cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:57
Page 1
Bo`i~
Bog prihaja k nam
D
ragi prijatelji!
Kaj drugega pomeni beseda bo`i~ kot to, da je mali Bog (novorojeni Jezus Kristus) med nami. [tirje tedni v adventnem ~asu so namenjeni duhovni pripravi na Boga, ki prihaja med nas v podobi nebogljenega Otroka. Vsi ljudje dobre volje v tem predbo`i~nem ~asu do`ivljamo veselje in tiho sre~o, ko pri~akujemo Novorojenega, ki mu postajamo podobni predvsem takrat, kadar se trudimo biti preprosti, majhni in iskreni. Kaj je pravzaprav sporo~ilo bo`i~a? To, da nas ima Bog neizmerno rad in da nam pripravlja prostor pri sebi v nebesih. In kako naj pridemo tja, kjer nas ~aka ve~na sre~a? Tako da posnemamo njegovega sina Jezusa Kristusa, ki se je pred dvema tiso~letjema rodil kot preprost otrok. Bogu smo lahko hvale`ni, da nam je pokazal, kako priti do cilja; tako da posnemamo njegovega Sina, ki nam je postal v vsem enak, razen v grehu. Bog je postal ~lovek, da bi ~lovek lahko postal Bo`ji. Dragi prijatelji, bodimo veseli kristjani, v mislih pa si ponavljajmo stavek, ki ga je zapisal apostol Janez, ki je slonel na Jezusovih prsih: ÂťBog je ljubezenÂŤ (1 Jn 4,8).
In ~e je Bog ljubezen, potem nam `eli samo dobro, pa ~eprav moramo v~asih v svojem `ivljenju iti skozi stiske in preizku{nje. Bog nas ljubi, zato nas ho~e vzgajati tudi preko kri`ev, ki so za duhovno rast {e kako potrebni. V tem bo`i~nem ~asu vam
`elim, da bi znali biti preprosti kot Novorojeni, ki prihaja med nas vsak dan in ne samo za bo`i~; preko zakramentov (sveta ma{a, sveto obhajilo, sveta spoved, bolni{ko maziljenje, Sveto pismo) in preko bratov in sester.
@elim vam, naj se Bog tudi letos rodi v va{em plemenitem srcu in naj to rojstvo preko vas za~utijo tudi drugi ljudje.
� Andrej Ojstre`, `upnik na Jesenicah
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:57
Page 2
Bo`i~ - praznik Jezusovega rojstva
Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah Dom sv. Martina v Srednji vasi odpira vrata
Na bo`i~ni dan, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za veliko no~jo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, najve~ji kr{~anski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo bo`jega u~love~enja. Na bo`i~ se spominjamo, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokon~no in nepreklicno zavzel za svet in za ~loveka. Veselje, ki ga oznanja in prina{a bo`i~, je u~love~enje Bo`jega Sina, z namenom odre{iti svet. Bog je postal ~lovek in se naselil med nami, da bi mi pri{li k njemu. Natan~nega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, ~eprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja {tejemo ~love{ko zgodovino. Tisti, ki so dolo~ali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v ~asu, ko se dnevi ponovno za~enjajo dalj{ati. Ob prihodu nove lu~i v naravo praznujemo novo Lu~, ki ne bo nikoli ugasnila. Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot »resni~ni« lu~i, ki razsvetljuje vsakega ~loveka« (Jn 1,9). V Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakr{ne nima noben drug praznik – trikratno obhajanje evharistije; opolno~i, ob zori in podnevi. Cerkev {e danes ob bo`i~u opravlja trikratno evharisti~no slavje – vsak duhovnik sme trikrat opraviti ma{e. Pri polno~ni ma{i je najve~ji poudarek dan Jezusovemu rojstvu v hlevu in hvalnici angelov, pri zorni ali pastirski ma{i se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, s ~imer se pripoved o rojstvu kon~a. Dnevna ma{a je vsebinsko najgloblja, saj je sredi{~ni odlomek iz Svetega pisma vzet z za~etka Jezusovega evangelija. Sr~ika praznika ni le v tem, da se spominjamo Jezusovega rojstva in prihoda na svet, ampak je praznik za vsakega kristjana prilo`nost, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi svojo vero (Skala, list @upnije Radovljica, 15. 12. 2008)
V Srednji vasi v Bohinju v tem letu lahko opazimo veliko spremembo. Tam, kjer je bil v za~etku leta {e travnik, danes stoji novi Dom sv. Martina, ki bo omogo~il bivanje 65 starej{im ljudem, ki doma ne bi mogli skrbeti zase. Zahvala za to obse`no delo gre po`rtvovalnim gradbenikom, vsem, ki ste podpirali gradnjo z denarjem in molitvijo, ter Bo`ji previdnosti. Stro{ki gradnje so bili kar 4.600.000 EUR in je bilo za njihovo pokrivanje treba najeti visok kredit. Zato se {e naprej priporo~amo, da nam darujete prispevke na naslednji naslov in transakcijski ra~un: Zavod sv. Martina, Srednja vas v Bohinju 33, 4267 Srednja vas v Bohinju, TRR: SI56 0292 4025 7476 503, namen pla~ila: DAR ZA DOM. Nekateri se zanimate za vpis v dom. Pogoj za vpis je starost nad 65 let. Dom ima stanovanjski in negovalni oddelek ter tudi varovani oddelek za ljudi s starostno demenco. Tako dom omogo~a bivanje vsem skupinam starej{ih oseb. Dom le`i v izredno lepem okolju. Vse sobe imajo kopalnico in tudi ve~jo velikost od predpisane. Za vpis v dom je na na{ naslov treba poslati izpolnjene vpisne obrazce, ki jih lahko naro~ite pri na{i socialni delavki Alenki Zor~ vsak delovnik dopoldne po telefonu 041/617 851. Ta trenutek {e nimamo zasedenih vseh mest. Cena bivanja {e ni znana, vendar bo za okoli 300 EUR mese~no vi{ja od bivanja v dr`avnih domovih. Vsi, ki vas bivanje v domu zanima, ste vabljeni, da se udele`ite otvoritve, ki bo v nedeljo, 28. decembra, z za~etkom ob 10. uri pri sveti ma{i v `upnijski cerkvi sv. Martina v Srednji vasi.
✍ Marko Koselj
Sejem Bo`i~ za vse v Lescah V le{kem `upni{~u poteka med 19. in 21. decembrom bogat humanitarnobo`i~ni program. Osrednje dogajanje bo, `e drugi~ zapored, dobrodelni sejem, katerega vodili sta dobrodelnost in humanost. “Obiskovalci sejma so z mno`i~nim obiskom sejma `e v letu 2007 pokazali velik interes zanj, pa tudi to, da bi dogodek postal tradicionalen,” je v imenu organizatorjev povedal Bernard Zupanc. “Poleg {tevilnih prostovoljcev in donatorjev so v projekt vklju~eni tudi le{ki in okoli{ki trgovci.” Sejem je del dobrodelnega projekta Bo`i~ za vse, ki je namenjen vsem prebivalcem Lesc in okoli{kih krajev. Glavni cilj projekta pa je zbiranje finan~nih sredstev, ki jih bodo organizatorji nato razdelili nevladnim, neprofitnim in humanitarnim organizacijam, ki bodo tudi same sodelovale pri izvedbi projekta. V treh dneh se bo tako v le{kem `upni{~u zvrstilo obilo
Ob~asnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Izid: 20. 12. 2008. Odgovorni urednik: Andrej @upan, `upnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Francka ^eba{ek, Jo`e Er`en, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ^uden, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar. Lektoriranje: Nikolaj Rupel. Izvedba: SPECOM, d.o.o.. Tr`enje oglasnega prostora: 040/202 384. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica; tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si. Naslovnica: @upnijska cerkev sv. Lenarta na Jesenicah (foto: Toma` Leban).
2
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:57
Page 3
kulturno-humanitarnih dogodkov, predavanj ter delavnic, sejem pa je odprt od petka, 19. decembra. “Pomemben cilj projekta je tudi vzpostavitev kulturnega, umetni{kega, prazni~nega in zabavnega dogajanja v predbo`i~nem ~asu v Lescah,” poudarjajo organizatorji. Uradni zaklju~ek projekta Bo`i~ za vse bo v nedeljo, 21. decembra, ob 19.15 v veliki u~ilnici `upni{~a v Lescah. ✍ M. A.
Bo`i~ni koncerti v `upnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici Sobota, 3. januar, ob 19.00 - Me{ani pevski zbor Lipnica Petek, 9. januar, ob 18.30 - Me{ani pevski zbor Antona Toma`a Linharta Nedelja, 11. januar - med sveto ma{o ob 10.00 igra Tambura{ki orkester [martno pri Litiji Sobota, 17. januar - med sveto ma{o ob 18.00 Me{ani pevski zbor Ljubno
Koncert duhovni{kega okteta Oremus v Kropi V nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Kropi nastopil duhovni{ki oktet Oremus na koncertu koledni{kih pesmi.
