~
Silvestrovanje za mlade v Marijinem domu na Bledu Ob kratki duhovni obnovi s pogledom v preteklo in prihodnje leto bomo praznovali prehod v novo leto. Zberemo se v ~etrtek, 31. decembra, ob 15.30 uri, zaklju~ili pa bomo 1. januarja z zajtrkom. Obvezne prijave. Toplo vabljeni! Informacije in prijave: Sestre HMP, Marijin dom, s. Majda Merzel, tel: 04 574 10 75, 031 417 189, md.bled@gmail.com, www.hmp.si
lja in kaj od njega zahteva. Na dve plo{~i zaveze pa so tudi sami napisali 10 `ivljenjskih napotkov (nasvetov, obljub, zahtev) za mladega kristjana in se o njih pogovarjali.
✍ s. Majda Merzel, s. Martina Golav{ek, HMP
Miklav`evanje v Festivalni dvorani na Bledu Miklav`evanje v Festivalni dvorani na Bledu Dobrota sv. Miklav`a je znana vsem ljudem, odraslim in najmlaj{im, tudi na Bledu. V prazni~nem in nedeljskem vzdu{ju smo pri~akali sv. Miklav`a v Festivalni dvorani. Prireditev se je za~ela z Miklav`evo vasjo, v kateri smo lahko spoznali `ivljenje sv. Miklav`a; delo sester H~era Marije Pomo~nice v Marijinem domu; ustvarjali Miklav`eve kape in srajce; prisluhnili prijetni glasbi in Vesninemu petju; ~as je bil tudi za Misijonski sre~elov. Ob 16. uri pa smo stopili v Miklav`evo dvorano, kjer se je za~el program s prihodom sv. Miklav`a. »Mama! Kaj pa dela zdaj sv. Miklav`?« je zanimalo Andreja. »Kako zdaj? Misli{ prav
Miklav`evanje ta hip?« »Ja, prav ta hip!« Ob vhodu v dvorano se je nepri~akovano oglasil sv. Miklav`: »Prav ta hip sem tukaj med vami!« Bogu se zahvaljujem za vse ... za najmlaj{e, ki so jim u~ke kar `arele od pri~akovanja in od veselja, ko so zagledali svetega Miklav`a, ko je prihajal na oder; pa za mnoge, res mnoge sodelavce, animatorje, mlade, otroke, prostovoljce Angole 2010, sotrud-
nice, moje sosestre, dobrotnike daril ... Kar ne znam na{tet vseh! Hvala pa tudi mnogim dobrotnikom, ki ste podprli z denarnim prispevkom na{e prizadevanje za misijone v Angoli in za vse dru`ine, ki jih podpira Anin sklad. Po njihovi dobroti bodo mnogi lahko do`iveli, kaj pomeni Bo`ja dobrota. ✍ s. Martina Golav{ek
Dr. Andrej Gollmayr, knez in nad{kof gori{ki (1797-1883),ilirski metropolit Dr. Andrej Gollmayr je bil eden izmed najpomembnej{ih Radovlji~anov, ki je pustil neizbrisen pe~at v gori{ki nad{kofiji. Po propadu oglejskega patriarhata in s prehodom gori{ke grofije pod avstrijsko oblast dobi Gorica pomembno vlogo. Pride do ustanovitve gori{ke nad{kofije in do ustanovitve cerkvenene pokrajine metropolije. S svojim delom je gori{ki knezonad{kof in ilirski metropolit dr. Andrej Gollmayr pomembno vplival na gospodarsko in versko `ivljenje v nad{kofiji. V prvem delu bom na kratko predstavil njegov `ivljenjepis, v drugem delu pa njegovo delo na gospodarskem in pastoralnem podro~ju.
1. del - `ivljenjepis Dr. Andrej Gollmayr se je rodil v Radovljici 28. novembra leta 1797. Doma je bil iz premo`ne kme~ke dru`ine, katero je mo`no slediti ve~ stoletij nazaj. Iz te dru`ine je iz{lo ve~ duhovnikov, pravnikov in
nabo`nih uspehom. Prvo pisateljev. slu`bo je Dru`ina nastopil kot Gollmayr je kaplan na Brdu bila med pri Lukovici na drugim tudi v Gorenjskem v sorodu s ^opi letih med 1822 in Pre{erni. V in 1825. Nato ljudsko {olo je ga je knezo{kof hodil v Wolf poslal na Radovljico. Dunaj na Zaradi nadarAvgu{tinej, kjer jenosti je kot je 1828. protrinajstleten moviral za dokod{el v torja teologije. Ljubljano v Po promociji je prvo gimnazibil kaplan pri jo, kjer je vse Devici Mariji v razrede Polju v zaklju~il kot Ljubljani. Od odli~njak. Pri leta 1829 do devetnajstih Doprsni kip gori{kega knezonad- 1836 je bil proletih je fesor dog{kofa in ilirskega metropolita dr. dokon~al licej Andreja Gollmayrja. Kip se nahaja matike na ljubin se odlo~il v nad{kofijskem dvorcu v Gorici. ljanskem za bogoslovje. bogoslovju. V semeni{~u Poleg dogje bil prvi v znanju in matike je pou~eval tudi vzgopobo`nosti. V novoma{nika je jeslovje. Obenem je bil vicerekbil posve~en 23. septembra tor semeni{~a v Ljubljani. Kot leta 1821. Istega leta je teden izredno sposoben du{ni pastir dni kasneje pel v Radovljici je leta 1836 je postal gubernovo ma{o. ^ez eno leto je nialni svetnik pri vladi v Trstu, kon~al bogoslovje z odli~nim kjer je vodil oddelek za
