Vse delam novo! Raz 21,5 Spo{tovani!
Avtor: Miro Derling, Radovljica, foto: Bojan Rauh
"O Bog, tako velik, kdo te je naredil tako majhnega? Ljubezen," je zapisal sv. Avgu{tin o Jezusu. Rodil se je kot nebogljen otrok, da bi za~utili, kako mu sleherni izmed nas lahko skazuje pozornost, mu prina{a toplino in lu~. Postal nam je enak, da bi ga prepoznali v svojih dru`inah, v sose{~ini, v `upniji, v svetu, med osamljenimi, bolnimi in trpe~imi; povsod tam, kamor tudi mi lahko prina{amo tola`bo, veselje, mir in sre~o. Za`elimo si, naj vsi postanemo nosilci bo`i~ne radosti, v prazni~nih dneh, ki so pred nami, in v letu, ki prihaja! � Va{ Jo`ef Drolc, dekan
Na politi~nem podro~ju za~enja nova parlamentarna garnitura. Upamo na modrost in po{tenost vseh izvoljenih in upamo na zadovoljstvo nad njimi. [e v nas odzvanja slovesnost umestitve novega nad{kofa. Dogodek, ki ga je spremljalo in bilo pri tem nagovorjenih milijon Slovencev je novo upanje za novo evangelizacijo v Sloveniji. Pred nami je novo leto. S 1. januarjem se ne bo ni~ spremenilo, ~e mi ne bomo Novi ljudje. Zato naj ga Gospod blagoslovi in napolni z razumevanjem in mirom. Pred nami so volitve v `upnijske pastoralne svete. Te bomo izvedli v vseh `upnijah po Sloveniji v postnem ~asu. To bo odpiranje vrat ali vsaj oken Svetemu Duhu. Upam, da bodo tisti, ki so do sedaj dobro delali in sodelovali v `upniji, ponovno izvoljeni. Ponekod bo izvoljen tudi gospodarski svet za urejanje gospodarskih zadev v `upniji. To je prilo`nost za nekaj novega, za nov zagon in nove mo~i. Vsi smo odgovorni za `ivljenje v `upniji. Pred nami je bo`i~. Novo rojstvo, nov za~etek odre{enja. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina za nas. (Jn 3,16) Tako je Emanuel, Bog z nami. Novo rojstvo za to, da bi mi postali Novi ljudje, upodobljeni po Jezusu Kristusu. Naj ob veh `eljah za Praznike ponovim misel Matere Terezije, ki jo je posredoval nad{kof Uran: "Jaz lahko naredim tisto, kar vi ne morete storiti. Vi lahko storite tisto, kar jaz ne morem. Vsi skupaj pa lahko storimo nekaj lepega za Boga in ~loveka!" Naj nas pri tem v novem letu, v letu Evharistije podpira Bo`ji blagoslov.
� Janez Avsenik, `upnik v Kranjski Gori
Prazni~ni utrip v na{ih `upnijah
@ive jaslice v ledu
Koledva v Kropi Kot vsako leto tudi letos pripravljamo Koledvo - koncert koledni{kih in bo`i~nih pesmi. Peli bodo mo{ki pevski zbor Kropa ter `enski in me{ani pevski zbor Koledva pod vodstvom profesorja Egija Ga{per{i~a. Vabljeni v Kulturni dom v Kropi v nedeljo, 19. decembra ob 16. uri.
Betlehem v Radovljici @ive jaslice, gledali{ko prikazane dogodke ob Jezusovem rojstvu, tudi letos lahko podo`ivite na trgu pred farno cerkvijo v Radovljici in sicer 26. in 30. decembra ter 6. januarja 2005, vsaki~ ob 17.30 uri. Strokovni vodja je dramski igralec Gregor ^u{in.
Lu~ miru iz Betlehema Lu~ miru iz Betlehema bodo skavti prinesli v Radovljico v soboto, 18. decembra. Vabljeni na slovesen sprejem ob 17. uri na Linhartovem trgu.
Farno kulturno dru{tvo Koro{ka Bela vabi - na 4. adventni ve~er - koncert "Odklopljen Grega in dr. Primo`" v soboto, 18. 12. ob 18.30 uri v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli. Grega Strajnar in Primo` Jemec sta zmagovalca Ritma duha 2004. Njuna glasba nosi v sebi pozitivno sporo~ilo, ki ljudi zabava, hkrati pa jim daje upanje. Nista odbita ali nora, le spontana. - na koledovanje - 19. 12. - zbor ob 14.30 uri pred Kulturnim hramom. Obiskali bomo starej{e, bolne in osamljene ljudi, jim zapeli, za`eleli lepe praznike ‌Vabljeni otroci od 1. razreda O[ naprej! - na dru`abno sre~anje ob dnevu dr`avnosti v nedeljo, 26. 12. Ob 18.30 uri v Kulturnem hramu na Koro{ki Beli. Blagoslovili bomo tudi podobo bla`enega A. M. Slom{ka, ki jo bo ustvaril in dru{tvu podaril Branko ^u{in. - v januarju 2005 bomo organizirali ogled razstave jaslic v Ljubljani pri sv. Jo`efu. Zaradi naro~ila avtobusa in vstopnic prosimo interesente, da se prijavijo do konca decembra 2004 na tel. 04/58 06 062.
Trikraljevska akcija V Radovljici in okoli{kih vaseh bodo v popoldanskem ~asu med novim letom in praznikom sv. Treh kraljev (2. - 6. 1.) trikraljevski koledniki obiskovali domove, naznanjali veselo sporo~ilo bo`i~a, prina{ali novoletni blagoslov in zbirali darove v podporo slovenskim misijonarkam v Egiptu. Sestra Kristina Bajc pomaga najbolj revnim dru`inam pri urejanju dostojnega stanovanja. Sestri Martina Arhar in Gabrijela Koncilja pa v Aleksandriji obnavljata hi{o za brezdomce.