Bo`i~ni koncert in koledovanje v Mojstrani in na Dovjem
cev, predsednik dru{tva in stvaritelj slapov Pavel Skumavc, scenaristka mag. Nata{a Cotman, re`iserja Vesna Re`onja in Simon Brlogar ter LTO Kranjska Gora. ✍ Marsel Gomboc
Obnova zvonika `upnijske cerkve sv. Petra v Radovljici Mnogokrat se zgodi, da prav ta zvonik vidimo na prospektih, publikacijah, turisti~nih zgibankah, ipd... ~e ste se `e peljali po novi avtocesti mimo Radovljice, ste morda opazili, da se poleg trgovine Spar preko nasipa vidi le na{ zvonik. S svojo gotsko obliko je postal eden najbolj prepoznavnih simbolov na{ega mesta. Ko smo se iz Podvina vzpenjali v klanec, nas je na vrhu vedno pozdravil radovlji{ki zvonik. Seveda pa je "turn" izpostavljen vremenskim vplivom. Rane ~asa se `e krepko poznajo na njegovi zunanji podobi, zato je prav, da ga pri~nemo obnavljati. Cena obnove ni majhna, vendar z bo`jo pomo~jo in s pomo~jo faranov ter ob~anov nam bo to tudi uspelo. Zahvaljujem se vsem, ki ste `e prispevali za radovlji{ki zvonik in se {e vnaprej priporo~am. Andrej @upan, `upnik, @upnija Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica, TRR 03127-1000010674.
Obnavljamo zvonik s koledarjem @upnije Radovljica
V petek, 26. decembra, ob 19. uri, bo v Kulturnem domu na Dovjem vsakoletni bo`i~ni koncert, ki ga pripravlja vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi. Skupaj z njimi, ki bodo prepevali bo`i~ne in predvsem koledni{ke pesmi, bodo dru`insko Bo`i~no zgodbo predstavili in pripovedovali igralci Simon Brlogar, Maja Pe~ar, Nejc Vrzel, Gaja ^ebulj in Martin Gomboc. Po skoraj 50-tih letih obujeno koledovanje bodo le-tega ~lani skupine Triglavski zvonovi izpeljali tudi drugo leto in sicer 6. januarja 2009. Na razli~nih lokacijah bodo s pesmijo in besedo vo{~ili va{~anom v KS Dovje-Mojstrana mirno, zdravo in blagoslovov polno novo leto 2009.
✍ Marsel Gomboc
@ive jaslice v ledenih slapovih v Mojstrani @e sedmo leto zapored si bo mo~ v soteski »Mla~ca« v Mojstrani ogledati kratko gledali{ko predstavo `ive jaslice v umetnih ledenih slapovih. Kot vsako leto tudi letos osrednjo - vsem dobro znano bo`i~no zgodbo - uvaja nova okvirna zgodba, ki prina{a druga~en pogled na bo`i~no sporo~ilo. Tudi letos so organizatorji temeljito premislili, skozi ~igave o~i `elijo predstaviti ob~instvu bo`i~no zgodbo. Okvirno zgodbo uvajajo besede iz predgovora Janezovega evangelija, prihod Svete dru`ine popisujejo besede evangelista Luka. Mirno pri~akovanje novorojenca v krogu angelov in pastirjev prekine tok misli tasta in ta{~e, ki si `elita zagotoviti potomca za svojega sina. V pogovoru je ~utiti posmeh in nesramnost do njune snahe Jerce, ki razo~arano poslu{a te`e besede. Poleg te`kega pri~akovanja prvorojenca, ki ga ~akata z mo`em, so njun odnos skrhali pritiski mo`evih star{ev, ki ne znajo pustiti sina, da odraste in si ustvari svoje `ivljenje. Ne zmore se lo~iti od svojih star{ev in biti v oporo svoji soprogi. Razpet je med dvema svetovoma in intimno `ivljenje pri~ne uhajati iz rok. Nadaljevanje zgodbe si pridite ogledat na predstave, ki bodo vsak dan od 25. 12. do 30. 12. 2008 in 2. 1. ter 3. 1. 2009 ob 16., 17., 18. in 19. uri. Prepri~ani so, da bodo tudi redni obiskovalci predstav lahko na{li v leto{nji izvedbi kaj, ~esar do sedaj niso opazili, sli{ali ali videli. Kot organizatorji vas prisr~no vabijo: [portno dru{tvo lednih plezal-
Da bi zbiranje sredstev za obnovo radovlji{kega zvonika ~im hitreje potekalo, lahko nekaj prispeva tudi stenski koledar @upnije Radovljica za leto 2009, ki je iz{el sredi decembra. Na koledarju so motivi in podobe iz notranjosti in zunanjosti `upnijske cerkve sv. Petra v Radovljici. Fotografske motive sta izbrala Rok Andres in Matej Rauh. Slednji je motive in podobe fotografiral ter koledar tudi grafi~no oblikoval. Za svoje delo se je odrekel honorarju. Za tisk je poskrbel doma~i `upnik Andrej @upan. Koledar lahko kupite v pisarni radovlji{ke `upnije po 8 evrov, izkupi~ek od prodaje pa gre za obnovo radovlji{kega zvonika. In za konec {e predprazni~ni namig: le zakaj letos ne bi bilo primerno darilo star{em, prijateljem, znancem ali sosedom prav koledar @upnije Radovljica! ✍ B. R.
Farni dan v Srednji vasi v Bohinju V nedeljo, 23. novembra, so imeli v Srednji vasi v Bohinju farni dan, ki so ga proslavili s koncertom Eroice. Farani in vsi obiskovalci so si ob tej prilo`nosti prvi~ lahko ogledali notranjost novega doma starostnikov v Srednji vasi. Sledila je {e pogostitev pred domom. Farani so s svojimi doma~imi izdelki, ki so jih obiskovalci lahko zamenjali za vstopnice koncerta ali z nakupom sre~ke, poskrbeli tudi za prijetno presene~enje vsem obiskovalcem koncerta.
3
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 4
Bolniki ... zaporniki ... advent 2008 PSALM 41 Blagor mu, ki misli na slabotnega, na dan nesre~e ga bo Gospod re{il. Gospod ga varuje in ohranja pri `ivljenju, v de`eli je blagrovan. Ne izro~aj ga pohlepu njegovih sovra`nikov! Gospod ga podpira na bolni{ki postelji; vse njegovo le`i{~e obra~a{ v njegovi bolezni. Bolniki in zaporniki. Februar in november. Skozi celo koledarsko leto je veliko dni, ki so posve~eni razli~nim problemom na{ega bivanja. Bolj kot so ti dnevi medijsko in javno podprti, bolj se nas dotaknejo. Navezujejo se na razli~ne probleme, bolezni, boje sodobne dru`be ali pa temeljijo na bolj globalni vsebini. Dana{nje razmi{ljanje naj bo namenjeno zapornikom in bolnikom. Teden zaporov v mesecu novembru je nastal z namenom molitve in vzpodbujanja pozornosti za potrebe zaprtih, njihovih dru`in, `rtev kaznivih dejanj ter zaporskega osebja. Ali smo se ustavili ob prebiranju zlo`enke »Ni~vreden in zani~evan?«, ki so bile na razpolago po na{ih cerkvah? Ali smo jih prebrali ali enostavno spregledali? Kak{na spogledljiva misel, ki ni obarvana z lepore~jem besed. Na{a svoboda vsakdana nam omogo~a, da z molitvijo in razmi{ljanjem pletemo nevidno mre`o povezanosti z zaporniki. Ali imamo mo~ in voljo? Pape` je v poslanici ob leto{njem dnevu bolnikov 11. februarja, na god Lur{ke Matere bo`je dejal, da nam je dana ugodna prilo`nost za razmi{ljanje o smislu trpljenja in o kr{~anski obveznosti, da prevzamemo njegovo breme. Leto{nja tema je Evharistija, Lurd in pastoralna oskrba bolnikov. Za razliko od zapornikov se zdi na{a vloga v odnosu do bolnikov la`ja in enostavnej{a. Bolniki, predvsem neozdravljivi, si ne `elijo zdravja v taki obliki, kot si to predstavljamo zdravi ljudje. @elijo si bli`ino ~loveka, ob~utek polnega bivanja v svoji dru`ini, do`ivljanje dni brez bole~in in mir ter spokoj s samim seboj in z okoljem, v katerem bivajo. @elijo si na{ih obiskov, stiska rok, dotika, prijaznega pogleda ter biti poleg njih in z njimi. Za nekatere bo letos zadnji advent in zadnji bo`i~. Nam je dana prilo`nost, da storimo nekaj lepega za Boga, kot je neko~ dejala Mati Terezija. Naj nas pot namenoma zanese v bli`njo bolni{nico ali dom starej{ih oskrbovancev. Vejica pu{pana ali bo`jega drevca z vrta, vo{~ilnica, ki so jo izdelale nerodne otro{ke ro~ice, ~okoladni pralineji v svetle~em papir~ku, ~e ga bolnik lahko zau`ije, so enostavno drobni trenutki adventa, ki ga prina{amo s seboj. V tem trenutku, ko prebirate te vrstice, se odlo~ite, koga boste obiskali, kdo se vas bo razveselil, komu boste naklonili svoj ~as, kdo bo sre~nej{i… ~igav advent bo bogatej{i in lep{i! @elim vam do`ivetje hvale`nega trenutka, ko vam bo dvoje rahlo zamegljenih ali veselih o~i dalo jasno znamenje in spoznanje pristnega veselja. In ne bodite potrti, ko boste odhajajo~ od bolnikov zasli{ali »ostanite {e malo«. ^as v bolezni ima svoje kazalce ve~nosti …
