Bo`i~
Pot z Marijo k svetemu ve~eru
arsikod po Sloveniji, tudi na Gorenjskem v Radovni, Gorjah, Tr`i~u, pri svetem Lenartu nad [kofjo Loko, {e `ivi prastar obi~aj, da zadnjih devet dni pred svetim ve~erom “Marijo nosijo”. Nekateri pravijo {e lep{e, “da Marija potuje”.
M
Pravi ~as se sosedje dogovorijo, kje se bo ustavila, kdaj je najugodnej{i ~as. Pri tolikih opravilih, ki jih imajo, se je v~asih kar te`ko uskladiti. Pa
pravijo: “Za to si bomo gotovo vzeli ~as”. Nekdo posodi lep Marijin kip. V vsaki hi{i mu pripravijo poseben prostor. Najve~krat kar v kotu, kjer bodo kasneje jaslice. Prvi ve~er se zberejo v prvi hi{i in se napotijo k sosedu. Tam Marija prosi za preno~i{~e. Sprejmejo jo z lu~jo in pesmijo. Vsi zbrani molijo za blagoslov hi{i in vsej soseski. Vzamejo si tudi ~as za pogovor in skromno pogostitev.
Marija ostane v tej hi{i do naslednjega ve~era. Ker je Marija pri njih, so ta dan {e posebno umirjeni in prijazni. Tudi molitve je nekaj ve~. ^e le morejo, so vsaj zve~er vsi doma. Stara pesem o tem poje:
Kdor ni doma, naj gre domov, Marija nosi blagoslov. Kako lepa priprava na sveti ve~er! Prijazna misel na soseda, lepa misel na vse matere, predvsem pa `elja, da bi
Jezus v hi{i na{el topel dom in da bi tako iz “stanovanja” napravili “sveti{~e”. Morebiti tega obi~aja ne bomo o`ivili. Obudimo pa `eljo, da bi na{a in vsaka slovenska dru`ina, da bi vsi sosedje do`iveli, kako bo te prazni~ne dni njihov dom sveti{~e, kraj upanja, ljubezni, sre~e in miru. Naj bo tako!
✍ Tone Vidmar, kroparski `upnik
Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah V Lescah “Bo`i~ za vse”
Za popestritev predbo`i~nega vzdu{ja so mladi v Lescah pretekli konec tedna, 15. in 16. decembra, pripravili niz prireditev pod skupnim naslovom “Bo`i~ za vse”. Pred `upni{~em so postavili stojnice, na katerih sta dobrodelni organizaciji [ent in @arek prodajali novoletne okraske in bo`i~no-novoletne ~estitke. V nedeljo so se jim pridru`ili tudi Radovlji~ani. V u~ilnici v `upni{~u je potekala delavnica, kjer so otroci izdelovali jaslice, bo`i~na drevesca in angel~ke iz kartona. Na razstavi otro{kih kreativnih izdelkov so nagrade podelili Vrtcu O[ @irovnica, 4. razredu devetletke O[ Bled in doma~im veroukarjem. V cerkvi so se predstavili doma~i instrumentalisti in pevci pod vodstvom Dejana [krablja, zve~er pripravili potopisno predavanje o Ekvadorju, v nedeljo zve~er pa {e zabavno matematiko za vse generacije.
kar dobro se je prijelo praznovanje farnega zavetnika svetega Janeza Krstnika, ko na predve~er tega praznika zagori kres na Homu. Letos je bilo {e prav posebej veselo z Bene{kimi fanti in slavnostnim govornikom, evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. (foto Jernej Hlebanja) @upnijsko romanje. Kmalu po novem letu se nam obeta `e tretje `upnijsko romanje. Po Sveti gori in Gori{kih Brdih ter obisku ljubljanskih cerkva in jaslic v Postojnski jami nas ponovno ~aka presene~enje, ki pa ga bomo odkrili {ele z napovednikom v `upnijskem listu, glasilu, ki dvakrat letno obi{~e prav vse domove v `upniji Zasip in na Blejski Dobravi. ✍ Matja` Ber~on
Otvoritev kapele v Domu dr. Janka Benedika Radovljica
Vmes sta se zelo dobro predstavila {e mlada kitarista Luka Dov`an in Bla` Janc. Skratka, spoznali smo kar nekaj doma~ih skritih talentov in verjamemo, da se bo “Bo`i~ za vse”, dobrodelni vikend v ✍ M. ^. Lescah, prijel.
Utrinki iz `upnije Zasip
Petek, 30. november 2007, je bil za vse nas v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici poseben dan. Po dolgih treh letih je lu~ sveta ugledala domska kapela. Dogodek pa je bil {e bolj sve~an, saj jo je pri{el blagoslovit ljubljanski nad{kof msgn. Alojz Uran.
Miklav`evanje. @e vrsto let skupaj z otro{ko igrico organiziramo miklav`evanje na predve~er enega najlep{ih praznikov dobrote. Darila prispevajo star{i sami, Miklav` pa jih med svojim kratkim postankom v Zasipu razdeli samo tistim, ki so si jih najbolj zaslu`ili. Letos je bilo tak{nih otrok kar 70. (foto Klemen Gregorc) Kresovanje. Miklav`evanje ni edina aktivnost `upnijskega sveta. @e
Pri obredu blagoslova so poleg nad{kofa Alojza Urana sodelovali tudi biv{i in sedanji radovlji{ki `upnik Jo`e Drolc in Andrej @upan ter nekateri `upniki bli`njih `upnij (na sliki). S pesmijo je obred polep{al pevski zbor zaposlenih v domu, Benedikove strune pod vodstvom Marjetke Anderle ob klavirski spremljavi Egija Ga{per{i~a. Sveto ma{o je nad{kof ganljivo zaklju~il s pesmijo o materi. Obreda se je udele`il tudi Avgu{tin Mencinger, ki je zavzeto sodeloval pri realizaciji ideje za postavitev kapele v domu.
Ob~asnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Izid: 21. 12. 2007. Odgovorni urednik: Andrej @upan. Sodelavci: Francka ^eba{ek, Jo`e Er`en, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ^uden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM, d.o.o. Radovljica; tr`enje oglasnega prostora: 040/202 384. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si. Naslovnica: Kapela sv. Edith Stein v Radovljici, avtor Branko ^u{in.
2
Ker je kapela majhna, vsi niso mogli prisostvovati blagoslovu v sami kapeli. Zato so si obiskovalci in ve~ina stanovalcev ogledali blagoslov kar preko hi{ne televizije.