Sodelujte z nami! Ob~asnik SKRINJA izhaja nekajkrat letno. S svojimi novicami “pokriva� prostor {tiriindvajsetih `upnij radovlji{ke dekanije oz. vseh {est ob~in Zgornje Gorenjske. Da bo na{a skupna SKRINJA ~imbolj bogata vas prosimo za sodelovanje. Napi{ite prispevek o dogodku v va{i `upniji, o na~rtih ali pa nas preprosto samo obvestite, kaj bi bilo zanimivo za {ir{o javnost. Veseli bomo tudi odziva podjetnikov, ki se bodo odlo~ili za oglas v SKRINJI, ki brezpla~no "pokriva" zanimiv tr`ni prostor Zgornje Gorenjske. Svoje prispevke, pobude in komercialne oglase po{iljajte in sporo~ajte na - tel. 04/531 00 07, 531 86 36 ali na e-mail: specom@specom.si
Tudi letos ste vabljeni na ogled `ivih jaslic v ledu v Mojstrano in sicer od 25. do 29. decembra, predstave pa so vsak dan ob 16., 17., 18. In 19. uri. Turisti~no dru{tvo Dovje - Mojstrana osvetljuje slap Peri~nik od 25. 12. 2004 do 6. 1. 2005 vsak dan od 17. do 20. ure.
Urnik nedeljskih ma{ Bled 8, 10, 18; Begunje 8, 10; Blejska Dobrava 10; Bohinjska Bela 8.30; Bohinjska Bistrica 7, 10; Brezje 7, 8.30, 10, 11.30, 16, 18; Breznica 8, 10; Dovje 8; Gorje 8, 10; Jesenice 8, 10, 18; Kamna Gorica 8; Koprivnik 8, 10; Koro{ka Bela 8, 10; Kranjska Gora 9.30; Lesce, 8, 10; Ljubno 8, 10; Mojstrana 10; Mo{nje 8, 10; Ovsi{e 8.30; Podkoren 11; Radovljica 7, 8.30, 10; Rate~e 8; Ribno 10.00; Srednja Dobrava 9.30; Kropa 7, 10; Sv. Kri` nad Jesenicami 9, Zasip 8.
Pevska {ola Hristov Kulturno dru{tvo Soto~je organizira v `upnijskem domu v Radovljici {olo solopetja. Solopetje bo pou~eval priznani bolgarski pevski pedagog prof. @e~o Hristov. Vabljeni vsi, ki `elite izbolj{ati svojo pevsko tehniko in iz{olati svoj glas, ste starej{i kot 18 in mlaj{i kot 40 let. Prijave lahko po{ljete na naslov: Kulturno dru{tvo Soto~je - @upni{~e Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica. V prijavnici napi{ite svoje podatke in telefonsko {tevilko. Za natan~nej{e informacije pokli~ite 041/895 510.
Ob~asnik SKRINJA izdaja dekanija Radovljica v 4000 izvodih. Izid: 17. 12. 2004. Odgovorni urednik: Jo`ef Drolc. Sodelavci: Francka ^eba{ek, Jo`e Er`en, Silva Fr~ej, Breda Klinar, Peter Kolman, Marija Mencinger ^uden, Avgust Mencinger, Bojan Rauh, Janez Resman in Rezka [ubic Pleni~ar; izvedba: SPECOM, d.o.o. Radovljica. Naslov: Dekanija Radovljica, Linhartov trg 30, tel.: 04/5374700, fax.: 04 5374701, E-naslov: zupnija.radovljica@rkc.si
2
Gospodu Zdravku Hajnriharju v spomin!
Zlata ma{a ob imenovanju za ~astnega kanonika leta 2001 v Radovljici. Foto: Alojz Vengar Skoraj poldrugo desetletje smo bili skupaj in v zadnjem ~asu seveda zaskrbljeno opa`ali, da mu mo~i pojemajo, da je njegov korak vse bolj negotov. Pa vendar nas je vest, da se mu je na sv. Martina dan zgodaj zjutraj `ivljenje izteklo, presenetila. Ozrimo se po nekaj mejnikih njegovega popotovanja med 3. januarjem 1924 in leto{njim 11. novembrom. Šolanje v te`kih vojnih razmerah, 1945 vpis v bogoslovje, kruti politi~ni posegi, huda bolezen v ~etrtem letniku, 1951 nova ma{a pri stranskem oltarju ljubljanske stolnice, zverinski pregon s prvega slu`benega mesta v Ko~evju, 1952 nastop slu`be kaplana in ~ez 13 let slu`be `upnika na Jesenicah, 1991 prihod v Radovljico na mesto duhovnega pomo~nika, 2001 ob zlati ma{i imenovanje za ~astnega kanonika. Nenavadno pomenljivi so tudi zadnji dnevi njegovega `ivljenja: v soboto, 6. novembra je na god farnega zavetnika ma{eval v jeseni{ki cerkvi, v nedeljo zjutraj pri nas, popoldne obiskal grob svojih star{ev v Ribnem, v ponedeljek so ga odpeljali v bolni{nico, kjer je v sredo zve~er prejel sveto popotnico po rokah svojega u~enca, sedanjega jeseni{kega diakona. V ~etrtek, 11. novembra se ni ve~ prebudil. Pozabili bomo datume, v hvale`nem spominu pa nam bodo ostale posamezne slike: sivolasi gospoda obkro`en s tropom otrok, ki zdaj deli listke, zdaj sega v sladko vre~ko brez dna, v pridige vtkane zgodbe iz knji`evnosti, gorenjsko oglata beseda, ki pa jo omeh~a prijazen, v~asih kar navihan pogled, … pa njegov: "Pojdimo v miru!" - skupaj, oni in mi. (R. Š. P.)
Gospodu Martinu Erklavcu v spomin!