✍ Brigita [olar, @upnija sv. Martina Bled
Sveti misijon v Gorjah Leto{nji advent smo v Gorjah pri~eli s svetim misijonom. Advent je prav poseben ~as pri~akovanja, upanja, ~as za duhovnost. Kako naj bi ga `iveli? Predvsem v upanju in pri~akovanju ter molitvi. Od zadnjega misijona je minilo `e petnajst let. Na lanski seji @PS je bilo sklenjeno, da bo leto{nji za~etek adventa kar prikladen ~as za sveti misijon. Za misijon, ki sta ga vodila minorita p. Mirko Ver{i~ in p. Janez Ferle` je bilo izbrano geslo iz evangelija po sv. Janezu: "Kdor
4
veruje vame, ne ostane v temi". Sveti misijon naj bi prebudil na{o zaspano in mla~no vero in nas navdal z novim ognjem vere in upanja. Naj bi dal odgovore na {tevilna vpra{anja in iskanja. Program svetega misijona je bil prirejen prav za vse `upljane, vabljeni so bili tudi verniki iz sosednjih `upnij. Vsak dan je bilo nekaj za otroke veroukarje, tudi mladi so imeli svoja sre~anja. Posebej so bili nagovorjeni `upnijski sodelavci (~lani @PS, klju~arji, cerkveni pevci, pritrkovalci, bralci beril in animatorji) in stanovske skupine ter molitvene skupine in star{i u~encev. Na sre~anju s ~lanicami Marijine legije je bil n. pr. prisoten p. Janez Ferle`, ki je bil prijetno presene~en nad na~inom dela v skupini, nad molitvijo ro`nega venca, ki se ga moli kle~e in pred lepo urejenem Marijinem oltar~ku. Ostareli, onemogli in drugi bolniki so lahko, ~e so `eleli obisk misijonarja na domu, to sporo~ili `upniku. Tako sta misijonarja v treh dneh obiskala 32 `upljanov. Tudi miklav`evanje se je v tem tednu dogajalo v okviru misijona. Pred prihodom Miklav`a v `upnijsko cerkev je p. Mirko nagovoril otroke in prikazal svetli lik tega svetnika. V soboto zve~er nam je v Gorjanskem domu p. Janez s svojimi sodelavci priredil lep koncert duhovno ritmi~ne glasbe. Za uspeh svetega misijona se je `e pred misijonom molilo v cerkvi in po dru`inah. Med misijonom so se delile spominske sve~e in podobe sv. Jurija. Patra misijonarja sta vabila k molitvi na domovih ob pri`gani misijonski sve~i. Molitev ob pri`gani misijonski sve~i naj bi v dneh misijona {e bolj povezovala ~lane dru`in in vse `upljane. V torek zve~er je bila skupna priprava na zakrament sprave, nato je bila vse dni prilo`nost za spoved. Hvala Bogu je bil ve~krat kar "dren" pred spovednico in nekateri so opravili tudi "`ivljenjsko" spoved. Vsako dopoldne je bila tudi prilo`nost za pogovor z misijonarjem v prostorih `upni{~a, ki so jo izkoristili prenekateri. ^utilo se je, da je misijon v `upniji velika milost in dragocena priprava na bo`i~. Voditelj misijona je bil p. Mirko, ki je imel ve~ino govorov. Njegova beseda in nastop sta zelo pritegnila, saj je govoril preprosto, `ivljenjsko in kazal pot v novo dobo kr{~anskega `ivljenja. Doma~i `upnik ga je ocenil kot sodobnega Mojzesa, p. Janeza pa primerjal s kraljem Davidom, ki je z brenkanjem na harfo slavil Boga. Zaklju~ek misijona je bil v nedeljo, 7. decembra, najprej pri ma{i ob osmih, nato {e v Mevku`u v podru`ni cerkvi sv. Miklav`a ob desetih, kjer se je hkrati obhajala tudi Miklav`eva nedelja. Obakrat je zahvalna pesem privrela iz srca in misijonarja sta `upniku vrnila {tolo in se poslovila s spodbudnimi mislimi. Po ma{i sta zakonca Medja misijonarjema izrekla prisr~no zahvalo in izro~ila ko{ari z dobrotami, ki so jih pripravile pridne gospodinje, v Mevku`u pa so doma~ini pripravili pravo pogostitev. Svoj prazni~ni pe~at je dalo vsemu dogajanju tudi lepo vreme, da se je dru`enje ob zvokih Angeline in Matijeve harmonike nadaljevalo kar do opoldanskega zvonjenja.
✍ Nikolaj [tolcar, gorjanski `upnik
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 5
@upnija sv. Petra v Radovljici
Adventni ~as je ~as pri~akovanja O
ktobra in novembra smo v @upniji Radovljica z verou~enci pripravili in izvedli vrsto dejavnosti, ki so vklju~evale tudi organiziranje najrazli~nej{ih sre~anj. Ta so bila popestrena z dru`abnimi igrami, ustvarjalnimi delavnicami, ogledi filmov z razli~nimi temami itd. Ob zaklju~ku vsakega takega sre~anja pa smo se tudi posladkali z dobrotami, ki so jih otroci ob pomo~i mam in babic pri njihovih bogatih kuharskih ve{~inah pripravili v pro{tijskem hramu radovlji{kega `upni{~a. Delo v ustvarjalnih delavnicah v mesecu oktobru je potekalo v zaznavnem tonu zna~ilnosti, ki so za to ~asovno obdobje {e posebej izrazite. To je ~as pred praznikom vseh svetnikov na dan 1. novembra in seveda tudi `e ~as prehoda v mesec december, ko se bli`a prihod sv. Miklav`a in se `e najavlja v decembru obdobje adventa. Tako smo v mesecu oktobru pripravljali in krasili sve~ke, ki so jih potem otroci na dan vseh svetnikov odnesli na grobove. Novembra smo bili v ustvarjalnih delavnicah zaposleni s pripravljanjem adventnih ven~kov, sve~, najrazli~nej{ih okraskov, jaslic iz ~ebeljega voska, izdelkov iz lesa, kot so to bile smre~ice, jelen~ki in druge figure. V tem na{em delovnem programu pa so svoje mesto na{le tudi vo{~ilnice z motivi, primernimi za ta predbo`i~ni in bo`i~ni ~as. Vo{~ilnice smo odnesli tudi v Dom dr. Janka Benedika, kjer bomo obiskali njegove oskrbovance. Vsi ti na{i izdelki so potem »na{li pot« na Miklav`ev sejem in na njem so jih na{i verou~enci prodajali. Z zbranim izkupi~kom bodo tako prispevali tudi svoj dele` k obnovitvi zvonika na{e farne cerkve sv. Petra v Radovljici. Ob prikazu dela na{ih ustvarjalnih delavnic pa seveda velja tudi povabilo, naj vsak, ki ima primeren predlog za njihov nadaljnji razvoj, tega brez zadr`kov posreduje. Po teh predhodnih obdobjih pa se je `e najavil ~as meseca decembra in z njim adventni ~as, ko smo se pripravljali na rojstvo Jezusa in to pri~akovanje smo izkazali z `e pripravljenim adventnim ven~kom. Ob njem smo vsak ve~er molili z vso dru`ino in vsak teden pri`gali po eno sve~ko ve~. Tako se bli`amo rojstvu Jezusa, ki naj v na{e domove prina{a mir, veselje in ljubezen. V adventnem ~asu pa na{e medsebojne vezi zaznamuje tudi praznovanje, ki je povezano z apostolom Pavlom. Ta je bil velik zagovornik dru`ine in tako se tudi cerkveno leto imenuje Pavlovo leto.
