Bo`i~
Jezus je za nas pri{el na svet V
esel bo`i~ vam vo{~im in prosim Boga, naj praznike Jezusovega rojstva slovesno in radostno obhajamo.
"Imenovali ga bodo Emanuel" (Mt 1, 23), tako je angel napovedal Mariji. To njegovo ime namre~ pomeni: Bog z nami. V novorojenem Detetu sam Bog prihaja med nas, ki se v ob~utju svoje krhkosti tako radi zapiramo vase in se pri tem v strahu, da bo kdo ogrozil na{o svobodo, na pobude od zunaj odzivamo z obrambno dr`o in napadalnostjo. Ta zid nezaupanja je Bog odstranil, ker se nam pribli`uje kot otrok. Res mogo~ni Herod {e vedno trepeta pred njim, a preprosti pastirji in modri z vzhoda razodevajo, da se ga ni treba bati, saj v nikogar{nje `ivljenje ne vstopa s silo. V ~asu svojega javnega delovanja vsakemu, ki se mu pribli`a, vzbuja zaupanje in ga povpra{a po njegovi veri vanj. Nedelja Jezusovega krsta - v letu Gospodovem 2006 bo to 8. januarja - je sklep in krona bo`i~nih praznikov. Takrat obhajamo dan, ko se je Kristus dal Janezu krstiti v Jordanu in ga je O~e razodel svetu kot svojega ljubljenega Sina. S svojim krstom se je razodel ljudem, da bi mi prihajali k njemu po na{em krstu, ki je zakramentalno znamenje vere vanj. Vera je odraz na{e notranjosti in je nekaj najbolj na{ega in hkrati najmo~nej{ega, saj ima temelj v na{i svobodi. Po njej se ~lovek odpira Bogu. Pape{ka kongregacija za nauk vere je v dokumentu O meditaciji zapisala, da sta molitev in s tem tudi vera "sre~anje dveh svobod: neskon~ne svobode Boga in kon~ne svobode ~loveka" (t. 3). Prav to naj imamo {e posebej pred o~mi v prihajajo~em letu, ko bodo v na{ih `upnijah birme. Birma je namre~ potrditev v veri. Vera pa ni na{, ampak bo`ji dar. Kot kal je vzklila iz semena, ki je bilo ob krstu polo`eno v du{o. Najbolje boste pokazali, kako jo cenite, ~e boste birmance v njihovem iskanju vere podprli. Kot star{i to lahko naredite s svojo besedo in predvsem z zgledom kr{~anskega `ivljenja, kot botri, birmanski animatorji in kot so`upljani pa pred-
Bo`i~ne jaslice iz Krope, Liza Hribar, 1947 vsem z molitvijo in duhovno podporo birmancem in njihovim dru`inam. Sveti Duh bo birmance potrdil v veri. Znamenje te potrditve pa bo tudi na{e ravnanje, ~e bomo znali po svetopisemsko razlikovati med dobrim in slabim. Videti in dati priznanje za vse dobro, ki so ga birmanci razvili v sebi in pokazati svojo nejevoljo nad tem, kar pri njih ni sprejemljivo, pomeni mladega ~loveka vzeti resno in mu pomagati pri rasti v svobodno, samostojno in trdno osebnost. Jezus je pri{el na svet, da vzpostavi skupnost, ki temelji na svobodi, veri in ljubezni. Za nas je pri{el na svet in za nas je dal svoje `ivljenje, kakor je sam pojasnil: "Nih~e
nima ve~je ljubezni, kakor je ta, da dĂĄ svoje `ivljenje za svoje prijatelje" (Jn 15, 13). Svojim u~encem pa je dal najve~je priznanje, ko jim je zagotovil: "Vi ste moji prijatelji" (Jn 15, 14). V mo~i tega prijateljstva so apostoli postavili temelje Cerkvi in svetu razglasili veselo vest o odre{enju. Naj se v teh prazni~nih dneh slehernega izmed vas dotakne lepota tega prijateljstva. Za leto Gospodovo 2006 pa `elimo, da bo mladi rod kristjanov, ki bo v tem letu prejel zakrament potrditve v veri, gradil svojo prihodnost na zaupanju v Kristusa in v ljubezni do njega. âœ? Jo`e Drolc, dekan
Predstavljamo vam `upnijo Srednja vas v Bohinju Prihodnje leto bomo praznovali 435 let `upnije Srednja vas v Bohinju. Samostojna srenjska fara je bila namre~ ustanovljena leta 1571. Ker je bila Srednja vas v tistih ~asih upravno sredi{~e Bohinja, je bila tudi fara sredi{~e verskega `ivljenja. Prvi `upnik je bil Janez Plahuta. Baro~na cerkev v Srednji vasi le`i na vzvi{enem prostoru nad vasjo, njen patron pa je sv. Martin. V `upniji Srednja vas, ki je teritorialno ena najve~jih v Sloveniji, je {est podru`ni~nih cerkva, med katerimi je najstarej{a cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru iz 14. stoletja. Zaradi ~udovitih fresk in enkratne lege je najbolj obiskana znamenitost Bohinja. Ve~ na 6., 7. in 8. strani
Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela vabi - na 4. adventni ve~er - razstava NA[E @IVE JASLICE. Razstava bo odprta v soboto, 17. decembra ob 18.30 uri in bo na voljo za ogled v petek, soboto in nedeljo od 17. do 31. decembra od 17. do 19. ure. v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli. Na vseh adventnih ve~erih boste imeli mo`nost kupiti unikatne vo{~ilnice in izdelke kro`ka ro~nih del. Zbran denar je namenjen dru`ini Kralji~. - na BO@I^NI KONCERT Mladinskega pevskega zbora `upnije Koro{ka Bela in otro{kega pevskega zbora Drobtinice v petek, 23. decembra ob 12. uri v cerkvi na Koro{ki Beli. Koncert je organiziran za u~ence Osnovne {ole Koro{ka Bela, vendar lepo povabljeni in dobrodo{li tudi drugi. - v ~etrtek, 5. januarja, pripravljamo tudi v na{i `upniji KOLEDOVANJE. Trije kralji bodo v spremstvu otrok obiskali vse, ki si tega `elite. Prijavite se `upniku do 31. decembra. - predavanje z diapozitivi JULIJSKE ALPE Klemena Gri~arja v ponedeljek, 26. decembra ob 18.30 uri v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli. Sledilo bo dru`abno sre~anje.
