Skrinja december 2006 by Specom d.o.o.

Bo`i~

Zajemimo iz zakladov Bo`je besede o`i~ je praznik Bo`jega prihoda na svet. V Jezusu Kristusu, Bo`jem Sinu, Bog prihaja med nas, da bi stopil v pogovor z nami. Kot otrok se u~i ~love{ke govorice, da bi se mi nau~ili razumevati Bo`jo. Prihaja z evangelijem, veselim oznanilom odre{enja. On sam je veselo oznanilo, je evangelij, ki je spreminjal kulture in je oblikoval tudi na{o, slovensko kulturo. [e vedno je v pogovoru z njo. To v letu Svetega pisma najlep{e izra`a geslo: Evangelij v pogovoru s slovensko kulturo.

pozorni na evangeljsko sporo~ilo, ki nas popelje v ~as pred prvim bo`i~em. Dve `eni, Elizabeta in Marija, nista le v mislih z otrokoma, ki ju nosita pod srcem, ampak gledata nanju kot na neodvisna sogovornika, ki se, kljub temu da {e nista rojena, razveselita medsebojnega sre~anja. Elizabeta blagruje sad Marijinega telesa in pove: “Ko je pri{el glas tvojega pozdrava do mojih u{es, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo” (Lk 1,44).

Za leto{nji boì~ bomo zato posebej pozorni na na~in, kako Bo`ji Sin stopa v pogovor z nami. Njegove prve besede, zapisane v Svetem pismu, se glasijo: “Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega O~eta” (Lk 2, 49)? Te njegove besede so namenjene tudi dana{njemu svetu in zato tudi nam. Zaman ga i{~emo, ~e se ne podamo na pot iskanja Boga. In ko bomo pri{li k njemu v sveti{~e, nam bo pokazal pot k svojemu in na{emu O~etu. Ob besedah, ki jih govori, komaj opazno in nevsiljivo oblikuje ~love{ko kulturo tudi s svojim molkom, poslu{anjem in s tem, kar je. V templju ga è kot dvanajstletnika najdemo med u~enimi ljudmi, ki jih poslu{a in jim postavlja vpra{anja. Leta njegovega ukvarjanja z rokodelskim poklicem in tridesetletnega ìvljenja v odmaknjenosti in ti{ini so se iztekla v poslanstvo u~itelja.

Evangelij in vse Sveto pismo bo zato tista skrinja, iz katere bomo zajemali in iz nje bogatili kulturo svojega ~asa in svojega okolja.

Staremu svetu, v katerem je bilo teà{ko delo opravilo za su`nje, je bolj kot z besedo s svojim zgledom neopazno prinesel nov pogled na dostojanstvo dela in delavcev, saj so è njegovi rojaki ugotavljali: “Ali ni to tisti tesar, sin Marije…” (Mk 6,3)? V teh boì~nih dneh bomo v pogovoru z evangelijem odkrivali, kako Jezus z dogodki okrog boì~a danes spreminja civilizacijo smrti v kulturo ìvljenja. Dete, katerega ìvljenje je bilo ogroèno, ker zanj ni bilo prostora v preno~i{~u in mu je

Herod stregel po ìvljenju, je obdano z vso ljubeznijo teh, ki cenijo ìvljenje. Skrbno je povito v plenice, na varno poloèno v jasli, dele`no pozornosti angelov in pastirjev, blagrovano od star~ka Simeona in prerokinje Ane, po~e{~eno od modrih z Vzhoda, re{eno v Egipt po Joèfovem hitrem ukrepanju in skozi vse ~ase v vseh krajih sveta {e posebej o boì~nih praznikih slavljeno kot otrok, ki prihaja odre{it svet. Ker ìvimo v civilizaciji, ki ima dvomljiv odnos do otrok pred rojstvom, smo {e posebej

Da bi bogastvo zakladov Svetega pisma nazorneje doìveli, so v nekaterih ùpnijah dali izdelati skrinjo, v kateri prena{ajo poseben ùpnijski izvod Svetega pisma od druìne do druìne. V posamezni hi{i skrinja ostane po en teden. Kar v tistem tednu ob prebiranju Bo`je besede iz nje vzamejo zase, v obliki zapisov poloìjo nazaj, da se ob tem duhovno nahranijo {e drugi. Spodbudna zamisel, vredna posnemanja tudi v ùpnijah na{e dekanije! Boì~ne praznike in leto Svetega pisma lahko oblikujemo tako ali druga~e. Pomembno je, da je na{e ravnanje dele`no blagoslova od zgoraj. To pa bo, ~e bomo skrbno zajemali iz skrinje zakladov, ki nam jih je pripravila Beseda, ki je ~lovek postala.

✍ Jo`ef Drolc, dekan

Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah Glas naj tvoj v nebo doni, da prerokov nas beseda razsvetli!