Ustvarjalne delavnice
Miklav`ev sejem V znamenju prihajajo~ega ~asa bo`i~nega praznovanja je seveda tudi bo`i~na devetdnevnica. Nanjo so povabljeni otroci, ki obiskujejo verouk. Za~ela se je 16. decembra ob 18. uri. V procesiji po cerkvi nesejo kip Marije in hkrati tudi slamice kot simbol dobrih del. Ob zaklju~ku procesije jih polo`ijo v jasli pred oltarjem. Ta dobra dela naj tako izkazujejo pripravljenost na{ih src na prihod Odre{enika – rojstvo Jezusa. Predstavitev na{ega dela v tem obdobju pa naj seveda vklju~uje {e prikaz drugih dejavnosti v na{i `upniji. Tako verou~enci s sodelovanjem gospoda `upnika Andreja in
katehistinje Helene pripravijo jaslice v kapeli v `upni{~u. Seveda pa si z na{imi verou~enci v bo`i~nem ~asu ogledamo jaslice tudi v sosednjih `upnijah. Skupina verou~encev pa se bo v duhu svetih treh kraljev pripravila za kraj{o pot, ki bo imenovana kot »Koledniki na obisku«. Ob obiskih bodo vo{~ili blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no novo leto. Osnovnemu namenu, oznanjevanju Jezusovega rojstva, je tudi v na{i fari pridru`en misijonski namen in tako je tudi denar, ki ga otroci dobijo pri koledovanju, namenjen delu slovenskih misijonarjev. ✍ Mija Lo~ni{kar
5
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 6
Sestre H~ere Marije Pomo~nice na Bledu
Za vsakogar nekaj v Marijinem domu Predavanja za star{e: Dru`ina in spolnost Vsako tretjo soboto zve~er ob 20. uri so pri sestrah H~era Marije Pomo~nice v Marijinem domu na Bledu, Partizanska c. 6, predavanja za star{e. Na drugem ve~ernem sre~anju sta star{em v soboto, 15. novembra, spregovorila dr. Katarina Kompan Erzar in dr. Toma` Erzar. Tema predavanja in pogovora je bila dru`ina in spolnost. Krst otroka o~isti, ga naredi novega. S tem, ko ga potopimo v vodo, o~istimo vse njegovo telo. Kasneje `elimo, da to telo, ki raste, ohrani vedno ~isto. »In ko govorimo o spolnosti, govorimo pravzaprav o telesu« sta predavatelja poudarila takoj ob za~etku. V nadaljevanju sta nam spregovorila o tem, da najve~ji predavatelji o spolnosti otrokom niso ne {ola, ne knjige, … ampak ste prav star{i. Mati s svojim materinstvom in o~e s svojim o~etovstvom lahko najbolj za{~itita telo otroka. Kaj je pravzaprav spolnost za otroke? Otroci nas pogosto in na razli~ne na~ine spra{ujejo: »Kako naj s tem telesom `ivim?« In to je za otroke spolnost. Otroci in mladostniki se veliko ukvarjajo s svojim telesom. Glavna stvar za fante je: brcanje `oge, drsanje po ledu … in vpra{anje: »V ~em sem jaz poseben od drugih?« Za dekleta pa je ukvarjanje z obleko ter vpra{anje: »V ~em smo si podobne, enake, kaj je tisto, kar me povezuje z drugimi?« Pomembno je, da otroke nau~imo videti, spo{tovati in ceniti svoje telo! Prav tako pa je pomembno, da otroke nau~imo razumeti, kaj ~utijo. ~utenje pa je znova stvar telesa! Kdaj, kako in na kak{en na~in otrokom spregovoriti o spolnosti? Odrasli smo vse preve~krat preobremenjeni s spolnostjo. Saj smo vsi, tudi otroci, nenehno bombardirani z mnogimi slikami, plakati, filmskimi prizori, mogo~e s kak{no negativno izku{njo, … ki nas spravljajo v zadrego. Otroke pa spolnost sploh ne zanima!!! @elijo si `iveti v miru, veselju, spro{~enih odnosih prijateljstva in ljubezni. Privo{~imo jim to! Na{a napaka pa je pogosto prav ta, da jim govorimo vse povprek o spolnosti, pozabimo pa na to, da je potrebno slediti otrokovemu ritmu dojemanja, zanimanja o spolnosti in jim dati, konkretne odgovore na njihova vpra{anja. ^e jim bomo odgovarjali na njihova vpra{anja, jim bomo gotovo povedali najve~ in vse o spolnosti. Spolnost raste z nami, samo v tej dinamiki rasti se bo sposobno enkrat darovati tudi v intimnem odnosu drugemu.
✍ s. Martina Golav{ek
6
ko nas je na Bledu obiskal sveti Miklav`. Naslednje oratorijsko popoldne bo 20. decembra. Skupaj s Pavlom se bomo odpravili v Listro, ob koncu pa ustvarjali … Vabljeni vsi osnovno{olci, veseli pa bomo tudi vas mladih, da se nam pridru`ite pri animaciji!
✍ s. Martina Golav{ek
Sre~anje dru`in v Marijinem domu na Bledu
Oratorijski popoldnevi
Oratorijski popoldnevi s sv. Pavlom Oratorijiski popoldnevi s sv. Pavlom potekajo pri sestrah HMP na Bledu v Marijinem domu vsako tretjo soboto popoldne od 14. do 17. ure. 15. novembra popoldne je bilo v Marijinem domu znova zelo `ivahno. Tudi drugo leto{nje oratorijsko popoldne smo za~eli s skupno veliko igro »Na oratorijskem popotovanju«. Tistim najbolj zavzetim je sv. Pavel ob zaklju~ku igre pustil tudi svoje sporo~ilo … Eno pa je namenjeno tudi tebi …. »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Va{a dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Ni~ ne skrbite, ampak ob vsaki prilo`nosti izra`ajte svoje `elje Bogu z molitvijo in pro{njo, z zahvaljevanjem. In Bo`ji mir, ki presega vsak um, bo varoval va{a srca in va{e misli v Kristusu Jezusu … Kar ste se od mene nau~ili, prejeli, sli{ali in videli, to delajte. In Bog miru bo z vami.« Po veliki igri smo na{ program nadaljevali s katehezo, v kateri smo si najprej pogledali dramatizirano igro »Na misijonsko potovanje« ter tako odkrivali sv. Pavla kot zavzetega misijonarja v Antiohiji. Nato pa je sledil pogovor o tem, kdo so misijonarji, kaj delajo, kje `ivijo …. In … ali sem lahko misijonar tudi jaz? Prav gotovo … Vedno, ko sodelujem v doma~i `upniji, ko sem zavzet doma, ko molim, ko pomagam bli`njemu, … tudi, ko pripravljam okraske … Tako smo v nadaljevanju ustvarjali okraske, ki so 7. decembra krasili oder Festivalne dvorane,
V na novo zasne`eni soboti, 29. novembra, je bilo v Marijinem domu na Bledu sre~anje za dru`ine. Potem ko je za prvo spro{~enost in veselje poskrbel sne`ni kup snega pred hi{o, so se star{i zbrali ob mariborskem pomo`nem {kofu mons. dr. Petru [tumpfu, otroci pa z eno od sester, ki je poskrbela, da so kreativno in prijetno pre`iveli sobotno dopoldne. [kof [tumpf je v svojem nagovoru na bogat in dojemljiv na~in predstavil okro`nico pape`a Benedikta XVI. Re{eni v upanju. Vsi udele`enci so z veliko hvale`nostjo sprejeli besedo o upanju, ki naj hrani in bogati dru`ine tako v leto{njem adventu kot tudi v na{em vse preve~ be`e~em vsakdanjiku. To pro{njo v srcu smo ponesli pred Gospoda v skupnem obhajanju svete ma{e. K lepim in prisr~nim odnosom so pripomogli {e kosilo, razvedrilo na snegu in zaklju~na dru`inska igra.
✍ s. Majda Panger{i~
Svetopisemske urice za najmlaj{e Oktobra smo za~eli s svetopisemskimi uricami za otroke od 3. do 6. leta. Lepa skupinica najmlaj{ih otrok se zbira v Marijinem domu vsak drugi in ~etrti ~etrtek v mesecu ob 17 uri. V ~etrtek, 11. decembra, smo se zbrali `e peti~ v tem letu. Kot vedno smo tudi tokrat najprej zapeli na{o himno »Dober dan, otroci« in tako pozdravili vsakega otroka posebej. Zbrani v molitvenem koti~ku, kjer je vedno odprto Sveto pismo, smo po~astili Jezusa in Marijo. Skupaj smo obnovili, da smo v adventnem ~asu in da pri~akujemo Jezusovo rojstvo, zato smo z otro{ko preprostostjo zapeli pesem Pridi k nam, Gospod. Nato smo skupaj izdelali Elizabetino hi{o, pri ~emer je vsak dodal svoj dele`; eden je rezal, drugi je narisal kljuko, spet drugi je izdelal dimnik, … pobarvali smo streho …
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 7
Ob prihodu sv. Miklav`a so mu trije angeli nesli naproti pripravljen ~aj. Miklav` je otroke pohvalil za dober ~aj in jih spodbudil, naj bodo vedno veseli, tako dobri in imajo radi svojo dru`ino.
✍ s. Martina Golav{ek
NAPOVEDNIK
Miklav`evanje na Bledu V nadaljevanju smo prisluhnili svetopisemski zgodbi, kako je Marija {la k teti Elizabeti, ki je bila nose~a in ostala pri njej tri mesece, da ji je pomagala pri vsakdanjih dol`nostih. Tako nam je Marija s svojo dobroto in razpolo`ljivostjo zgled, kako naj se tudi mi pripravljamo na Odre{enikov prihod. Sledil je izkustveni del kateheze, v katerem so otroci izdelovali jasli za Novorojeno Dete. Vanj so `e polo`ili nekaj mehke slame. Vsi pa smo povabljeni, da v teh dneh do bo`i~a naredimo ~im ve~ dobrih del in za vsako dobro delo polo`imo v jaslice eno mehko slamo, tako bo Jezus lahko spal na {e mehkej{em le`i{~u, ko ga bomo na sveti ve~er polo`ili v jasli. Ob zaklju~ku smo vsakega otroka blagoslovile.