Koledni{ka akcija 2006 Koledovanje je star slovenski obi~aj. Mladi in otroci se oble~ejo v tri kralje in s spremstvom obi{~ejo domove ljudi, jim vo{~ijo in za dobro `eljo in nastop tudi dobijo zahvalni dar. Otroci so povabljeni, da organizirano zbirajo darove za misijonske projekte {irom po svetu. Vsako leto Misijonsko sredi{~e Slovenije pripravi druga~en projekt, ki ga koledniki podprejo s svojimi darovi. Tako bo koledni{ka akcija od bo`i~a 2005 do praznika treh kraljev 2006 namenjena za siromake v Malaviju. Od lanskega leta naprej bo Misijonsko sredi{~e v Ljubljani vsako leto pripravilo ob sklepu koledni{ke akcije sre~anje kolednikov. To je nekak{na zahvala otrokom, kraljem, misijonskim sodelavcem. Za to leto bo sre~anje kolednikov v soboto, 4. februarja 2006, od 10. ure naprej v {kofovih zavodih v Ljubljani. Ob misijonarjih, ki bodo doma, bo za kolednike zapel tudi pevec Adi Smolar. Koledniki, lepo vabljeni!
Bo`i~no praznovanje v kroparski `upniji Na praznovanje, ko se rodil Odre{enik, se pripravljamo `e dalj ~asa, glavno pa se za~ne z bo`i~no devetdnevnico. Tedaj postavimo jaslice pri obeh cerkvah. Najpomembneje pa je, da se duhovno pripravimo na tako velik dogodek, kot je rojstvo Jezusa Kristusa. Nedeljo pred bo`i~em me{ani pevski zbor Koledva pripravi koncert, kjer so v ospredju kolednice. Marsikdo si obri{e solzo, ko na koncu stoje vsi skupaj, kar nas je v dvorani zapojemo staro kroparsko kolednico Pre~ je zdej to staro leto. Na sveti ve~er. Ob 17. uri je v farni cerkvi sv. ma{a, namenjena otrokom in drugim, ki se ne morejo udele`iti polno~nice. Od 19. ure pri Kapelici (letos je bilo 300 let njenega za~etka gradnje) pred jaslicami, ki jih je naredila Liza Hribar in je upodobila tudi kroparske kolednike, pojejo cerkveni pevci. To je tudi ~as, ko je pri nas {e vedno `ivo koledovanje. Ministranti, ki so oble~eni v kraljevska obla~ila, v teh dneh od bo`i~a do sv. treh kraljev koledujejo po hi{ah. Prav tako pevci me{anega zbora Koledva obi{~ejo nekdanje pevce in jim zapojejo. Posebna njihova kolednica pa je na pokopali{~u namenjena njim: "... ki so si vo{~ili, /da b {e dons na svetu bili, /pa so se od nas lo~ili, /zdaj v grobu le`e mrtvi." Na Silvestrovo je ob 17. uri sv. ma{a in na koncu si vo{~imo in za`elimo sre~no v naslednjem letu s pesmijo Pre~ je zdej to staro leto. Na novega leta dan sta sv. ma{i ob 8. in 10. uri. Ko praznujejo sv. trije kralji, je dopoldne sv. ma{a ob 9. uri v farni cerkvi, druga pa ob 16. uri pri Kapelici, pri stranskem oltarju, kjer so kralji, ki jih je upodobil Leopold Layer. ^eprav Jamnik ne spada v radovlji{ko dekanijo, pa bi kljub temu povabil na cerkveno petje, ki bo na sveti ve~er od 18. ure. Pe{ iz Krope ali pa z avtom je v tej gorski vasici do`iveti prazni~ni ve~er res lepo. Blagoslovljene bo`i~ne praznike in sre~no v novem letu Vam `elimo � Jo`a Er`en kroparski farani.
@ive jaslice v ledu
� Janez Avsenik, `upnik v Kranjski Gori, dekanijski animator za misijone
Prazni~ne prireditve v ob~ini Kranjska Gora Kranjska Gora - 26. december: blagoslov konj na trgu pred cerkvijo, ob 10.30 Kranjska Gora - 26. december ob 20. uri: koncert bo`i~nih pesmi MPZ Alojzij Plantau Kranjska Gora in sopranistka Barbara Ti{ler. Rate~e - 27. december ob 19. uri: koncert bo`i~nih pesmi - MPZ Alojzij Plantau Kranjska Gora Dovje - 28. december ob 19. uri: koncert bo`i~nih pesmi - MPZ Alojzij Plantau Kranjska Gora in Triglavski zvonovi Podkoren - 30. december ob 19. uri: koncert bo`i~nih pesmi - MPZ ALojzij Plantau Kranjska Gora
Vabljeni k obisku svete ma{e Poleg rednih ma{, bo`I~nic in polno~nic so v bo`i~no-novoletnem ~asu {e ma{e: - pri sv. Luciji v Zadnji vasi 18. decembra ob 11. uri, - polno~nica pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, - pri sv. Ĺ tefanu na Kupljeniku 26. decembra ob 10. uri, - pri sv. Toma`u v ^e{njici pri Kropi 29. decembra ob 10. uri - pri sv. Lovrencu nad Zabreznico 1. januarja ob 15. uri
Tudi letos, `e ~etrto leto zapored, ste vabljeni na gledali{ko predstavo @ive jaslice v umetnih lednih stenah v soteski Mla~ca-Mojstrana. Predstave bodo od 25. do 30. decembra 2005 ter 1. in 2. januarja 2006 ob 16., 17., 18. in 19. uri.
Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica. Izid: 17. 12. 2005. Odgovorni urednik: Jo`ef Drolc. Sodelavci: Francka ^eba{ek, Jo`e Er`en, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ^uden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM, d.o.o. Radovljica. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si
2
Dom dr. Janka Benedika v Radovljici
Oblikovano za Boga "V Gospodovo hi{o pojdemo" (Ps 122, 1). Te besede z veseljem ponavljajo za psalmistom prebivalci Doma dr. J. Benedika v Radovljici, ko vidijo, da je zamisel kapele v njihovem domu tudi po zaslugi vseh, ki prispevate zanjo, vedno bli`e uresni~itvi. Dobro se sicer zavedajo resnice, ki jo je ob posvetitvi templja izrekel kralj Salamon: "Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obse~i, koliko manj ta hi{a, ki sem jo sezidal" (1 Kr 8, 8, 27)! Vedo pa tudi, da je posve~eni kraj, hi{a, kjer Bog deli svoje darove milosti, in da bo njihova kapela kot hi{a bo`ja podoba tistega sveti{~a, ki ga vsak sam v svoji du{i oblikuje za Boga. Prav zato je tako pomembno, kako je sakralni
“V
prostor arhitekturno oblikovan. Tudi umetni{ke upodobitve v njem naj bodo tak{ne, da v njih prepoznamo bo`jo govorico in hkrati izraz na{ega jecljajo~ega odgovora Bogu. Svojo dokon~no obliko bo kapela dobila po na~rtih arhitekta Matija Marinka. Tabernakelj in vitraje v njej pa bo zasnoval akademski slikar Matej Metlikovi~. V soboto, 17. decembra, ob 19. uri bomo v radovlji{kem `upni{~u v galeriji Ka{~a predstavili arhitektove idejne zasnove kapele in odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja M. Metlikovi~a. Predstavitev in razstava bosta v Ka{~i na ogled do praznika sv. treh kraljev, po tem prazniku pa si jo bo mo~ ogledati v avli Doma po~itka.
Zasnova kapele v Domu, univ. dipl. in`enir arhitekture Matija Marinko
Pogled v “Bohkov” kot i{ni oltar~ek, imenovan “Bohkov” kot, je sredi{~e kr{~anske hi{e. Od tam nas gleda Kri`ani in mi upiramo pogled vanj. Tam zraven je Marija pod kri`em, obkro`ajo jo angel~ki in vsi usmerjajo na{e misli preko na{ega minljivega ~asa. S spo{tovanjem ga krasimo, da tisti, ki vstopa, ve, da je tukaj kr{~anski dom. V postnem ~asu nas spominja na Kristusovo trpljenje, kronano z vstajenjem. V Marijinem mesecu maju pa je sredi{~e {marni~ne pobo`nosti, imenovan majnik. Posebno skrivnostno pa za`ivi v bo`i~nem ~asu, ko v njem ali pod njim v kotu postavljamo jaslice, ki {e posebno lepo pove`ejo dru`ino. Kako lepo je to opisal F. S. Fin`gar, pa preberite v odlomku njegove ~rtice Sveta no~ na 9. strani.
H
Katehumenat - priprava odraslih na prejem zakramentov kr{~anskega uvajanja: krst, birmo, evharistijo
Mnogi se sre~ajo s kr{~anstvom `e v otro{kih letih, nekateri pa v ~asu {tudija ali celo v zrelih letih. Odraslim, ki i{~ejo resnico o Bogu, o ~loveku in o samem sebi in se odlo~ijo, da bodo sledili Jezusu Kristusu, pravimo katehumeni. V na{i dekaniji se letos pripravljajo {tirje odrasli. Dva {e nista bila pou~ena v veri in nista prejela nobenega zakramenta in se pripravljata na sveti krst, birmo in evharistijo, dva pa sta `e bila kr{~ena kot dojen~ka in se sedaj pripravljata na prejem zakramenta sprave (spoved), birmo in evharistijo. Vsi `e opravljajo svoj poklic, ena med njimi je mati dveh otrok. V nedeljo, 4. decembra, so bili v ljubljanski stolnici sprejeti med katehumene in so iz rok g. nad{kofa simboli~no prejeli Sveto pismo kot knjigo `ivljenja. Priprava na zakramente in na `ivljenje v kr{~anskem ob~estvu Cerkve poteka ravno ob branju, premi{ljevanju in razlagi Bo`je besede. Jezusova beseda je namre~ za kristjane najvi{je `ivljenjsko vodilo. Katehumeni so veseli, ko spoznavajo, kako so jih star{i v resnici vzgajali v kr{~anskih vrednotah, ne da bi o tem govorili. Sedaj svoj odnos do ~loveka in do vrednot poglabljajo in na najrazli~nej{a vpra{anja i{~ejo odgovore, ki jih daje vera. Zakramente bodo prejeli v maju 2006. Takrat bo tudi, prav tako na Brezjah, za~ela s pripravo nova skupina, ki bo potem prejela zakramente leta 2007. Odrasel ~lovek potrebuje temeljito pripravo in predvsem prakso, da to, kar sli{i, po~asi prenese v `ivljenje in se dejavno vklju~i v `upnijsko kr{~ansko skupnost.
3
Slovesno praznovanje 100-letnice posvetitve cerkve
Pod pla{~em svetega Martina na Bledu eta 2004 je Bled praznoval 1000-letnico prve omembe kraja. Sveti rimski cesar Henrik II. je 10. aprila 1004 izdal daritveno listino {kofu Albuinu iz Ju`ne Tirolske. Posestva z vsem premo`enjem, z gradovi, s cerkvami, z gozdovi in s kmetijskimi zemlji{~i so pre{la v blejsko briksensko gospostvo. Na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Martina, so Franki `e pred letom 1000 postavili prvo sveti{~e. Sv. Martin je bil frankovski svetnik, ki so si ga izbrali za "patrona" v svoji kapeli. Sklepamo lahko, da so briksenski {kofje leta 1004 tukaj na{li omenjeno kapelo, zato tudi niso bili patron blejske cerkve.
in gotski kropilniki. Nad vhodnimi vrati je Bernekarjeva skulptura sv. Martina, ki deli svoj pla{~ in ga podarja bera~u.