Na Koro{ki Beli smo praznovali
Pri prostorski obdelavi kapele so sodelovali slikar Matej Metlikovi~, arhitekt Matija Marinko in mojster vitrajev Stojan Vi{nar. Skupaj so ustvarili prostor, ki omogo~a zbrano meditacijo in molitev. Vsega tega pa brez podpornikov (donatorjev) ne bi bilo, zato je prav, da jih imenujemo: `upljani `upnije Radovljica in ostalih `upnij, del zapu{~ine ~astnega kanonika Zdravka Hajnriharja, izkupi~ek od prodaje slik Branka ^u{ina, Ob~ina Radovljica, `ivi in pokojni stanovalci doma ter ob~ani Radovljice in ostali dobrotniki. Vsem imenovanim in neimenovanim se v imenu stanovalcev in zaposlenih {e enkrat zahvaljujemo za pomo~! ✍ Ksenija Lumpert
Bo`i~no-novoletni utrinki na Dovjem in v Mojstrani ^lani vokalno-instrumentalne skupine Triglavski zvonovi DovjeMojstrana bodo v ~etrtek, 27. decembra, ob 19. uri v farni cerkvi nadangela Mihaela na Dovjem pripravili bo`i~no-novoletni koncert skupaj z gostujo~o duhovno ritmi~no skupino Navdih iz Ljubljane. Na razli~nih lokacijah na Dovjem in v Mojstrani bodo Triglavski zvonovi koledovali po novem letu tudi s pesmijo in besedo. V farni cerkvi v Kranjski Gori bodo imeli bo`i~ni koncert ~lani Me{anega pevskega zbora Kranjska Gora v sredo, 26. decembra, ob 19. uri. Poleg gostiteljev bodo nastopili {e tenorist Markus Bajuk in vokalna skupina Triglavski zvonovi. Koncert brez gostov bodo ~lani MePZ Kranjska gora ponovili v ~etrtek, 27. decembra, ob 19. uri v cerkvi v Podkorenu in v petek, 28. decembra, ob 18.30 {e v cerkvi v Rate~ah. V soteski Mla~ca v Mojstrani bodo od 25. do 30. decembra ter 1. in 2. januarja na ogled `ive jaslice v ledu. Predstave bodo vsak dan ob 16.,17.,18. in 19. uri. Primerno se oblecite in obujte! V ~asu bo`i~no-novoletnih praznikov bo do 6. januarja osvetljen slap Peri~nik, za kar bo poskrbelo Turisti~no dru{tvo Dovje-Mojstrana.
✍ Marsel
Novice iz `upnije Kropa 24. 12. ob 15. uri bomo pritrkavali in naznanili prihod na{ega Odre{enika. V farni cerkvi si bomo lahko ogledali jaslice. Ob 17. uri mladinska sv. ma{a v farni cerkvi. Ob 19.30 bo koncert cerkvenih pevcev. Hkrati si bomo lahko ogledali {e jaslice. 25. 12. ob 00. uri bo polno~nica. Ob 8. uri bo jutranja, ob 10. uri pa tretja sv. ma{a. 26. 12. ob 8. uri jutranja in ob 10. uri druga sv. ma{a. 1. 1. 2008 ob 8. uri jutranja in ob 10. uri dopoldanska sv. ma{a. 6. 1. ob 8. uri jutranja, ob 10. uri pa pri kapelici pri stranskem oltarju sv. treh kraljev. Med bo`i~em in novim letom nas bodo kot vsako leto obiskali trikraljevski koledniki. Na Jamniku bo v cerkvi sv. Primo`a in Felicijana ma{a na sveti ve~er ob 18. uri. Kroparski farani `elimo vsem Bo`jega blagoslova: ...blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo bo`ji sinovi ...Mt 5,9.
✍ Jo`a Er`en
8. septembra 1907 je bilo na Koro{ki Beli ustanovljeno Katoli{ko slovensko izobra`evalno dru{tvo Koro{ka Bela. O tem dogodku in o delovanju dru{tva od njegove ustanovitve do leta 1924 nam podrobno poro~a Tajnikova knjiga, ki se je v maju 2007 na{la nekje na podstre{ju. Ali se je knjiga na{la zgolj po naklju~ju ali je bila to le gore~a `elja tistih, ki so vodili Katoli{ko slovensko izobra`evalno dru{tvo v prvih letih, bi lahko samo ugibali, ob{irneje pisali ali razmi{ljali. Naloga Farnega kulturnega dru{tva Koro{ka Bela, ki je bilo ustanovljeno 31. januarja 1999 in je v vseh pogledih naslednik Katoli{kega slovenskega izobra`evalnega dru{tva, je bila, da dostojno obele`i 100-letnico. V ta namen je bil v soboto, 8. septembra 2007, na vrtu Pr’ Svetinu, prirejen dru{tveni ve~er, ki je bil povsem podoben ve~erom, kot so jih prirejali pred sto leti. Slovesnost je otvoril Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora pod vodstvom Domna Jera{e. Sledil je pozdravni govor predsednice Marije Palov{nik. Doma~a gledali{ka skupina (Rok Vengar, Jo`e Horvat, Gregor, Jernej in Andrej Palov{nik) je uprizorila burko Kr~mar pri Zvitem rogu pod mentorstvom re`iserja, kostumografa in scenografa Gregorja ^u{ina. Ni naklju~je, da je bila uprizorjena burka tudi ena izmed prvih, ki jih je svojemu ob~instvu pred sto leti na ogled postavilo Katoli{ko slovensko izobra`evalno dru{tvo. Po bu~nem aplavzu {tevilnega ob~instva je `upan Toma` Tom Mencinger odprl razstavo o delovanju Katoli{kega slovenskega izobra`evalnega dru{tva. Razstavo so postavili Branko ^u{in ml., Mira Novak, Andrej in Marija Palov{nik, veliko gradiva zanjo pa so prispevali tudi ~lani in prijatelji dru{tva iz doma~ih fotografskih in knji`nih arhivov. Sledila je {e predstavitev bro{ure, v kateri je podrobneje opisano delovanje obeh dru{tev in predstavitev izdane prilo`nostne znamke z motivom va{kega jedra Koro{ka Bela okoli leta 1913 in stiliziranim znakom Farnega kulturnega dru{tva Koro{ka Bela. Znamko in bro{uro {e vedno lahko dobite v Kulturnem hramu. Uradnemu delu prireditve, ki ga je zaklju~il Pihalni orkester, je sledila {e pogostitev nastopajo~ih, gostov in obiskovalcev prireditve. V nedeljo zjutraj, 9. septembra 2007, je bila darovana sv. ma{a za pokojne ~lane obeh dru{tev in za `ive ~lane Farnega kulturnega dru{tva, sledilo je odkritje in blagoslovitev spominske plo{~e na Kulturnem hramu, ki bo vse mimoido~e spominjala in opominjala, da je `e pred sto leti na Koro{ki Beli delovalo podobno dru{tvo kot deluje danes. Slovesnosti smo zaklju~ili v nedeljo popoldne z dru{tveno tombolo. Izkupi~ek od prodanih tombolskih kart je bil namenjen pokritju stro{kov za izvedene projekte in za prireditev ob 100-letnici. Ob tej prilo`nosti se {e enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojim delom in darovi pomagali, da smo vse zastavljene projekte in prireditve sploh lahko izvedli. Prav tako pa velja zahvala tudi vsem, ki ste prireditve obiskali in na njih sodelovali.
✍ Andrej Palov{nik, tajnik Farnega kulturnega dru{tva Koro{ka Bela
3
Nekaj utrinkov adventnih dogajanj v Gorjah
Prav lepa je gorjanska fara V
soboto, pred 1. adventno nedeljo, so otroci verou~nih skupin skupaj s star{i in sestro katehistinjo izdelovali adventne ven~ke.