✍ s. Anita in s. Martina
Miklav`evanje na Bledu Tudi letos, 7. decembra, je sv. Miklav` obdaril najmlaj{e v Festivalni dvorani na Bledu. Sprejem Miklav`a je pripravila verou~na {ola Bled pod vodstvom s. Martine, Brigite, Simona, Ane, Mateja in
ostalih animatorjev, pridnih star{ev, Zavoda sv. Martina in mnogih dobrotnikov. Toda le zakaj je sveti Miklav` letos zamudil za en dan? Gotovo je res to, kar so prepevali otroci »zamuja na{ dobrotnik velik, kot mami, o~ka vedno dela«. Prireditev se je za~ela ob 15.15 z vstopom v Miklav`evo vas, kjer smo lahko spoznali `ivljenje sv. Miklav`a; dalje Anin sklad, kateremu smo namenili zbrane prostovoljne prispevke ob tej prilo`nosti. ^as je bil tudi za ustvarjanje in spoznavanje ter za Misijonski sre~elov, katerega zbrani denar je {el za misijon v Angoli, kjer delujejo sestre H~ere Marije Pomo~nice. Tako smo lahko oku{ali, da Miklav` {e vedno `ivi med nami v na{i in va{i dobroti. Ob 16. uri se je za~el program v dvorani, kjer so otroci plesali, prepevali, skupaj z Miklav`evim kuharjem pa so skuhali ~isto poseben ~aj za dobrodo{lico sv. Miklav`u. V tem ~aju so bile res ~isto posebne sestavine; otro{ka dobra dela, bombon~ki, prispevki za Anin sklad, {~epec upanja in dobra mera vere, nekaj kapljic simpatije, veselje, kar nekaj `li~k dobre volje, pesem in glasovi otro{kih src, pozdrav blejskega gospoda `upnika, potrpe`ljivost in {e kaj.
Predavanje za star{e – vsako tretjo soboto v mesecu ob 20.00. Decembrsko predavanje za star{e bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri pri sestrah HMP na Bledu v Marijinem domu. Osrednji gost bo dru`ina Novak, ki nas bo s svojim pri~evanjem spodbudila k razmi{ljanju o vrednoti `ivljenja ter pri~akovanju bo`i~a. Vabljeni tudi na predavanje za star{e, ki bo 17. januarja ob 20. uri. Duhovne vaje in silvestrovanje. Mlade vabimo na duhovne vaje in silvestrovanje od 29. 12. 2008 do 1. 1. 2009, ki bodo pri sestrah HMP na Partizanski c. 6, na Bledu. Lahko pa se nam pridru`ite samo 31. decembra 2008 popoldne, ko bomo skupaj pripravili in do`iveli silvestrov ve~er. Novo leto pa bomo za~eli s sveto ma{o. Na{e veselje bomo nadaljevali ob mizi medsebojnega dru`enja. Tema silvestrovanja je »Bo`ja ljubezen je izlita v na{a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rm 5,5) Duhovne vaje za `ene. Vse `ene vabimo na duhovne vaje od 9. do 11. januarja, ki bodo pri sestrah HMP na Partizanski c. 6, Bled. Duhovne vaje vodi p. Lojze Markelj, DJ. Sre~anje dru`in z varstvom otrok. Vse dru`ine vabimo k duhovni pripravi na praznovanje velike no~i, ki bo v soboto, 28. marca, pri sestrah HMP na Partizanski c. 6, Bled. Osrednji gost bo Gregor ^u{in. Prijave in informacije: Sestre HMP, Marijin dom, Partizanska c. 6, 4260 Bled, tel: 04 574 10 75, www.hmp.si, s. Majda Panger{i~; pmajda@volja.net gsm: 041 233 432
7
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 8
@upnija Jesenice (`upnik: Andrej Ojstre`)
PREDSTAVLJAMO
Skozi velike preizku{nje, vera se je ohranila @
ivljenje na Jesenicah ni bilo nikoli lahko, saj so k temu svoje prispevale tudi naravne razmere, kot so bli`ina visokih gora in stisnjenost v ozko dolino med Me`aklo in Karavankami. Vzrok za mrzle zime so nizke temperature, saj so Jesenice pozimi `e zgodaj v senci. Najbolj znan je potok Jesenica, ki sestoji iz dveh delov, in sicer Belega potoka v kotu med Ro`co in Golico ter ^rnega potoka pod Ko~no. Potoki Jesenica, Javornik in Bela so bili v preteklosti pomembni za gospodarski razvoj, saj so poganjali {tevilne kova~nice, fu`ine, `age in mline.
Prva naselja Poplave, hude zime in malo ravninskega sveta so razlogi, da je bila jeseni{ka dolina razmeroma pozno naseljena. V arhivskih virih se prva naselja omenjajo {ele v visokem in poznem srednjem veku. Na skrajnem vzhodnem obmo~ju kasnej{e jeseni{ke `upnije je najbolj znano najdi{~e Ajdna nad Potoki z nadmorsko vi{ino 1046 metrov, kjer so arheologi odkrili ostanke anti~nega naselja, ki je do`ivelo vrhunec svojega razvoja v ~asu preseljevanja ljudstev med ~etrtim in {estim stoletjem. Nem{ki kralji so bili lastniki zemlje na novo osvojenih ozemljih, kjer so si veliko obetali od rudnikov `elezove rude v Savskih jamah, zato so to obmo~je na~rtno kolonizirali.
Ustanovitev jeseni{ke `upnije Ustanovitev jeseni{ke `upnije Kakovostna ruda je po~asi privabljala vse ve~ ljudi, zato so Jesenice postajale vedno ve~je naselje, ki je potrebovalo ve~ hrane, vode, gradbenega materiala in tudi duhovno oskrbo. Prvotno cerkev svete Marije Magdalene na Jesenicah so
8
@upnijska cerkev sv. Lenarta
Blagoslov obnovitvenih del v `upni{~u leta 2007 ob prisotnosti {kofa Antona Jamnika (drugi z leve) morali pove~ati in prenoviti. Leta 1523 jo je posvetil ljubljanski {kof Kri{tof Ravbar v ~ast svetega Lenarta. Takrat so Jesenice sodile v okvir radovlji{ke `upnije. Nova `upnija je imela eno podru`nico – cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koro{ki Beli. Cerkev niso samo duhovniki, ampak vsi ljudje, zato je {kof Hren pospe{eno izdajal dovoljenja za gradnjo novih cerkva. Leta 1606 je na Savi posvetil cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Roka, leta 1617 pa je
posvetil cerkev sv. Barbare na Plav`u, ki danes ne stoji ve~. V njej je delovala bratov{~ina rudarjev.
^as velikih sprememb Velike spremembe je `upnija do`ivela v ~asu reform cesarja Jo`efa II. (1780 – 1790), ki so omogo~ile, da je bila na Koro{ki Beli ustanovljena lokalija. Lokalije so se {tele za samostojne du{nopastirske postojanke in so se nato spremenile
v `upnije. Koro{ka Bela je postala samostojna leta 1875. Pokazala se je potreba po prenovi `upnijske cerkve. Leta 1755 je bila cerkev prenovljena in posve~ena. Po`ari so bili v tistem ~asu zelo pogosti. 25. septembra 1783 je po`ar na Jesenicah terjal mnogo ~love{kih `rtev in povzro~il ogromno {kodo. Ljudje dobre volje so cerkev po vsakokratnem po`aru s skupno mo~jo prenavljali. Leta 1831 je bil v glavni oltar name{~en pozla~en kip svetega Lenarta, narejena je
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 9
bila lesena pri`nica, pove~ali so zvonik in dodali nove zvonove.
Stoletje nesoglasij in vojn
Nova ma{a novoma{nika Ale{a Toma{evi~a, 13. julij 2008
Za konec... Z osamosvojitvijo Slovenije in z vzpostavitvijo demokrati~nih norm so bile `upniji dane mo`nosti, da nemoteno opravlja svoje pastoralno delo in da dobi odvzeto premo`enje.
Skozi stoletja se je ohranilo gotovo dvoje, kar daje ob~utek ve~nosti. To sta boj in vera malega ~loveka. Jeseni{ki ~lovek se je v preteklosti moral spopadati s hudimi socialnimi in ekonomskimi stiskami, a je vedno na{el izhod. Cerkev je {la
v zgodovini skozi velike preizku{nje, vendar se je vera ohranila, k ~emur so pripomogli tudi zvesti in dobri du{ni pastirji.