V nedeljo, 15. vinotoka 2006 so v Radovljici sve~ano izro~ili namenu novi zvon, ki ga je posvetil ljubljanski pomo`ni {kof dr. Anton Jamnik (na sliki). “GLAS NAJ TVOJ V NEBO DONI, DA PREROKOV NAS BESEDA RAZSVETLI!” je kot pro{nja napis na novem zvonu, ki izvira iz drugega pisma sv. Petra, farnega zavetnika radovlji{ke cerkve. “Tako je prero{ka beseda za nas postala {e trdnej{a in prev delate, da nanjo pazite, kakor na svetilko, ki sveti na mra~nem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v va{ih srcih. Predvsem pa vedite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namre~ nobena prerokba ni pri{la po ~love{ki volji, ampak so ljudje, no{eni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga.” (2 Pt 1, 19-21) V nedeljo, 15. vinotoka je na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Radovljici ob 15. uri, ljubljanski pomo`ni {kof dr. Anton Jamnik, v ~ast Jezusu Kristusu, Gospodu nedelje, blagoslovil in posvetil novi zvon. Z ma{o, so se farani zahvalili Bogu za novi zvon in za vsa letos opravljena dela pri ùpnijski cerkvi (utrditev temeljev, ureditev drenaè, odstranitev balastnega materiala s podstre{ja, postavitev nadomestnega skladi{~nega prostora, nov elektri~ni pogon za zvonjenje vklju~no z nav~kom in novo stolpno uro). Med ma{o so zvon dvignili v zvonik in ga pritrdili, tako, da je ob koncu zahvalne daritve novi zvon è zadonel v nebo. Dosedanji nedeljski zvon, ki je teàk 1131 kg in je imel glas Dis je po~il. Ulila ga je zvonarna Bühl iz Maribora leta 1924. Tudi ostali zvonovi razen nav~ka, ki je iz zvonarne Antona Samassa iz leta 1864, so iz Mariborske zvonarne Bühl z letnicami 1924. V zvoniku radovlji{kega zvonika, ki je visok 64 m, visi pet zvonov; veliki zvon, 2700 kg, glas C, novi nedeljski zvon, srednji zvon, 678 kg, glas Fis, mali zvon, 480 kg, glas A in nav~ek, 51 kg. Zvon je posve~en Kristusu kralju vesolja, ki je na njem tudi upodobljen. Prima novega zvona je D 1, teàk je 1594 kg ter ulit v livarni Perner iz Passaua. Usklajen je s srednjim in malim zvonom. Po velikosti je torej drugi, imenovan nedeljski. Najprej nas povabi k nedeljskemu po~itku, nato pa k bogoslu`ju Gospodovega dne. Po ma{i je bilo ob pritrkavanju zvonov iz zvonika cerkve sv. Petra v Radovljici na cerkvenem trgu in v ùpnijskem atriju druàbno ✍ in foto Matej Rupel sre~anje faranov in gostov.

Trikraljevska akcija Vsako leto se trije kralji podajo na pot k Jezusu. Kralji so Jezusu darovali svoje darove. Tudi mi bi radi kot trije kralji Bogu darovali nekaj svojega ~asa in prihrankov. Zato se bomo podali po vaseh in hi{ah in tja prina{ali oznanilo: “Za nas se rodil je Odre{enik sveta, ki vsem prina{a sre~o in mir srca.”

Kot trije kralji bomo letos zbirali denar za slovenske misijonarje v Ukrajini (Toma` Mavri~, lazarist), Zambiji (p. Lovro Tomaìn in p. Joè Mlakar, jezuita) in Braziliji (s. Agata Kociper, salezijanka). Bog povrni za vse zbrane darove. Ob sklepu trikraljevske akcije se bodo otroci in drugi animatorji akcije zbrali na sre~anju kolednikov v soboto, 27. januarja, ob 10.00 v [kofovih zavodih v [entvidu nad Ljubljano. Prijavite se pri {kofijskem animatorju za misijone, Slavku Kalanu na {tevilki 041/755-404. âka vas zanimiv in bogat program!

✍ Janez Avsenik, dekanijski animator za misijone

Dekanijsko sre~anje mladih Mladi vse dekanije se enkrat mese~o sre~amo na dekanijskem sre~anju mladih. Sre~anje v januarju bo potekalo pri sestrah HMP na Bledu. Vabljeni v soboto, 19. januarja, ob 19.30 v Marijin dom na Bledu, kjer nam bo na temo Sveto pismo in Sveta de`ela, spregovorila sestra Mira Pe~e. Veselimo se sre~anja v novih prostorih pri sestrah. ✍ Janez Avsenik, dekanijski animator za misijone

Koncerti v Kranjski Gori Me{ani pevski zbor Alojzij Plantau Kranjska Gora: - 26. decembra ob 19.30 v ùpnijski cerkvi v Kranjski Gori - 27. decembra ob 19.30 v cerkvi svetega Andreja v Podkorenu - 30. decembra ob 19.30 v cerkvi Svetega Duha v Rate~ah Me{ani pevski zbori iz Sti~ne: - 6. januarja ob 19.00 v ùpnijski cerkvi v Kranjski Gori. Lepo vabljeni na lepo boì~no petje.

Kulturno dru{tvo mladih Petrov klub Radovljica V tem letu je Petrov klub Radovljica pripravil praznovanje materinskega dne, kviz o Antonu Tomaù Linhartu, oratorij, glasbena skupina pa je zaigrala na Son~kovem popoldnevu. Še najbolj dejaven je mladinski pevski zbor Zvezdice, ki vsako nedeljo obogati ma{o in nastopa na mnogih prireditvah. Zvezdice bomo spet sli{ali v nedeljo, 24. 12. 2006, pri otro{ki polno~nici ob 18. uri v ùpnijski cerkvi sv. ✍ M. K. Petra v Radovljici. Pridruìte se nam.

Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela vabi - na gledali{ko premiero “Mojca Pokrajculja”, v petek, 22. 12. ob 18.30 uri v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli (Otro{ka gledali{ka skupina Farnega kulturnega dru{tva Koro{ka Bela, reìja: Marija Palov{nik); - na kiparsko razstavo “Lu~ sveta” Viktorja Konjedica. Otvoritev bo v soboto, 23.12. ob 18.30 uri v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli, razstava pa bo odprta v nedeljo, od 9. do 12. ure in pol ure pred polno~nico in po njej, na boì~ pa od 9. do 12. ure; - na ponovitev operne komedije “Serijski brivec”, v torek, 26.12. ob 18.30 uri v dvorani Kulturnega hrama na Koro{ki Beli (Odrasla gledali{ka skupina Farnega kulturnega dru{tva Koro{ka Bela, reìja: Gregor û{in).

Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica. Izid: 22. 12. 2006. Odgovorni urednik: Joèf Drolc. Sodelavci: Francka êba{ek, Joè Erèn, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ûden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM, d.o.o. Radovljica. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si

Dru`ina in rodnost

Kr{~ansko ìvljenje na preizku{nji S lovenski narod se danes soo~a s temeljnimi vpra{anji lastnega narodovega obstoja. Druìna in rodnost. Politizacija temeljnega vpra{anja obstoja naroda ima svojo teò, ki pa se je v aktualizaciji vpra{anja prehitro prevesila v nasprotno, negativno stran. Samo vpra{anje ~asa je, kdaj bomo kot posamezniki in kot narod dojeli, kaj je temelj narodovega obstoja. Vpra{anje in odgovor danes pretresata in delita slovenski narod na dva razli~na pola. Ne pretresa nas kriza etike ali morale v teoreti~nem, pa~ pa v vedenju v prakti~nem pomenu. Eti~ne norme se obra~ajo na svobodno voljo in za to prevzemamo odgovornost. Dokler so bili ljudje dokaj splo{no verni v kr{~anskem smislu, je bilo splo{no raz{irjeno prepri~anje o tesni zvezi med religijo in moralo, kr{~anstvom in moralo. Etika je bila v tem prostoru sestavni del teologije, sestavni del svete vede - doctrina sacra (2). V zgodovini slovenskega naroda pa se je po~asi, vendar z dosledno vztrajnostjo vera izgubljala. Zavedanje, da so temeljni elementi kr{~anskega ìvljenja na preizku{nji, je na pragu druge svetovne vojne jasno izrazil {kof Ro`man.

Resna {kofova beseda…leto 1940 Tisti, ki so sli{ali pridigo prevzvi{enega {kofa dr. Gregorija Ro`mana ob priliki svete birme na Bledu, se {e dobro spominjamo besed, ki jih je spregovoril na{ nadpastir kot bo`jo besedo s pri`nice. Njegove besede so vredne ne samo, da jih sli{imo in potem pozabimo, ampak da se jih ve~krat spomnimo, jih premi{ljujemo in o njih govorimo

onim, ki pridige niso sli{ali. Bila je to beseda na{ega vi{jega pastirja, ki ga skrbi usoda slovenskega ljudstva, ker ga ljubi kakor mati svojega otroka… …Ni~ se ne zgodi brez bo`je volje! Bog Evrope ni udaril po nedol`nem. Kdaj v zgodovini so narodi tako vsestransko odpadali od Boga kot v dana{nji dobi, kdaj se je oznanjala tako neomejena razbrzdanost vseh ~love{kih strasti, kdaj se je tako po satansko vcepljalo v du{e celih narodov sovra{tvo do Boga, do bo`jih zapovedi, do Cerkve, kdaj so se najgr{e moralne zablode in hudobije oznanjale tako predrzno kot najve~je nacionalne ~ednosti? In kaj je z na{im slovenskim narodom? V odgovor je povedal prevzvi{eni {kof tole: leta 1931 je umrl Parizu svetni{ki duhovnik z imenom L' Amy. Mnogo let je deloval kot du{ni pastir v pari{kem predmestju, kjer ìvijo najve~ji du{ni in telesni siromaki…. Na smrtni postelji je povedal svojim prijateljem, da mu je med svetovno vojno razodel Kristus, zakaj je pri{la tako stra{na vojna nad francosko ljudstvo. Trije vzroki so: bogokletstva, skrunjenje nedelj in skrunjenje druìnskega ìvljenja. Teh treh pregreh na{ narod pred svetovno vojno ni poznal. Bal se je Boga preklinjati, ob nedeljah ni opu{~al nedeljske svete ma{e in {e bolj redko oskrunjal Gospodov dan s hlap~evskim delom. V druìnah je vladalo krepostno kr{~ansko ìvljenje, sramotnih umorov nerojenih otrok slovenska druìna ni poznala. Kaj pa vidimo in sli{imo danes po slovenski zemlji? V na{em ljudstvu se je àl mo~no ugnezdilo prosta{ko bogokletstvo, in ker nismo imeli za ta ogabni greh slovenske besede, smo jo {li iskat na posodo k svojim sosedom. In kaj naj re~emo o Gospodovem dnevu? Zjutraj so bili vsi farani pri sveti ma{i, popoldne pri kr{~anskem nauku in potem doma v druìnah. Danes ob nedeljah delajo, namesto pri sveti ma{i so v gostilnah, pri

zabavah, na izletih, vsak prazen izgovor jim je zadostno opravi~ilo, da izpustijo sveto ma{o. Za Boga pa ni ~asa. In ~e zdaj pogledamo v druìnsko ìvljenje, imamo vsi priliko opazovati, kako globoko je padla danes è premnoga slovenska druìna, koliko umorov je nad nerojenimi ìvljenji otrok, kako mnogi zakon zlorabljajo samo za neomejeno uìvanje in kako so marsikje otroci vzgojeni brez o~etove in materine molitve, brez njihovega zgleda, brez Boga. Slovensko ljudstvo, ~e te bo Bog udaril, te bo zavoljo tega. Pa je {e ~as. Odpri svoje o~i, spoznaj svoje zablode ter jih zatri. Potem smemo upati, da nas usmiljeni Bog ne bo udaril. To so misli, ki jih je povedal na{ vi{ji pastir v opomin in svarilo, iz ljubezni do resnice in do svojega naroda(1). Odlo~itev za ìvljenje, je ve~ kot svobodna volja, je zmogljivost vesti. Odgovornost, ki jo prevzemamo za svoja ravnanja je merilo na{e biti. Zavedanje lastne biti se v razvoju homo sapiensa ne spreminja. Spreminja se le ~as, v katerem se ~lovekov um zaveda svojega lastnega obstoja. Sporo~ilo, ki ga prina{a adventni ~as je prilo`nost in upanje. Bog nas ljubi, a preizku{a, kak{na je na{a zmogljivost vesti. Svobodna volja, ki nam jo je dal, bo odraz na{e vere, bo odlo~itev za obstoj slovenskega naroda. In korenin, ki jih poganjamo v na{o slovensko zemljo ne bo izruvala brezvestna miselnost, ki danes razdvaja slovenski narod…