L
Briksenski arhivi omenjajo leta 1461 pri cerkvi sv. Martina blejskega duhovnika Andreja, zato sklepamo, da je v tem obdobju nastala samostojna blejska `upnija. Mati~ne knjige so ohranjene iz poznej{ih ~asov. V 18. stoletju sta imeli blejska in grim{ka gra{~ina svoje kaplane. Viri navajajo, da je bilo takrat na Bledu sedem duhovnikov, `upnijski, oto{ki in oba grajska. Do leta 1907 se je `upnija imenovala Grad, po farni vasi. Istega leta so jo z dovoljenjem {kofije in dr`ave preimenovali v `upnijo Bled. Cerkev sv. Martina pod Blejskim gradom na ju`nem robu va{kega jedra Grad, je prvi~ omenjena 1247. Srednjeve{ka zgradba z gotskim zvezdasto obokanim prezbiterijem in freskami iz okoli leta 1445 je bila podrta leta 1903. Na njenem mestu je bila v letih 1903/05 postavljena nova neogotska cerkev po na~rtu dunajskega arhitekta J. G. Schmidta. Njegove na~rte je precej spremenil sarajevski arhitekt Josip Vanca{. Cerkev je zidalo podjetje Toennies iz Ljubljane. Stavba z enoladijsko rebrasto obokano ladjo je raz{irjena z dvema kapelama in prezbiterijem v tradiciji gotskega dolgega kora. Notranjost cerkve pa je bila poslikana kasneje. Janez Oblak, ki je bil `upnik v ~asu gradnje nove cerkve, se je leta 1932 odlo~il, da bo novo cerkev poslikal akademski slikar Slavko Pengov. Pengov je slikal s presledki od leta 1932 pa vse do 1940, ko je bila poslikava zaklju~ena. V prezbiteriju sta freski spe~ega vojaka Martina in umirajo~ega {kofa Martina. Pod slikami so stene ornamentalno okra{ene. Tematsko Pengovove freske prikazujejo Gospodovo zadnjo ve~erjo, apostola Pavla, v severni in ju`ni kapeli Gospodovo vstajenje, ~ude`no pomno`itev kruha, Marijino vnebovzetje ter Modre in pastirje. Freske na obeh stenah cerkvene ladje so razlaga O~ena{a in kot
4
Leta 1910 je mojster Milavec izdelal orgle, ki imajo 32 registrov. Bronasti cerkveni zvonovi so iz leta 1922, ulila jih je mariborska livarna Buehl. Sredi cerkve visi bogat lestenec, ki ga je izdelal arhitekt Ivan Pengov, brat slikarja Slavka Pengova. Marijino znamenje pred cerkvijo je delo arhitekta Jo`efa Ple~nika. Na mesto je bilo preneseno izpred [verljugove vile na Mlinem. Ohranjeno obzidje okoli cerkve iz 15. stoletja nas spominja na dobo tur{kih vpadov.
Praznovanje 100-letnice posvetitve na{e cerkve V letu 2005 praznujemo 100-letnico posvetitve nove, leta 1905 zgrajene blejske `upnijske cerkve sv. Martina, ki je zrasla na posve~enem temelju stare, takrat `e premajhne `upnijske cerkve. Na zadnjo nedeljo avgusta leta 1905 je knezo{kof dr. Anton Bonaventura Jegli~ cerkev posvetil in ji dal pe~at posve~enega prostora. sklepni Amen veli~astna freska Poslednja sodba. Stolni dekan dr. Fran~i{ek Kimovec, ki je bil v ~asu gradnje nove cerkve kaplan na Bledu, je bil leta 1939 povabljen, da blagoslovi nove freske. Na omenjeni slovesnosti je v svoji pridigi poglobljeno razlo`il posamezne freske, s poudarkom na freskah O~ena{a. Pri ma{i je pevski zbor je izvajal njegove skladbe, saj je bil Kimovec priznan tudi kot cerkveni glasbenik. Slikovito notranjost dopolnjuje 15 visokih, gotsko zaostrenih figuralnih vitra`nih oken, izdelanih v delavnici Tirolia v Innnsbrucku. Posebno mogo~no je petdelno okno nad glavnimi vrati, ki nadome{~a obi~ajno "ro`o" gotskih cerkva. Vsa okna so poslikana. V prezbiteriju je v srednjem oknu naslikan `upnijski patron {kof sv. Martin. Ve~ina plastik iz najbolj{ega kararskega marmorja je delo kamnoseka Janeza Vurnika iz Radovljice. Glavni oltar sv. Martina in stranska oltarja Srca Jezusovega in Ro`novenske Marije iz belega kararskega marmorja izstopata iz temne podlage in ponekod delujeta kot ~ipkast okras. V belem kararskem marmorju izstopajo tudi {tirje evangelisti: Janez, Matej, Marko in Luka z atributi v reliefu na zlati podlagi na pri`nici. Neogotski nastavek glavnega oltarja je izdelal mojster Fellner iz Lipnice v Avstriji. Tabernakelj pa je oblikoval Ivan Vurnik, izdelal pa pasar J. Kregar iz Ljubljane. Iz Vurnikove delavnice so tudi krstilni kamen
Slovesno praznovanje100-letnice posvetitve cerkve smo zaradi po~itnic v avgustu prestavili v mesec november, saj je takrat god `upnijskega zavetnika sv. Martina. Celotno praznovanje smo poimenovali Pod pla{~em svetega Martina. Tema je bila povzeta iz knjige Bled nekdaj in sedaj, kjer je F. Kimovec v poglavju Pod pla{~em svetega Martina opisoval blejsko `upnijsko cerkev. V praznovanje smo zajeli `upnijo kot celoto in poudarili sodelovanje posameznikov. Izjemen poudarek je bil tudi na glasbenem delu pri vseh treh ma{ah in pri sobotni Akademiji. V sami pripravi praznovanja smo izhajali iz `e omenjene ma{e iz leta 1939. Sedanji blejski `upnik msgr. dr. Janez Ambro`i~ je v letih 1997-2005 vlo`il veliko truda v izpeljavo obnovitvenih del na `upnijski cerkvi in `upnijskih stavbah. Menjava strehe `upnijske cerkve s prvotno kritino, obnova u~nega centra `upnije, obnovljena fasada cerkve z zvonikom, obnova `upni{~a, v leto{njem letu restavratorska dela na po{kodovanih freskah in obnova tabernaklja so zaklju~ena (bolj pregleden opis obnovitvenih del, si lahko preberete v knji`ici). Prenovljena cerkev je le {e ~akala na slovesnost.