� Marko Mugerli, foto Toma` Leban
Marijina cerkev na Stari Savi Kot po ~ude`u se je med modernimi novo zgrajenimi trgovinami na Stari Savi v kompleksu ohranjenih kulturnih objektov prikazala 400 let stara arhitekturna lepotica Marijina cerkev, ki skupaj z ostalimi ohranjenimi objekti, ki se med seboj dopoljnjujejo, predstavlja vrhunsko srednjeve{ko urbanisti~no in industrijsko dedi{~ino. Cerkev je bila zgrajena pred 400 leti. 26. novembra 1906 jo je posvetil ljubljanski {kof Toma` Hren. Namenjena je bila delavcem, ki so delali v `elezarni, da so se pred odhodom na te`ko in nevarno delo priporo~ili Mariji. V za~etku je bila to preprosta, skromna cerkvica, kasneje pa, ko so se v njej pri sveti daritvi zbirali tudi drugi prebivalci Stare Save, je postajala bogatej{a za {tevilne slikarske in kiparske umetnine. Iz otro{kih let se spominjam, da je notranj{~ina cerkve delovala name skrivnostno in sve~ano. Cerkev pa je nato za nekaj desetletij prerasla betonska d`ungla, kar izginila je v neko~ moderni, nato pa razpadajo~i `elezarni. Sedaj pa je ta cerkev spet pred nami kot majhen, a svetel biser na{e kulturne dedi{~ine, a ne samo kulturni spomenik, ampak tudi kot nova prilo`nost, da bo, kot je zapisal jeseni{ki `upnik Andrej Ojstre` "pod svojo streho smela gostiti sveto liturgijo". Prepri~an sem, da ta ~as prihaja in da je samo od nas odvisno, kdaj se bo to zgodilo. Fasado, streho, zvonik bo, izgleda, obnovila ob~ina. Dol`nost nas vernikov pa je, ne samo tistih, ki sedaj `ivijo na Jesenicah, ampak tudi tistih, ki so bili rojeni na Jesenicah in se s
PREDSTAVLJAMO
Leta 1914 se je za~ela prva svetovna vojna, ki je zahtevala veliko ~love{kih `rtev. Na razli~nih boji{~ih po Evropi je oble`alo 66 Jeseni~anov, zato so jim leta 1927 postavili spominsko obele`je – kapelico sv. Kri`a v dana{njem Spominskem parku na Plav`u. Zaradi obse`nih in iz~rpajo~ih bojev so nara{~ale potrebe po vojnem materialu. Za~elo je primanjkovati surovin za proizvodnjo topov. Re{itev za to so iskali v predelavi bronastih zvonov. Ministrstvo za de`elno obrambo je `e 22. maja 1917 izdalo povelje, da se morajo oddati v voja{ke namene vsi zvonovi, uliti iz bakra ali bakrenih litin. Vojna industrija pa se ni zadovoljila le z odvzemom bronastih zvonov, ampak so vojaki pri{li v `upnijsko cerkev tudi po kovinske pi{~ali z orgel. Po vojni so Jesenice dobile novega `upnika Antona Kastelica, ki je ljudem ostal v spominu kot delaven in strog ~lovek. Mo~no si je prizadeval za obnovo `upnijske cerkve sv. Lenarta. Prebivalstvo se je ve~alo, tako da je bila cerkev pretesna za vse. Na~rt sta naredila prva diplomanta arhitekta Jo`efa Ple~nika, Ivan Kos in dr. Dragotin Fatur. Cerkev se je Jeseni~anom v novi podobi pokazala leta 1930. Bila je pove~ana in renovirana. Cerkev je {e vedno imela tri oltarje. Pri stranskih oltarjih so napravili dva nova kovinska kri`a ter iz belega marmorja novi menzi. Menza glavnega oltarja je bila lesena z vdelano kamnito plo{~o. Oltarni kri` je bil lesen, a pozla~en. V glavnem oltarju je bil lesen pozla~en kip `upnijskega zavetnika svetega Lenarta. Ob straneh so bili {e leseni kipi sv. Fran~i{ka Asi{kega, sv. Fran~i{ka Ksaverija, sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Krstnika in angelov. Stranska oltarja sta imela kip Matere Bo`je na `enski strani in kip sv. Jo`efa na mo{ki strani.
Marijino vnebovzetje, Nicola Grassi, l.1735/40. hvale`nostjo spominjajo svojega rojstnega mesta, da poskrbimo tudi za obnovo notranjosti, da bo iz obnovljenega oltarja spet zasijala ~udovita slika Marijinega vnebovzetja in da se bodo jeseni{ki verniki v njej spet zbirali k sveti daritvi.
� Avgust Mencinger
9
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 10
Nagovor
@upnija smo predvsem velika dru`ina D ragi prijatelji!
PREDSTAVLJAMO
@upnija je velika dru`ina ljudi, ki nas med seboj zdru`uje s {e mo~nej{o vezjo kot je krvno sorodstvo. Ta mo~na vez je krst, pri katerem nam je bilo odpu{~eno vse slabo in smo postali Bo`ji otroci. Lepo je, da se zavedamo, da je `upnija `iva skupnost vernikov, ki si prizadeva, da bi z Bo`jo pomo~jo, svojimi prizadevanji in na pripro{njo farnega zavetnika neko~ pri{la v nebesa. Zakonik cerkvenega prava v kanonu 515 pravi, da je `upnija dolo~ena, trajno ustanovljena skupnost v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega {kofa zaupana `upniku kot njenemu pastirju. Ko sem pred tremi leti pri{el za `upnika na Jesenice in k Svetemu Kri`u skupaj s kaplanom Janezom Ferkoljem, sem se tukaj{njih ljudi in kraja zelo razveselil. Hitro sem spoznal, da tu `ivijo dobri ljudje, ki so bili v svoji zgodovini tudi zelo preizku{ani. Poseben blagoslov `upniji daje Dom dr. Franceta Berglja, kjer starej{i bratje in sestre darujejo svoje starostne kri`e in jih osmi{ljajo z molitvijo, da s tem blagoslavljajo nas in na{e dru`ine. Koliko na{i starej{i bratje in sestre premolijo, da bi tudi na{e dru`ine, na{a `upnija in na{ narod bili resni~no Marijini otroci, nam pove spomin na dogodek, ko sem za prvi petek obiskal starej{o gospo na domu. Ura je bila osem zjutraj, gospa pa mi je dejala: ÂťGospod `upnik, ko sem ~akala vas, da mi prinesete Jezusa, sem zmolila `e tri ro`ne vence.ÂŤ To je duhovna mo~ na{e in vsake `upnije.
Posebnost jeseni{ke `upnije je tudi bolni{nica. Vsak ~etrtek greva z g. diakonom Tonetom Klinarjem v jeseni{ko bolni{nico, da ljudem prineseva Jezusa ali pa jim podelim bolni{ko maziljenje. Potrkava na vsa vrata, ljudje so naju veseli,
10
nekateri jo~ejo od sre~e, zopet drugi so za Bo`je darove brezbri`ni. Tako pa~ je v `ivljenju. Vsekakor so to mo~ni trenutki, lahko bi rekel, da je vsak obisk na{e bolni{nice mala duhovna obnova. Vsakemu, ne glede na versko pripadnost, pa za`eliva ~imprej{nje okrevanje in da bi se zdravi kmalu vrnili med svoje doma~e. Tople in prijazne besede je vsak ~lovek vesel.
@upnija ni torej samo `upnik, kaplan in morda {e nekaj katehetov, ampak je `upnija toliko `iva, kolikor so dejavni njeni ~lani. V jeseni{ki `upniji so se tega zavedali vsi duhovni pastirji, ki so tu delovali `e pred menoj. Naj omenim samo pokojnega g. Zdravka Hajnriharja, ki je v te`kih ~asih gradil predvsem `ivo Cerkev, kar smo napisali tudi na spominsko plo{~o na obnovljeno `upni{~e leta 2007. Tudi moj predhodnik g. Jo`e Mil~inovi~ je nadaljeval to plemenito poslanstvo in se s svojimi talenti daroval za svoje vernike. Tudi sam se zavedam, da je delo duhovnika zelo lepo, a hkrati odgovorno, saj ljudem ne pomagamo priti samo do lep{ega `ivljenja, ampak jim po svojih mo~eh ka`emo pot v Nebo, kamor si vsi `elimo. In ker smo `upnija predvsem velika dru`ina ljudi z najrazli~nej{imi talenti in potrebami, se mi zdi pomembno, da je v `upniji veliko najrazli~nej{ih skupin, da bi v njih svoje mesto na{el vsak vernik. Zato v jeseni{ki `upniji delujeta najprej molitveni skupini, kot sta Fran~i{kova dru`ina in Binko{tna dvorana. Lahko re~em, da sta to najpomembnej{i skupini, saj z molitvijo skrbita za blagoslov in duhovne temelje vseh nas. @upnikovi najo`ji sodelavci so ~lani `upnijskega pastoralnega sveta in kateheti. Zelo dejavna je `upnijska karitas, ki s hrano, oblekami in pomo~jo na domu skrbi za ve~ kot 200 dru`in. ^lanice `upnijske karitas so
Vsakoletno sre~anje bolnikov med sveto ma{o na ro`envensko nedeljo prostovoljke, ki darujejo svoj ~as, svoje mo~i in energijo za stisko bli`njega. Njihovo delo pa je delo vsakega kristjana, saj je `e Jezus dejal, da karkoli bomo storili kateremu teh malih, bomo njemu storili. V jeseni{ki `upniji deluje skavtska bratov{~ina, katere ~lani so odrasli skavti, ki jih dru`i ljubezen do Boga in narave. Po svojih mo~eh so v veliko pomo~ pri najrazli~nej{ih prireditvah, organizirajo pa tudi prihod Lu~i miru iz Betlehema v na{e domove. Svetopisemska skupina se sre~uje ob prebiranju vedno aktualne Bo`je besede in jo posku{a prenesti v svoje okolje in v svoje `ivljenje. Najmlaj{i pa Sveto pismo spoznanavajo v Svetopisemskih uricah, kjer se preko igre in pesmi sre~ujejo z liki iz Svetega pisma.
