Issuu

Velika noč

Praznik upanja in Božje ljubezni »Velika noč je praznik našega upanja, nič nas ne more ločiti od Božje ljubezni« je zapisal papež Frančišek. Na Velikonočno jutro sta prišli ženi k grobu, našli kamen odvaljen od groba in z veseljem stekli to sporočit Kristusovim učencem (prim. Mt 28, 1-10). Grob pokrit s kamnom je simbol trpljenja, zapuščenosti in žalosti. V njem lahko vidimo tiste ljudi, ki trpijo zaradi revščine, v vseh mogočih oblikah; ki ne vedo, kako preživeti naslednji dan, teden in mesec; ki so nemočni, ker ne morejo poskrbeti za družino in otroke; ki izgubljajo življenjski smisel; ki so žalostni, ko v svoji starosti nimajo dovolj za vsakdanji kruh, kljub trdemu delu v celotnem življenju; ki so pozabljeni od svojih otrok in bliž njih; ki nimajo nobenega sorodnika ali prijatelja; ki so tujci v tuji deželi, kamor so jih pripeljali kot žrtve trgovine z ljudmi; ki so morali zaradi vojne zapustiti dom ali pa so v kakšni drugi stiski v zadnjem pozabljenem kotičku tega sveta. Z Veliko nočjo, ko se kamen odvali stran z groba, postane odvaljen kamen simbol novega upanja, veselja in znamenje Božje ljubezni do vsakega človeka. Ljudje lahko nekaj vsega tega prejmejo tudi na Karitas, ko dobijo pomoč v hrani in oblačilih, nasvet ali pa možnost vključitve v enega od programov. Še bolj pa jih lahko obogati veselje in živo upanje prostovoljcev in sodelavce Karitas, ki so pripravljeni z njimi narediti korak v človeka vredno prihodnost. Blagoslovljene praznike, upanja in veselja v Božji ljubezni, želimo vsem dobrim ljudem!

- sodelavke in sodelavci Karitas

Utrip v naših župnijah Praznovanje nas povezuje … OVSIŠE - Letos je bilo med božičnim časom in postom kar veliko časovnega razmika, nista si kar podala roki. Tako smo se lahko mirno pripravili na pepelnico in postne dneve, ki so ji sledili: nekateri tudi z branjem in poslušanjem Božje besede. V predpostnem času smo namreč dober teden pri delavniških mašah prisluhnili branju Božje besede iz Sirahove knjige: o modrosti. Prevzela me je … »Vsa modrost je od Gospoda, On jo je ustvaril in jo razlil na vsa svoja dela in na vse ljudi po meri svoje darežljivosti.« Največji izvir modrosti je torej Božja beseda. Bolj ko jo poslušamo, bolj nas prevzame, da po njej živimo, tem modrejši postajamo. Modrost je sledenje Božji volji, je naša zmožnost, da na široko odpremo pogled na življenje. »Modrost ne bo stopila v dušo, ki snuje hudobijo.« Najboljši dokaz modrosti pa je vedno dobra volja. Razmišljam o modrosti ljudi … in se vprašam, kaj me prepriča, da nekomu pripišem to lastnost …?? Gotovo ima veliko modrosti naš g. župnik Franc Kadunc, ki nam z zgledom in preko pridig posreduje svoja spoznanja in življenjske izkušnje ter nas tako usmerja na pot v srečno večnost. Drugega januarja, dan po novem letu, smo praznovali njegovo 70-letnico življenja. S sv. mašo ob štirih popoldne na Ovsišah smo se zahvalili Bogu za njegovo življenje, za življenjsko odločitev postati duhovnik ter za vsa dobra dela, ki jih je v župnijah, kjer je deloval, daroval bližnjim in Bogu. Ta zahvalna maša nas je povezala med seboj, še posebej zato, ker smo bili združeni župljani obeh njegovih župnij: Ljubna in Ovsiš. Ob koncu maše so bila g. župniku izražena tudi voščila in zahvale predstavnikov obeh župnij.

Ključar Tomaž Frelih vošči g. župniku Francu Kaduncu Sledila je večerja v dvorani v Podnartu, kjer se nas je okrog sto župljanov obeh župnij veselilo ob svojem skupnem duhovnem očetu. Pripravili smo simpatičen glasbeni program s petjem in harmonikama in preko diapozitivov spoznali prehojeno življenjsko pot našega slavljenca. Upam, da smo tako začutili