Kako smo praznovali slovesnost 100-letnice posvetitve cerkve? Za~eli smo v tednu pred Martinovo nedeljo
izhajajo~ iz izro~ila preteklih sto let s te`i{~em na umetnostno zgodovinski, liturgi~ni, glasbeni in duhovni ravni. Obi~ajni verouk smo obogatili z razlagami fresk, do`ivljanjem posve~enega prostora ter likovnim ustvarjanjem pod geslom Pod pla{~em sv. Martina.
Otro{ki koti~ek
V petek, na god sv. Martina, je bilo v cerkvi celodnevno ~a{~enje z obi~ajnimi svetimi ma{ami. Ve~erni ma{i v soboto je sledila Akademija s podnaslovom O~ena{ v pesmi, besedi in sliki. Predstavljene so bile freske O~ena{a. Besedila so bila izbrana iz cerkvenega lista Cerkev in dom, ki je pred drugo svetovno vojno izhajal v `upniji Bled. Ohranili smo jih v izvirni pravopisni in slogovni obliki. Umetnostna zgodovinarka Nika Leben je v ob{irnem opisu predstavila umetnostno zgodovinski pomen cerkve. Priznana organistka Angela Tomani~ je z vmesnimi orgelskimi vlo`ki poudarjala brano besedilo in trenutno usmerjenost poslu{alcev v posamezne slike, ki so se vrstile na platnu. Zboristi Pevske {ole Bled pod umetni{kim vodstvom Jurija Dobravca so nas prepri~ali v sloven{~ini in latin{~ini, da O~ena{ ni samo O~ena{! Lahko ga moli{, bere{, gleda{ ali poslu{a{‌. V izbrano ocvetli~eni in minimalisti~no osvetljeni cerkvi je bilo do`ivljanje O~ena{a resni~no nekaj povsem druga~nega, a vendar tako preprosto ~love{kega. V nedeljo smo praznovanje zaklju~ili s slovesno ma{o, ki jo je daroval nad{kof in metropolit Alojz Uran. Uvodna pesem Ti si Peter skala je mogo~no zadonela in nam dala slutiti, da bo glasbeni del ma{e nekaj izjemnega. Cerkveni zbor sv.Martina s solisti in godalnim kvartetom je v nadaljevanju izvajal Mozartovo ma{o v C-duru. Med povabljenimi je bil tudi blejski `upan Jo`e Antoni~. Po ma{i je bila razstava izdelkov veroukarjev, prikaz dejavnosti mladinske skupine ter dru`enje in pogostitev pred, ob njej ter krog in krog nje. @upnijski urad Bled je ob jubileju izdal knji`ico Pod pla{~em svetega Martina s ~lanki strokovnjakov, ki so sodelovali pri obnovi; z umetnostno zgodovinskimi in duhovnimi razlagami fresk ter prispevki posameznih skupin, ki delujejo v `upniji. Knji`ica je na voljo v na{i `upnijski knjigarni in jo priporo~amo. ^e vas v bli`ajo~ih bo`i~nih praznikih pot zanese na Bled, vas vabimo pod pla{~ sv. Martina! Pridite in poglejte, kako ~udovita so bo`ja dela ~love{kih otrok. Razumeli nas boste, zakaj in na kaj smo Blejci ponosni! âœ? Brigita [olar `upnija Bled Literatura in viri: 1. Bled tiso~ let: Blejski zbornik. Radovljica: Didakta, 2004. 2. Cerkev in dom, cerkveni list za blejsko `upnijo. Mohorjeva tiskarna: Celje 1935-1940 (zasebni arhiv M. [olar). 3. Gornik F. Bled v fevdalni dobi. Zavod za napredek turizma: Bled, 1967. 4. Gornik F. Zgodovina blejske `upnije. Mohorjeva dru`ba: Celje, 1990. 5. Kimovec F. Bled nekdaj in sedaj. Jezerska cerkev: Ljubljana, 1908.
Mesec december pri~akujemo vedno z enako prijetnim ob~utkom. To je ~as praznikov in toplote v na{ih domovih, kjer se prepletajo vonjave smre~ja in pe~enih dobrot. Sveti Miklav` je obdaroval ne{teto otrok po celem svetu, sedaj utrujen od dolge in naporne poti po~iva. Otroci, bodite pridni in {e naprej vsak ve~er molite ve~erno molitev, kajti angeli varuhi mu prina{ajo novice o pridnosti otrok skozi vse leto. V adventnem ~asu se v srcih pripravljamo na prihod malega Jezusa. Spomniti se moramo tudi tistih otrok, ki la~ni in bolni na tem {irnem svetu pri~akujejo Jezusa.
Lu~ka veselja Bil je adventni ~as. Ur{ka je pisala doma~o nalogo, misli pa so ji uhajale drugam: "Kako lep je mesec december! Najprej me je obdaroval Miklav`, veselim se postavljanja jaslic in kra{enja smre~ice. Kaj pa otroci v Afriki in drugod?" Ko je kon~ala nalogo, je {la v kuhinjo, kjer je mamica pekla pi{kote. "Mamica, nekaj ti moram povedati!" je rekla Ur{ka. "Kaj te te`i?" jo je vpra{ala mamica. "Ve{, v cerkvi sem videla plakat za pomo~ la~nim in bolnim otrokom. Rada bi jim pomagala! Tukaj imam nekaj mojih prihrankov, ho~em, da so tudi drugi otroci sre~ni!" Mamica ji je odgovorila: "Kako lepo. Ponosna sem nate. Tudi sama bom nekaj prispevala. Skupaj bova nesli prispevek v cerkev in tako pri`gali lu~ko veselja tem otrokom."
5
@upnija Srednja vas v Bohinju (`upnik: Ivan Jagodic)
Nadaljujejo delo svojih prednikov
PREDSTAVLJAMO
Kje smo? Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo - zelenimi vilinskimi vodami, son~nimi travniki z idili~nim ~arom, iz tihega miru pozdravljajo~e prijazne vasi, okrog in okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v vi{avah pa na oblakih prazni~ni prestol Triglava (J. Kugy, Julijske Alpe v podobi). To je Bohinj. Ena najlep{ih alpskih dolin, ki jo obkro`ajo {iroke terase Komne, Vogarja, Uskovnice, Store~e ravni, Strmna in Vresja. Dolina na nadmorski vi{ini 507 m je od Soteske do Ukanca dolga 20 km. Na ju`ni strani jo zapirajo spodnje bohinjske gore, na severni strani pa {iroko triglavsko pogorje. Bohinj se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino, ki ju lo~uje gorska pregrada Rudnice in [avnice, v spodnjem delu pa Nomenjska kotlina. Na koncu obeh dolin pa na severovzhodu Bohinj objema prostrana Pokljuka. V dolinah in nad njima pa so ve~je in manj{e vasi s svojimi sredi{~i: Bohinjska Bistrica, Koprivnik in Srednja vas.