Tako kot vsako prvo sredo v decembru, ko na{ gospod `upnik praznuje svoj god, je bila v sredo, 5. decembra, v Gorjah dekanijska konferenca. 5. decembra, na predve~er sv. Miklav`a, je bilo v Gorjanskem domu miklav`evanje. Gorjanski dom je napolnilo okoli 100 otrok v starosti od 1. do 10. leta, kjer jih je obiskal sv. Miklav`. Seveda so bili zraven tudi parkeljni, ki pa so morali biti bolj v ozadju. Sv. Miklav` je obdaril vse otroke. Otroci veroukarji so se predstavili tudi s kratko igrico. Na praznik Brezmade`ne, 8. decembra, je g. `upnik v sodelovanju @PS in Karitas pripravil sre~anje zakonskih parov, ki so letos obhajali jubilej. Povabljeni so bil zakonski pari, ki imajo 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50 let zakona. Letos sta v Gorjah praznovala 50 let poroke dva zakonska para, Valentin in Francka Hudovernik iz Spodnjih Laz ter Jo`e in Anica ^op iz Krnice. Povabilu se je odzvalo 13 zakonskih parov. Nekateri se zaradi bolezni niso mogli udele`iti sre~anja. Ob 9. uri je bila najprej sv. ma{a, kjer jih je g. `upnik pozdravil, jih nagovoril in jim ~estital za prehojeno pot v zakonu in jih spodbudil za naprej. Z bo`jo pomo~jo in zaupanjem v Boga je kri`, ki nam ga nalaga `ivljenje, la`ji. Po sv. ma{i je g. `upnik povabil vse zakonce v `upni{~e, kjer so jim pridne gorjanske gospodinje pripravile nekaj dobrot. Ob 320-letnici `upnijske cerkve sv. Jurija v Gorjah smo izdali knji`ico “Znamenja vernosti v `upniji Gorje�. V Gorjah je veliko znamenj, kri`ev in kapelic. Nekatere so bile postavljene iz kak{ne zaobljube ali v zahvalo Bogu, Devici Mariji ali svetniku za usli{ane pro{nje, v~asih tudi kot pro{nja za bo`je varstvo. Nekatere pri~ajo o kraju hude nesre~e, ki se je zgodila. Vsaka kapelica in znamenje za vernega ~loveka pomeni bo`jo navzo~nost med nami. Pomenijo tudi veliko kulturno bogastvo in umetni{ki ~ut ~loveka ter utrip `ivljenja na{ih prednikov. V tej knji`ici je tudi kratek opis `upnije Gorje, farne cerkve sv. Jurija v Gorjah in dveh podru`ni~nih cerkva, v Spodnjih Gorjah cerkev sv. O`balta in sv. Miklav`a v Mevku`u. V zadnjih letih je bilo obnovljenih veliko kapelic in kri`ev, tako da so sedaj pravi biser. Knji`ica bo pripomogla, da delo pred-
4
Sre~anje zakonskih parov nikov ne bo pozabljeno. Je zapis ustnih pri~evanj faranov, ki se spominjajo ali iz ustnih izro~il vedo za motive prednikov pri gradnji kapelic. Predstavitev knji`ice, katere avtorji so Martine`ova Marica, gorjanski `upnik Nikolaj [tolcar in fotograf Ciril Velkovrh, je bila v soboto, 8. decembra, v Gorjanskem domu. V kratkem kulturnem programu so sodelovali tudi Gorjanski fantje in sopranistka Marija Pogorevc ob spremljavi harmonikarja Ale{a Poga~nika. Na predstavitvi so se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri nastajanju knji`ice. Posebna zahvala gre Marici Poklukar, ki je zbirala podatke o nastanku kapelic in znamenj. Nekaj podatkov je dobila v `upnijski kroniki. Najve~ gradiva pa je zbrala po Gorjah, od vasi do vasi. Hodila je po vaseh, spra{evala in se pogovarjala. Dobila je tudi zapiske [monovega Janeza, p. Jozafata iz Krnice, ki je `ivel v Egiptu. On je tudi zbiral podatke kapelic v Gorjah. Pomagal mu je Vrb~ev, Jurij [imnic iz Krnice, kjer je tudi dobila te zapiske. Tako je Marija Poklukar sestavila podobo knji`ice, kapelico za kapelico.
Ciril Velkovrh, Marija Poklukar in Nikolaj [tolcar
Zahvaliti gre tudi `upniku Nikolaju [tolcarju, ki je tudi pomagal. Napisal je uvod v knji`ico in predstavil `upnijo, farno cerkev sv. Jurija in obe podru`ni~ni cerkvi. Tudi Cirilu Velkovrhu gre iskrena zahvala za po`rtvovalno ve~kratno fotografiranje vseh kapelic, znamenj in kri`ev, da so nastale dobre fotografije. Pomagal je tudi pri oblikovanju knji`ice. Iskrena zahvala tudi [tefanu Poldu, ki je pomagal iskati v `upnijski kroniki, Ivici Knafli~, ki je vse napisala na ra~unalnik in Petri Kocjan~i~ za lektoriranje besedila. Ale{ Poga~nik je kot zgodovinar prebral vsebino knji`ice in napisal svoje mnenje. Zahvala gre tudi vsem doma~inom, ki so posredovali podatke, tistim, ki oskrbujejo kapelice, prav posebno pa vsem, ki so prispevali, bodisi z lastnim delom ali z materialom in denarjem, da smo v tem ~asu obnovili kar nekaj kapelic in kri`ev. Vsem bralcem in bralkam Skrinje `elimo Gorjanci blagoslovljene bo`i~ne praznike, v novem letu pa obilo bo`jega blagoslova!
Intervju z radovlji{kim `upnikom, Andrejem @upanom
“Odprite skrinje svojih du{!” Na kratko se prosim predstavite! “Ime mi je Andrej, pi{em se @upan. Rojen sem bil v Ljubljani 8. aprila 1974. Kr{~en sem v `upniji Moste v Ljubljani v leseni cerkvici, ki je danes ni ve~. Sem najstarej{i izmed treh otrok; imam {e sestri dvoj~ici.” Kje je bilo va{e prvo slu`bovanje? “Moje prvo slu`bovanje je bilo v `upniji sv. Martina v [martnem pri Litiji. Tam sem bil tri leta kaplan od leta 2001 po ma{ni{kem posve~enju pa vse do leta 2004. Nato sem {el za kaplana v Novo mesto [mihel, k svetemu nadangelu Mihaelu, kjer sem deloval leto dni, od tam pa sem bil poklican za `upnika v prisr~no gorsko in majhno `upnijo Pol{nik. Letos pa sem v januarju, preden sem pri{el v Radovljico, sprejel v soupravo `upnijo Sava med Litijo in Zagorjem.” Kako ste sprejeli odlo~itev, da je va{e naslednje slu`bovanje v Radovljici? “Kakor se spomnim oz. vem, nisem bil na~rtovan za Radovljico, potem pa me je {kof poklical in mi rekel, ~e bi {el v Radovljico in prva stvar, kar sem {kofu odgovoril, je bilo, ~e res misli, da sem toliko sposoben, da bi pri{el v Radovljico za `upnika. Predlagani sta bili dve `upniji, med katerima so “premika~i” izbirali, v kateri bom deloval. Osebno mi je bila Radovljica veliko bolj v{e~ kot tista druga. ^eprav sem bil na Pol{niku `upnik {ele dve leti, se mi je zdelo prav, da sem pokoren, kar sem obljubil pri ma{ni{kem posve~enju, in da se pokorno javljam za naslednjo slu`bo v Radovljici.” Kak{ni so va{i prvi vtisi in izku{nje po prvih treh mesecih v Radovljici? “Te`ko vpra{anje. Ko sem pri{el v Radovljico, je bil to zame prvi obisk tega kraja. Svoj prvi vtis sem dobil, ko sem pri{el v Radovljico ”in cognito” - tajno in sicer aprila letos, da sem videl, kako tukaj vse skupaj sploh izgleda in moram re~i, da mi je bilo zelo v{e~. Potem, ko sem pri{el sem, sem se za~el u~iti vse na novo - pregledovati in urejati papirje v zvezi z obnovo na{e cerkve itd. Prvi vtis je bil tako zelo dober. Glede izku{enj pa … do`ivel sem `e veliko prijetnih stvari, pa tudi kak{no `alostno, saj ljudje prihajajo k duhovniku z raznimi `eljami. Moram pa priznati, da sicer razmeroma malo ljudi hodi k ma{i glede na {tevilo prebivalcev, ki jih ima Radovljica, vendar pa se mi jedro “nedeljnikov” zdi zelo dobro. Veliko ljudi je tudi pripravljenih pomagati pri raznih stvareh, ~esar sem zelo vesel. Lahko re~em, da se tu po~utim zelo dobro.”
omenim {e, da se zve~er pogosto sprehajam po radovlji{kih ulicah in se u~im njihova imena na pamet.”