svetost in lepoto duhovnega poklica in bomo vnaprej še bolj spoštovali njega in vse duhovnike, saj nam poosebljajo samega Jezusa. Namesto »šimfanja« raje zanje molímo in jim izkazujmo svojo hvaležnost, ker svoje življenje darujejo Bogu v dobro nas vseh … Na tako prijeten način smo torej letos še posebej lepo zaključili božično osmino. Naj to skupno praznovanje vedno odmeva v naših srcih in nas spodbuja k G. župnik ob rojstnodnevni torti dobremu. V naši župniji in okolici pa vsako leto »odmeva« tudi praznik sv. Valentina. Že od nekdaj prihajajo 14. februarja romarji v našo cerkvico, ker čutijo, da se je zavetniku in priprošnjiku za zdravje in zvesto ljubezen dobro priporočati. Letos je bilo romanje še bolj množično kot ponavadi. K temu je pripomoglo lepo vreme, verjetno pa tudi napovedana gostujoča mašnika, dopoldne upokojeni nadškof g. Lojze Uran, zvečer pa zadnje čase medijsko dobro poznan g. Martin Golob. Žal je bil g. nadškof v bolnici, a odlično so ga nadomestili kar trije duhovniki: g. Franc Vidmar iz Žužemberka, g. Andrej Župan iz Radovljice in g. Marjan Lampret iz Breznice. G. Franc Vidmar je v pridigi poudaril zgled mučenca sv. Valentina. Sama beseda Valentin sicer pomeni »zdrav in močan«. A naj tudi mi po svetnikovem zgledu ne skrbimo le za telo, ampak poskrbimo tudi za dušo, ker tudi duhovno lahko omagamo. Duhovno moč prejemajmo po Božji besedi in po sv. evharistiji. Večno srečo pa nam prinaša samo Jezus Kristus. Tudi g. Martin Golob je povedal, da rdečo barva njegovega mašnega plašča govori o mučeništvu sv. Valentina. On se je žrtvoval do konca: do smrti. Danes pa - če se darujemo za druge - smo skoraj blazni v očeh sveta, ki nam pravi, naj najprej dobro poskrbimo zase … A modrost je spoznanje, da je bistvo življenja darovanje za druge: tako postajamo bolj srčni in mnogo bolj srečni. Sledil je postni čas. V tem času podrobneje pregledamo svoje življenje in ugotovimo, kje smo npr. naredili napake, koga prizadeli, … Na Gospoda se obrnemo z vsem srcem, obogatimo pogovor z njim – molitev. Bog nas v tem času želi blagoslavljati in zbližati s seboj. Sprejmimo Božje usmiljenje, veselimo se njegovih neizmernih milosti. Naj nam bo to najbolj spodbudno obdobje leta. V času posta pa so nas v župniji razveselili še vsaj trije dogodki: pričevanje zakoncev Kmet ob Gregorjevem, praznična

Občasnik SKRINJA izdaja Dekanija Radovljica. Linhartov trg 30, 4240 Radovljica. Izid: 19. 4. 2019. Odgovorni urednik: Andrej Župan, župnik. Urednika: Avgust Mencinger in Bojan Rauh. Sodelavci: Jože Eržen, Marsel Gomboc, s. Barbara Poredoš, Jelka Koselj, Anka Ličof, Joži Peternelj, Janez Resman, in Marija Tišler Serianz. Izvedba: SPECOM d.o.o.. Oblikovanje: Matej Rauh. Trženje oglasnega prostora: 040/202 384. Pošiljanje prispevkov: specom@specom.si.

maša s programom ob materinskem dnevu ter župnijski oratorijski dan. Petra in Boštjan Kmet sta nam v svojem govoru dala jasna sporočila: veselimo se življenja, s sozakoncem sproti rešujmo nastale težave in povabimo Jezusa v družinsko življenje. Otroci in mladi pa so se na praznik Gospodovega oznanjenja pri maši zahvalili Bogu in staršem za vse dobro, s čimer jim iz dneva v dan izkazujejo ljubezen: predvsem pa za življenje.

Božji besedi na tedenskih srečanjih pripravljali na Veliko noč itn. Sestre in sodelavci Marijinega doma pa se že oziramo v prihodnost in vas hkrati vabimo, da se udeležite katerega od pomladanskih in poletnih programov pri nas: duhovne vaje v tišini (26.-30. 4. 2019), počitniški oratorij (2. in 3. 5. 2019), duhovno-počitniški teden za osnovnošolce (23.-28. 6. 2019), duhovne vaje v tišini za odrasle (17.-21. 7. ter 22.-25. 8. 2019), duhovno-počitniški dnevi za družine (6.-10. 8. 2019) … Več najdete na www.hmp.si. Naj Gospod Jezus Kristus s svojim vstajenjem v teh velikonočnih praznikih razžari vaša srca in naj bo zvest vodnik na vaši življenjski poti!