Zadnjo nedeljo leto{njega avgusta se je nepri~akovano poslovil od nas dolgoletni `upnik v Begunjah in dekan radovlji{ke dekanije, g. Martin Erklavec. K zadnjemu po~itku so ga v njegovi rodni `upniji Rudnik v Ljubljani pospremili {tevilni `upljani in prijatelji iz begunjske `upnije in radovlji{ke dekanije. Poslovilno ma{o je vodil njegov so{olec, sedanji ljubljanski nad{kof msgr. Alojz Uran, v navzo~nosti upokojenega beograjskega nad{kofa dr. Franceta Perka in upokojenega mariborskega {kofa dr. Jo`efa Smeja ter preko 120 duhovnikov. Martin Erklavec se je rodil 11. novembra 1941 na Lavrici pri Ljubljani kot osmi od dvanajstih otrok. Zaradi zavedne kr{~anske dr`e je dru`ina do`ivljala mnogo gorja in trpljenja. Leta 1950 so Martina prisilno premestili v vzgojne zavode, kjer je ostal celih {est let. Od leta 1959 do 1964 je obiskoval gimnazijo, leto kasneje pa vstopil v bogoslovje in bil 29. junija 1970 posve~en v duhovnika. Do leta 1974 je opravljal slu`bo kaplana v Dolenjskih Toplicah, potem pa ga je nad{kof dr. Jo`ef Poga~nik premestil za `upnijskega upravitelja v Begunje na Gorenjskem. Leto pozneje je bil imenovan za `upnika in v Begunjah je ostal vse do leta 2002, ko je bil imenovan za kanonika kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. V 28-letnem slu`bovanju v Begunjah je v kraju in radovlji{ki dekaniji pustil velik pe~at. Slu`bo dekana radovlji{ke dekanije je opravljal dvajset let. Kot duhovnik se je znal pribli`ati ljudem. Ni iskal razlik, ki bi ljudi delile, temve~ tisto, kar je zdru`evalo, povezovalo in udejanjalo. Skupaj z begunjskimi `upljani je dosegel duhovni in gospodarski preporod `upnije. Farani se ga bodo spominjali po njegovih velikih delih tako na gospodarskem, kulturnem, karitativnem in duhovnem podro~ju. Bil je duhovnik, ki je `ivel in ~util s svojim krajem ter ljudmi.
✍ Peter Kolman
3
Odlomek iz romana Lancov~an Janeza Resmana
Pridiga lagoma sta prama vlekla sani v poslednji klanec proti cerkvi. Ko~ija`, ki je sedel na kozlu, zavit v ko`uh in ku~mo, ni priganjal konj, ki sta enakomerno stopala proti lipam pod vrhom gri~a. Gospe so se peljale v ko~iji na saneh, mo`je z gradu, oskrbnik in nekaj slu`abnikov pa je jezdilo za njimi. Po~asi, kot bi se {e konji zavedali sve~anosti no~i, so stopali v{tric po dva in dva, sapa se jim je belila iz nozdrvi. Gospodje so jezdili v najbolj{i opravi, izpod marsikaterega ogrinjala se je posvetila zlata zaponka ali vsaj te`ka srebrna veri`ica.
Z
Tudi hlapcem se je poznalo, da ne jezdijo na lov ali po delu - kar so premogli najbolj{ega odevala, je bilo nocoj na njih. Eni so v rokah nosili laterne, drugi, tisti, ki so znali bolj ve{~e voditi konja, so jezdili z baklami. Kadar je `ivo vzplapolal ogenj in je zaprasketala smola, so `ivali nemirno zastrigle z u{esi, za`venketala je kdaj pa kdaj uzda med pridu{enim hrzanjem, nato je sprevod spet mirneje krenil proti cerkvi. Le oro`ja nocoj ni imel nih~e s seboj, le kaj bi z njim v sveti no~i! Sulice in helebarde, me~i in mu{kete, {e bodala so ostala doma, ni se bilo bati ne sovra`nika, ne volkov na tisti poti, komaj dobre tri streljaje dolgi, od gradu pod vasjo do grajske cerkve. Gospod Herbert je jezdil svojega serca na ~elu male gru~e konjenikov, ogrnjen v medvedji ko`uh, z risovim krznom krog vratu, brez me~a in brez svetilke. ^eprav je bilo mraz, da mu je sapa sproti ledenela po brkih in bradi, mu je srce grel ponos in zadovoljstvo ob pogledu krog sebe. Od vsepovsod so hiteli njegovi kmetje, od dale~ in blizu so mrgolele bakle, sem ter tje se je v ti{ino visokega snega razlegel klic, celo zapokalo je izza cerkve, a komaj toliko, da je zmotilo mir svete no~i. Vo{~ani so se v majhnih skupinah vsuli izpod hriba z leve in se po gazi mimo zadnjega stoga pome{ali med suli~arje iz vasi. Brjani so prigazili ~ez sno`et, med redko hosto so privijugali ~ez breg, nato pa kar ~ez njive v Dolnjem kotu in `e se je lahko sli{alo prasketanje njihovih bakel med ~e{~ene Marije, ko so se z ro`nim vencem bli`ali cerkvi po zahodnem bregu. Leto{nje leto je res polno `egna bo`jega! Toliko `ita po ka{~ah in toliko polj{~in po kleteh in shrambah kot letos niso pomnili niti najstarej{i o~anci. In `ivina se je svetila v stajah in {talah, tolsta kot v zadnjih letih zlepa ne. Saj je pa tudi bilo vreme, da bi si lep{ega te`ko `eleli. Nobenih neviht celo poletje, vsakih nekaj dni pohlevna ploha in do {marna dvakrat po tri dni de`, vmes pa sonce in gorko, da se je vse stvarstvo vese-
4
lilo in hitelo `iveti. Jeseni kar ni in ni mogel mraz izza hribov in {e vinotoka so bili dnevi, dasi kratki in s hladnimi no~mi ter obilno roso in meglo ob jutrih, zlati in ~ez opoldne topli, da je bila pri kme~kem delu {e srajca v~asih odve~. Tako dolgo je po~akal mraz, da je v tednu pred vsemi sveti pri Ledinarju, v zavetju na ju`nem pobo~ju pod gradom, dozorela izabela in se je je otro~ad do sitega najedla. [e grajska mlade` je pomagala pri zobanju, ~etudi so jim navadno ptujski sorodniki po trgatvi poslali kak{en ko{ sladkega sadu, ki v teh krajih zlepa ne raste in le redkokje dozori. Nekaj lepih srnjakov in jelenov so tudi uplenili grajski lovci, potem pa je kar naenkrat ob koncu listopada pritisnil pravi mraz, takega so bili navadno vajeni {ele sredi prosinca - in ko je ~ez teden malo popustil, se je nebo z vseh hribov spustilo nizko nad grajske strehe in popoldne so za~ele naletavati prve sne`inke. In v treh dneh ga je potem nametlo, da ga je gazila in preganjala vsa soseska. Z najbolj samotnih doma~ij so {ele ~ez teden dni prvi~ prigazili do fare in k ma{i, nekaj star~kov je z najmlaj{imi otro~aji ostalo