Ministranti (osnovno{olci in srednje{olci) se kot duhovnikovi liturgi~ni sodelavci izpopolnjujejo v liturgiji in preko vaj, igre in dru`enja spoznavajo lepoto bogoslu`ja. V `upniji so nepogre{ljivi cerkveni pevci, saj s svojim petjem vsak teden lep{ajo nedeljsko bogoslu`je, prav tako tudi ob praznikih. Gotovo so prav cerkveni pevci, ki se z vsakotedenskimi vajami pripravljajo na sodelovanje pri svetih ma{ah, najve~ja prostovoljna skupina ljudi v Cerkvi. Mladina se zbira pri mladinskem verouku, kjer preko aktualnih tem, igre in pogovora odkriva lepoto na{e vere. V `upniji deluje skupina ro~nih del, ki je letos izvedla adventni sejem, kjer so prodajali svoje izdelke. V skupini se sre~ujejo vsi ro~ni spretne`i in vsak po svojih mo~eh in talentih pripo-
23.12.2008
more, da skupaj naredijo ~udovite stvari. Liturgi~na skupina poskrbi, da je nedeljsko bogoslu`je pripravljeno in da je pri svetih ma{ah razli~no sodelovanje. Vse te skupine v `upniji delujejo zato, da bi si resni~no vsak faran na{el mesto zase in tako {e bolj dejavno sodeloval v `upniji. Letos smo bili zelo blagoslovljeni, saj smo v mesecu juliju obhajali novo ma{o na{ega farana g. Ale{a Toma{evi}a. Obe `upniji, Jesenice in Sveti Kri`, sta se dolgo pripravljali na ta veli~astni dogodek, predvsem z molitvijo, da dobri Bog novoma{nika spremlja na njegovi poti {e naprej. Bli`nja priprava pa je lepo povezala ljudi, ko smo se z raznimi deli, kot so pletenje vencev, peka peciva, postavljanje mlajev, ~i{~enje cerkve in okolice, {e tesneje povezali. Vsaka nova ma{a je velik blagoslov za novoma{nikovo dru`ino, za `upnijo in kon~no za vesoljno Cerkev. Bog daj, da bi se {e kdo od mladih odlo~il slediti Njemu. Kakor dru`ina tako tudi Cerkev
11:58
Page 11
nikoli ne sme biti zaprta sama vase. Ne smemo biti samozadostni, ampak moramo pogledati tudi ven iz svojega doma in imeti odprte o~i za stisko, ki se morda dogaja okoli nas. Zato je lepo in plemenito, da vidimo ljudi in jim pomagamo, ~e so potrebni na{e pomo~i. Cerkev ima razvejano dejavnost, ki v skrbi zase ne pozablja na potrebe tretjega sveta. Na{ faran g. Janez Mesec tako `e vrsto let deluje v misijonu na Madagaskarju, zato smo nanj {e posebej ponosni in se ga spominjamo v svojih molitvah. V leto{njem adventu pa smo se kot `upnija odlo~ili za adventno akcijo »Dobro se z dobrim vra~a«. Ves adventni ~as bomo zbirali rabljena korekcijska o~ala, ki jih bomo s pomo~jo na{ega misijonarja g. Janeza dostavili prebivalcem Madagaskarja, ki si le redko lahko privo{~ijo korekcijska o~ala, saj morajo zanje od{teti ve~letno pla~o. V `upniji Jesenice smo zelo ponosni na vse duhovne poklice, ki so iz{li iz na{e srede. V mesecu maju je ve~ne zaobljube izrekla na{a faranka sestra Ana Slivka, ki deluje pri Fran~i{kankah
Jesenice neko~ Marijinih misijonarkah. V `upniji Jesenice v adventnem ~asu obhajamo pobo`nost »Mariji nosijo«, ki nas spominja na Marijino in Jo`efovo potovanje iz Nazareta v Betlehem, kamor sta se {la popisat zaradi ljudskega {tetja. V spomin na Marijino stisko ljudje skozi ves advent nosijo Marijino sliko po hi{ah in »prosijo preno~i{~a«. Pobo`nost »Marijo nosijo« je mogo~a, ~e so Marijo dru`ine pripravljene sprejeti na preno~i{~e. Tu je res lepo {tevilo takih dru`in. Vsem ljudem dobre volje `elim, da bi se v svoji `upniji po~utili sprejetega in da bi v njej na{el
mesto tudi zase. @upnija je kot mozaik; veliko kamen~kov je potrebnih za smiselno in lepo celoto. Vsi smo torej poklicani, da vsak po svojih mo~eh naredimo, kar se da lep `upnijski mozaik. Zavetnik jeseni{ke `upnije sveti Lenart, ki ga upodabljajo z razklenjenimi verigami v rokah, ker je pomagal do svobode mnogim jetnikom, naj tudi nam pomaga, da bomo v vseh odlo~itvah svobodni in plemeniti. Sveti Lenart, prosi za nas!
✍ Andrej Ojstre`, `upnik na Jesenicah
PREDSTAVLJAMO
cajtng:cajtng.qxd
11
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 12
Sveti Miklav` neko~ in danes
V zadnjih letih je na Miklav`evo spet lepo Z agotovo so nanj najlep{i spomini iz otro{tva. Po pol stoletja se natan~no spomnim igra~, ki mi jih je prinesel. Seve, v onih povojnih letih je bila vsako leto le ena poleg pi{kotov, orehov, fig in ro`i~ev. In jabolk, ki so bila toliko lep{a in slaj{a od doma~ih – a takrat imenitni svetnik {e zdale~ ni imel zadostne finan~ne baze, da bi nakupoval po inozemstvu, doma pa {e ni bilo ne duha in ne sluha o merkatorju, hofru ali na{em {par~ku, kot tem kolosom zdaj ljubkujo~e re~ejo na{e tri pun~ke.
Tako so bila jabolka zagotovo z doma~ega vrta in tudi {iba, ki jo je ob nebe{ke darove prijazno prislonil kak{en z vzgojnimi tendencami obremenjen peklen{~ek, ni zrasla dosti dlje. Morda bolj od Miklav`evih daril pomnim samo {e tista, ki mi jih ni prinesel! In to kljub vsem silnim `eljam, kljub vsem v vsej vnemi izmoljenim o~ena{em. Sem si `e kdaj v brezmejni veri v nebe{ko dare`ljivost za`elel kak{no stvar, ki ji star{i finan~no niso bili kos ali pa so kot bo`ji namestniki na Zemlji v svoji vseobsegajo~i modrosti podvomili, da bi stvar zame imela prakti~no vrednost – kot jo ima kak{na doma spletena kapa, rokavice ali nogavice – ali bi celo lahko ogro`ala mojo neumrjo~o du{o, kot denimo igralne karte ali hi{na ruleta. Br`kone so imeli prav, saj vidite, kako je igralni{tvo z nebrzdanim liberalizmom pripeljalo to de`elo na rob propada, pa `al ob tem ne moremo pohvaliti ne na{e biv{e vlade, ne financministra! ^e je bila torej moja `elja nerealna, niso pomagale ne molitve in pro{nje, ne vsi zlati kri`ci v nebe{kih bukvah in ne ljubeznivo pismo svetemu Nikolaju osebno – stvari drugo jutro ni bilo v peharju pa amen. Ve~krat nas je pri teti v mestu na nedeljo pred svojim resni~nim prihodom tudi osebno obiskal. K nam na dom, na
12
kmetijo ni hodil – `e tedaj je bilo zlatih koles za na pode`elje {koda. Bil je postaven mo` s {kofovskimi insignijami, prav ni~ podoben stricu Stanetu, le po glasu morda malo. Iz velike zavite knjige, {e najbolj sli~ne kuharskim bukvam sestre Felicite, nam je prebral vse grehe iz preteklega leta in glede na to, kako natan~no si je zapomnil vse moje potepe s sosedom ter je celo vedel, kdaj sva v vrtu kadila le srobret in kdaj prave cigarete, tiste, ki jih je rajni ded imel skrite med pra{kom {e izza okupacije, mi {e na misel ni padlo, da bi podvomil v njegovo nebe{ko poreklo. Moje vere ni omajalo niti dejstvo, da sem neko~ na{el kosem njegove brade, ki je bil povsem podoben vati iz papirnatega omota v hi{ni omarici prve pomo~i, niti nisem posumil v ponaredek, ko je neko~ stric Janko v sobi pobral robec, stopil za Miklav`evim spremstvom in enemu od hudobcev po{epnil: Jo`a, robec! [e v drugem razredu {ole sva se s so{olcem Tonetom stepla z vsemi ostalimi, ki so trdili, da sta Miklav` le ata in mama – in sva jih tudi prebutala, tako mo~na je bila tedaj moja vera! Potem mi je pa mati nekaj dni pred praznikom povedala resnico. In mi je tista resnica zasekala v otro{ko srce tako hudo rano, tak dvom v po{tenost tega sveta, da se ne da primerjati z nobenim kasnej{im razo~aranjem - pa me je bridko razo~aralo kar nekaj pomladnih sopolitikov… No, v zadnjih desetih letih je na Miklav`evo spet tako lepo kot v otro{tvu. V sosedstvu je zrasel dom za prizadete otroke – grdo jim uradno re~ejo otroci s posebnimi potrebami, ampak s posebnimi, neomejenimi potrebami je pri nas jara gospoda, razni mened`erji in mena`karji, ste~ajni (in drugi) upravitelji… Tam sem nekajkrat predstavljal dobrotnega nebe{~ana in glede na odziv otrok sem ga dobro predstavljal! O~i so jim `arele,
Potem so me pa prej{nji teden spet povabili za Miklav`a v dom oziroma v hotel v bli`nje turisti~no mesto, kjer je bilo obdarovanje. In potem sve~ano kosilo in ples. Nebesa, vam re~em!