- sestre hčere Marije Pomočnice in sodelavci Marijinega doma

Pogovor z našim novomašnikom Rokom Pogačnikom Otroci so tako prisrčni v svojih nastopih … Po takih dogodkih smo obogateni vsi: tisti, ki program pri pravijo in izpeljejo, ker vanj vložijo veliko truda ter sposobnosti, in pa seveda udeleženci, ki smo deležni novih spoznanj in doživetij. Če pa nam je v postu zmanjkalo časa in energije za bistvene tri stvari, ki so post, molitev in dobra dela, bomo lahko ob Vstalem zdaj v velikonočnem času še vse nadomestili. Lepo stkan odnos z Bogom nam zmore spreminjati srce in um v vsakem času … Želim, da bi prejeli obilo velikonočnega veselja in ga srčno delili s svojimi bližnjimi in z vsemi, s katerimi se bodo naše življenjske poti preko celega leta križale …!

- Joži Peternelj

RADOVLJICA - Najprej iskrene čestitke za vašo odločitev, da postanete duhovnik! Ker pomeni vaša odločitev blagoslov za celo našo dekanijo, bi vas prosil, da za dekanijski časopis Skrinja odgovorite na nekaj vprašanj. Kdaj ste se dokončno odločili za študij bogoslovja? Odločitev za duhovništvo je rasla skupaj z mano. Pravzaprav se sploh ne spomnim konkretnega trenutka, ko sem pred vstopom v semenišče rekel svoj »Tukaj sem«. Najbrž je bilo takih trenutkov veliko na ravni gimnazijskega vsakdana. Vstop v semenišče sem videl kot naraven korak, čeprav sem se srečaval z dvomi in vprašanji. Ne vem kako globoka je bila ta odločitev. Kar vem je, da sem jo moral precej poglobiti v času oblikovanja v semenišču; največje krize in vprašanja, pa tudi vsa lepa srečanja z ljudmi in Bogom, ki so prečistile mojo odločitev, sem doživljal prav tam. Dokončen odgovor, da sle-

Pod Marijinim plaščem v Marijinem domu na Bledu

dim Božjemu klicu, se je v meni oblikoval na duhovnih vajah v

BLED - Obdobje med Božičem in postnim časom so v Marijinem domu zaznamovali raznovrstni programi in skupine, ki nam jih je pošiljal dobri Bog. V prvi polovici novega koledarskega leta se je pri nas zvrstilo največ otrok in mladih, ki se pripravljajo na prejem zakramentov prvega obhajila in birme. Med njimi je bilo veliko iskalcev globljega smisla življenja in sreče, kot bi pesniško povzel literat Tone Kuntner: »Vsak koplje svoj studenec. Vprašanje je, kako globoko ga skoplje.« Globine svojega srca in odnosa s Stvarnikom v njem pa so iskali tudi odrasli, ki so se pri nas zvrstili v mesecu marcu: misijonsko zavzeti odrasli; zakonske skupine na duhovnem oddihu; dijaki in študenti na svojih duhovnih vajah; osnovnošolci od blizu in daleč, ki so spoznavali delo misijonarja Janeza Meseca na Madagaskarju in se ob njem sami navduševali za tovrstno poslanstvo; odrasli z Bleda in okolice, ki so se ob

Kdo je bil vaš vzornik, ki vas je nagovoril za to odločitev?

poljskih Planowicah maja 2017. Težko bi izbral nekoga. V otroštvu mi je veliko pomagala sprejetost v župnijskem občestvu. Čeprav ne izhajam iz družine, ki bi bila izrazito povezana z župnijo in sem se v radovljiškem prezbiteriju na videz kar nekako »pojavil«, ste me vzeli za svojega in to čutim. Sožupljanom sem za to neizmerno hvaležen. Doma sem se počutil v kuhinji samostana, pri sestrah, ki so gotovo molile zame. Duhovništvo sem kot nekaj posebnega, nadzemskega, doživljal ob župniku Jožetu Drolcu. Veliko časa mi je posvetil pater Andrej Maksimiljan Sotler, ko me je kot mladega ministranta vozil po raznih dogodkih in se z menoj veliko pogovarjal. Vrata župnišča mi je posebej odprl radovljiški župnik Andrej Župan. Posebej mi je pomagalo sodelovanje v oratoriju in mesto, ki sem ga imel med svojimi vrstniki v mladinski skupini. V času šolanja v Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in semenišču pa so mojo odločitev in pot

najbolj zaznamovali dobri in sveti duhovniki.