doma, da so ~uvali ogenj in hlev. V nekaj dneh je bila pozabljena vsa gorkota in sonce poletja, le {e obleke, ki so bolj na tesno legale krog pasu, so prijetno spominjale na obilje leta‌ Pa se v snegu {e sledi prenekateri rogin, tudi divji pra{i~i so `e razrili rob jase nad Po~ivalom, {e se obeta dober lov. Da bi le {e naprej {lo po sre~i in milosti in bi se jim ne pripetila kak{na nezgoda kot denimo predlansko zimo, ko je slabo zadet merjasec raztrgal Serajnika, starega grajskega hlapca, in {e goni~a, Pu`manovega fanta s Selc. Tisto je bilo hudo, do danes si nista opomogla stara dva, kot bi pri hi{i ne bilo {e {tirih fantov in petih deklet, ne zmanjka jim pridnih rok za delo! V take misli zatopljen je grajski gospod komaj opazil, kdaj so zavili mimo {tirih lip pod cerkvijo in koj nato so se sani `e ustavile na vrhu holma v zavetju ob stogu. Me`narjev Tone je poprijel prama za uzde, ko~ija` je pomagal gospem izpod toplih pregrinjal in s sani proti cerkvenim vratom, do kamor je peljala le kratka gaz, zadnjih nekaj se`njev pred vhodom pa je bil sneg o~i{~en. Mo`je so razjahali, hlapci so privezali konje k stogu in jih pregrnili s koci in ko`uhi, grajski so zavili v cerkev. Kmete{ki so se jim spo{tljivo ognili in jih spustili skozi vrata, kar vsi so raz glavo potegnili klobuk ali polhovko, prenekateri je pred gospodom Herbertom in njegovo milostljivo gospo Amelijo pripognil koleno. Le Vornov Marka je stal pokrit kraj gazi od seno`eti sem, z baklo v rokah, od katere se je
cedila smola, in ni povesil pogleda, ko sta se sre~ala z gospodom. Zmra~ilo se je gospodovo lice, konec je bili prijetnih misli o leto{njem `egnu bo`jem in sanj o lovskem plenu, ki ga nemara `e v kratkem ~aka. "Da bi te zlodej, ti zlomek puntarski!" Takih si ne `eli noben gospodar, vsej soseski bo zavdal, vse podlo`ne mu bo zbegal. "Le kaj ga nosi, prevzetnost gruntarsko, da se ne moreva!" Tudi pri dajatvah se mu izmuzne, kjer se le more, pa ~etudi gre samo za poli~ manj, kot je mera, ali zgolj pi~lo poln mernik. In lani mu je v ko{njo poslal poleg obeh sinov, ki sta sicer res zalegla za tri druge, najbolj lesenega hlapca pri hi{i. A vse to bi {e ne raztogotilo tako gospoda Herberta kot spomin, kako so ga grajski hlapci dobili, ko je v zanko ujel srno in so potem morali pokon~ati {e mladi~a. Srno! Vedel je gospod, da va{ki pobalini na pa{i na koruzne stor`e love {oje pod jerbase in ko{e, tudi da kdaj kosci odneso domov kak{nega neprevidnega mladega zajca ali fazana. Ampak srno, nak, ta je prehuda! Doslej ga sicer zaradi krivolova {e ni kaznoval, kot bi bilo treba. Le hlapci so ga pretepli tistikrat, da ga nekaj tednov ni bilo na vas in potem sta se drug drugega ogibala, ~e je le {lo. Prave kazni pa mu le {e ni nalo`il, malo zaradi stiske z delavci in malo zato, ker so ga okoli{ani obrajtali in ve~krat prosili za svet in pomo~ pri `ivini. Ampak zdaj mu poka`e, puntarju! Letos je dovolj spravljenega za zimo in ~e ga za nekaj tednov vtakne v grajsko klet, mu bo samo koristilo! Pa {e drugim bo za vzgled. Sta si {e od takrat nekaj dol`na, ko ko so pri Fuksovi grapi pri~akali lo{ke in se spravili nadnje. Tisto niso lepi spomini - a po nekaj slabih letinah ni bilo kje vzeti in so si morali pomagati tako. Izropali so jih in jih nekaj potolkli, drugi so se razbe`ali. Tistikrat je izginila ena torba s konja in en samokres, ko so potem pod gradom pregledovali plen. In Herbert je bil prepri~an, da se je bilo prijelo Vornovega, ~eprav mu ni mogel nih~e dokazati. "Le po~akaj, puntar, ne bo{ mi ropal divjadi po go{i!" je zagodel in mrko cebnil ob cerkveni podboj, da je otresel sneg s {kornjev. Zlovoljen je vstopil v bo`ji hram. Predniki z gradu so se za robom pod gorami trdo pre`ivljali, pobo`nost in gradnja cerkve je bilo razko{je, ki so si ga te`ko privo{~ili. Cerkvica je bila majhna, le po pet klopi za tri ljudi ob vsaki strani. A bila je lepa, glavni oltar hi{nega zavetnika svetega Lamberta je bil iz tr`a{kega kamna, gospodov praded ga je dal pripeljati iz Devina, men-da se je bil zaobljubil {e v letih, ko se je ob Savi in Kolpi preganjal s Turki. Kip svetnika je bil sicer lesen, a lepo belo po-
barvan in z zlato obrobo po pla{~u; med rebri v apsidi in krog oken so se bahato pele freske. Obakraj apside sta bila iz lepo rezanega ~rnega kamna stranska oltarja, oven~ana z rde~eli~nimi angelci. Na levem je kraljevala sveta Katarina, za pamet, na desnem sveti Anton kra~man, za zdravje pri `ivini. Za polno~nico seveda ni manjkal dreve{~ek pred oltarjem svetega Antona. Ves se je svetil v ble{~icah in papir~kih, {e nekaj sve~k je gorelo na njem. Na oltarni mizi pod vzno`jem svete Katarine pa se je na mahu okrog borne {upe iz stare korenine drenjal trop ovac z nekaj pastirci. Brle~a lu~ka v kotu pod korenino je oznanjala, kam so v jasli polo`ili Jezu{~ka. Grajski so poklekali drug za drugim, se pokri`ali pred oltarjem in {e pred jaslicami in se nato posedali v prednje klopi. Za njimi so se spo{tljivo posedle starej{e `enice, zamotane v janke in plede, molek med gr~astimi prsti; gospodarji so stali v zadnjem delu cerkvice in pod korom, na katerem se je visoko pod nizkim stropom zbralo precej va{kih deklet, da bodo zapela. In pa fantje vmes, nekaj zaradi pesmi, da bi lep{e zvenele, drugi zaradi deklet in v bo`jo slavo! Med vso to zbranost in prazni~no pri~akovanje svete no~i so gorele in cvr~ale bakle ob stenah in klopeh, po vseh treh lestencih in oltarjih so migljale sve~e, iz zakristije je `e zadi{alo po hoji in kramperju, ko je Me`-narjev prinesel `erjavico od hi{e sem. Tudi tisti, ki niso mogli v malo cerkvico, so zbrano stopili