✍ Brigita [olar, `upnija Bled Literatura in viri: 1. Cerkev in dom; Cerkveni list za blejsko `upnijo. Mohorjeva tiskarna: Celje, 1940 (zasebni arhiv M. [olar). 2. Grmi~ V. Profesionalna etika pri delu z ljudmi: Zbornik. In{titut Antona Trstenjaka za psiholigijo, logoterapijo in antropohigieno. Ljubljana, 1996; 15-24.

Kroparska koledva

Pre~ je zdej to staro leto O sre~ne, sre~ne jaslice, o sre~na revna posteljca, blagor vam pastir~ekom, k se mente z Jezusom. O, sre~ni, sre~ni tudi mi, ki k Jezusu smo sem pri{li. Prosimo vsi ga prav lepo, naj vedno z vami bo. (kolednica iz Kamne Gorice) a je spet boì~ni ~as pri nas. Za veliko ljudi je veseli december, mi pa praznujemo rojstvo na{ega Odre{enika. Pripravljamo jaslice, {e bolj pa se skozi devetdnevnico sku{amo o~istiti, da bi Njegovo rojstvo pri~akali brez bremen. V Kropi je bilo koledovanje okrog novega leta zelo raz{irjeno. To je bila prilo`nost, da so kova~i nekoliko izbolj{ali svojo prehrano. Vse leto so trdo delali le ob krompirjevcu, fiòlovcu ali `ganjcih, s pevskimi vo{~ili po okoli{kih kme~kih naseljih pa so v shrambo spravili kak{en kos mesa. V skupinah po {tiri ali tudi ve~ pevcev so se podali na pot. Nuja jih je primorala, da so {li s petjem po kruh. Danes so se ~asi spremenili, navada, sicer malo spremenjena, pa se je ohranila. Kroparski pevci, ki so zdruèni v zboru {e s pevci izven Krope, vsako leto pripravijo Koledvo v nedeljo pred boì~em. Lahko bi rekli, da je to novoletni koncert, ampak za nas je koledovanje. Z raznimi gosti znajo {e tako turobno popoldne spremeniti v lepo doìvetje. Pred nami oìvijo na{i predniki, ki so sklonjeni nad nakovali in v nenehni skrbi za preìvetje, ko pa je prilo`nost za veselje, ga izkoristijo. Bolj so bili dovzetni za zelene trate in bolj so s srcem gledali v zarje rumene kot danes, ko ni take sile za preìvetje, ampak je bolj presti`. Pevci, ki so nosilci kulture in njene preteklosti, ne pozabijo svojih prednikov. Ko koledujejo pri

Koledniki iz kroparskega zbora Koledva prijateljih v Kropi, se ne pozabijo ustaviti na pokopali{~u za svetim Lenartom in zapojo tudi njim, ki tam po~ivajo. Prav tako pa ob koncu Koledve skupno zapojemo: Pre~ je zdej to staro leto. Ko vsa dvorana stoje zapoje, ko si v pesmi nazdravimo, se hkrati poslavljamo od vseh, ki so v tem letu umrli in si marsikdo naskrivaj obri{e solze. Leto{nji gostje so bili pevci iz Doline pri Trstu. Pred nastopom so si ogledali muzej in tudi vigenjc. Posebno doìvetje je bilo, ko so v vigenjcu zapeli èbljarsko. Na koncu Vam vsem vo{~imo mi, ki dobro v srcu mislimo, s kroparsko kolednico: Sem komaj dol legel, è moram ustat. Sem sli{al pred durm prav mo~no zgrajat. Popadem br` palco, sem mislil da je tat, da j pri{el mo `vinco jemat. Pogledam skoz linco, se mo~no svetli, zagvi{n se v mest kaj novga godi. Popadem br` sukno, zavpijem na glas: Pastirci vstanite, nocoj je svet ~as!

âœ? Jo`a Er`en

Foto Brane [mitek

Na Jamniku in v Kropi Na sveti ve~er, v nedeljo, 24. decembra, ob 18. uri, bo v cerkvici sv. Primo`a in Felicijana na Jamniku sveta ma{a. Istega dne ob 19. uri, pa bo v cerkvi â€œPr' Kapelcâ€? cerkveni pevski zbor iz Krope prepeval bo`i~ne pesmi.

Lu~ miru iz Betlehema Radovlji{ki skavti bodo v Radovljici, v soboto, 23. decembra, po ve~erni ma{i delili lu~ miru iz Betlehema.

Urnik nedeljskih ma{ Bled 8, 10, 18; Begunje 8, 10; Blejska Dobrava 10; Bohinjska Bistrica 7, 10; Brezje 7, 8.30, 10, 11.30, 16, 18; Breznica 8, 10; Dovje 8; Gorje 8, 10; Jesenice 8, 10, 18; Kamna Gorica 8; Koprivnik 8, 10; Koro{ka Bela 8, 10; Kranjska Gora 9.30; Lesce, 8, 10; Ljubno 8, 10; Mojstrana 10; Mo{nje 8, 10; Ovsi{e 8.30; Podkoren 11; Radovljica 7, 8.30, 10; Rate~e 8; Srednja Dobrava 9.30; Kropa 7, 10; Sv. Kri` nad Jesenicami 9, Zasip 8.