in pol. To pove marsikaj. Spomnim se, kako me je gospod župnik prijazno peljal v Opole, kako smo šli na palačinke in kako se je avto odpeljal. Šel sem v najbližjo cerkev in v glavi mi je bobnelo eno samo vprašanje: »Kaj mi je bilo pa tega treba?« Še isti večer je nevihta minila. Bogoslovci so me vzeli za svojega in ves čas študija sem užival veliko naklonjenost Verjetno nobena slovenska župnija v zadljudi. Umik v tujino je lahko beg pred samim njih desetletjih našemu narodu ni dala toseboj, jaz pa sem na Poljskem sebe zares liko duhovnikov kot radovljiška. Kako si to srečal. Oddaljenost od doma, ne samoumevrazlagate? Je nekaj »v zraku«? nost odnosov, popolnoma novo okolje - to je Tega vprašanja sem res vesel, saj se o tem samo nekaj dejavnikov, ki so pomagali, da je fenomenu večkrat sprašujem. Prav jasnega bil zame čas izmenjave poglobitev življenja. odgovora nimam. Poklic je vedno skrivnost Obenem sem dobro spoznal cerkev na Poljin milost. Tudi ko razmišljam o svoji poti se k Rok Pogačnik skem, njihov narod, kulturo in duhovnost, se natemu vselej vrnem. Ne vem. Nekaj je gotovo v učil jezika in predvsem preživel veliko časa z ljudmi. Nekateri zraku in slutim, da je to lepota. Kjer je lepota, se lahko odprejo so postali moji dobri prijatelji. globlja vprašanja, tam človek odkriva, da je nekaj več in da je Če bi izbirali župnijo, kakšno bi izbrali: mestno, vaško...? nekam poklican. Radovljica je res lepa. Vsa ta naša kultura, Ves čas me je navdihoval tudi genialni lik zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je z velikim spoštovanjem do sodobnega človeka in ljubeznijo do Resnice, v tem zmedenem svetu, ki sem ga odkrival, stal kot svetilnik – oddajajoč ne svojo luč, ampak Kristusovo.

glasba, zgodovinska dediščina, naš dragi stari trg, pa lepota bogoslužja, ki je v naši župniji gotovo vrednota ... vse to je ena lepota in vse to odpira za več in globlje. Kakšen zanimiv dogodek iz vaših ministrantskih let? Ministriranje sem jemal zelo resno, tako da se posebej zabavnih trenutkov ne spomnim. Ministrirati sem začel v tretjem razredu osnovne šole na neko deževno sredo. Ko sem prišel iz šole, se je na televiziji vrtela južnoameriška nadaljevanka, v kateri so ubili mladega duhovnika. Ne vem, kaj mi je bilo: poklical sem mamo in jo prosil za dovoljenje, potem pa župnika in mu povedal, da pridem ministrirat. Bog očitno lahko dela tudi preko nadaljevank. Od takrat sem bil neustavljiv. Posebej lepe spomine imam na nedeljska jutra, ko sem prišel še preden se je odklenila cerkev in sem skupaj s sestro Danijelo lahko pri pravljal mašne plašče. Nikoli ne bom pozabil, s kakšno skrbjo in spoštovanjem jih je zlagala. Nasploh so bile te naše sestre zlate. V obednici so imele na mali črni tablici še dolgo po njeni smrti zapisano »Naša ljuba Danijela...«. Kar precejšen del vašega študija ste opravili na Poljskem. Zakaj ste se odločili prav za Poljsko? Res je, v šlezijskem mestu Opole sem preživel kar dve leti in pol. V tretjem letniku semenišča sem začutil, da bi bilo koristno, če za nekaj časa zamenjam okolje. Predstojniki so bili odprti in predstavili so nekaj možnosti. Poljske med temi ni bilo. Ker me nobena od ponujenih ni preveč pritegnila, sem se spomnil na semenišče v Opolu, kjer sem bil na začetku študija na neki teološki konferenci. Malo na slepo sem predlagal Opole, sprejeli so, fakulteti sta vzpostavili stik in tako sem naredil eno najboljših odločitev v svojem življenju... Kako ste doživljali svoja »poljska« leta? Poljsko obdobje je bilo zame res nekaj posebnega. Načrtovano je bilo, da grem na Poljsko za eno leto. Ostal sem dve leti

Pomagal sem v zelo različnih župnijah: lani sem bil v mestnih Domžalah, v Mengšu, v Dobu in Moravčah. Letos sem v Dobrepoljski dolini. Vsako okolje ima svoje prednosti in svoje zahteve. Zame je velika tolažba, da povsod odkrijem ljudi, ki imajo radi Boga, duhovnike in Cerkev ter so pripravljeni sodelovati in živeti iz vere. Druga tolažba je, da si župnije ne izbiram sam. Ob začetku duhovniške poti vas spremljajo besede »Vsi moji studenci so v Tebi«. Zakaj prav to geslo? Voda me od nekdaj privlači. Skrivnostna je in živa, je življenje in smrt. Besedilo prihaja iz Psalma 87 in najbolj opiše vse, kar do sedaj vem o duhovništvu, veri in življenju: v Bogu so vsi moji izviri. Svojega bistva nimam v sebi, duhovništvo ni od mene, vera je v stalnem zajemanju: vse, kar imam prihaja od Boga. Rad bi bolje zajemal. Želim si, da bi preko mojega življenja in duhovniškega dela ljudje odkrivali bogastvo Kristusove žive vode. Hvala za ta pogovor in globoke misli. Želimo vam obilo božjega blagoslova! Kot so v zgodovini naši duhovniki ohranjali naš narod, se sedaj vi podajate na njihovo pot, seveda v drugačnih, verjetno še težjih okoliščinah, a z istim ciljem, da naš narod ostane veren in preživi v tem zmedenem času. Naš narod sedaj najbolj potrebuje ljudi, ki mu bodo kazali pot v poglobljeno duhovno življenje, v ponovno vrednotenje družine, v družbo z več poštenja in zadovoljstva. Radovljičani smo ponosni na vas in vas bomo spremljali na vaši duhovniški poti z molitvijo!