cerkvene in {olske zadeve. Leta 1845 je bil preme{~en na Dunaj, kjer je bil svetnik dvorne komisije in referent za javne {ole. Na Dunaju je imel gimnazijski referat pri dvorni {tudijski komisiji. Po letu 1848 je bil svetnik v nau~nem ministrstvu in opat z istim referatom. Pozneje je dobil {e referat za bogo~astje. V tem ~asu je bil povzdignjen v infuliranega opata Peturskega. 18. novembra leta 1854 ga je cesar Franc Jo`ef I. imenoval za knezonad{kofa v Gorici. Apostolski sede` je imenovanje potrdil 23. marca leta1855. Ljubljanski knezo{kof Anton Alojzij Wolf ga je 3. junija istega leta posvetil v {kofa, naslednji dan pa je prejel palij. 24. junija je bil v Gorici slovesno introniziran. V osemindvajsetih letih {kofovanja je s svojim neutrudnim delom pustil gori{ki nad{kofiji trajen pe~at. Po kraj{i bolezni, ga je na veliko soboto, 17. marca leta 1883, Bog poklical k ve~nemu po~itku. Pokopan je na Sveti gori. ✍ Klemen Bohinc
7
@upnija Bohinjska Bistrica (`upnik Janez Burja)
V Bohinju re~ejo Bogu “Boh” K je le`i Bohinj, kako pride{ vanj in podobnega mi ni treba razlagati. Bohinjci pravimo, da je Bohinj {e posebno Bo`ji, saj tu re~ejo Bogu »Boh« in iz tega poimenovanja naj bi tudi nastalo ime kotline.
PREDSTAVLJAMO
Vse do druge polovice 18. stoletja je bilo upravno in cerkveno sredi{~e Bohinja v Srednji vasi. Zaradi razvoja `elezarstva in jo`efinskih reform je bila leta 1788 ustanovljena nova fara v Bohinjski Bistrici. Severno od sedanje cerkve je stala manj{a cerkev posve~ena sv. Miklav`u, vendar tako slabo grajena, da so jo morali zaradi varnosti vernikov podreti. 30. junija 1878 so za~eli z gradnjo nove cerkve. V tretjem letu gradnje je pri{lo do nesre~e, ki je zahtevala tudi ~love{ka `ivljenja. Ko so gradili zvonik (ta je sedaj nesorazmerno nizek), so nosilni stebri popustili in zvonik se je zru{il v ladjo. Zasulo je 11 ljudi, pet jih je bilo takoj mrtvih, med njimi tudi kaplan g. Janez Jerala. Spomladi 1883. leta so se znova lotili gradnje. Tokrat je gradbena dela prevzel stavbni strokovnjak Faleschini iz Ljubljane in `e jeseni naslednjega leta je bila gradnja zaklju~ena. Na Nikolajevo nedeljo je cerkev blagoslovil grajski dekan Jo`ef Razbor{ek, na veliki {maren 1885 pa jo je posvetil {kof dr. Jakob Missia. Bronaste zvonove je vlil znani livar Anton Samassa. Veliki zvon je bil za radovlji{kim najve~ji v radovlji{ki dekaniji. @al je v prvi svetovni vojni kon~al prelit v top kot vsi zvonovi tistega ~asa. Zvonovi so bili ugla{eni na ton : h – e – g – h. Od vseh prvotnih zvonov je ohranjen le »cengletel« =
@upnijska cerkev svetega Nikolaja v Bohinjski Bistrici mrli{ki zvon z napisom »MORTUOS PLANGO« iz leta 1850. Poslikavo cerkve je izvedel kamni{ki slikar Matija Ko`elj v stilu slikarstva poznega XIX. stoletja. Na obeh straneh prezbiterija sta upodobljena prizora iz Miklav`evega `ivljenja, nad tem pa {tirje cerkveni u~itelji: Ambro`, Hieronim, Avgu{tin in Gregor Veliki. Na stropu prezbiterija je upodobljeno Marijino vnebovzetje z angelskim zborom, na ju`ni steni pa so evangelisti. Na istem delu sta dva medaljona s podobo knjige s sedmimi pe~ati ter labodka, ki s svojo krvjo hrani mladi~e. Slikarjev podpis ter letnica poslikave sta na desni strani prezbiterija nad naslikanimi zavesami.
Hvale`ni Bohinjci so se svojemu `upniku oddol`ili s spominsko plo{~o in doprsnim kipom, vzidanim na desni strani ladje. Pomemben donator bistri{ke fare je bil tudi grof Giacomo Cecconi, graditelj bohinjskega predora od leta 1901 – 1906 in dober prijatelj tedanjega `upnika Pibra. Cerkvi je podaril {est pozla~enih sve~nikov, ve~no lu~ko, dva lestenca za prezbiterij in predvsem komplet brokatnih (zlate nitke) pla{~ev za duhovnika in diakona. Darilo je bilo in je {e danes res dragoceno. Iz istega ~asa je tudi komplet jasli~nih figur, ki vsak bo`i~ razveseljuje poglede faranov in obiskovalcev.