Humanitarno dru{tvo NOVI PARADOKS

Slovensko dru{tvo za kakovost ìvljenja N OVI PARADOKS je humanitarno dru{tvo, ki deluje v javnem interesu na podro~ju du{evnega zdravja na podlagi dovoljenja za delo, ki ga je izdalo MDDSZ. V okviru dru{tva se izvaja program stanovanjskih skupin, ki je namenjen psihosocialni rehabilitaciji in resocializaciji ljudi z dolgotrajnimi teàvami v du{evnem zdravju. Osnovni namen programa je omogo~iti osebam s teàvami v du{evnem zdravju kakovostno skrb v neposredni bliìni doma, aktivno vklju~evanje invalidnih oseb v ìvljenje in delo lokalnih skupnosti, s tem pa integracijo v doma~e ìvljenjsko okolje.

Program sledi na~elu deinstitucionalizacije psihiatri~nih ustanov in delu z ljudmi v postpsihiatri~ni obravnavi, na~elu prenosa mo~i, ki uporabniku omogo~a ~im ve~ji prevzem nadzora nad svojim ìvljenjem. Razvija se na~elo opolnomo~enja uporabnikov in na~elo normalizacije, ki teì k ~imve~ji destigmatizaciji du{evne bolezni in ìvljenja v stanovanjski skupini. V okviru normalizacije ìvljenja in destigmatizacije du{evne bolezni in du{evnih bolnikov se na razli~ne na~ine poizku{a vplivati na spreminjanje javnega mnenja o ljudeh s posebnimi potrebami. V ta namen organiziramo dneve odprtih vrat stanovanjskih skupin, kamor povabimo ~im ve~ predstavnikov lokalne skupnosti, predstavnike drugih sorodnih organizacij, svojce uporabnikov in predstavnike javnih slu`b, ki sodelujejo pri psihosocialni rehabilitaciji in resocializaciji uporabnikov. Sodelujemo v javnih ob~ilih pri tovrstni tematiki in se na razli~ne na~ine trudimo predstaviti na{e delo in ljudi. Kot eden izmed bolj{ih na~inov integracije uporabnikov v okolje se v zadnjem ~asu izkazuje organizacija nogometnih tekem med uporabniki razli~nih dru{tev in me{anih ekip glede na zdravje in spol. Kraj{e re~eno je bivanje v stanovanjski skupini namenjeno polnoletnim osebam s teàvami v du{evnem zdravju, ki nimajo urejenih bivalnih razmer, sami ne zmorejo samostojno ìveti in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Bivanje v stanovanjski skupini ni ~asovno omejeno. Osnovni cilj programa je, da bi vsi, ki so si pridobili dovolj ve{~in in znanja ter se nau~ili ìveti s svojo boleznijo, zapustili stanovanjsko skupino in zaìveli samostojno ìvljenje. Na osnovi poro~ila Psihiatri~ne bolnice Begunje je razvidno, da na podro~ju gorenjskih ob~in prihaja do velikega {tevila hospitalizacij ali pridrànj z zdravljenjem za osebe s teàvami v du{evnem zdravju. V na{e dru{tvo pa konstantno prihajajo vloge za nastanitev v stanovanjske skupine dru{tva iz navedenih ob~in, zato menimo, da bi bilo

Podpredsednik dru{tva NOVI PARADOKS Radovlji~an Sre~ko Brumen (levo) je na Miklavèvo podaril radovlji{kemu ùpniku Joètu Drolcu, dolgoletni voditeljici radovlji{ke knji`nice Rezki Pleni~ar in dr. Avgustu Mencingerju otro{ko in mladinsko literaturo v vrednosti pol milijona tolarjev, ki jo je Miklav` razdelil 150 otrokom iz radovlji{ke ob~ine. prav in smiselno pribliàti program stanovanjskih skupin uporabnikom v njihovo neposredno okolje. Ker tovrstne stanovanjske skupine {e niso realizirane na podro~ju Gorenjske in ker evidentno obstajajo potrebe po tej dejavnosti, smo se v dru{tvu odlo~ili za odprtje tak{ne skupine na podro~ju ob~ine Radovljica. Ker smo neprofitna humanitarna organizacija s sredstvi za investicije ne razpolagamo, zato od vklju~enih ob~in in pristojnih Centrov za socialno delo Radovljica in Kranj pri~akujemo, da bodo pomagali pri zagotovitvi sredstev za zagon delovanja stanovanjske skupine, kar bo glede na izraène potrebe in pa v okviru skrbi za ve~jo kvaliteto ìvljenja ljudi s teàvami v du{evnem zdravju pripomoglo k bolj{i ureditvi skrbi za navedeno ciljno skupino. V okviru prizadevanj za destigmatizacijo oseb s posebnimi potrebami smo v septembru 2006 organizirali odmevno mednarodno mladinsko izmenjavo mladostnikov z motnjami v du{evnem razvoju, ki smo jo poimenovali “No limits” (brez omejitev). Ideja za projekt je nastala na sre~anju v Trondheimu na Norve{kem, kjer je marca 2005 potekal seminar z naslovom “Integration through sport”. Tema seminarja je bila integracija mladostnikov z motnjo v du{evnem ali telesnem razvoju v dru`bo s pomo~jo {portnih aktivnosti. S sodelujo~imi organizacijami, ki delujejo na podro~ju zdravstvene in socialne oskrbe depriviligiranih skupin z namenom inkluzije otrok s posebnimi potrebami v javno ìvljenje lokalnih skupnosti smo se dogovorili za organizacijo multilateralne mladinske izme-