Kak{ni so va{i na~rti za `upnijo Radovljica? “Moji na~rti za `upnijo Radovljica? Moram priznati, da imam na~rtov veliko, vendar jih bo nemogo~e speljati brez skupne pomo~i in interesa ter seveda pomo~i Boga. @elim si, da bi `upnija Radovljica za`ivela, da bi bila odprta za vse ljudi in ne samo za kristjane in “nedeljnike”. Poleg tega si `elim, da bi predvsem otroci bolj hodili k ma{i in da bi njihovi star{i sami doumeli, da nedeljska ma{a in vera nista nekaj, kar nas te`i, ampak da nam pomagata v na{em `ivljenju. Druga~e imam na~rtov `e kar nekaj, ki pa {e niso za v javnost. Ti na~rti pa ne zadevajo le podro~ja osebne vere, ampak tudi {ir{e podro~je, od dobrodelnih in raznih vzgojnih stvari itd.” Kaj radi po~nete v prostem ~asu? “Prosti ~as, kaj je `e to? Ko najdem urico ali dve zase, zelo rad berem, ker menim, da si mora ~lovek vse `ivljenje {iriti obzorja. Imam veliko knjig, ki jih prebiram. V~asih sem napisal tudi kak{no pesmico ali dve, poleg tega sem tudi slikal. Naredil sem tudi `e en portret. Zelo rad se ukvarjam z estetiko, ker mi je zelo v{e~. Zato sem zelo vesel, da lahko sodelujem pri obnovi radovlji{ke cerkve. Zelo pomemben del mojega prostega ~asa pa predstavlja glasba. Tako poslu{anje glasbe kot petje. Zelo rad poslu{am klasi~no zvrst glasbe in rock. Zelo pa u`ivam v petju pri duhovni{kem oktetu Oremus (molimo). Delujemo `e drugo leto in prepeli smo `e kar nekaj pesmi na kar nekaj koncertih, tudi v tujini. Tako imam sredine ve~ere rezervirane za na{e pevske vaje v Ljubljani. Pred nami sta dva bo`i~na koncerta v Trebnjem in Novem mestu, v Radovljici pa bomo peli meseca junija, na dan sv. Petra, ako Bog da. V prostem ~asu se tudi veliko sre~ujem z ostalimi duhovniki, s katerimi si delimo mnenja in se pogovarjamo o raznih stvareh. Poleg vsega tega naj
Kaj bi `eleli sporo~iti bralcem Skrinje? “Da bi odprli skrinje svojih du{. Da ne bi bili preve~ zaprti sami vase in da bi si znali pomagati sami med seboj. V dana{njem svetu, ko zelo hitimo, se mi zdi, da je {e posebej pomembno, da se ~lovek kdaj pa kdaj ustavi in razmisli o raznih stvareh. Bralcem tako priporo~am, da bi se v tem prazni~nem ~asu tudi sami usedli in bili s svojimi bli`njimi, saj je Bo`i~ ~as, ko {e posebej ~astimo sveto Dru`ino in seveda tudi na{e dru`ine, v katerih naj ne bi manjkalo ljubezni in medsebojnega spo{tovanja.”
✍ Matej Rauh
Gospodu Andreju za god Dragi mladi na{ gospod, lepo nosite ime in super ste se re~i sme! Svetnika tu ne bom hvalila, slava, ~ast zdaj vam pripada, nas zdramit v veri, nas budit, lepo prijazno prevedrit, to va{a je velika nada. Sam sveti Peter vas poklical je med Gorenjce prave, ki hladne smo narave. A de`ela na{a je kot raj, okrog s planinami obdana, obilno od sonca obsijana in v mestu starem je lepo, da `al ne bo vam za meglo. Mi pevci nismo rosno mladi, a po kamnitih “{tengah” gor, na vzvi{eni cerkveni kor, prihajamo {e vedno radi. In s pesmijo Boga slavimo ter se iskreno vaselimo, da glas va{ lepi izpred oltarja, vso cerkev in na{ kor obdarja. “Srce ~love{ko sveta stvar” je ob So~i Slav~ek pel. topline vedrega srca, sam ve~ni je vesel. In srce to radostno vse nas zdru`evalo bo. Dragi mladi na{ gospod, vse najbolj{e za va{ god! Bog vam ljubo zdravje daj, po smrti pa nebe{ki raj.
Anka Marzidov{ek
5
Kapela Edith Stein v Radovljici
Simbol upora, humanosti in vernosti V sredo, 17. oktobra, se je v Radovljici ustavil predsednik parlamentarne skup{~ine Sveta Evrope René van der Linden, ki se je ta dan mudil v Sloveniji na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Na lastno `eljo je pri{el v Radovljico, da bi si ogledal novo kapelico, posve~eno svetnici Edith Stein. “Presene~en sem, da sem v Sloveniji lahko obiskal nekaj, kar je v zvezi z Edith Stein, ~esar si nisem mogel predstavljati,” je ob obisku dejal visoki gost. “Z najve~jim zadovoljstvom sem iz ve~ razlogov sprejel povabilo, da obi{~em ta spomenik. Edith Stein je simbol upora, primer humanosti in vernosti ter ne nazadnje, `ivela je v moji provinci. To ka`e na skupno pove-zanost Evrope,” je o razlogih za obisk zapisal v spominsko knjigo `upnije. Na pobudo Avgusta Mencingerja so kapelo uredili v stolpu za cerkvijo v Radovljici, kjer je bil med drugo svetovno vojno nem{ki bunker. Po njegovih besedah se v `ivljenju te svetnice zrcali evropska zgodovina 20. stoletja. Edith Stein se je rodila leta 1891 v dana{njem Wroclavu na Poljskem v judovski dru`ini. Kljub strogi vzgoji se je oddaljila od vere svoje dru`ine in postala ateistka. Na univerzi v Breslauu je vpisala germanistiko, zgodovino in psihologijo, {tudij pa zaklju~ila z doktoratom iz filozofije. Eden odlo~ilnih dogodkov za spreobrnjenje v katoli{ko vero je bila knji`ica @ivljenjepis sv. Terezije Avilske, ki ji je pri{la nepri~akovano v roke. Edith je bila {e vedno dejavna kot predavateljica v glavnih evropskih mestih, a ko je na oblast pri{el Hitler, je morala to delo zaradi judovskega porekla opustiti. Stopila je v karmelski samostanski red. Leta 1938 so se za Jude razmere zelo zaostrile in da ne bi izpostavljala samostana v nevarnost, je zaprosila za premestitev v Echt na Nizozemskem. V letu 1942 so nizozemski {kofje obsodili preganjanje Judov, zato so nacisti prijeli vse katoli{ke Jude, med njimi tudi Edith. Njena zadnja pot je bila v tabori{~e Auschwitz, kjer je bila umorjena s plinom, njeno truplo pa se`gano. 11. oktobra 1998 je bila razgla{ena za svetnico, 1. oktobra 1999 pa za sozavetnico Evrope. Utrinke in simbole iz njenega `ivljenja je na pohorski granit v kapeli ujel slikar Branko ^u{in, zidarska dela so opravili zidarji Franca Pelka, Silvo Jelenc in Jo`e Er`en sta izdelala kovana vrata, za elektri~no napeljavo in razsvetljavo pa je poskrbel Lado Er`en. V zgornjem delu stolpa pa bodo ob predsedovanju Evropski uniji uredili razstavo, posve~eno Evropi in na{emu predsedova-
6
Avgust Mencinger in René van der Linden pred podobo svetnice Edith Stein nju. Nekdanji nem{ki bunker bo tako simbolno povezoval in opozarjal na napake v evropski zgodovini ter pozival k skupnim vrednotam. ✍ Peter Kolman
Sv. Edith Stein zavetnica Evrope
stara petnajst let se je razgla{ala za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se poglabljala v filozofijo, da bi v njej na{la smisel ~love{kega bivanja. [tudirala je germanistiko, zgodovino, psihologijo in filozofijo ter 1916. doktorirala iz filozofije. Med {tudijem se je sre~ala s "kr{~anskim fenomenom", spoznala s kolegi kristjani, med katerimi je na{la prijatelje. Da sprejme katoli{ko vero, pa se je odlo~ila po prebiranju `ivljenjepisa sv. Terezije Avilske. Leta 1922 je bila kr{~ena v katoli{ki Cerkvi.V naslednjih letih je predavala na razli~nih evropskih univerzah in se poglabljala v tiste filozofske vede, ki jih je sedaj mogla oplajati z bogatim kr{~anskim filozofskim izro~ilom. Leta 1933 je vstopila v karmeli~anski samostan v Kolnu, kjer je dobila ime Terezija Benedikta od Kri`a. Ker so se v Nem~iji razmere za Jude zaostrile, so jo premestili v samostan Echt na Nizozemskem. V juliju 1942 so nizozemski {kofje obsodili preganjanje Judov. Iz ma{~evanja so nacisti vse katoli{ke Jude, tudi Edith Stein, prijeli, odpeljali v Auschwitz in jih 9. avgusta pomorili s plinom in njihova trupla se`gali.