pred vhod in za polzaprtimi vrati molili ro`ni venec, krog njih in ob steni so gorele bakle, s katerimi niso mogli v cerkev. S kora in izpod, iz klopi in izpred oltarja je zaplavala bo`i~na pesem, med migljanje sve~ in prazni~ni dim kadila in brinja je zazvenel gospodov: "In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti", stre`nika, dva manj{a {e budna va{ka fanti~a, ki sta imela pod albama oble~eno vse, kar so v tem mrazu lahko pogre{ili bratci doma za pe~jo in kar se je pod beli srajci oble~i dalo, sta hitela odgovarjati v nau~eni latin{~ini: "… ad Deum, qui laetificat juventutem meam…", prestavljala sta kadilnico in ~olni~ek, vr~ke, pateno in prti~ in gospodov biret… Ni vedel, kdaj ga je zmanjkalo - ve~erja je bila sicer zgodnja, da bi mogli vsi po spovedi, ki so jo, nezapovedano, opravili `e v adventu, tudi k obhajilu - a je bila le predobra, take celo na gradu med letom zlepa ni bilo. In pa tistega vina, ki so ga tako dobro pripravile kuharice pod budnim o~esom gospe same, z nekaj medu, skorjo cimeta in klin~ki, tistega bi tudi ne bil smel spiti ve~ kot pol keliha. Pa ga je vedno zmamilo in potem, na toplem, ga je zmoglo. Zakinkal je morda le za nekaj hipov, a prebudil se je sredi pridige. Le-ta je bila po slovensko, da so tudi kmeti{ki lahko razumeli. In gospod, ki so nocoj peli prazni~no ma{o, so bili res dober govorec. @e o veliki no~i jih je sli{ala
Jaslice pridigati gospa Amelija na bli`njem blejskem otoku in jih povabila k sebi za najlep{i praznik leta. Beseda jim je tekla kot med, ko so popisovali radost in neskon~no veselje, ki nas vse ~aka v nebesih pri Bogu. Toda ne zaslu`imo si nebes le z molitvijo in postom ter dobrimi deli, {e bolj va`na je ljubezen in odpu{~anje. Zakaj pred Gospodom, ki je nase vzel vse na{e grehe in se bil v svoji neskon~ni dobroti pripravljen tako pribli`ati ~love{kemu rodu, da se je kot nebogljeno otro~e rodil v razmajanih svislih - pred tem Gospodom bomo neko~ stali pred sodnim stolom. In tedaj ne bo ne reve`a in ne bogata{a, ne bo gospode in bajtarjev, ne bo grajskih in kmeti{kih, vsakteremu bo prisodil po svoji neskon~ni pravi~nosti… Zaskelelo je tedaj gospoda Herberta ~isto malo pri srcu, ~udna senca je legla v njegovo prazni~no vzneseno du{o. Pa ne, da bosta z Vornovim enako dajala pred Bogom odgovor za srnjake - in ~e `e, koliko la~nih ust je imel doma Marko in koliko je padlo srn pod gospodovo mu{keto, pod njegovimi pu{~icami? Morda pa le ni tak zlomek, tak nebodigatreba krivolovec, kot se je zdelo gospodu Herbertu {e malo prej pred vrati! In {e nekaj je bilo, ~esar se gospod tudi ni prav pogosto spominjal. Pred ~asom `e, pet ali {est let bo tega, se je od nekod z Jelovice priklatil medved in presekal pot njegovi drugorojeni, lepi Hildi. Njena sicer krotka kobilica se je tistikrat spla{ila in z dekletom, ki ni bila slaba v sedlu, jo je udrla ~ez polje in skozi hosto, da ji ni bila kos. Bog ve, kako `alostno bi se lahko kon~ala tista je`a, da ni kobilice med hrasti za dolgo njivo na Plancah ustavil Vornov mlaj{i, Peter. Izza hrasta, kamor je legel po malici, mu je uspelo planiti do konja, obesil se mu je na uzdo in ga nekako s telesom le ustavil med drevjem. Hildi ni bilo, hvala Bogu, ni~ huj{ega, le popraskana in prestra{ena je bila, da dolgo ni ve~ upala v sedlo. Gospa Amelija je v zahvalo materi Bo`ji na otoku pri`gala sve~o, pet funtov voska je bilo v njej! Petru
Avtor: Luka Zupan, Radovljica, foto: Bojan Rauh pa je zbezljana kobilica v svojem norem strahu zlomila pi{~al. Ni se prav zaraslo, ~eprav je gospod celo pla~al zdravnika in so ga hlapci z vozom potegnili v Radovljico, dvakrat so ga peljali. Odtlej je fant nekako ~udno tisto nogo metal ob sebi in `e od dale~ si ga spoznal po hoji. @e goden za `enitev se je poslej raje dr`al bolj sam zase, {e na vas ga menda ni bilo in od dnine na gradu si je tudi raje poiskal tak{no delo, da je bil ob delu sam. Morda ga tudi zato tako puntarsko izpod ~ela pogleda o~e Marko, da mu je gorak. Pa ~e prav pomisli, morda le nima samo on prav… Kakor pravijo gospod izpred oltarja, bo morda res bolj po{teno, ~e mu tokrat raje odpusti tisto srno in mrmranje v brk, Bogu zna to biti bolj v{e~ kot grajska je~a. Bolj ko je premi{ljal gospod Herbert, la`je mu je bilo pri du{i in dasi zlepa ni pokazal mehkobe med svojimi gorjanci, kmeti, lancerji in rokomavhi, pri tisti slu`bi bo`ji ga je tako stisnilo, da je po gospodovem: "Pax Domini sit semper vobiscum!" stopil, preden je pokleknil k obhajilni mizi, nekaj korakov po cerkvi nazaj in je mol~e stisnil roko enemu svojih tla~anov, Vornovemu Marku. Ni~ kako so za~udene obraze delale okrog kle~e~e pobo`ne kmetice in stoje~i razoglavi o~anci, kajti ~esa takega ni pomnila vas - da bi grajski gospod dal roko kateremu iz vasi, in to {e komu! Ni pa se za~udil Marko in je obero~ stisnil ponujeno roko gospodovo in mali~ko ga je bilo sram v du{i zaradi jeze nanj. In ~ez lica se mu je razlezel komaj opazen smehljaj in lepo mu je bilo v srcu kot `e dolgo ne. Ko je med zadnjimi vstal izza obhajilne mize in preden je zavil nazaj pod kor, je stopil {e v kot pred jaslice. Na tisto malo obrazka, kar se ga je ob sve~i videlo izpod operele bukove korenine, se mu je zazdelo, da po~iva smehljaj, kakr{nega prej{nja leta ni bilo in ga Detetu {e tako spretne rezbarjeve roke niso mogle nadeti…
5
@upnija Device Marije Vnebovzete v Kranjski Gori (`upnik: Janez Avsenik, kpl: Marko Benedik)
Od Gozd Martuljka do Podkorena upnija Kranjska Gora sega od Gozda Martuljka do Podkorena. To je prete`ni del gornjesavske doline. Nad `upnijo se proti Karavankam dviga Srednji Vrh.