njave, ki je letos potekala v Sloveniji. Sre~anje je potekalo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na njem so aktivno sodelovali tudi otroci in star{i Osnovne {ole Antona Jan{a iz Radovljice. Po dogovoru z ravnateljico {ole Jeleno Horvat bomo v okviru nadgradnje omenjenega projekta poleti 2007 odpeljali skupino otrok iz O[ na podobno mladinsko izmenjavo, ki bo potekala v mestu Trondheim na Norve{kem. V posebno ~ast in priznanje na{emu delu pa si {tejemo izbiro avstrijske vlade, ki je odobrila Mohorjevi dru`bi iz Celovca humanitarni projekt razdelitve kvalitetnih knjig v Republiki Sloveniji. V Sloveniji je bilo za to delo izbrano dru{tvo NOVI PARADOKS, predvsem po zaslugi na{ega predsednika, znanega koro{kega Slovenca dr. Boruta J. Sommereggerja. Podpredsednik dru{tva Radovlji~an Sre~ko Brumen je v okviru knji`nega projekta v Radovljici na Miklavèvo podaril radovlji{kemu ùpniku Joètu Drolcu, dolgoletni voditeljici radovlji{ke knji`nice Rezki Pleni~ar in znanemu zdravniku Avgustu Mencingerju otro{ko in mladinsko literaturo v vrednosti pol milijona tolarjev, ki jo je Miklav` razdelil 150 otrokom iz radovlji{ke ob~ine. To je le nekaj kratkih povzetkov na{ega dela, ~e pa èlite izvedeti kaj ve~ o nas in na{em delu, pa so informacije dosegljive na na{i spletni strani www.drustvo-paradoks.si

✍ za NOVI PARADOKS univ. dipl. teol. Sre~ko Brumen

@upnija Breznica (`upnik: Ciril Brglez)

@alostna Mati Bo`ja v zavetju Stola D e`ela kranjska nima lep{’ga kraja, ko je z okol’{~’no ta, podoba raja. (Dr. France Pre{eren)

PREDSTAVLJAMO

@upnija Breznica z `upnijsko cerkvijo, ki je posve~ena @alostni Materi Bo`ji, le`i v zavetju Stola. S pogledom na Stol opazimo meli{~e v obliki mon{trance in poleg nje sve~nik. Na skrajni levi strani vidimo greben za katerim je arheolo{ko najdi{~e Ajdna iz 5. stoletja. V tlorisu so ohranjeni sveti{~e, oltar in {kofov sede`.

@upnijska cerkev @alostne Matere Bo`je na Breznici Novo cerkev so zgradili sredi ùpnije. Sredino ùpnije je takratni ùpnik geometri~no natan~no izmeril. Cerkev je bila posve~ena na dan sv. Avgu{tina 1821. Posvetil jo je {kof Avgu{tin Gruber, ki je prvi~ govoril v slovenskem jeziku. Pisatelj Janez Jalen ta slavnostni dogodek opi{e v drugem delu Vozarjev: “Pred krièm na skali na Krni{kem vrhu mu je pa korak kar sam od sebe zastal. Odkril se je, se pokriàl in za~el po tihem moliti. Pa se mu je kar kmalu molitev sama od sebe sprevrgla v zami{ljenost in solze so mu stopile v o~i. Zdramilo ga je potrkavanje, ki se je oglasilo iz doline. Samo od kod, ni mogel uganiti. Z Rodin ne. Saj rodinsko cerkev je è videl. Pohitel je naprej in na vrhu Velikega mela od za~udenja obstal. Zagledal je bil skoraj tik pod sabo novo brezni{ko cerkev, ob kateri je bilo vse ~rno ljudi. Kar samo ga je vrglo po gru{~u navzdol. In je ravno {e ujel, kako je med potrkavanjem in spremljan od {tevilne duhov{~ine {el iz novega ùpni{~a {kof Avgu{tin Gruber v novo cerkev, da jo posveti. Delil je z desnico blagoslov faranom, ki so poklekali pred njim. Tudi Klemen je pokleknil. Zazdelo se mu je, da je sedaj, ko ga je sam {kof s svojim blagoslovom kakor

@upnijska cerkev @alostne Matere Bo`je na Breznici

govoril svojim vernikom. Bil je namre~ po rodu Nemec iz Solnograda.” Zaradi premestitve farnega sedeà iz Rodin na Breznico je pri{lo do velikih nasprotovanj s strani faranov, ki so sedaj imeli dalj{o pot do cerkve. Zato so jih prebivalci ostalih vasi imenovali “puntarji” in ime se je ohranilo {e do danes. Ob gradnji cerkve so v @irovnici za delavce najve~krat skuhali ka{o, zato so bili “ka{arji” in tudi to ime se je ohranilo {e do danes. @upnijska cerkev je dvoranska ladja. Glavni oltar je delo arhitekta Vurnika. Krstilnica pa je delo znanega arhitekta Joèta Ple~nika. V njej so bili kr{~eni: pisatelja Fran Sale{ki Fin`gar in Janez Jalen ter nad{kof Anton Vovk. Za sveto leto 2000 je cerkev dobila nove bronaste zvonove. Pred cerkvijo stoji spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je delo Joèta Ple~nika, kip na njem sv. Kri{tof pa je delo kiparja Borisa Kalina. Ob cerkvi je pokopali{~e v terasah.