Edith Stein se je rodila 12. oktobra 1891 v Wroclavu judovski dru`ini. Kljub dobri verski vzgoji jo je svet {ole oddaljil od vere in
Janez Pavel II. jo je 1998. v Rimu razglasil za sveto in skupaj s sv. Katarino Siensko in sv. Brigito [vedsko za sozavetnico Evrope.
✍ A. M.
Otepovci v Zgornji bohinjski dolini
Prina{ajo sre~o in blagoslov Povabilo na otepanje M pod Studor
ed stare obi~aje v Zgornji bohinjski dolini spada tudi otepanje ob koncu leta. To je ena izmed zelo lepih in zanimivih starih navad, ki je kljub modernemu ~asu z vsemi navlakami od blizu in dale~ {e vedno avtohtona prav v vaseh Stara Fu`ina, Studor, Srednja vas, ^e{njica in Jereka. Otepanje se je ohranilo v teh petih vaseh, ni pa tudi povsod enako, saj je razli~no tako po datumu otepanja, po no{ah in po larfah, s katerimi si zakrivajo obraz.
Na starega leta dan, to je na sv. Silvestra se mladi fantje v ^e{njici, Jereki in Srednji vasi preoble~ejo v {eme kot jih doma~ini poimenujemo. Otepati smejo samo tisti, ki so bili potrjeni za k vojakom in sicer samo dve leti zapovrstjo. Sedaj to pravilo ve~ ne velja, ker ni voja{kega nabora. [eme sestavljajo dru`ino, to so o~e in mati, fant in dekle, fant v beli obleki, ki ga imenujemo Novo leto in potem {e harmonikar, dimnikar, zdravnik, cigan odvisno od {tevila mladih fantov. Harmonikar igra lepe vi`e in
Sv. Edith Stein Gospod! Naj vdano hodim pota, ki tvoja so. Kako me vodi{, umreti ne `elim. Otrok sem tvoj, Modrosti O~e si O~e moj. ^eprav me vodi{ po temi, me vendar varno vodi{ k sebi.
{eme hodijo od hi{e do hi{e v vasi po to~no od nekdaj dogovorjenem redu in vo{~ijo sre~no novo leto in blagoslov hi{i. Vsaka hi{a pa jim mora darovati doma~o klobaso, kak{en jaj~ek in denar. Klobase pobira o~e in nosi v ta namen veliko platneno vre~o. Za jaj~ka poskrbi mati, denar pa damo {emi Novemu letu, ki nosi v naro~ju posebno lepo osvetljeno skrinjico z napisom SRE^NO NOVO LETO. Dimnikar marsikoga nama`e s sajami, zdravnik napi{e recepte za zdravila ali napotnico za v bolnico, fant ali dekle pa poskrbita, da se v hi{i tudi malo zaple{e, zlasti tam, kjer so doma mlada dekleta. O~e skrbno pazi, da je klobasa dovolj debela in dobra. ^e pa kdo da slabo in drobno klobaso ali jim ne odpre vrat od hi{e, pa si tako hi{o zapomnijo in zgodi se, da je taka hi{a obmetana z jajci ali da nosijo drugi dan drobno klobaso na ra`nju po vasi. Po vsej vasi se ta ve~er sli{i veselo vriskanje in igranje harmonike. Za njimi se ponavadi podi va{ka otro~ad in jim nagaja.
[eme v ^e{njici in Jereki so oble~ene v preproste narodne no{e z larfami na obrazu, tako je obraz zakrit. [eme v Srednji vasi pa so oble~ene bolj v ko`uhasta obla~ila. Otepanje v Stari Fu`ini in Studorju pa je zopet nekaj posebnega, saj ga opravijo na sv. [tefana, to je 26. decembra. Zna~ilno je tudi, da otepovci v teh dveh vaseh ne nosijo larf in tudi sama skupina se malo razlikuje od tiste v ^e{njici ali Jereki. Pristojni v Bohinju in v Zgornji dolini si zelo prizadevamo, da bi ohranili to pristno va{ko razpolo`enje ob novem letu, z otepanjem, ki je tudi turisti~na privla~nost. � Marija Dobravec
Gorenjski muzej in Ob~ina Bohinj vljudno vabita na tradicionalno OTEPANJE na Ĺ tefanovo, v sredo, 26. decembra 2007, ob 19. uri v Oplenovo hi{o pod Studor. Naj vam otepovci vo{~ijo Novo leto, saj njihov obisk prina{a sre~o. Vljudno vabljeni!
Vsaka hi{a mora darovati doma~o klobaso, kak{en jaj~ek in denar.
Gospod! Naj se zgodi, kar tvoja volja mi veli. Pripravljena sem, ~eprav ne ute{i{ hrepenenja mi v `ivljenju tem. Ti, Gospodar vekov! Zame neznani kdaj je tvoj in ve~ni zdaj neko~ bo tudi moj. Da le na~rte svoje uresni~i{, ki si jih zasnoval. Pa kaj zato, ~e k tihi `rtvi vabi{ me nato. Le za dejanje daj mo~i! O, naj prezrem svoj borni jaz in mrtva zase tebi le `ivim.
Harmonikar igra lepe vi`e in {eme hodijo od hi{e do hi{e.
7
@upnija Kropa (`upnik: Tone Vidmar)
Kropa je kraj, kjer se vidi samo v nebesa K ropa je an zauber mest, not se pride glih po cest. (kroparska narodna)
PREDSTAVLJAMO
Pridite k nam v Kropo. Tako povabim marsikoga. Pa pridejo. Nekateri prvi~. Marsikdo se ustavi in pogleda naokrog. Pred seboj zagleda strmo steno Jelovice, pa se mu zazdi, da se tu svet kon~a, da je Kropa nek zaprt, vase zaverovan kraj. Pa ni tako. Kroparji smo odprti ljudje. (Tone Vidmar)
8
Pod obronki Jelovice, pod strmimi stenami Kroparske gore `e stoletja s kova{kim utripom kuje Kropa `ivljenje. Nikoli razko{no, pa vendar za pre`ivetje. @e v prej{njih ~asih so narekovali utrip fu`inarji in dana{nji ~asi so jim podobni, a Kropa bo pre`ivela vse. Mi je nimamo v posesti, ampak smo jo dobili v upravljanje za na{e vnuke. Kropa je bila po drugem obisku ljubljanskega {kofa Toma`a Hrena leta 1620 povi{ana v `upnijo (faro).