PREDSTAVLJAMO
@
6
Gornjesavsko dolino so proti koncu 12. stoletja naselili {tevilni koro{ki Slovenci. Ostali so povezani z doma~imi kraji. Tako so tudi du{ebri`nost zanje prevzeli duhovniki iz bli`nje koro{ke pra`upnije Marija na Zilji. Leta 1362 je oglejski patriarh Ludvik zapovedal radovlji{kemu `upniku, da je Kranjski Gori, kjer `e prej stala Marijina cerkev, nastavi stalnega duhovnika. Tako je prvotna `upnija Kranjska Gora segala od Bele pe~i vse do Belce. Cerkev Marije vnebovzete je po legendi nastala z darovi {panske kraljice. Le-ta je imela sanje, v katerih je bila napro{ena, naj postavi cerkev na belem produ. Ta kraj je dolgo iskala in ga na{la v Kranjski Gori. Zato se je cerkev prvotno imenovala Marija na belem produ. Od prvotne cerkve je ostal samo romanski zvonik. Sedanja stavba je v poznogotskem slogu nastala leta 1510. V cerkvi je zanimiva freska Srca Jezusovega s panoramo Kranjske Gore. Na njej pa so je upodobljena dru`ina misijonarja Lovrenca Lavti`arja. V Srednjem vrhu nad Martuljkom se je rodil misijonar med Indijanci v Minnesoti, Lovrenc Lavti`ar. Ta je star 38 let zmrznil na apostolskem potovanju leta 1858. V Srednjem vrhu je Marijina kapelica, kjer {e danes vsak dan opoldansko Ave Marijo doma~ini zvonijo na roke. V Gozdu Martuljku je kapela Srca Jezusovega, kjer imamo vsako soboto zve~er nedeljsko bogoslu`je. Prav tako je vsako nedeljo sveta ma{a tudi v Podkorenu, kjer je cerkev svetega Andreja. Ta cerkev ima velik biser: lepo in redko poslikavo zakramentov. Pred dvema letoma so tam doma~ini zbrali sredstva za nakup orgel. Tudi deluje tudi pevski zbor, ki ima redne tedenske pevske vaje. Smenj obhajamo zadnjo nedeljo v septembru. Takrat navihani fantje naredijo kramo: vse kar ni pospravljeno okoli hi{ navle~ejo pod lipo sredi vasi. To je razlog za veliko smeha, ljudje pa se potrudijo s pospravljanjem v hi{i in okoli nje pred praznikom. Tako Podkoren (leta 1999) kot tudi Kranjske Gora (leta 2000) imata nove bronaste zvonove. Na{i kraji so zaznamovani s turizmom. Pozimi je to smu~anje, vse leto pa sprehodi v naravo k ~udovitim Martulj{kim slapovom, na Vitranc ali pa k Krnico. Tam je v Malem Tamarju spominsko obele`je za vse ponesre~ene planince iz kranjskogorskih planin. Vsako leto imamo tam na nedeljo po Velikem {marnu spominsko
@upnijska cerkev v Kranjski Gori sveto ma{o ob 12h. V zimskem ~asu imamo svete ma{e med tednom v zimski kapeli. Tu je poleg stare baro~ne oltarne slike smrti sv. Jo`efa slikar Nikolaj Ma{ukov upodobil Friderika Barago in bla`enega Antona Martina Slom{ka. Dan celodnevnega ~e{~enja v `upniji je 6. september, `egnanje pri fari pa drugo nedeljo v oktobru. Zadnja nova ma{a je bila leta 2000 in jo je daroval cistercijan Maksimiljan File. V Kranjski Gori je s smu~arskimi sre~anji za duhovnike za~el pred 20 leti takratni `upnik,
Foto: Mojca Prestor sedanji kaplan Marko Benedik. Ta sre~anja so postala v mnogih cerkvenih krogih med pomembnimi dogodki `ivljenja Cerkve na Slovenskem. Doma~ini so vedno radi prisko~ili na pomo~ pri organizaciji. Bogu hvala vsem za vse. Naj ob tem kon~am z mislijo novega nad{kofa: “Jaz lahko storim tisto, kar vi ne morete. Vi lahko storite tisto, kar jaz ne morem. Vsi skupaj pa lahko storimo nekaj lepega za Boga in za ~loveka. Bogu hvala za vso dobro voljo vsem.�
Janez Avsenik, `upnik v Kranjski Gori od 15. avgusta 2001, sem ob tem tudi dekanijski animator za mladino. Zato naj ob tem povabim na naslednja dekanijska sre~anja za mlade: - Lesce, sobota 22. 1. 2005, {kof Jurij Bizjak, Knjiga `ivljenja - ob 20.00. - Gorje, sobota 19. 2. 2005, dramska igra - Bohinjska Bistrica, sobota 12. 3. 2005, Kri`ev pot dekanijske mladine, ob 19.30 pred `upni{~em. - Begunje, petek 22. 4. 2005, Glasbena ma{a in po njej velikono~ni ples mladih, ob 19.30 za~etek sv. ma{e. Sem tudi dekanijski animator za misijone. Zato vabim vse, ki se kakorkoli vklju~ujete v koledni{ko trikraljevsko akcijo na posebno sre~anje. Misijonsko sredi{~e v Ljubljani bo prvikrat za vse kolednike pripravilo posebno sre~anje, v soboto, 22. januarja, z za~etkom ob 10.00 dopoldne v [kofovih zavodih v Ljubljani. Lepo vabljeni!