- Avgust Mencinger Nova maša Roka Pogačnika bo v nedeljo, 30. junija, ob 14.00 v župnijske cerkvi sv. Petra v Radovljici.

Okrasimo dom in vrt za veliko noč z ukrivljeno lesko

Okrasimo dom in vrt za veliko noč- največji krščanski praznik, kajti Kristus je vstal in zares živi! Na to nas spomni narava, ko se prebudi. Ni lepšega, kot se sprehoditi v naravi in ji prisluhniti. Na prehodu zime v pomlad najprej opazimo prve cvetove navadne leske (Corylus avellana), naše zelo razširjene grmovnice. Mačice dozorijo poleti v lešnike. Prisluhnemo tudi prvemu oglašanju ptic. Nekateri ljudje tega sploh ne opazijo in ne slišijo ali žal ne morejo slišati zaradi bolezni, starosti. Zavedati bi se morali te božje milosti, ki nam je podarjena. Doma si prizadevamo ujeti del te čudovite narave in polepšati praznike velike noči. Namesto navadne leske lahko kupimo gojene vrste lesk s prečudovitimi zgodaj cvetočimi rumenimi mačicami in ukrivljenimi vejami, ki kar kličejo, da nanje obesimo pirhe. Grm je visok od 2-4 m in ima rad polsenco. Cepljen grm je lahko nižji in uspeva v cvetličnih loncih. Rumene mačice se razvijejo že v februarju in včasih jih pokrije tudi sneg, če so na prostem. Meni je cepljeno ukrivljeno lesko že pred 20 leti podarila gospa iz Švice. Pri njih je navada, da lesko v loncu postavijo pred hišo za okras in za obešanje pirhov. Ta leska ima tudi zanimivo nemško ime, ki je sestavljeno iz štirih besed »Korkzieherhaselnuss«. kar pomeni svedrast izvijač za zamaš ke iz plutovine in lešnik. Ukrivljene veje tudi režemo in posušimo za šopke. Ko leska pomladi ozeleni ima povešene in zmečkane zelene liste, kot bi bili bolni. To nekaterim ni všeč in lesko zavržejo. Tudi vrtnarji jih redko prodajajo. Za okras na vrtu je zelo lepa tudi rdeča leska z bleščeče rdečimi listi preko celega leta in kasneje še z rdečimi lešniki. Imenuje se Corylus maxima atropurpurea. Za tiste, ki pa sadijo gojeno lesko zaradi plodov-lešnikov naj povem zanimivost iz Gorij pri Bledu. Neka družina je namesto ribeza nasadila vrt z lešniki, a lešnikov ni dočakala, ker so jih obrali ptiči, ki imajo zelo močan kljun, lešnikarji. Meni so bile veje ukrivljene leske tudi lep motiv in navdih za risanje voščilnic. Prilagam risbo narisano na papir z akrilnimi barvami v originalni velikosti 30x40 cm (slika desno). Tudi pirhi na

njej so narisani in so v stilu slovenskega narodnega ornamenta. Izdana pa je bila tudi velikonočna razglednica s fotografijo moje leske v lončku, na njej pa izpihani beli pirhi z narisanimi ptiči pevci in šopkom črnega teloha. Fotografija je delo mojstrskega fotografa Janeza Pukšiča, ki je leskovo vejo še poudaril s čarobno svetlobo v ozadju. Razglednico je izdala založba Sidarta (slika levo). Šopek črnega teloha na sliki je od doma vzgojenega teloha. Srce bi se mi trgalo, če bi tak šopek nabrala tam v Rebru nad Breznico ali pod cerkvico sv: Lovrenca, kjer teloh zacveti zgodaj pomladi ali celo za Božič. Včasih pa vidimo bele cvetove prav izpod snega. Sorodniki iz Koroške so mi povedali, da na drugi strani Karavank, teloha več ni, ker so ga iztrebili. Zato: cvetje v naravi občudujmo, fotografirajmo, glejmo z očmi in ga ne trgajmo ali celo ruvamo s koreniko. Gojeno ukrivljeno lesko pa ne smemo zamenjati z vrbo (Salix), ki ima manj ukrivljene veje, a je zelo rastoča in visoka. V vrtu se razbohoti na vse strani, tudi če jo močno porežemo. Posrka vodo sosednjim rastlinam. Uporabne so le veje za pomladanske šopke.