Podru`ni~ne cerkve Sv. Klemen na Rodinah Praùpnijska cerkev sv. Klemena izhaja iz druge polovice 10. stoletja. V osnovi je romanska. Po izro~ilu naj bi relikvije za cerkev prinesla slovanska brata Ciril in Metod, ko sta potovala v Rim. Cerkev se v pisanih virih prvi~ omenja leta 1163. Do 13. stoletja je bila praùpnija Rodine, nato ùpnija Radovljica in v 18. stoletju spet Rodine. S postavitvijo nove cerkve pa se ùpnija imenuje Breznica. Na Rodinah so bili kr{~eni: ljubljanski nad{kof Krizostom Poga~ar, doma iz Vrbe, Matija ôp iz @irovnice in dr. France Pre{eren iz Vrbe.

Sv. Marko v Vrbi Nova streha z macesnovimi skodlami na cerkvi sv. Marka v Vrbi ~akal, kdaj se vrne, za vedno vseh te`av konec. Prerinil se je v cerkev, ~eprav so ga kot tujca sku{ali odriniti. Res je stal bolj

zadaj za vrati, na pri`nico pa je le videl in pazno poslu{al {kofa Gruberja slovensko besedo, v kateri je prvi~ v svojem `ivljenju

Cerkev sv. Marka ima romansko zasnovo, pod steklom vidno romansko polkro`no apsido in na ju`ni strani romansko okence. Cerkev krasijo tudi freske. Svete ma{e se darujejo:

- na god sv. Marka, 25. aprila, in na nedeljo po sv. Marku, tako imenovani Markov semenj; - 07. julija ob obletnici smrti ljubljanskega nad{kofa Antona Vovka, prane~aka pesnika Pre{erna in svetni{kega kandidata; - 24. avgusta na god sv. Jerneja.

pravljico razlagalo utrinjanje zvezd, ki se je vedno godilo ob tem ~asu. Slikar je svetnika naslikal po ljudski govorici, ~eprav je med sv. Lovrencom in kraljico sv. Radegundo minilo okroglih 330 let.

Sv. Florijan na Studen~icah Cerkev je bila prvotno posve~ena sv. Rupertu in {ele kasneje sv. Florijanu, zavetniku gasilcev. V osnovi je romanska cerkev z nekoliko vidnimi romanskimi freskami, ki so edine ohranjene na Gorenjskem. Vsako leto se na nedeljo sv. Florijana pri sv. ma{i zberejo tudi gasilci. Cerkev je v zadnjem letu dobila bronaste zvonove.

Sv. Lovrenc nad Zabreznico Sv. Lovrenc stoji na arheolo{kih tleh. [tejemo ga med utrjene naselbinske to~ke. Prvotno je bilo tukaj gradi{~e. Cerkev se prvi~ omenja leta 1372. Cerkev so na novo postavili na starih temeljih v ~asu g. ùpnika Joèta Kluna v letih 1991 do 1993. Cerkev krasi krièv pot akademskega slikarja Janeza Bernika iz Breznice, na zunanji strani pa je v mozaiku upodobil sv. Kri{tofa akademski slikar Andrej Jemec iz Zabreznice.

Sv. Kancijan na Selu Cerkev ima na zunanji strani lepo ohranjen romanski omet. Na ju`ni strani jo krasi freska sv. Kri{tofa. Na notranji ju`ni slavolo~ni steni pa je ohranjena freska sv. Jurija na konju, ki zabada zmaju sulico v `relo. Vredna je ogleda, saj kopija te

Nad{kof Alojzij [u{tar blagoslavlja doprsni kip nad{kofa Antona Vovka v preddverju cerkve sv. Marka v Vrbi. freske krasi narodno galerijo v Ljubljani. Cerkev je dobila letos tudi nove bronaste zvonove.

pripisujejo tako neznanemu `irovni{kemu mojstru.

K nedeljskemu bogoslu`ju prihaja pribli`no 500 vernikov. K verouku prihaja 260 otrok. Mladinski verouk imamo skupaj s sosednjo ùpnijo Begunje. Zelo aktivni so tudi skavti, zdruèni pod geslom “Pod svobodnim soncem”. V ùpniji sta tudi dve zakonski skupini. Zelo aktivno je prisoten Karitas. Deluje tudi molitvena skupina: vsak ~etrtek pred sv. ma{o in celono~no ~e{~enje sv. Re{njega telesa pred vsakim prvim petkom. Pri nedeljskih sv. ma{ah sodelujejo tudi pevci. V adventu in postu poromamo tudi na Brezje. Enkrat na leto imamo sv. ma{o na Ajdni (zadnjo soboto v juniju) in na Stolu (prvo sredo v avgustu).

✍ Ciril Brglez, `upnik

Sv. Radegunda na Bregu Sv. Martin v @irovnici @irovni{ka cerkev je najstarej{a {e obstoje~a sakralna stavba v brezni{ki `upniji. Domneva se, da je bila na tem obmo~ju pristava gospodarjev blejskega gradu. Ime “na pristavi” je {e danes ohranjeno za ta kraj. Gre za enoladijsko cerkev z romansko zasnovo na temeljih {e starej{e arhitekture. Posebno vrednost dajejo cerkvi freske v prezbiteriju in na obeh straneh slavoloka iz 15. stoletja. Freske

Cerkev je v osnovi romanska, z romansko apsido, nakazano v tleh. Na ju`ni strani slavolo~ne stene je freska sv. Radegunde v nunskem obla~ilu in sv. Lovrenca z ra`njem preko ramena. Ljudsko izro~ilo pravi, da sta sv. Lovrenc in sv. Radegunda brat in sestra. Zato ob njunem godovnem dnevu letajo pono~i svetinje od cerkvice sv. Lovrenca do sv. Radegunde na Breg in nazaj. Tako si je ljudstvo s pobo`no