Iz zgodovine Bohinj je spadal od leta 1004 pod oblast briksenskih {kofov. Okolica jezera in vasi v Zgornji dolini do Studorja pa so spadale pod radovlji{ko gra{~ino. Bile so last Ortenbur`anov, pozneje celjskih grofov in kon~no Habsbur`anov. Ortenbur`ani so postavili prvo farno cerkev v Srednji vasi. Stala je tam, kjer je sedaj kapelica. Leta 1296 se cerkev omenja kot vikariat radovlji{ke fare. Samostojna srenjska fara je bila ustanovljena leta 1571. Prihodnje leto (2006) praznovali bomo 435 let `upnije Srednja vas v Bohinju. Ker je bila Srednja vas v tistih
6
Cerkev sv. Martina Srednja vas
~asih upravno sredi{~e celega Bohinja, je bila tudi fara sredi{~e verskega `ivljenja. Prvi `upnik je bil Janez Plahuta. Pred njim pa so iz Radovljice po{iljali duhovnike, ki so ma{evali, u~ili verouk, spovedovali, kr{~evali, poro~ali in pokopavali. Kadar pa je bila dolina slabo prehodna in ~e dolgo ni bilo duhovnika (ustno izro~ilo), so mrli~e nosili tudi ~ez Globoko na Primorsko. V 435 letih je v na{i `upniji ohranjalo in utrjevalo vero ter {irilo kulturo na{im prednikom kar 38 duhovnikov. Ve~ina `upnikov je na fari ostala 8 do 12 let. Nekaj jih je tu umrlo in po~ivajo v duhovni{kem grobu in v grobnici pod sedanjo cerkvijo, kar je {e posebna zanimivost sedanje farne cerkve. Fara je do zadnje vojne imela tudi po enega kaplana, ki je bil v pomo~ `upniku. V `upniji so poleg pastoralnega in dru`benega dela obstajale razne bratov{~ine. To so bile: Bratov-
{~ina ro`nega venca, Bratov{~ina sv. Ur{ule, mo{ka in `enska Marijina dru`ba in Bratov{~ina sv. Re{njega Telesa. Poleg tega so obstajala {e druga cerkvena in prosvetna dru{tva ter {ola. Tudi zanje so skrbeli redni duhovniki, ki so delovali v teh krajih. Viri poro~ajo, da je bila prvotna cerkev premajhna. Zato so leta 1755 zgradili novo. O tem, kje naj bi stala nova cerkev, si spodnja in zgornja dolina nista bili edini. Prvi so hoteli imeti cerkev pod Seno`eti, drugi na Ravnah. Kar so Bukovci, tako so imenovali prebivalce spodnje doline, navozili na Seno`eta, se je drugi dan zna{lo na Ravnah. To se je zgodilo ve~krat in Bukovci so smatrali to za bo`ji poseg in so popustili. Gradnjo nove cerkve je vodil takratni `upnik Martin Zupan. Tako stoji cerkev {e danes na vzvi{enem prostoru nad vasjo. Cerkev je baro~na. Njen patron je sv. Martin. Cerkev
ima prekrasen baro~ni prezbiterij iz 17. stoletja. Krasijo ga Jelov{kove in Ko`eljeve freske. Oba sta bila najbolj{a slikarja tega obdobja. Velik zaklad cerkve so baro~ne orgle Johanna Gottfrieda Kunata iz leta 1830. Veliko kulturno bogastvo so {e: pri`nica, bo`ji grob, baro~ni pla{~i in nekoliko mlaj{i stranski oltarji. Sto let pozneje, leta 1857, so tudi dotrajano in staro `upni{~e zamenjali z novim: Na~rte zanj in vso gradnjo je vodil `upnik Luka Porenta. Na njegovo pobudo je bila pribli`no z istimi na~rti leta 1878 postavljena tudi nova {ola. Mati~ne knjige so od leta 1628-1941 in so bile do druge svetovne vojne v Srednji vasi. Nemci so jih nato odnesli v Kranj, sedaj pa so na krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici. Mati~ne knjige, ki vsebujejo versko `ivljenje po letu 1945, pa so v `upni{~u. Leta 1778 je bila iz "skupne bohinjske fare" ustanovljena fara v Bohinjski Bistrici, leta 1791 pa {e na Koprivniku. Teritorialno (po katastrski izmeri) je `upnija Srednja vas v Bohinju ena najve~jih v Sloveniji.
Na{ih {est podru`nic Najstarej{a mad njimi je cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru iz 14. stoletja. Zaradi ~udovitih fresk in enkratne lege je nejbolj obiskana znamenitost Bohinja. Ortenbur`ani, ki so bili lastniki fu`in pri "starem kvdlu", so postavili leta 1502 cerkvico sv. Pavla na `eljo plav`arjev in kova~ev na Stari Fu`ini. Cerkev ima lep gotski prezbiterij in se pona{a z najstarej{im zvonom v Bohinju. Isto leto kot v Stari Fu`ini je bila posve~ena tudi cerkev sv. Marjete v Jereki. Cerkev ima krasno izrezljan in pozla~en baro~ni oltar, ki nosi letnico
[e veliko se je zapisalo v zgodovino .... tudi to.: - Na{im prednikom je `ivljenje velikokrat grenila vladajo~a gosposka, ki je kratila `e pridobljene pravice, ki so jih imeli Bohinjci `e od zdavnaj. Kratili so jim gozdne in pa{ne pravice, lov divja~ine in ribolov v jezeru. - Letine so bile slabe in malo pridelka in zaslu`ka. - Protestantizem ni zajel bohinjskega kota. Zato je `upnik Janez Plahuta pred {kofijsko komisijo z veseljem izjavil, da so njegovi farani vdani katoli{ki veri. - Turki niso nikoli zasedli Bohinja. Izro~ilo govori, da so pri{li le do Obrna v Soteski. Tam pa so se za~eli konji pogrezati v zemljo in so se morali obrniti, ~eprav je njihov pa{a hotel tisti ve~er ve~erjati ob Bohinjskem jezeru. Kraj z imenom Obrne
Cerkev sv. Janeza v Rib~evem lazu
pa je ostal. - Bili so veliki potresi in razsajale so razne nalezljive bolezni (potres v 15. stol., tifus 1860-1880, ~rne koze 1874-1875, kuga) in na veliko izpraznile vasi v Bohinju. - Dvakrat je (1903 in 1949) pogorela Srednja vas. - Zelo hudo je bilo med prvo in drugo svetovno vojno. - Bohinj ni utrpel ve~je {kode med desetdnevno vojno za samostojno Slovenijo.