- Jelka Koselj

Kratka zgodovina karitas v Sloveniji

Skrb za človekovo dostojanstvo K

PREDSTAVLJAMO

aritas je dobrodelna ustanova rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem. Temeljno poslanstvo Karitas je v duhu evangelija nuditi revnim in socialno izključenim potrebno pomoč in podporo, varovati njihovo človekovo dostojanstvo, graditi medgeneracijsko solidarno življenjsko okolje in biti blizu vsem ljudem v stiski.

Začetki delovanja karitas v Sloveniji segajo v leto 1990, ko se je s političnimi spremembami omogočilo Cerkvi, da je začela izvajati tudi humanitarno poslanstvo. Tega leta je bila najprej ustanovljena Slovenska karitas. Kasneje istega leta še kot samostojne pravne osebe Škofijska karitas Ljubljana, Nadškofijska karitas Maribor in Škofijska karitas Koper. Leta 2006 oziroma 2007 pa so bile ustanovljene še Škofijska karitas Novo mesto, Škofijska karitas Murska Sobota in Škofijska karitas Celje. Že v začetku 90-ih let so nastale prve župnijske karitas z namenom pomagati ljudem v stiski tam, kjer živijo. Dodatna spodbuda za nastajanje župnijskih karitas je bila tudi vojna na tleh nekdanje Jugoslavije in s tem povezan prihod številnih beguncev. V letu 2018 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas delovala krovna organizacija Slovenska karitas, šest škofijskih karitas, 464 župnijskih in območnih karitas ter dva zavoda, ki izvajata socialno varstvene programe na področju pomoči ženskam v stiski in pomoči odvisnikom.

Dobrodelnost in programi v letu 2018 Slovenska karitas je lani, med drugim, razdelila več kot 3.300 ton hrane, pomoč je nudila več kot 158.000 ljudem, med njimi je bilo približno 46.000 starejših, 28.000 otrok, skoraj 97.000 ljudi pa je prejemalo materialno pomoč predvsem v hrani, higienskih pripomočkih in pri plačilu položnic. Te številke so pomembne za utrjevanje položaja Karitas kot dobrodelne organizacije. Vendar pa je z vidika uresničevanja poslanstva bolj pomembno kako delamo. Znotraj Karitas poudarjamo, da morajo sodelavci Karitas ob nudenju pomoči v hrani, oblačilih ali pa s poslušanjem, dobro besedo ali strokovnim nasvetom, biti do vsakogar vedno spoštljivi. sočutni. Delaj drugemu, kar želiš, da bi zgodilo tebi, piše v Svetem pismu, enako tudi učijo druge svetovne religije.

Poleg splošne dobrodelnosti pa v Karitas razvijamo številne programe, s katerimi se odzivamo na potrebe v državi in mednarodni skupnosti. Zelo poznani so programi za pomoč odvisnikom, materinski domovi, ljudske kuhinje in centri za brezdomce. Zadnjih nekaj let je Karitas razvila programe za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, za pomoč beguncem in migrantom. Naša pomoč pa doseže tudi ljudi na Balkanu, v Afriki in na drugih kriznih območjih, kjer preko misijonarjev in lokalnih Karitas pomagamo predvsem na področju zdravstva in šolstva. Naslednje pomembno poslanstvo Karitas je preventiva, ozaveščanje, zagovorništvo. Lani smo samo na Slovenski karitas izvedli v sodelovanju z drugimi institucijami vrsto različnih preventivnih in dobrodelnih akcij. Med preventivnimi je najbolj prepoznavna postna spodbuda 40 dni brez alkohola, letos je ambasador znani televizijski voditelj in komentator Igor E. Bergant. Med dobrodelnimi pa velja posebej omeniti redne akcije: Ne pozabimo v okviru katere zbiramo pomoč za ljudi v stiski v sosednjih državah, Pomagajmo preživeti in živeti za pomoč najbolj ogroženim v Sloveniji, Otroci nas potrebujejo, Manjša sveča za sočloveka sreča, Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja ZAupanje in najbolj prepoznavna Klic dobrote, na kateri se je lani zbralo več kot 432.000 EUR. Spregledati tudi ne smemo donacij iz naslova dohodnin, kjer Karitas daruje zelo veliko ljudi in pa zbiranje artiklov v poslovalnicah Hofer. Lani smo zbrali več kot 54 ton osnovnih živil in higienskih pripomočkov.

Prostovoljci v Karitas Moč in bogastvo Karitas so prostovoljci. V mreži Karitas je v letu 2018 delovalo preko 11.200 rednih in občasnih prostovoljcev, ki so skupaj opravili 577.000 ur prostovoljnega dela. Njihovo število je v zadnjih letih stabilno, nekateri se poslavljajo in prihajajo novi Po podatkih iz raziskave izpred nekaj let, redni prostovoljci tedensko prostovoljnemu delu namenjajo povprečno nekaj več kot 3 ure, ostali pa pomagajo ob večjih potrebah in dogodkih.