PREDSTAVLJAMO

Versko `ivljenje v `upniji Breznica

Va{ka lipa v Vrbi

Pot kulturne dedi{~ine @irovnica

Veliko {tevilo u~enih mo` in èna bmo~je Ob~ine @irovnica {teje deset vasi z bogato kulturno in naravno dedi{~ino. Po delu ob~ine vodi Pot kulturne dedi{~ine @irovnica, na kateri si lahko ogledate rojstno hi{o Matije ôpa, alejo slavnih mo` pred osnovno {olo @irovnica, Jan{ev ~ebelnjak na Breznici, rojstno hi{o Fran Sale{kega Fin`garja v Doslov~ah, rojstno hi{o Janeza Jalna na Rodinah in rojstno hi{o Franceta Pre{erna v Vrbi. V ôpovi rojstni hi{i v @irovnici, kjer je sede` Zavoda za turizem in kulturo @irovnica, je od leto{njega junija dalje urejeno informacijsko sredi{~e v sklopu projekta Karavanke Natura 2000. Na sedeù zavoda je tudi u~ilnica za 36 slu{ateljev in soba s predstavitvijo projekta Karavanke Natura 2000.

Slavni mo`je iz brezni{ke `upnije

PREDSTAVLJAMO

S pobo~ja Rebra se ponuja razgled na kraje od Jesenic do Radovljice.

sko dedi{~ino, ob povratku pa si boste lahko ogledali {e to~ke s Poti kulturne dedi{~ine @irovnica. V zimskem ~asu vas vabimo na enkratno sankanje od Valvasorjevega doma do Zavr{nice. Proga je dolga pribli`no 5 km in slovi kot ena najbolj{ih v Sloveniji. Obenem pa imamo urejene tudi teka{ke proge v skupni dol`ni 10 km.

Ajdna

Rojstna hi{a dr. Franceta Pre{erna in nad{kofa Antona Vovka v Vrbi

Zna~ilnost krajev v Ob~ini @irovnica je veliko {tevilo u~enih mo` in èna, ki so se rodili ali delovali v na{ih krajih. V pridigi Toma Zupana, ki jo je imel leta 1912 ob odkritju spomenika knezo{kofu Janezu Zlatoustu Poga~arju v ùpnijski cerkvi na Breznici, je na{tetih kar 126 izobraèncev iz brezni{ke ùpnije, ki so se rodili v na{ih krajih od prve polovice 18. st. do prvih desetletij 20. stoletja. Najbolj znani so prav gotovo dr. France Pre{eren (najve~ji slovenski pesnik), pisatelj Fran Sale{ki Fin`gar (Pod svobodnim soncem, Veriga, Makalonca …), pisatelj Janez Jalen (Ov~ar Marko, Bobri …), jezikoslovec in u~enjak Matija ôp in seveda ~ebelarski strokovnjak Anton Jan{a (postal je prvi u~itelj ~ebelarstva na dvoru avstroogrske cesarice Marije Terezije in napisal dve temeljni deli za razvoj ~ebelarstva: Razpravo o rojenju ~ebel in u~benik Popolni nauk o ~ebelarstvu). Pot kulturne dedi{~ine @irovnica se {iri {e na dodatne to~ke, kot so HC Zavr{nica, stara kova~ija v Zabreznici, stara predilnica v Mostah, Tur{ka jama, Ajdna …

Ajdna je 1046 m visok in z vseh strani prepaden vr{ac, ki se dviga nad naseljem Potoki. Zavod za varstvo kulturne in naravne dedi{~ine iz Kranja je `e leta 1981 pri~el z izkopavanji na Ajdni. V dvajsetih letih izkopavanj so arheologi odkrili sakralni objekt iz 5. stol., 11 grobov in 25 stanovanjskih stavb. Najdbi{~e je lepo urejeno za obiskovalce. Dostop do Ajdne je po ozna~eni poti iz Zavr{nice. Z vrha se ponuja eden najlep{ih razgledov na kraje od Jesenic do Radovljice.

Narava

Tehni~na dedi{~ina

Bogastvo naravne dedi{~ine se v okolici @irovnice kaè na vsakem koraku. Gostom nudimo vodene pohode tako po niìnskem delu ob~ine kot tudi po hribih in gorah nad na{o ob~ino. Toplo priporo~amo obisk gorskih travnikov, {e posebej junija in julija, saj v tem ~asu na travnikih cveti ve~je {tevilo ro`, tako da imamo ob~utek, da gledamo ìvopisno preprogo. Seveda èlimo, da si roè le ogledujete in ne trgate, saj èlimo ohraniti naravo nedotaknjeno. Za zahtevnej{e pohodnike organiziramo pohode na Ajdno, Stol in ostale vrhove Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp, kjer se boste nauìli lepot na{ih gora in nekaj naredili tudi za svoje zdravje. Manj teàvne poti se vijejo po pobo~ju Rebra, torej od Most do Begunj. Na teh poteh se boste sre~ali z bogato naravno in zgodovin-

V na{ih krajih se nahaja prva javna hidroelektrarna v Sloveniji. HE Zavr{nica je od leta 2004 preurejena v tehni~ni muzej, katerega vsako leto obi{~e ve~je {tevilo obiskovalcev iz cele Evrope. Poleg HE Zavr{nica vas vabimo, da si ogledate {e staro predilnico v Mostah in se povzpnete na Vodostan nad @irovnico ter se sprehodite do akumulacijskega jezera v Zavr{nici. Za aktualne razstave, koncerte in ostale prireditve vas vabimo, da pokli~ete Zavod za turizem in kulturo @irovnica tel. 04 5801 503 ali pa si ogledate program na internetni strani zavoda www.zirovnica.eu.

✍ Janez Dol`an, fotografije: Miran Dolar, Janez Dol`an, Peter Lu`nik