@upna cerkev svetega Lenarta Prvotna cerkev, lesena, je bila zgrajena 1468. leta in je bila posve~ena Janezu Krstniku. Pozneje, 1481. leta pa je bila zaradi razli~nih okoli{~in posve~ena svetemu Lenartu; verjetno jo je dal zgraditi Lenart
@upna cerkev sv. Lenarta Kazianer, zakupnik radovlji{kih posesti na Pustem gradu. Ta svetnik je pomemben za veterinarje, kova~e in predvsem za jetnike. Na kipih in slikah je upodobljen z lisicami ali z verigami na rokah. Cerkve, ki so posve~ene jetnikom, so obdane z verigami. V na{i cerkvi so slike Matev`a Langusa in njegove ne~akinje Henrike, Ivane Kobilice, Leopolda Layerja, freske Matije Brada{ka in Mihe
Male{a. Cerkev je v osnovi gotska. Bila pa je kar nekajkrat prezidana. Ladja je pravokotna, obokana z banjastim obokom, prav tako prezbiterij. S skriljem je danes pokrita samo {e neogotska streha zvonika. V njem so {tirje zvonovi. Najve~ji je bil pred prvo svetovno vojno pri Kapelici in je {e skupaj z nav~kom edini, ki je ostal, ostalih sedem so pretopili za vojne namene. Dana{nji so
slavnostno zapeli 1927. leta, nekaj pozneje {e pri Kapelici. Na enem zvonu je zapisano: Mi glasniki smo miru, ne vojske. Cerkvena oprema je ve~inoma baro~na.
Podru`ni~na cerkev Marije Matere milosti Zanimivo, `upnija Kropa ima
podru`no cerkev le v Kropi. Pravimo ji Kapelica, vendar je velika kot farna cerkev. Kroparji smo {e posebno navezani nanjo. Na mestu, kjer je postavljena, je sedem fantov 1705. leta na{lo podobo matere bo`je. Bil je ~as nabiranja borovnic. Najprej so postavili oltar~ek iz vej in to podobo na za~etku sami ~astili. Toda hitro se je razvedelo o ~ude`ni najdbi. Po oceni enega izmed solastnikov topilnic `elezove rude je delo v cesarskem rudniku za~elo zastajati. Zato jim je to podobo vzel in jo
“Studen~ek” eden od sedmih znamenj~kov vrgel v plav`. Ko so pa praznili plav`, je podoba priplavala iz njega na `are~em stopljenem `elezu nepo{kodovana, le malo o`gana na enem vogalu. To je bil znak, da se je zgodil ~ude`. Cerkev so lahko za~eli graditi {ele 1712. leta. Morali so zagotoviti, da so Kroparji sami sposobni vzdr`evati dve cerkvi. “Kapelica” je bila posve~ena 2. julija 1729. leta. Na ta dan so za~eli praznovati kova{ki {maren. Kapelica je kmalu postala znana romarska pot. Pozneje je bila pozabljena, a so jo 1868. leta spet o`ivili, danes pa na zaobljubljeno romanje
pridejo samo {e z Gorice pri Radovljici na binko{tni ponedeljek. S tlorisom potegnjenega osmerokotnika in kvadratnim prezbiterijem je cerkev eden zanimivej{ih gorenjskih baro~nih spomenikov. Vzhodno od velikega zvonika je {e manj{i, v katerem je zvon nav~ek. Z njim naznanjamo, da je nekdo v kraju umrl. V ~asu tovorni{tva pa so z njim za`eleli varno vrnitev tovornikom, ko so {li prodajat `eblje. V cerkvi so slike Leopolda Layerja in Janeza Poto~nika, freske pa so delo Matije Brada{ke.
@upnik Tone Vidmar se je rodil v Dolu pri Ljubljani. V Kropo je pri{el pred 22 leti iz Tr`i~a. Pribli`uje se najdalj{emu `upnikovanju pri nas. Nasledil je Toneta Bohinjca in je 27. `upnik. V teh letih ni po~ival. Pod njegovim vodstvom smo obnovili fasade na obeh cerkvah in `upni{~u, streho pri kapelici in opravili mnoga redna obnovitvena dela. Leto{nja povodenj ni prizanesla farni cerkvi. Potrebno bo urediti drena`o okoli cerkve, prelo`iti bomo morali stre{no opeko, 2009. leta pa bo na vrsti obno-
PREDSTAVLJAMO
Podru`na cerkev pri Kapelici
9
PREDSTAVLJAMO
@upnik Tone Vidmar va strehe na zvoniku. Pri nas se prijetno po~uti. Z 78. leti je {e zelo vitalen in velikokrat ga sre~amo, ko je na sprehodu ali na poti v trgovino. Pravi, da spomin utrjuje z ra~unanjem in
ponavljanjem telefonskih {tevilk na pamet. Farani mu `elimo v prihajajo~em letu zdravja in da nam kak{no na{o nerodnost `e vnaprej spregleda. ✍ Jo`a Er`en
@upnik in dekan Jo`e Drolc ob odhodu
Avgusta letos je na pro{njo {kofije `upnik in radovlji{ki dekan Jo`e Drolc prevzel eno najstarej{ih in najve~jih slovenskih `upnij, `upnijo sv. Petra v Ljubljani. Na njegovo mesto v Radovljici pa je bil imenovan `upnik gospod Andrej @upan. Gospod Jo`e Drolc je pri{el za `upnika v Radovljico januarja 1994 iz [vedske, kjer je 17 let deloval kot izseljeni{ki duhovnik. Pri{el je v ~asu, ko je `upnija dobila vrnjeno propadajo~e `upni{~e, zato ga je najprej ~akalo nadaljevanje obnove `upni{~a, da je `upnija lahko normalno za`ivela in da je sebi in duhovnemu pomo~niku kanoniku Zdravku Hajnriharju uredil dostojno stanovanje. Obnove `upni{~a, do sedaj propadajo~ega arhitekturnega bisera, se je lotil zelo na~rtno z izjemnim ob~utkom za lepoto in arhitekturne znamenitosti te stavbe. Tako so bile v nekaj letih zgrajeni u~ilnici, Slom{kova dvorana, galerija Ka{~a, atrij z vodnjakom, obnovljena je bila zimska kapela in ta ~astitljiva stara stavba je postala `upnijski dvorec `upnijski dom, ki mu je dodal vsebino z veroukom, predavanji, razstavami, koncerti, sre~anji in drugimi dejavnostmi. @upnija je po~asi normalno za`ivela, vendar obnova {e ni bila
10
Kovana tabla z vgraviranini imeni in priimki `upnikov, odkrita ob praznovanju 500-letnice farne cerkve v Kropi; plo{~o je odkril ljubljanski nad{kof dr. Alojzij Šu{tar. kon~ana. Tudi cerkvena fasada je bila nujno potrebna obnove, zato se je lotil tudi te. Obnova je bila posebej zahtevna; potrebno je bilo upo{tevati zahteve zavoda za spomeni{ko varstvo, kar je obnovo {e dodatno podra`ilo. Ob tej obnovi se je pri~ela tudi obnova najstarej{ega obrambnega stolpa. ^eprav obnova {e ni kon~ana in je potrebno obnoviti {e zvonik in polep{ati {e marsikaj, je bilo opravljeno veliko delo posebej ob dejstvu, da je `upnik gospod Jo`e Drolc najve~ji del svojega ~asa posve~al pastoralnemu delu, ki ga je z valiko zavzetostjo opravljal. Kljub temu, da `upnikuje sedaj v veliko ve~ji `upniji, bo najbr` skrbi za obnovo re{en in se bo lahko posvetil predvsem pastoralnemu delu. ✍ A. M.