Oltarji so trije. V glavnem je upodobljen sv. Miklav`, v stranskih pa sta Brezmade`na in sv. Jo`ef.
Podrta cerkev ob nesre~i 30. junija 1878.
8
Med Bohinjci je {e vedno `iv spomin na `upnika Janeza Mesarja, ki je v Bohinjski Bistrici pasel ov~ice od leta 1863 do 1894. Slu`bo v Bistrici je nastopil, ko je bil star 31 let in je tukaj slu`boval prav toliko let. V spomin se je Bohinjcem zapisal predvsem s svojim delovanjem na gospodarskem podro~ju. Videl je stisko majerjev, ki niso znali ali zmogli prodati mle~nih izdelkov. S pomo~jo {vicarskih strokovnjakov je iz{olal prve sirarje. In ne samo to. Od dr`ave je pridobil sredstva in po bohinjskih planinah gradil sirarne, ki so se ohranili do dana{njih dni. Prav tako se je ohranila nagrobna plo{~a z napisom: Franc Ravnik – prvi sirar na Kranjskem 12. 9. 1840 – 26. 3. 1908.
Ve~na lu~ka v `upnijski cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici.
Cerkev Ro`envenske Marije na Bitnjah
Prezbiterij krasi zlati oltar, ki v celoti zapolnjuje vzhodno steno in je iz leta 1668. @e prej omenjeni kip Marije sodi v ~as mehkega sloga. Podru`nica ima imenitno plemi{ko sliko ex voto iz leta 1680. V isti ~as sodi sredi ladje grob bratov Locatelli, bohinjskih lastnikov fu`in, ki po~ivajo `e ve~ kot tristo let v tako imenitni cerkvi.
Cerkev sv. Ahaca na Nem{kem Rovtu
Sredi zelenih travnikov s prelepim pogledom na Bukovske gore se bohoti podru`ni~na cerkev Ro`envenske Marije. Je najstarej{a podru`nica bistri{ke fare in je iz 15. stoletja. Sklepamo, da je bila zgrajena v letih od 1415 do 1420 na osnovi izrezljanega kipa Marije, ki je v atiki velikega oltarja. Leta 1456 je obiskal to bo`jepotno cerkev briksen{ki {kof - kardinal in znameniti humanist Nicolaus Cusanus. Ta obisk je zapisan v vizitacijskem poro~ilu. Na~elno je cerkev baro~na (zvonik, ladja, oltar), ~eprav ima na obeh zunanjih stenah vzidane starej{e elemente, ki so bili verjetno preneseni z neke sakralne stavbe na Ajdovskem gradcu. Cerkev ima kar nekaj kulturnospomeni{ko pomembnih elementov. Glavni vhod krasi eden najlep{ih portalov na Gorenjskem, izklesan iz pera{kega tufa.
Zlati oltar v bitenjski cerkvi.
Sredi va{ke vzpetine stoji cerkev, posve~ena svetemu Ahacu. Ko je Kri{tof Kolumb odkril Ameriko, je bila omenjena cerkev posve~ena in namenjena bo`ji slu`bi. Zgrajena je bila sredi 15. stoletja, kar nam razjasnjuje na zunanji ju`ni steni komaj vidna freska sv. Kri{tofa. Notranjost in oprema sta v baro~nem slogu. V »zlatem« oltarju je bil vdelan gotski relief »Sre~anje Joahima in Ane pri zlatih vratih«. Zaradi nevarnosti tatvine so ga odstranili, zdaj pa izdelujejo njegov dvojnik. Rotarji prena{ajo v svojem ustnem izro~ilu druga~no trditev in sicer, da sta upodobljena sv. Ema in njen mo` Viljem II. Savinjski. Kdo ima prav, ustno izro~ilo ali umetnostni zgodovinarji, ne vemo. Druga
Grb {kofa Kri{tofa.
znamenitost cerkve je grb briksen{kega {kofa in kardinala Kri{tofa iz leta 1563, ki je naslikan na severni steni ladje in je enak kot v cerkvi sv. Janeza pri jezeru. Najve~ja znamenitost podru`nice je pozla~en kelih, izdelan davnega leta 1535, ki ga {e vedno uporabljajo. Kelih je pri vsakokratnem klju~arju pre`ivel vse zgodovinske ujme, vojne, nepri~akovane dogodke in kot {tafetna palica prispel v dana{nji ~as.
Cerkev s. Magdalene na Brodu
Ob vzno`ju Rudnice je kot lastovi~je gnezdo vas Brod. Iznad va{kih streh se pne proti nebu zvonik, medtem ko se zgradba ladje staplja z okoli{kimi hi{ami. Tudi ta cerkev je odsev baro~ne dobe, ~eprav prezbiterij vsebuje gotske elemente. Na slavoloku ladje je zapisana letnica 1534, ki pa ozna~uje le nastanek slike sv. Kri{tofa na ju`ni zunanj{~ini prezbiterija. Tudi cerkev sv. Magdalene ima zlat oltar, ki je skromnej{i v primerjavami z ostalima podru`nicama. Na ju`ni steni prezbiterija ima pri ni{i za vino in vodo naslikano sve~o in knjigo, kar je pomenljivo za Bohinjce Spodnje doline ali Bukovce. Rek pravi da »Bukovcem bukve svet'jo«, torej da so bolj izobra`eni, razsvetljeni, ker veliko berejo knjige. Najbolj zanimiva je ju`na zunanja stena cerkve, kjer so freske znamenitega slikarja XVI. stoletja Jerneja iz Loke. Najbolj imenitna je freska sv. Kri{tofa, ki je furlanske smeri, ter Marije z Jezusom in mo{kega v rimskem obla~ilu, morda sv. Ahaca. [e neko zanimivost imamo v na{i fari. ^e polo`i{ na zemljevid ravnilo med cerkvijo sv. Ahaca na Nem{kem Rovtu in sv. Janezom pri jezeru, sta na isti liniji tudi bistri{ka in brojska cerkev. Ali je to zgolj slu~aj? ^e vas je branje pritegnilo, si opisano sami oglejte in odkrili boste {e marsikaj, ~esar ni v tem sestavku. Vedno dobrodo{li v Bohinju!