@upnija sv. Duha v Rate~ah (`upnik: Janez Avsenik)
Kranjska Sibirija {teje 600 `upljanov upnija Rate~e {teje okoli 600 `upljanov in {e okoli 90 nekr{~enih. Prvo bogastvo tega kraja so dobri ljudje. Nekdanji `upnik, veliki svetovni popotnik, pisec {marnic, iger in pesmi‌ je ta kraj imenoval "KRANJSKA SIBIRIJA." Zares je tukaj mraz, na nadmorski vi{ini 870 metrov so temperature {e nekoliko ni`je kot drugje. Rate~e so zaznamovane tudi s tromejo, ki je sti~i{~e germanskega, romanskega in slovanskega sveta. Seveda so bile meje vedno strogo zastra`ene, doma~ini pa so morali do svojih posestev prav preko meje. Veliko posestev ima namre~ rate{ka agrarna skupnost v Italiji. Rate{ka je tudi Planica s Tamarjem. Dolina Planice je ~udovit rezervat za `ivali. Prav zato so tudi mnogi ljudje tu `eleli poleteti. Tu je ~lovek s smu~mi poletel najdlje na svetu, 235 metrov dale~. Del doline Planica je Tamar, v katerega je dal leta 1936 `upnik Lavti`ar postaviti kapelo na ~as Mariji Pomagaj z Brezij. Leta 2002 je kapelo s svojimi mozaiki obogatil Pre{ernov nagrajenec, pater Marko Ivan Rupnik. Mozaiki so okras Mariji kot Njen Pla{~, dva angela pa krasita tudi pro~elje kapele kot varuha in za{~itnika. Bog varuje vse popotnike na njihovih poteh v planinah, ponesre~ence pa sprejema v svoje naro~je. Slednjim je pripravljen tudi spominski pomnik z imeni vseh znanih ponesre~encev rate{kih planin. Dragulj Rate~ je njena zgodovina, ki je z najstarej{o stavbo v kraju, podru`ni~no cerkvijo svetega Toma`a, dala kraju in vsem Slovencem Rate{ki ali Celov{ki rokopis. Zvonik te cerkve naj bi bil pozidan leta 1360. K temu ~asu spada tudi oprema, nekateri kipi in poslikava gotskega prezibterija. @upnijska cerkev je posve~ena Svetemu Duhu. Ta je nastala leta 1520, ki ima tudi gotski prezbiterij. Ve~ino slik v obeh cerkvah pripisujejo Leopoldu Layerju, slikarju Brezjanske Marije. Tako nam seje sejalec, ki smo ga videli na novoma{ni {tevilki Dru`ine pred nekaj leti, pa sveti Toma` z vstalim Jezusom, ki je na podobicah Dru`ine z molitvijo pri Velikono~nem obedu. Rate~e imajo izredno bogato tradicijo bo`i~ne devetdnevnice. Devet `ena gosti Marijin kip in ga med devetdnevnico izro~ajo iz hi{e v hi{o. Veliko ljudi jo spremlja z molitvijo in petjem, med potjo iz hi{e v hi{o pa vsak ve~er tudi s pri`ganimi sve-
Cerkev sv. Duha v Rate~ah
Foto: Arhiv `upni{~a Rate~e
~ami. Procesijo je opisal tudi Niko Kuret v knjigi Marijo nosijo. V letu evharistije naj opi{em vsaj malo tudi procesijo s Svetim Re{njim Telesom, ki gre skozi vas: vsaka hi{a ima na vseh oknih sve~e, prti~ke, cvetje, ... Tako mnogi polni vere spremljajo Jezusa skozi vas, ki je po vseh ulicah okra{ena z zelenjem. Vedno gredo v sprevodu tudi doma~i gasilci v uniformah. Celodnevno ~e{~enje imamo 30. maja. K sveti ma{i nas vsako nedeljo ob 8.00 zjutraj vabijo zvonovi. Ti so bronasti in novi iz leta 2001 in posve~eni ob 10. obletnici samostojnosti Slovenije. Vlil jih je mojster Perner iz Passaua na Bavarskem. @upnija Rate~e je od leta 1952 v soupravi `upnije Kranjska Gora. Glavni `upnijski praznik so Binko{ti kot praznik Svetega Duha, `egnanje pa je vsako leto zadnja nedelja v oktobru. Duhovni poklici: zadnjo novo ma{o je pel Franci Petri~, stolni kanonik v Ljubljani in urednik Dru`ine, leta 1986.
PREDSTAVLJAMO
@
Kapela Marije Pomagaj v Tamarju
7
Novice iz radovlji{ke dekanije
Povabilo na bo`i~no-novoletni koncert
Razstava jaslic v Radovljici Kulturno dru{tvo Soto~je vabi na razstavo jaslic v galeriji Ka{~a v @upnijskem domu v Radovljici, ki bo odprta do 6. januarja 2005. S svojimi postavitvami se predstavljajo Miro Derling in Luka Zupan oba Radovljica), Janez Jarc (Prevoje), Milan in Rozika Kosec (Menge{), Franc Kubej (Vodice), Andrej Ku{ar (Ljubljana-Dravlje), Franc Panker (Lesce) in Marjan Vodnik (Dom`ale). Razstavo, resni~no vredno ogleda, si lahko ogledate vsak torek, ~etrtek in soboto od 17. do 18. ure ter vsako nedeljo od 9.30 do 12. ure. Lepo vabljeni!
Me{ani pevski zbor Anton Toma` Linhart iz Radovljice vabi na bo`i~no-novoletna koncerta v cerkvi sv. Petra nad Begunjami v sredo, 22. decembra ob 18. uri in v cerkvi sv. Petra v Radovljici v sredo, 5. januarja 2005 ob 19. uri po ve~erni sv. ma{i.