@upnija danes
Cerkev sv. Marjete na Jereki
Cerkev sv. Martina v Podjelju
Cerkev Marije Kraljice miru na Uskovnici
nadaljuje delo svojih prednikov. @ivi od vernikov in `upnikov, ki so `iveli, delali, u~ili in verovali v preteklosti. ^rpa iz globokih korenin `ive vere preteklih rodov in jo po svojih mo~eh in z bo`jo pomo~jo ohranja za danes. Pretekli povojni ~asi in sedanji "moderni" odklon ~loveka od Boga ni ob{el tudi na{ih krajev in tukaj{njih ljudi. @upnija ima danes pribli`no 2000 prebivalcev. V glavnem so vsi kr{~eni in se pri{tevajo med verne. Mo~no upam, da to kr{~anstvo `ivijo v svojih dru`inah, na delovnem mestu, v {oli. Verjamem, da molijo, da delajo in `ivijo po Kristusovem na~elu; da tisto kar `eli{, da bi drugi tebi naredili, naredi tudi ti drugim. In tisto, ~esar ne `eli{, da bi drugi storili tebi, ne stori tudi ti drugemu. To je pravo kr{~anstvo. @al so se mnogi tudi v na{i `upniji oddaljili od zakramentov in nedeljskega bogoslu`ja - evharistije, ki bi morala biti sredi{~e vsakega kristjana in sonce na{ega `ivljenja. Samo z njim se lahko "okrep~amo" za `ivljenjske poti. Samo ob Njem dobimo mo~ in tola`bo, veselje in upanje. Sedanje `ivljenje vernih v `upniji je skoncentrirano na mo~no tradicionalno jedro. To jedro ohranja versko izro~ilo in navade in vse to sku{a preko svoje vernosti, osve{~enosti in zavzetosti podarjati mlademu rodu. V `upniji prihaja k trem nedeljskim svetim ma{am
PREDSTAVLJAMO
1685. V ladji pa so {tirje manj{i, a zelo lepi baro~ni oltarji. Najmlaj{a podru`nica je cerkev sv. Duha. Zgrajena je bila po zaobljubi leta 1743, ker so Bohinj v prvi polovici 18. stoletja trle hude nadloge. Zlasti "~rv", ki je uni~eval poljske pridelke. Po nasvetu meniha iz samostana Innichen na Tirolskem so sezidali ob jezeru cerkev na ~ast sv. Duhu. Obenem z gradnjo cerkve so se na{i predniki zaobljubili, da bodo praznovali tudi tri kvaterne "zaobljubljene" srede (razen v jeseni) z ma{o pri sv. Duhu in da na ta dan ne bodo opravljali te`kih del. Del milo{~ine, ki jo bodo ob teh sredah zbrali, pa bodo redno oddali v omenjeni samostan. "Zaobljubljene" srede {e praznujemo, le milo{~ina je bila zadnjikrat oddana leta 1907. @upnija ima {e dve manj{i podru`nici. To sta kapeli sv. Martina v Podjelju in Marije Kraljice miru na Uskovnici. V Podjelju iz za~etka 19. stoletja, na Uskovnici pa od leta 1938; po vojni po`gana in leta 2002/2003 ponovno obnovljena in blagoslovljena.
7
PREDSTAVLJAMO
8
okoli 400 vernikov. Ob delovnikih pa se v prijazni kapeli v `upni{~u pri ve~ernih ma{ah s Kristusom sre~uje do 30 ljudi. Imamo `upnijski in otro{ki pevski zbor, veliko ministrantov, skavte, molitvene skupine in pritrkovalce. Dejaven je @PS, ki skupaj z `upnikom usklajuje pastoralno in gospodarsko delo v `upniji. V verou~ni {oli se vsak teden zbere preko 200 razigranih in uka`eljnih veroukarjev. Ti se radi zbirajo v maju tudi k {marnicam, med po~itnicami pa na Oratoriju. Ne manjka njim namenjenih {tevilnih izletov in potepanj doma in po tujini. @upnija ima mladinsko in {tudentsko skupino. Na petkovih ve~ernih sre~anjih skupaj oblikujemo na{a srca in razum. Vsak mesec za prvi petek `upnik obi{~e preko 40 starej{ih ljudi in jih "oskrbi" z zakramenti spovedi, maziljenja in evharistije. Enkrat letno imamo z njimi tudi skupno sre~anje. Farno in pastoralno `ivljenje popestrimo {e z versko-kulturnimi ve~eri, kjer nam predavatelji predstavijo razli~ne plati dru`benega, politi~nega in verskega `ivljenja. Lepa in duhovno bogata so tudi `upnijska romanja in romanja samo mo` in fantov. Vsi se dobro spominjamo mejnikov in slovesnosti iz preteklih let: - v letu 1995 je farna cerkev dobila novo fasado, - v letu 1999 blagoslov pove~anega pokopali{~a, - v letu 2000 je `upnijska cerkev dobila pet novih bronastih zvonov, - v letu 2001 je `upnija dobila unikatne "bohinjske" jaslice, - v letu 2002 smo se veselili popolnoma obnovljenih in pove~anih farnih orgel, - v letu 2003 smo na novo postavili in blagoslovili kapelo na Uskovnici, - v letu 2004 smo se veselili in rajali na farnem dnevu, - v letu 2005 je bil obnovljen
Cerkev sv. Pavla na Stari Fu`ini
Cerkev sv. Duha ob jezeru