PREDSTAVLJAMO
PODRU@NICE:
✍ in foto Mi{o Serajnik
9
@upnija Bohinjska Bistrica
Trudijo se prina{ati upanje in vero @
PREDSTAVLJAMO
upnija Bohinjska Bistrica je polo`ena v Spodnjo bohinjsko dolino. Zajema kraje od Nomenja do La{kega Rovta in od Broda do Nem{kega Rovta in Raven. V sredi{~e je postavljena Bohinjska Bistrica z mogo~no cerkvijo svetega Miklav`a, za katero bi na hitro lahko mislili, da je katedrala.
@upnija je pred malo ve~ kot enim letom do`ivela ve~jo spremembo. Od `upnije se je poslovil g. Jo`e Dolenc, ki je v trinajstih letih slu`bovanja tukaj dodobra zaznamoval `upnijo. Preselil se je v Sel{ko dolino in sedaj pomaga v `upniji Stara Loka. Na izpraznjeno mesto je {kof poslal mene. V {ali so zato rekli, da je sedaj zavel drug veter. Ime mi je namre~ Janez Burja. Pri{el sem od blizu in dale~, saj sem nazadnje kaplanoval v Starem trgu pri Lo`u. Doma sem na Bohinjski Beli. @upnija je v tem letu do`ivela {e eno zelo veliko spremembo. Sestre usmiljenke so namre~ zaprle svojo hi{o v Bohinjski Bistrici. Poslovile so se v nedeljo po velikem {marnu. Triin{tirideset let so razveseljevale bolne in ostarele, jim pomagale in stregle. Pomagale so pravzaprav pri vsem `upnijskem delu. Zato jih pogre{amo {e toliko bolj. Najbolj {e bolniki, ki so jih z veseljem obiskovale. @upnija kljub spremembam `ivi dalje in sku{a v na{ kraj prina{ati Jezusa Kristusa in njegovo veselo sporo~ilo. Gotovo si za to najbolj prizadevajo klju~arji in drugi pomo~niki, povezani v Gospodarskem svetu in v @upnijskem pastoralnem svetu. Prvi se dobivamo po potrebi glede na projekte. @PS pa redno vsak mesec. Na sejah i{~emo novih poti, kako nove spodbude prenesti v na{o `upnijo. Letos smo gostili dekanijsko sre~anje @PS. Spregovoril nam je p. Toma` Podobnik in nas nagovarjal k {e bolj zvestemu obiskovanju svete daritve, saj iz nje vse izhaja. V tej smeri razmi{lja in
10
deluje liturgi~na skupina. Sre~ujemo se ob vpra{anjih s podro~ja bogoslu`ja. Sestajamo se pribli`no enkrat na mesec. Tej sorodna je tudi bibli~na skupina. Na{e sre~anje se zgodi pribli`no na {tirinajst dni. Torek je tisti dan, ko se po ma{i izmenjaje sestajamo z @PS, v bibli~ni ali liturgi~ni skupini. Veliko bolj uspe{no kot sestajanje v skupinah pa je, verjamem, ~etrtkovo sre~anje z na{im Gospodom v Najsvetej{em zakramentu. Letos smo za~eli izmenjevati tiho ~e{~enje in molitvene ure. Gospodu s tem prina{amo sami sebe oz. skupno molitev. Malo dalj{e ~e{~enje, do 22. ure, imamo vsak prvi petek v mesecu. Ostale petke ima rezervirane molitvena skupina. Tako na mnoge na~ine kli~emo farani bo`ji blagoslov na na{ kraj in na{e ljudi. Vsem tem se pridru`ujejo tudi bolniki in ostareli, ki sicer ne morejo ve~ v cerkev, a doma z molitvijo in darovanim trpljenjem znatno podpirajo `upnijo. Ob koncu tedna ima enkrat na mesec rezervirane prostore v `upni{~u zakonska skupina. Vodita jo Janez in Metka Cerkovnik.