Vključevanje mladih prostovoljcev

Mladi so vključeni v mrežo Karitas predvsem v različnih projektih / programih, večinoma gre za letovanja, učno pomoč in delo v centrih ter središčih za mlade. Kot primer dobre prakse izpostavljamo program Počitnice Biserov, letovanja za socialno ogrožene otroke in mladostnike, ki potekajo v Portorožu. Pri izvedbi programa pomagajo mladi animatorji. Lani jih je bilo več kot 110. Število mladih prostovoljcev v Karitas se povečuje. V

Karitas v naslednjih desetih letih Razmere v Sloveniji in v svetu se v zadnjih letih močno spreminjajo. Mediji govorijo o gospodarski rasti, pa vendar na Karitas prihaja še vedno zelo veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani in oblačilih, nasvet ali vključitev v katerega izmed programov. Povečuje se stopnja revščine med starejšimi, pomoč pa potrebujejo tudi velike družine in gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki. V naslednjih letih bomo zato morali v Karitas iskati odgovore na vrsto vprašanj, med katerimi velja izpostaviti vsaj tri. Povprečna starost prostovoljcev je visoka. Kako nuditi podporo starejšim, da bodo vztrajali v prostovoljstvu, kje in kako pridobivati mlade (povezovanje s katoliškimi skavtinjami in skavti, katoliškimi gimnazijami, ipd). Naslednji izziv predstavlja ohranjanje splošne dobrodelnosti in razvijanje novih programov. Kot odgo-

let ê W êê

: êê

dostojanstva

vor na spremenjene razmere v družbi bomo na Karitas morali razvijati tudi medgeneracijske centre, hospic in pomoč umirajočim, post-rehabilitacijske (zaposlitvene, socialne, ipd) programe za odvisnike od trdih drog in novih oblik odvisnosti (npr. odvisnost od interneta ali mobitela), programe za begunce in migrante, itd. Tretji večji izziv je spodbujanje razvoja župnijskih Karitas, ki so temelj delovanja Karitas. Kako ohranjati prostovoljstvo v župnijah, kako upoštevati vse standarde in predpise (na primer pri razdeljevanju sveže hrane), kako se odzivati na prenovo cerkvenih struktur (na primer združevanje župnij), kako zagotavljati medškofijsko / medžupnijsko solidarnost in zaupanje na področju dobrodelnosti, so samo nekatera vprašanja, na katere bo tudi treba odgovoriti.

- Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas

Slovenska karitas deluje tudi mednarodno Slovenska karitas deluje mednarodno na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči predvsem v državah podsaharske Afrike in Zahodnega Balkana. Projekte izvaja v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in z lokalnimi Karitas, ki so prisotni na terenu ter dobro poznajo lokalne razmere in potrebe prebivalstva. V Afriki preko akciji Za srce Afrike in ob sofinanciranju posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča gradi šole, zdravstvene centre, porodnišnice in vodnjake ter pomaga s hrano podhranjenim otrokom in šolarjem, staršem uči o izboljšani kmetijskih praksah ipd. Na območju Balkana (Makedonija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija) preko dobrodelne akcije Ne pozabimo pomaga ljudem s paketi hrano in drugimi potrebščinami, podpira socialne programe ter ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve izvaja projekte za varovanje okolja, medkulturnega dialoga in opolnomočenja žensk. Preko programa Z delom do dostojnega življenja in mesečnih darovalcev iz Slovenije pa omogoča delo in zaslužek preko 300 revnim staršem iz Afrike, 17 iz Albanije in 14 iz Šrilanke, ki s tem lažje in dostojneje preživijo svoje družine.

PREDSTAVLJAMO

letu 2017 je bilo približno 1.500 naši prostovoljcev je mlajših od 18 let, približno 1.000 jih je v starosti od 18 do 30 let. Veseli smo, da prostovoljstvo živi in se razvija tudi med mladimi, seveda ob tem zahvala številnim mentorjem v osnovnih šolah in župnijah, ki krepijo čut mladih za solidarnost.

- Jana Lampe

Vstopnice so na voljo na Škofijskih karitas in v Celju v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe. Info: 01/300 59 60 www.karitas.si

Zahvaljujemo se Mestni občini Celje.