prezbiterij v farni cerkvi. Tudi vse podru`nice so bile v zadnjih letih dele`ne ve~jih ali manj{ih obnovitvenih del. [e posebej cerkev sv. Janeza Krstnika in cerkev sv. Duha. V prihodnjih letih imamo veliko `eljo in realen na~rt. Kot `upnija bi radi poskrbeli za dom, kjer bi ~im lep{e svoj ve~er `ivljenja pre`ivljali starej{i prebivalci na{e `upnije. Radi bi dom, ki bi bil podoba doma~ega ognji{~a. Priprave te~ejo in upamo, da bomo skupaj in na pripro{njo sv. Jo`efa in sv. Martina ter z bo`jo pomo~jo to uresni~ili. Ob poro~ilu `ivljenja `upnije Srednja vas v Bohinju pa ne moremo mimo znamenitega `upni{~a, kjer domuje "Baragov bivak". Skozi ta dom duhovnih vaj so {le generacije in generacije mladih iz vse Slovenije. Verjamem, da kar so mladi v preprostih planinskih podstre{nih sobah na{ega `upni{~a dobrega prejeli od mnogih voditeljev duhovnosti, zdaj kot mo`je in `ene, kot o~etje in matere `ivijo in {irijo naprej sredi ~asa in prostora, ki ga `ivijo. Tak{na je na{a `upnija. Zdru`uje vero, izro~ilo, tradicijo in kulturo. Treba pa je v~asih le stopiti na na{e lepo pokopali{~e in se zamisliti v preteklost. Kaj nam na{i predniki sporo~ajo? Kaj je tisto va`nej{e, kar ohranja rodove za naprej? Zato bo treba stopiti k zibkam novorojenih in se zamisliti o prihodnosti na{ih otrok. Kaj smo jim po vesti dol`ni ohraniti? Poleg lepih domov in obnovljenih cerkva tudi zrno bo`je besede. S cveto~imi travniki tudi cveto~e kulturno in versko `ivljenje. S skalnatimi planinami pa tudi vsajeno vero v srce in pamet. Naj Bog vse dobro blagoslovi in varuje.
� Ivan Jagodic, `upnik Fotografije:Jaka Kusterle, Alenka Mencinger
Prejeli smo
Praznik upanja za vse ljudi sredi{~u kr{~anskega oznanila je sporo~ilo, da je Bog svet tako ljubil, da je dal zanj svojega edinorojenega Sina, da bi se po njem lahko zveli~ali vsi ljudje. Ne samo Judje, ~eprav je bil Jezus Jud po narodnosti, {e manj samo njegovi apostoli in u~enci, ki so verovali vanj, ampak res prav vsi ljudje, ne glede na raso, spol, narodnost, izobrazbo, barvo ko`e, versko (ne)pripadnost… To kr{~ansko sporo~ilo temelji na resnici, da je Bog O~e vseh ljudi, ker je On tisti, ki je ustvaril svet in ~loveka. Ne zato, ker bi nas potreboval, {e manj zato, da bi se "igral" z nami in na{o ve~no usodo, ampak zato, ker je `elel, da bi ~lovek `ivel v prijateljstvu z njim. Da bi bil ~lovek dele`en notranjega `ivljenja Troedinega Boga - O~eta in Sina in Svetega Duha. Na prvi pogled se zdijo tak{ne trditve abstraktne in ne`ivljenjske! V resnici pa izhajajo iz globoke `ivljenjske izku{nje. ^lovekovo hrepenenje po neskon~nem, po resnici, pravici, dobroti in ljubezni ne morejo zadovoljiti materialne dobrine, ki nam jih prav v
V
teh (pred)prazni~nih dneh tako intenzivno ponujajo trgovci. Morali smo biti rojeni za kaj ve~ kot samo za vsakdanje delo in skrbi, za bolezni in minevanje, kaj {ele za smrt. Do ~esarkoli se dokopljemo kot posamezniki, kot skupnost ali celotno ~love{tvo - vse nas pu{~a prazne, kolikor se celo ne obrne proti nam (znanost in tehnika!?). Jezus, ki prihaja med nas, je polnost razodetja nevidnega Boga O~eta, v njegovem nauku in ~ude`ih se razodeva bo`ja ljubezen do ~loveka. On je edini in pravi Odre{enik ~love{tva. Kajti On je edini, ki je pri{el iz nebes, je edini izmed vseh "bogov", ki so pri{li ~loveku naproti. V na{e srce in na{e `ivljenje bo lahko pri{el samo, ~e ga bomo hoteli sprejeti. Sprejeti v svojem bli`njem: v star{ih, otrocih, mo`u, `eni, sosedu, neznancu na ulici… Za vse nas prihaja, da bi nam z besedo in dejanji povedal, kako zelo nas ima Bog rad. Saj je Bog O~e vseh ljudi in po Jezusu so nam vsi ljudje bratje in sestre…
Sveta no~ Frana Sale{kega Fin`garja Nikoli nisem bil tako stra{no potrt in tako obupno zapu{~en kot tedaj, ko sem prvi sveti ve~er pre`ivljal ~isto sam v svoji sobici. Dale~ od o~eta in matere in vseh na{ih dragih ... Sveta no~! V hlev~ku `ivali, delavec Jo`ef, Marija, pastirji, kralji. Sveti kolektiv! Nad njim betlehemska zvezda, v jaslicah On, ki je izni~il samega sebe, da bi zdru`il brate in sestre v kolektiv ljubezni, ki vse pretrpi, vse `rtvuje za druge. Sveta no~! Ni te, ako ni dru`ine okrog jaslic, ako ni svita betlehemske zvezde, ako ni svetono~nih zvonov, ako ni vonja kadila in pri skrivnostnem rojstvu na oltarjih polno~nega speva: Gloria in excelsis Deo! Ako ne do`ivite bo`jega ve~era v vsej topli kr{~anski lepoti, ob jaslicah in ob pesmi: Sveta no~, bla`ena no~! Iz knjige Bo`i~ na Slovenskem, Dru`ina Ljubljana, 1989
✍ Dr. Roman Kozmus
9
10
11
12