Franc Ma~ek, `upnik iz Begunj, novi dekan Dekanije Radovljica Po odhodu dosedanjega dekana Jo`efa Drolca je nad{kof Alojz Uran 18. septembra 2007 za novega dekana Dekanije Radovljica imenoval Franca Ma~ka, `upnika iz Begunj na Gorenjskem. V na{o dekanijo je pri{el avgusta 2002, ko je prevzel begunjsko `upnijo. Franc Ma~ek se je rodil 17. oktobra 1943 v Dolenjem Logatcu. V ma{nika je bil posve~en 29. junija 1968 v Ljubljani, {tiri leta je kaplanoval v Zagorju ob Savi in dve leti na Kapitlju v Novem mestu. Enajst let je bil `upnik v Pre~ni pri Novem mestu in 17 let v Tr`i~u.
✍ A. M.
Razmi{ljanje
Ivanov bo`i~ S pet se je sklonil in zbrano prepariral tumor. Kepa prera{~enega ~revesja, ki mu jo je `e skoraj v celoti uspelo lo~iti od okolice. [e navzgor, da pobere tiste bezgavke pod prepono, potem bo rana ~ista. Drugje ni bilo sumljivih sprememb. Celo anastomoza bo mo`na, ne bo treba vre~ke. Spet enkrat mu je uspelo ukaniti tetko s koso, ki mu je tako rada {kilila ~ez ramo!
V~eraj po ambulanti se je pogovoril z bolnico, ki je zdaj le`ala na mizi pred njim. Ni bila stara - dva otroka pri kruhu, tretji je hodil {e v srednjo {olo. Niso sicer izgovorili besede rak, a so vsi vedeli, da bo to. In ko je zve~er odhajal z oddelka, je videl ob njeni postelji sedeti temnolasega fanta, ki je ihtel v dlani. Vedno je prihajal na obisk {ele pod no~, vsak dan se je vozil iz ljubljanske {ole. Operacija se je zavlekla v ~etrto uro. Po malem ga je bolel kri`, pa tudi la~en je postajal. Zadnje mesece se mu je to dogajalo med dalj{imi operacijami. Cmok v `elodcu, nad njim pa ~udna praznina v ko{u in vse do glave. Saj je vedel, kaj je. Po`irek ali dva dobrega konjaka, pa bi mu odleglo. A je moral biti tudi kriv prav konjak! Vse ve~krat je zadnja leta poskusil, ~e bi {lo brez. Pa ni zmogel. Pravzaprav od poletja sem `e ni ve~ vedel, ali so bile te`ave huj{e, ~e je pil ali ~e je sku{al `iveti brez pija~e. Mlaj{i kolegi so ga v~asih za~udeno pogledali, kadar so se mu med operacijo tresle roke ali je kar sredi dela zastal za nekaj hipov. No, {e vedno so mu vsi priznali, da je najbolj{i operater na oddelku. Tudi bolniki so vedeli, da so v dobrih rokah, ko so izvedeli, da jih bo operiral doktor Ivan. In v operacijski so ga vsi ob~udovali in imeli radi. Vedno se je znal posmejati in pogovoriti, niso pomnili, da bi bil kdaj zavpil nad anestezisti, poznal je vse do najmlaj{ega tehnika in zadnje stre`nice. Tudi
in{trumentarke so ga cenile najmanjkrat je med posegom menjal in{trumente, zlepa ni bilo treba popravljati ali se bati, da bi pred zapiranjem rane manjkal kak{en tampon ali pean. Le zadnje ~ase je bil v~asih ob kavi po dalj{i operaciji ~uden, kar kam se je zastrmel in celo kavo je `e polil. Saj so mu same nehale nalijati tisto obi~ajno kapljo konjaka v kavo, a kaj, ko je potem v~asih izginil na oddelek in se vrnil ~ez ~as {e bolj mrk in s steklenim pogledom. Seveda, je pomislil Ivan. Sino~i je bilo potem pri oddel~ni ve~erji {e nekaj kozarcev refo{ka. Preve~! Ampak letos jih je celo predstojnik pohvalil, ki jih ni vsako leto. Letos ni bilo rde~ih {tevilk in kirur{ki oddelek je bil najbolj{i v vsej bolnici. Pa konec leta bo, veseli december, nekaj denarja se jim je nabralo med letom in so po delu zavili v bli`njo gostilno. Tisti refo{k, saj po konjaku se mu niso toliko tresle roke! Tudi slabo mu {e ni bilo tako, vse te`e je prepariral. Hvala Bogu, le {e nekaj centimetrov in stvar bo odstranjena, za{ila bosta pa asistenta - druga kljuka je bila danes samo {tudentka na praksi, ampak bo {lo tudi brez njega. “[karje, sestra”, se je obrnil k in{trumentarki in {e zadnji~ potegnil s skalpelom. Tedaj je izpod tistega kratkega reza kot iz pipe v drobnem curku brizgnila kri. Po{kropila je komprese obakraj rane, prav do anestezista so se svetlo porde~ile. “Moj Bog, kako prekleto je mogla biti tule spod aorta, saj ja te~e za celo ped vi{e!” “Pean! Vakuum!” “Aljo{a, odsesaj kri!” A kri je vse hitreje zalivala trebuh. Postavil je pean, pa se je krhko, bolno tkivo takoj strgalo, spet je brizgnila kri. “[iv!” “Doktor Petri~eva, naro~ite {e {tiri krvi in dve plazmi! Takoj!” “Aljo{a, klemam, podve`i!” “Te~e, o kako te~e!” Prvi~ sta se onemoglo spogledala z asistentom. Pa ne, da jo bomo izgu-
bili? Ko vsaj ne bi bolela glava! In vse bolj ~udno lahka je postajala, roke so se mu tresle. Kot nekje od dale~ je zasli{al Petri~evo: “Doktor Rebolj, tlak pada. Tankam hemakcel!” Potem mu je za{umelo v u{esih, videl je vse ve~ peanov, vse slab{e jih je videl in za~util je, da bo zdaj, zdaj bruhnil … * Sedel je v trdi klopi v tema~ni, prazni stranski ladji. Hlad mu je dobro del, tudi roke se mu niso ve~ tresle. Sicer pa je imel v omari med slu`beno obleko vedno steklenico, lek zoper vse tegobe. Odsotno je zrl v figure na mahu pred seboj. Osel in vol, na slami v zibki dete, ob njem star{a. Zdelo se mu je, da ima od sre~e o`arjeni, utrujeni materin obraz poteze bolnice, ki jo je operiral dopoldne. Operiral - in zavozil! Saj bi ne rekel, ko bi se ne dalo pomagati. Tudi tisto je te`ko, ko ~lovek odpre trebuh in vidi, da je vse izgubljeno - a ne danes. Ko so vsi verjeli, da bo {lo. Potem pa tisto, tiste mehke roke in prazna glava - in je zarezal pregloboko. Saj je potem asistent nekako podvezal brizgajo~o `ilo in zakrpal rano, a so ob tem izgubili levo ledvico. In tlak je bil predolgo nizek, mo~no prenizek. Bolnica se po operaciji ni zbudila, sprejeli so jo v intenzivko, na respirator. [el jo je potem pogledat. Vedel je, da si ne bo opomogla. Odpovedala bo ledvica, pa plju~a, sledil bo infekt brez obrambe zaradi rakave bolezni in ~ez nekaj dni bo umrla. In vsi do zadnjega vajenca v operacijski in na oddelku vedo, da jo je on izgubil. Pa vsi so verjeli, da bo zvozila, da jo bo re{il. Kdo drug, ~e ne doktor Ivan! Zdaj pa takole! Mlaj{i kolega, ki mu je v svoji ambicioznosti `e nekaj let hodil po petah, si bo mel roke. Ivanu se je podiral svet. Tudi doma je bilo `e leta ~udno, odkar je pogledal za neko mlaj{o sestro, sta se z `eno ogibala resnega pogovora, v~asih ga je nestrpno o{tela. Kadar je bilo pija~e preve~, je pono~i zbasala v