Najve~ `ivljenja je v na{ih `upnijskih prostorih gotovo med tednom malo po poldnevu, ko prostore zasedejo verou~ne skupine. Vsi se trudimo vedno bolj spoznavati Jezusa Kristusa. Poglabljamo se v skrivnosti vere in se sku{amo navaditi lepega vedenja. V iskanju iskrenih odgovorov prednja~ita predvsem dve skupini verou~encev. ^e bi vam postavil zastavil vpra{anje, kateri skupini sta to, bi gotovo pravilno odgovorili, da sta to skupini prvoobhajancev in birmancev. Zadnjo nedeljo v septembru leto{njega leta smo imeli birmo. Nanjo smo se zelo skrbno pripravili. Birmanci so bili v septembru na duhovnih vajah v Vipavskem Kri`u. Vem, da so se tam imeli zelo lepo, saj jih je p. Jo`e Smukavec vodil skozi
Utrinek z oratorija. odkrivanje sebe in vere v vsakem. @e eno leto prej smo se sre~evali na posebnih birmanskih sre~anjih. V tem ~asu smo uspeli izdelati srebrne kri`ce. Drugi spominski izdelek je knjiga. Mojster Janez, ki se ukvarja s ~rno umetnostjo (tiskanje knjig), nas je uvedel v to umetnost. Vsak birmanec je zvezel svojo knjigo, ki ga bo spominjala na birmo. Ta sre~anja niso bile le delavnice, ampak tudi sre~anja z razli~nimi pri~evalci. Najpomembnej{a sre~anja in pri~evanja so se zgodila na oratoriju. Skupaj z animatorji smo oblikovali za birmance zanimiv program. Sre~ali so se z mnogimi ljudmi, na primer z Francem Strgarjem, ki je v Ameriki gradil mostove, ali s zaporni{kim duhovnikom Robijem Fri{kovcem. Ne smem pa po-
Sre~anje ostarelih.
zabiti tudi no~i, ki smo jo po tem sre~anju pre`iveli skupaj. Prespali smo kar v `upni{~u. Oratorij je po~itni{ko dogajanje, ki najbolj razburka dogajanje v na{i `upniji med po~itnicami. Letos ga je kot `e nekajkrat vodila Ur{ka Li~ef. Skupaj z animatorji iz na{e `upnije ter nekaterimi od drugod smo pripravili spoznavanje s svetim Fran~i{kom. Vrhunec je oratorijsko dogajanje doseglo z obiskom sester klaris in bratov fran~i{kanov v Nazarjah. Marsikdo od oratorijcev ni poznal tega skritega samostanskega `ivljenja. [e bolj smo bili presene~eni, ko so nas sestre tako bogato pogostile in nas s svojo vedrostjo in besedo razveselile. Ob tako uspe{ni pripravi birmancev smo letos podobna
Nima pa na{a `upnija samo izgube. V lanskem letu je za~el delovati `upnijski Karitas. Skupina je `e prej obstajala pod okriljem {kofijskega Karitasa. A lani smo se osamosvojili. V teh
kriznih ~asih, kot jih radi imenujemo, je ravno ta skupina zelo dragocena. Kar nekajkrat smo do sedaj `e dobili razli~no pomo~, ki smo jo nato razdelili po vsem Bohinju. Na tem podro~ju sodelujemo tudi s sosednjo `upnijo v Srednji vasi.
liturgije. Poskrbimo tudi za kak{no zabavo na vajah, se razume. Tak{na je na{a `upnija. Trudimo se v dana{nji ~as prina{ati upanje in vero. Predvsem bi
radi tudi v teh ~asih, ko vse govori o recesiji in tak{nih in druga~nih te`avah, prina{ali bolj vesel pogled na svet.
� @upnik Janez Burja, foto Mi{o Serajnik
A vrnimo se k bogoslu`ju. Nisem omenil na{ih dveh pevskih zborov, ki dvigujeta slovesnosti. To sta `upnijski pevski zbor in otro{ki pevski zbor. Slednji se {ele postavlja na noge, ~eprav smo `e lani sodelovali na Dekanijskem sre~anju otro{kih in mladinskih pevskih zborov na Brezjah. Pred oltarjem se za lepoto bogoslu`ja trudijo ministranti. Vsako soboto se sre~amo in poglabljamo na{e poznavanje
Bibli~na skupina.
Me{ani pevski zbor sv. Nikolaja Bohinjska Bistrica a~etki delovanja `upnijskega pevskega zbora sv. Nikolaja segajo v leto 1885, ko je bila dograjena nova cerkev v Bohinjski Bistrici. Pred drugo svetovno vojno je bil zbor vklju~en v Katoli{ko prosvetno dru{tvo, ustanovljeno leta 1903. Poleg svojega rednega dela, to je sodelovanja pri nedeljski ma{i, je zbor `e od vsega za~etka aktivno sodeloval na raznih prireditvah. Kvaliteta zbora se je posebej dvignila pod vodstvom organista Janeza Grma, ki je zbor prevzel `e pred drugo svetovno vojno. V tem ~asu je do`ivel tudi enega svojih ve~jih uspehov. Na tekmovanju zborov Gorenjske leta 1953 je dobil drugo nagrado, zborovodja Janez Grm pa prvo nagrado za najbolj{ega dirigenta. Leta 1958 je Janez Grm zaradi politi~nih razlogov prenehal voditi zbor, kar je bil za zbor velik udarec. Naslednjih trinajst let je zbor tako deloval brez zborovodje. [ele malo
Z
pred smrtjo je Janez Grm spet prevzel krmilo zbora, kar pa vseeno ni ustavilo nazadovanja, ki je bilo posledica trinajstletne odsotnosti zborovodje. Po njegovi smrti je zbor ostal brez rednega organista in zborovodja. Ob~asno je to delo organista prevzel prof. Anton Ravnik. Kasneje je zbor nekaj ~asa vodila sestra Jelka Rupnik. Z velikim trudom in voljo ji je uspelo zbor tudi pomladiti, predvsem pa je poskrbela za kontinuirano petje pri nedeljskem bogoslu`ju. Leta 1987 je zbor prevzela mlada glasbenica Irena Cundri~. Njeno sistemati~no in strokovno delo je kmalu obrodilo sadove in zboru se je pridru`ilo {e ve~ mladih fantov in deklet. Pod njenim vodstvom je zbor rasel in se krepil. Udele`il se je tudi raznih pevskih nastopov v okviru dekanijskih sre~anj. Ireni je uspelo zasidrati trdne temelje, na katerih zbor tudi danes
PREDSTAVLJAMO
sre~anja za~eli pripravljati tudi za prvoobhajance in njihove star{e. Na{e prvo sre~anje je pomenilo pomo~ Miklav`u. Potekalo je v Pekariji Lapajne, kjer so otroci izdelovali pi{kote in kruhove parkeljne in angel~ke. Ob verouku se otroci sre~ujejo tudi s knjigami iz `upnijske knji`nice in s tem nabirajo nalepke za Slom{kovo bralno priznanje. V vseh sre~anjih se povezujemo med seboj, saj nas Jezus ne obiskuje le pod podobo kruha, da bi nas napolnil s seboj. [e veliko bolj nas `eli povezati v eno v vsej `upniji.