Sv. Miklav` v `upnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici skakali so mi v naro~je in mi pri tem iz same hvale`nosti nekajkrat odpulili brado. Angel~ka, ki sem ju z dovoljenjem star{ev prvi~ imel s seboj za spremstvo, sta mi v grozi skoraj poletela v nebo – ampak `e naslednje leto sta bila veterana in miklav`evanje v domu je bil eden najprisr~nej{ih dogodkov celega leta. Potem je pa pokroviteljstvo nad nebe{ko radodarnostjo prevzel klub mogotcev in za svojo promocijo so si poiskali bolj po{krobljenega nebe{~ana. A tudi v farni cerkvi sem izvisel – ker so se doma rodile in rasle vnu~ke, pa se je njih mamica zbala, da bi me ne prepoznale in bi jim bridka resnica o Miklav`u ne ranila brezmade`nih sr~kov in mi je na{la namestnika. Ker se jim, hvala ve~nemu Bogu, vsake dve leti rodi nov dekli~, mi ni~ ne ka`e, da bi kaj kmalu spet pri{el nazaj do nekdanje za~asne slu`be. ^eprav je menda zadnji~ na poti v vrtec najstarej{a razlagala srednji, da Miklav`, ki prinese darila v cerkvi, ni pravi in tudi angel~ki so preoble~eni – in smrkljica {e nima pet let. Saj pravim, vera tega naroda pe{a! Pa tudi Niko iz doma, ki je v cerkvi dobil dar, je izjavil: »Ne, tale Miklav` pa `e ni pravi!«
Pred menoj so nastopili angelci, zapeli in zaplesali. Za to priliko si je sestra iz doma dobila v pomo~ {e {tiri naravnost iz prestolnice. Tako so bile pridne, da so jim tik pred nastopom {e perutni~ke zrasle, vam povem. Miklav` je po svoji navadi pridirkal v zadnjem hipu, naravnost iz slu`be, parkiral pri bli`nji apoteki in po vsej plundri odbredel v hotel. Spremljevalka mu je li~no zakrpala brado in bele lase in jih strpala pod bleste~o mirto. S ~isto maj~keno treme in z mikrofonom, ki se mi je zapletal med brke in brado, sem previdno stopil pred pri~akujo~o mlade` (previdno tudi zaradi albe, ki je vedno predolga in se najraje zaplete pod obuvalo ravno tedaj, ko se kam mudi in bi se rad hitro obrnil…) Ampak treme je bilo v hipu konec – ko bi vi videli tiste pri~akujo~e obraze, tiste ble{~e~e o~ke! In kako se je po svoje darilo prismejal Niko: »Ta pa je ta pravi Miklav`, ta!« Tako nebe{kega ob~utka se spominjam le {e iz onih davnih dni, ko sem prvi~ pokri`al svoje otroke. In ko je po jedi zaigrala muzika, je od sosednje mize mladeni~ z malce treso~im glasom pri{el za ples poprosit enega mojih angel~kov. Ko so nebesa videla tisti par – plahega mladeni~a, ki ni vedel, ali je dovolj pozoren do angel~ka, ki je bil pripravljen usli{ati njegovo pro{njo – in sestro, ki ji je poleg radosti darovanja z noska sijala tudi komaj opazna skrb, ~e ni morda po uradnem rimokatoli{kem nauku in predpisih njenega reda celo ~isto malo greh plesati na petek v adventu – mislim, da so tudi nebesa imela enega svojih lep{ih ve~erov…
✍ Janez Resman
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 13
Trije kralji - koledniki
Potrkali so na vrata in vstopili M
inil je advent, ko so bile zornice `e ob pol sedmih zjutraj, ko je zapadlo do pol metra snega in sta ministranta `e pred ma{o prehodila in naredila gaz od `upni{~a do cerkve. Na sveti ve~er pa je pozabljeno zgodnje vstajanje, mraz pred ma{o, med njo in po njej. Praznujemo rojstvo na{ega Odre{enika. Polno~nica je spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Med Slavo je cerkovnik spustil z glavnega oltarja sliko Marije, ki je bila med adventom v tronu. Za njo se je prikazala slika, ko je Marija povila majhno dete. Pritrkovalci so odzvonili {e zadnjo melodijo, pevci na koru so bili v polni pripravljenosti in samo {e trenutek, pa je pozvonilo pri zakristijskih vratih. Kar je bilo ministrantov, so se nagnetli okoli glavnega oltarja. Orgle so prazni~no zadonele in pevci so zapeli Sveto no~ ... Nocoj je zadnji dan v letu. Silvestrovo. Ve~erna sveta ma{a je pri koncu. S staro kroparsko kolednico Pre~ je zdaj to staro leto si vo{~imo novo leto. Marsikatero oko se ob tej pesmi orosi. Spomini preletijo preteklo leto. »...Kulk jih je, k so si vo{ili, da b {e dons na svetu bili, pa so se od nas lo~ili, zdaj v grobu le`e mrtvi.« Ministrantje se v zakristiji `e pripravljajo na trikraljevsko koledovanje. V Kropi je navada, da dvakrat koledujemo; na silvestrovo in na tri kralje. Napravljajo se v kraljevske obleke. V kronah `e gorijo sve~e, za pasom je pritrjena sablja in tudi »ta ~rn« je namazan. Ve~er je mrzel, sneg {kriplje pod nogami. Skozi izreze na kronah od pri`gane sve~e na snegu odsevajo razne oblike. Trikraljevski koledniki se pripravljajo na obisk v naslednji hi{i. Tri ure so `e minile od
za~etka koledovanja in kar nekaj jim {e ostalo, da bodo obrali vse hi{e. Nobene niso smeli izpustiti, saj bi bila to `alitev. Bili so `e utrujeni. Pri vsakem obisku so se nau`ili z vdihavanjem in pogledi dobrot, ki so bile na mizah. In pa pogreli so se. Med koledovanjem so naskrivaj pogledovali proti televiziji in nemalokrat se je zgodilo, da se je kdo zmotil. Za napako je bil zunaj okregan, kajti njihov nastop je moral biti brezhiben. Od tega je bil odvisen dar, ki so ga dobili.
Potrkali so na vrata in vstopili. Prvi angel, potem Ga{per, Miha pa Bolte`ar in {e ostali ministrantje, ki so samo peli. Objela jih je toplota. Postavili so se v krog kot `e tolikokrat do zdaj in kot so vadili pri Anki v Polanki. Dva meseca, vsako nedeljo po ve~ernicah, proti koncu dvakrat na teden, so se stiskali v majhni sobici pri cerkveni pevki. Kdor je bil ve~ji, je moral biti sklonjen, ker je bil tudi strop nizek. Dobro so se nau~ili kroparskih kolednic. Strahu pred nastopi ni bilo ve~. Z zanesenostjo so zapeli: Danes po vseh krajih zemlje, nekaj novga se godi; sivi star~ek slovo jemlje, mlado dete se rodi. Sivi star~ek staro leto v jamo ve~nosti be`i, mlado dete novo leto pa med nami o`ivi. ^e krog sebe pogledujem, pa me srce zaboli; tolko bratcev pogre{ujem, ki jih videti ve~ ni. V starem letu so zaspali in so v dolgo ve~nost {li, nam pa pot so pokazali, ki jo pojdemo tud mi.
Kroparski koledniki neko~ in danes (foto: B. Zupan) ko{~ek preteklosti in njihovo sedanjost.
Doma~i, zbrani v hi{i, so pohvalno prikimali. Spet so dobro zapeli. To je tisto, za kar je vredno koledovati. Prinesti v hi{o prazni~ni dodatek; zdru`iti
Na sveti ve~er bo v farni cerkvi ob 17. uri otro{ka polno~nica. Ob 19.30 bodo pri kapelici peli bo`i~ne pesmi, ob polno~i
pa bo slovesna sveta ma{a polno~nica. Na bo`i~ bosta sveti ma{i ob 8. in 10. uri. Na {tefanovo bo sveta ma{a ob 10. uri.
✍ Jo`a Er`en
13 11
cajtng:cajtng.qxd
14
23.12.2008
11:58
Page 14
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 15
15
cajtng:cajtng.qxd
16
23.12.2008
11:58
Page 16
cajtng:cajtng.qxd
23.12.2008
11:58
Page 17
3