Sre~anje pastoralnih svetov na Breznici Sre~anje ~lanov `upnijskih pastoralnih svetov radovlji{ke dekanije je bilo v nedeljo, 7. novembra, na Breznici. Posve~eno je bilo delu laikov v Cerkvi. Po kratkem bogoslu`ju v `upnijski cerkvi se je sre~anje nadaljevalo v dvorani. V uvodnem govoru je predstavnica @PS iz Radovljice dr. Marija Po`enel spregovorila o pomenu laikov v zgodovini Cerkve, o dana{njih potrebah, o mo`nostih, ki se ponujajo za delo laikov, o odnosih med laiki in duhovniki, … Nato so se udele`enci razdelili v {tiri skupine. Vsaka je razpravljala o temah, ki jih je predavateljica nakazala. Sledilo je plenarno zasedanje, na katerem so udele`enci predstavili razmi{ljanja in sklepe skupin. Povzetki iz razprav bodo objavljeni v sklepnem dokumentu. Nekaj poudarkov iz razprav: danes se odpirajo nove mo`nosti za delo laikov, izgovora, da se ne da delati, ni ve~. Ustanavljanje razli~nih dru{tev, od kulturnih do {portnih in drugih je mo`no in preprosto. Potrebe na podro~ju dobrodelnosti so vse ve~je in mo`nosti za delovanje so. Potrebujemo katoli{ke otro{ke vrtce in tudi v krajih, kjer so `e dr`avni vrtci, ni ni~ narobe, ~e se ustanovi {e cerkveni. Ustanavljanje domov za ostarele je finan~no in strokovno ve~ji problem… (A. M.)
Predstavitev knjige Mo~ pre`ivetja Jo`eta De`mana
Avtor: Franc Panker, Lesce
17. novembra je v Slom{kovi dvorani Župnijskega doma v Radovljici zgodovinar Jo`e De`man predstavil svojo knjigo "Mo~ pre`ivetja". Prepolna Slom{kova dvorana je dokazala, da medvojni dogodki {e vedno, ~e ne {e vedno bolj, vznemirjajo na{e ljudi. V prvem delu knjige govorijo besede in dokumenti sirot, ki so jim med drugo svetovno vojno komunisti~ni ubijalci pobili o~eta ali oba star{a. Drugi del ume{~a slovenske zgodovinske travme in njihovo preseganje v mednarodne okvire. V tretjem delu knjige pogovor s Pavletom Jamnikom z Uprave kriminalisti~ne policije odkriva vse razse`nosti komunisti~nih zlo~inov v Sloveniji, pa tudi zaroto molka, ki te zlo~ine {e vedno sku{a prikriti. V razgovoru po predstavitvi je Jo`e De`man spregovoril tudi o {tevilnih grobi{~ih v radovlji{ki ob~ini in pozval odgovorne, da se lotijo tega problema. Žal pa se razen ob~inskih svetnikov N.Si in SLS, kljub vabilu, predstavitve nih~e od drugih svetnikov ni udele`il. (A. M.)
Usposabljanje za pomo~ na domu
Avtor: Marjan Vodnik, Dom`ale
Avtor: Andrej Ku{ar, Ljubljana-Dravlje,
8
vse foto: Bojan Rauh
Dru{tvo Karizma v sodelovanju s {kofijsko Karitas Ljubljana vabi na te~aj "Usposabljanje za pomo~ na domu". Namenjeno je ~lanom `upnijske Karitas kot tudi svojcem bolnih ali invalidnih oseb, ki si `elijo dodatno znanje za pomo~. Namen te~aja je usposobiti ljudi za pomo~ so`upljanom (bolnim, ostarelim, invalidnim, zasvojenim, …) ter izmed njih izbrati koordinatorja za usklajevanje ustrezne pomo~i v `upniji. Iz vsebine (du{evne in duhovne potrebe ~loveka, potreba po vzdr`evanju osebne higiene, obla~enje, namestitev v ustrezne polo`aje v postelji za hranjenje, po~itek in spanje, potreba po gibanju, namestitvi v ustrezne polo`aje tudi izven postelje, pravice do ustreznih pripomo~kov, o zasvojenosti, potrebe umirajo~ih in `alujo~ih, fizioterapevtske dejavnosti). Trajanje te~aja je 18 ur na {estih sre~anjih, te~aj vodi Barbara Jur{e, vi{ja med. sestra z izvajalci: Lucijo Mati~, dipl. med. sestra, Nata{o Pe~ar, socialna delavka, Emo Huth, vi{ja fizioterapevtka. V primeru zadostnega {tevila prijav bi te~aj izvedli januarja 2005. Prijave sprejema `upnija Radovljica, tel. 04/53 74 700, faks 04/53 74 701).
Otro{ki koti~ek Pozdravljeni, mladi prijatelji! Upam, da ste v leto{njem letu do`iveli `e marsikaj lepega in seveda, da ste bili toliko pridni, da niste pozabili na jutranjo in ve~erno molitev. Saj veste otroci, Miklav` obdaruje le pridne otroke, porednim pa prinese samo palico. Prav gotovo ste bili vsi pridni in vas je Miklav` lepo obdaril. Zato ostanite taki {e naprej. Hvala za va{e odgovore na vpra{anje, ki smo ga zastavili v velikono~ni {tevilki Skrinje. Pravilen odgovor se je glasil: velika no~, Jezus, aleluja, pirhi, `egen, vstajenje, potica, sve` kruh, ogenj, jagnje, zadnja ve~erja. Na zastavljeno vpra{anje so pravilno odgovorili: Lea Lukan-Klinar, No{e 1, 4243 Brezje, Milka Strmec, Ukova 13, 4270 Jesenice, Jani Poga~ar, Zgornje Gorje 208, 4247 Zgornje Gorje, Lucija Smolej, Spodnje Rute 27, 4280 Gozd Martuljek, Ani Mali, Moste 24, 4274 Ĺ˝irovnica. ^estitamo! Bo`i~ni ~as pre`ivite lepo. Presenetite star{e s kak{no novo "idejo" pri postavljanju jaslic in kra{enju smre~ice. Otroci, nari{ite in okrasite smre~ico, da bo postala ~ude`na smre~ica!Risbice po{ljite na na{ naslov in ne pozabite napisati svojega imena, priimka in âœ? Breda starosti! Vesele praznike in vso sre~o v novem letu!
Sveti trije kralji
Foto: Arhiv Kova{keg muzeja Kropa
Avtor: Franc Kubelj, Vodice
9
10
11
12