uspe{no stoji. Leta 1992 je mesto organista namesto sestre Jelke Rupnik prevzel Klemen Langus, ki je leta 1998 prevzel {e vodenje zbora. Glavna dejavnost zbora, tako kot `e vsa leta od ustanovitve dalje, ostaja sooblikovanje nedeljskega bogoslu`ja. Kljub temu pa sku{amo gojiti tudi slovensko narodno pesem, kar se nam zdi {e posebej pomembno. Leta 2001 je zbor prvi~ gostoval v partnerski ob~ini Ramsau na Bavarskem. Sodelovanje s petjem pri zahvalni nedelji in koncert slovenskih narodnih pesmi sta ustvarila nove prijateljske vezi, ki jih `elimo gojiti tudi v prihodnje. Posebej veliko ~ast je zbor do`ivel leta 2002 na romanju v Rimu, kjer ga je s slovenskimi besedami pozdravil pape` Janez Pavel II.
� Klemen Langus
11
[li so od hi{e do hi{e
Kroparski trikraljevi koledniki N
ajdalj{a no~ je minila. Za kroparske kolednike pa ni bilo po~itka. Na Silvestrovo so koledovali na levem bregu Kroparice, na novega leta dan jim je ostal {e desni breg. V tri kralje je bila napravljena druga skupina ministrantov, tisti, ki so v~eraj samo peli. Poznala se je utrujenost. Sino~i so domov pri{li po deseti uri zve~er. Doma so vsakega pri~akali z radostjo, saj je bil kolednik in je prena{al izro~ilo `ebljarjev. Kar tekmovali so kdo mu bo bolj postregel in ustregel. Ko se je pogrel in okrep~al, jim je pripovedoval kaj vse so do`iveli. Bilo je veselja in tudi slabih trenutkov. Ko se je bli`al ~as poslavljanja star~ka in prihoda mladega deteta, so {e doma skupaj zapeli v slovo staremu letu in dobrodo{lico novemu. No~ je bila kratka. [e predno se je vsak obrnil v postelji, je `e bilo treba vstati. Kdor je pritrkaval toliko prej. Pozimi je bila jutranja sveta ma{a ob sedmih. Bila je {e trda tema ampak dan je bil `e dalj{i. Pri obeh svetih ma{ah in ve~ernicah je bilo slovesno. Ob teh trenutkih je bilo dobrih `elja in veselega dru`enja veliko. Marsikdo se je pobotal s sosedom in marsikaj slabega so si odpustili. @ivljenje je vendar kratko in tudi Jezusova ljubezen nas u~i prijateljstva in odpu{~anja. @ivljenje je za~elo te~i na novo, prihodnost je bila kljub rev{~ini svetla. Med ve~ernicami so se koledniki `e pripravljali na svoje poslanstvo. Na utrujenost so kar pozabili. Ni bilo lepo, ~e bi se poznala pri njihovih vo{~ilih. Bili so vendar Trije kralji, ki prina{ajo veselo novico. Na starega leta dan so peli prvo kitico `e ve~ kot stopetdeset let staro kroparsko kolednico: Pre~ je zdej to staro leto, na novoletni dan pa drugo kitico:
12
Bo`i~ne jaslice iz Krope (Liza Hribar, 1987). ^as veselja je `e tukaj, dons na novga leta dan. Veselimo se vsi skupaj, K je bil Jezus obrezvan. V tempelju so ga obrezvali Po postavi judovski, Jezus so ime mu dali, mormo ga ~astiti vsi. Jamnik je v~asih v vseh pogledih, razen katastrskih, spadal v na{ okoli{. K nam so hodili k ma{i, v {olo, ve~ji del v tovarno. Zato so tudi koledniki {li k njim vo{~it za novo leto. Kak{ne dobrote so dobili. Pri njih so bile koline in blagajna, ki jo je nosil angel ali pa kdo od spremljevalcev, je bila napolnjena s krvavicami, mesenimi klobasami, ocvirki in {e kaj. Tudi brez ta ~e{njevega ni {lo. Samo kapljico, pa je bilo zadosti. Takrat je bila {e zima z veliko snega in koledniki so se nazaj v dolino peljali s sanmi. Zgodilo se je, da je blagajnik stresel in izgubil klobase. Najprej slabe volje, kmalu pa s
smehom so se vra~ali na Jamnik in pobirali izgubljeno. Potem pa {e enkrat na sani in veselo v dolino...
sprejemamo navade, ki nimajo z nami nobene povezave in ker ni ve~ meja tudi na{e lepe stare navade tonijo v pozabo.