prazno otro{ko sobo. Da ga ne bo motila, je rekla. Tisto ga je {e najbolj peklo. Na dopustu sta se dolgo~asila, vse pogosteje sta zavila vsak na svoje. Otroci so bili `e pri kruhu in ko bi h~erka ne imela dveh malih son~kov, bi doktor Ivan {e bolj poredko zavil domov. Med letom je vse bolj kasno hodil iz slu`be. ^e je le imel opravi~ilo, je potegnil pozno v no~, pa ~e je pomagal v urgenci ali le zaklju~eval stare odpuste. [tudiral `e dolgo ni ve~, novotarije mu niso ostale v glavi. Vse pogosteje se je bal, kdaj pride tale dan. To, da pride, je vedel z gotovostjo, spominjal se je bridkega konca prej{njega predstojnika. Ni~ lepega ga ni ve~ ~akalo. Ko bi vsaj {e malo lahko odlo`il - a kaj, moralo je priti. Ko je zapu{~al intenzivno sobo, je pred vrati stal njen najmlaj{i. Ne, tistega njegovega vpra{ujo~ega, pri~akujo~ega pogleda ne bo pozabil do smrti! In doktor Ivan se je odlo~il, da bo ~as, da se odpravi. Vedel je, kako bo storil, da ne bo bolelo bolj, kot je treba … Preoblekel se je in jo mahnil proti ju`nemu robu mesta, kjer je v globoki soteski tekla reka. Toda tako nenavadno se mu je zdelo, da bi od{el kar takole, po francosko. Da se ne bo nikdar ve~ zjutraj ustavil ob uri, ki jim je v slu`bi dan za dnem se{tevala minute `ivljenja, da ne bo nikdar ve~ sre~al sprejemnega tehnika in sester ob jutranji kavi. Sicer je bil veren, za spretnega in uspe{nega kirurga je kar bole~e pogosto obiskoval nedeljsko slu`bo bo`jo. Tam je v klopi za stebrom opazoval ~udovito slikarijo na stropu ali sanjal, kako lepo je bilo v otro{tvu, ko so bile poleg {ole njegova najve~ja odgovornost {tiri krave na pa{i in je bil kot ministrant najbli`ji bo`ji mizi… Saj molil je {e, a zadnja leta se z Bogom nista ve~ sli{ala, vse preve~krat je padel po kesanju in trdnem sklepu, da bi {e upal k spovedi. Pa vendar se mu je
11
zdelo, da se mora {e posloviti od svoje tihe, pomirjujo~e klopi in zavetnega stebra in je zavil v cerkev. Za~el je o~ena{, pa ni prav dale~ pri{el - potem je obsedel pred jaslicami in opazoval figure, ki jih je pred dobrim stoletjem okorna roka ljudskega umetnika izrezala iz lesa. Res, da nas je Bog ustvaril iz gline, ampak tile tr{ati gorjanci so bili tudi v lesu dobro zadeti. Le tisti modni dodatek nekega zamorskega barakarskega naselja, ki so ga gotovo postavili mladinci pod kaplanovim vodstvom, ga je motil. Sploh ne ve, kako je bil pred dnevi pri polno~nici, da tega dodatka {e opazil ni! Oh, te novotarije! Pa kaj bi tisto, ~ez uro bo vse za mano, je pomislil doktor Ivan - ~ez eno uro bom `e pri tebi, nebe{ko dete, ~e na{ fajmo{ter kaj vedo … Za{kripljejo cerkvene duri in po tlaku priropotata dve bergli in zraven {epajo~, majav korak. Starka v precej pono{eni suknji, ~ez glavo volnena kapa, zamotana v {al, na rokah zelene
12
rokavice na palec, ampak ven kuka {e nekaj prstov, vsaj delno. Tudi malce zaveje od nje, ne ravno po sve`em. Na stojalu ob jaslicah pri`ge sve~o in Ivan se `e ho~e odpraviti po poti, po kateri se je namenil. Kar se starka obrne k njemu: “O, pozdravljen, gospod doktor! Kaj se me ne spomnite ve~? Pred leti, ko me je zbil avto in sem bila potem cel mesec v komi - vi ste me za silo sestavili in pokrpali in le vam se imam zahvaliti, da sem {e na svetu. Vam in Bogu. Saj redko utegnem, ampak danes sem mu v zahvalo pri{la pri`gat sve~o. Ne veste, kako sem sre~na - kdo bi pa sicer skrbel za [vrka in moje tri koze, ko bi ne imeli mene? Pa Belka bo letos spet povrgla spomladi, Belka! Ja, ja, res ste dober gospod. Le kako bi svet brez takih ljudi! Midve z mamco bo`jo veva, kaj je delo in kak{ne skrbi so z deco, midve veva. Pa da bo le zdravje, pa bo! Bog vam daj zdravja, gospod doktor!” In je pobo`no vzdihujo~ in kri`ajo~ se po~asi od{vedrala proti izhodu Ivana je zapeklo v prsih,
spet mu je postalo ~udno pri srcu in v glavi in morale so mu celo priti solze v o~i. Kako bi namre~ druga~e moglo biti - ko je spet pogledal mater bo`jo ob jaslih, sploh ni bila ve~ kip, iz lesa rezljan in pobarvan `ivo z oljno barvo, ampak je ob detetu kle~ala zjutraj operirana mati, se smehljala in prisegel bi, da jo je sli{al zadovoljno ponoviti: “Le me vemo, koliko je dela z deco!” In kar vsi pastirji so nenadoma imeli obraze njegovih bolnikov, hiteli so proti hlevcu s svojimi skromnimi darovi in so klicali vsak svojo zahvalo. Ko se je pokri`al ob kamnu pred izhodom, ni bil ve~ negotov. Potem pa je, malce v zadregi, zavil nazaj v slu`bo. Tam je imel med perilom za steklenico spravljenega pli{astega volka. @e pred tedni ga je kupil za mlaj{o vnu~ko Evo, ki bo ~ez {tiri dni godova, prav na Silvestra. In od vseh pravljic je znal dedek Ivan najbolj prepri~ljivo povedati tisto o volku in sedmih kozli~kih, tako
imenitno je godrnjal in ren~al! Z volkom v `epu je zavil proti domu. Z `eno bo te`e, je po poti premi{ljal Ivan. A se bova `e pogovorila, saj ni zadnji dan.
✍ Janez Nepomuk R. Stara kroparska kolednica, ki jo pevci v Kropi {e vedno pojejo: SEM KOMAJ DOL LEGEL Sem komaj dol legel, `e moram ustat. Sem sli{al pred durm prav mo~no zgrajat. Popadem br` palco, sem mislil, da j tat, da j pri{el nocoj mojo `vinco jemat. Pogledam skoz linco, se mo~no svetli, zagvi{en se v mest kaj novga godi. Popadem br` suknjo, zavpijem na glas: Pastirci vstanite, nocoj je svet ~as!
13 11
14
15
16