Bilo je eno samo petje od bo`i~a do treh kraljev. Tudi tisti, ki niso bili tapravi koledniki, so {li od hi{e do hi{e. @e pred vrati so zapeli pesem. Iz ve~ hi{ so se sli{ale pesmi. [koda, da so ti ~asi mimo. Prej ko ne bi bilo danes to kaljenje no~nega miru. Po~asi pozabljamo na{e slovenske obi~aje in liberalno
Kje so stari ljudje, ki bi nam pokazali pot, kjer bi spet na{li svoje korenine? S kak{nimi deli se bomo ohranili pri na{ih potomcih? Kdo nam je dal pravico, da lahko ocenimo, da so tuje navade bolj{e in ve~ vredne od na{ih?
� Jo`a Er`en
Tudi letos bomo rojstvo na{ega Odre{enika praznovali z postavljanjem jaslic. Otro{ka polno~nica bo na sveti ve~er ob 17. uri, v `upni cerkvi. Ob 19. uri bodo pevci peli pri Kapelici. Opolno~i bo polno~nica. Na sveti dan bodo sveti ma{i ob 8. in ob 10. uri. Na {tefanovo bosta sveti ma{i ob 8. in 10. uri. Tudi na Jamniku bo na sveti ve~er sveta ma{a ob 18. uri. Ma{eval bo pater z Brezij.
Za prazni~ne dni
Prelubi moj sveti Miklav`! K je so `e ~asi, ko je bila najina korespondenca, dasi enosmerna, redna in to vsako leto v grudnu, ve~er pred tvojim prihodom! Kar pol stoletja je `e minilo, morda leto ali dve manj, kar sem ti na ta ve~er redno zapisal svoje najbolj skrite in tudi one, javnosti poznane `elje na listek in potem si mi ti v svoji nebe{ki dobroti vedno izpolnil `elje, o katerih sem zaradi njihove nezahtevnosti upal `e tedne prej sanjati naglas po hi{i, vsi v dru`ini so jih poznali, predvsem dobri star{i. Ali pa jih tudi nisi izpolnil, ~e si v svoji nebe{ki dobroti presodil, da bi znali darovi biti v {kodo moji neumrjo~i du{i ali plitvemu `epu mojih prednikov. Skrite `elje pa so bile navadno le preve~ visokolete~e, tistih mi nisi izpolnil nikoli, ampak so ostale za drugo leto, dokler jih nisem prerasel. In prav je tako, kajti se po pol stoletja bolj spominjam igra~, o katerih sem lahko le sanjal, kot pa onih, ki si mi jih prinesel in ve~ina ni cela do~akala niti tvojega naslednjega prihoda. Od najinega takratnega sodelovanja in tudi bli`njih sre~anj tretje vrste so z desetletji ostali zgolj ~udoviti spomini, ~eprav tedaj ni {lo vse ~isto gladko. Kadar si se pojavil v vsej nebe{ki gloriji, obdan z dvema krilatcema mo~no rde~e obarvanih li~k in v belih, za{itih `abah, ter v spremstvu enega peklen{~ka, ki je revsal, razgrajal z verigo, se opekel na mrzli plo{~i {tedilnika, ves ~as pa prav peklensko vlekel smrkelj pod streho, sem se bal `e nekaj dni prej, kak{ne vse grehe mi bo{ poo~ital iz zlate knjige, ki sta ti jo podala angel~ka. Res – ~eprav je na hrbtni strani knjige pisalo Kuharske bukve, spisala sestra Felicita Kalin{ek – si vedno iz nje natan~no vedel, kdaj sem se potepal s sosedovim fantom, namesto bi
pomagal doma ali se u~il za {olo. [e kak{no tistih lumparij si mi o~ital, ki sem jih pred star{i uspel skriti, vsaj zdelo se mi je tako. In tako so se mi pred vsakim tvojim tuzemskim nastopom tresle hla~e, ~etudi je bil drugi dan pehar vedno poln pi{kotov, jabolk, orehov, fig in ro`i~ev in {e prilo`ena obvezna {iba ni preve~ zmotila idile nebe{kega obiska. Razlo`ila mi je potem mati v tretjem razredu, ko sva se le {e midva s so{olcem Tonetom v sveti veri vate stepla z ostalim razredom, ki je trdil, da te ni in da sta Miklav` ata in mama, vso zadevo okrog tvoje posmrtne dobrote in tuzemskih namestnikov – bridko se mi je zamajal svet in sem ti zameril brezmejno in materi {e bolj! Po tistem ti nisem ve~ pisal, ~etudi sem pred leti za {ir{o farno javnost prevzel tvojo vlogo, pri tem pa mi je pridno pomagal trop
za~elo koj prve dni po volitvah. Najprej sem ga en ve~er sli{al, ko je izjavil, da imamo najbolj{o strokovno vlado in kako nas bo le ta lahko re{ila pred gospodarsko krizo. In to ne le minister za visoko {olstvo, ki se je {ele nedavno uspel prigrebsti do diplome – vmes je moral, kot {tevilni {tudentje dandana{nji, s trebuhom za kruhom in je v potu svojega obraza ustanavljal svojo firmo. Pa seveda minister za zdravje, ki je na zaslonu bolj izgledal zapit babjek kot pa neopore~na etiketa narodovega zdravja, pa ministrica za policijo in ona za vojsko pa oni za narodno po{tenost in sodstvo – zakaj bi bili drobnjakarski, okvara televizorja je bila vsesplo{na in vse huj{a! Potem mi je en ve~er razlagal, televizor namre~, kako da se je za re{itev podjetja boril njihov ste~ajni upravitelj, malodane je dva tiso~ delavcem, ki so ostali na cesti, pla~eval iz svojega `epa – komaj so mu ubranili, da ni stradala njegova deca!
Toda kot pravi ljudski rek, da se poje ve~ zare~enega kruha od zape~enega, ti letos spet pi{em. Saj bi ne, a se mi je zdelo, da mi v teh te`kih ~asih secesije ali kako se jim `e re~e samo ti lahko prav pomore{.
Saj sem ga nesel k sosedu, ki se `e leta ukvarja s tem, da nekoliko vija~i elektroniko in ji menja gumbe, a ni na{el nobene krivde na njem. Zdel se mu je {e ~isto dober in {e mi je omenil, da bo morda jaz stopil na pregled, zdaj da so `e te sorte tudi privatne ordinacije in ni treba v bli`njo vas pod Karavankami, ki slovi po narodno zabavni muziki in topogledni in{tituciji z zaprtim in drugimi oddelki.
Primerilo se nam je namre~ pri na{i hi{i, da se je pokvaril televizor. Pa ni bilo to kar tako, kot bi med nevihto tre{~ila strela, televizor pa puff in cck in ni druge kot na zavarovalnico, kjer ti prijazno razlo`ijo, da zoper strelo ni bilo zavarovano, lahko pa dopla~a{ za paket, s katerim si obilno zavarovan pred kugo in ~rnimi kozami, pozebo v juliju in su{o v novembru. Ne, televizor je kazal znake bolezni `e dolge mesece, menda se je
Potem se mu je poslab{alo do te mere, da je za~el razlagati, kako da sta lahko en ata in {e en ata ljube~a dru`ina s kopico otrok, seveda le, ~e ne pazita pri stvari. ^e pa otrok slu~ajno ne bo, sem pa jaz en zavrt ksenofob, ~e mi grejo pedri na nekaj in jim tudi pod razno ne bi posojal svojih otrok, da bi skrbeli za njih du{ni blagor. ^e gre pa tako, potem se je Bog o~a zaman ukvarjal s tistim rebrom v raju, mar bi po~ival `e
angel~kov in {e ve~ji ograbek peklen{~kov, s katerimi so me zakladale infernalne sile, v njih odsotnosti pa so mi jih posojale kar radovlji{ke verou~iteljice.
13
{esti dan in bi v bolj{i kondiciji pri~akal penzijo, ne pa tako kot jaz, ki se `e zdaj iz tedna v teden te`e vle~em na {iht, do penzijona imam pa {e deset let, ~e se mi ne bo vlada vmes izmislila dveh podalj{kov po tri leta, ob koncu pa enajstmetrovke, da bom {e na parah mu~eni{ko izgledal in se bom raje dal upepeliti, toplotne grede gor ali dol! Zraven je barabo, ki je po vojni dal pobiti moje tri strice, po{tene fante sredi dvajsetih let, razgla{al za na{ega najve~jega vojskovodjo in carja nasploh. Ko pa je {e oznanil, da je moj sedanji predsednik s srebrnimi zaslugami za narod odlikoval mojega nekdanjega policajskega ministra, tistega, ki me je dal v {tudentskih letih pretepsti samo zaradi barvnega neskladja s tedanjo vlado, mi je pa zavrelo in sem ga uti{al enkrat za trikrat, ro~no na daljavo, pa ne z daljincem, ampak sem tedaj ravno imel v roki gojzarje. Ti bi pa kot vsemogo~ni nebe{~an gotovo lahko sko-
14
mandiral tudi tak televizor, ki bi ne imel te bolezni, da za tri razli~ne naro~nine cel dan samo la`e in namesto v barvah mu je slika zgolj v rde~ero`natih odtenkih. Lepo te prosim in bom v ta namen zmolil vsak dan o~ena{ z ustreznimi dodatki, pridno bom ubogal `eno in {efa in vnukom ne bom ve~ kradel softijev, zdaj, ko sem na inzulinu. A dr`i? Niti ni treba, da ima diagonalo sedemnajst palcev dolgo (ali {iroko?), le da ne bo imel daljinca, prosim. Odkar so se na{i `ogali z Rusi, je vse znorelo. Gledam zadnji~ lepo oddajo o `ivalstvu Galapagosa in zraven malo dremljem, da ni ~as pred ekranom ~isto brez haska zapravljen. Kar se zraven po~i mulo in alo, stari, daj daljinca, na trojki je nogomet! ^e smo res postali tak `ogobrcarski fenomen, da celo osteoporoti~ne babe samo {e o tem klepe~ejo, naj vsaj pred televizorjem pretegne ude in se lepo pe{ poda zamenjat kanal. Zakaj bi pa morali telovaditi samo pri slu`bi bo`ji! � tvoj vdani Janez
15
16