Karitas v radovljiški dekaniji

PREDSTAVLJAMO

ŽUPNIJSKA KARITAS BLED

Skupnost kristjanov je dejavna in živa, če jo povezuje odprtost in dobrohotnost, medsebojna povezanost v bratstvu in dobrota, ki izvira iz Jezusovega veselega oznanila in njegovega darovanja. Na Bledu so Karitas v okviru župnije organizirali leta 1992 takratni župnik Jošt Martelanc in Polona Cerkovnik s somišljeniki. Začetki so bili povezani s pomočjo hrvaškim beguncem, s katerimi so se stkale prijateljske vezi. Karitas razdeljuje hrano starejšim z nizkimi dohodki, brezposelnim, številčnejšim družinam, družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami in družinam ter posameznikom z nizkimi dohodki, Župnijska Karitas je zbirala in imela skladišče za obleko, ki pa ga zdaj zaradi manjših potreb nima več. Prostovoljci obiskujejo organizirano ostarele in bolne iz župnije Bled v bližnjih domovih za ostarele. Starejši so veseli tudi obiska na njihovih domovih ob okroglih obletnicah. Vsako leto v začetku poletja je maša za bolne in ostarele z možnostjo prejema zakramenta bolniškega maziljenja. Zdaj sodeluje v župnijski Karitas pet rednih prostovoljcev in deset občasnih. Sredstva pridobivamo s prispevki sodelavk in sodelavcev ter drugih darovalcev, z darovi od izdelanih adventnih venčkov, voščilnic, pripravljenih paketkov kadila in oglja ter sveč. Preko prijave na razpis nam sredstva namenja tudi Občina Bled. Z denarnimi sredstvi pomaga Karitas ob nesrečah in občasno s plačili položnic. Večkrat se za pomoč obrnemo tudi naprej na Škofijsko Karitas Ljubljana. Sem spada še pomoč za nakup šolskih potrebščin in za cenejše počitnice za otroke, za kar je bilo v zadnjih letih manj interesa. Imamo prosilce za pomoč in več takšnih, ki so v večjih stiskah in potrebah, vendar se sami nočejo izpostavljati in jim pomagamo po zaslugi njihovih bližnjih ali prostovoljcev, ki pripoznajo njihovo stisko. Karitas ne obsega le materialne pomoči, temveč tudi svetovanje in duhovno podporo, ob kateri duhovno rastemo mi, ki pomoč nudimo in tisti, ki jo prejemajo. Pomembna so skupna srečanja, izobraževanja, molitev, podpora Škofijske Karitas, na katero se lahko vedno obrnemo, in podpora gospoda župnika Hvala vsem, ki nas podpirate, vsem dobrotnikom in seveda sodelavkam in sodelavcem Karitas za vaše delovanje. Kontakt - Prostori Karitas v župnišču, Slovenski trg 1, Bled, vsako prvo sredo v mesecu, poleti 18-19, pozimi 17-18; Tel. 041-390-379.

- Franci Razingar

ŽUPNIJSKA KARITAS BOHINJSKA BISTRICA

Župnijska Karitas Bohinjska Bistrica je začela delovati v letu 1992 pod okriljem Škofijske Karitas. Začeli smo z zbiranjem pomoči za begunce, ki so prihajali iz Bosne in Hrvaške. Kot samostojen poslovni subjekt smo se registrirali leta 2009. Naš predsednik je župnik Janez Kapistran Burja, tajnik pa Milka

Smukavec. V ŽK je delovalo 10 do 15 članic. V preteklem letu sta se pridružila dva mlajša člana tako da nas je trenutno 15. Prostor imamo v župnišču, uradne ure pa 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 17. do 18. ure, telefon 041 658 025 (Milka). Pripravljamo vsakoletna srečanja starejših, bolnikov in invalidov, za otroke pa obdaritev ob godu našega farnega zavetnika sv. Miklavža. Obiskujemo naše občane v domovih za starejše in tudi na domu, zlasti tiste, ki so sami. Z birmanci smo lani naredili butarice, ki smo jih podarili starejšim. Na oratoriju smo otrokom predstavili delo v ŽK. Vključeni smo tudi v drugo delo v župniji: čiščenje župnijskih prostorov in cerkve, skrbimo za oltarne prte in cvetje, smo bralke beril … V letih 2008 do 2016 smo razdelili kar nekaj ton EU hrane ljudem v celotni občini Bohinj (tudi v župnijah Srednja vas in Koprivnik). Ko službe niso bile več tako negotove, smo s tem prenehali . Občasno pomagamo potrebnim s plačilom položnic s sredstvi, ki jih zberemo v nabiralniku v cerkvi in z nabirko ob Tednu Karitas. Kontakt: ŽUPNIJSKA KARITAS BOHINJSKA BISTRICA, Ajdovska cesta 24, 4264 BOHINJSKA BISTRICA

- Milka Smukavec

ŽUPNIJSKA KARITAS BREZNICA ŽK Breznica je pričela s svojim delom novembra 1990. Prioritete našega delovanja so že od vsega začetka enake in sicer: skrb za družine in posameznike v stiski, za družine z več otroki, invalidi ali hudo bolnimi člani, za starejše župljane, pa tudi osebna izobraževanja in usposabljanja prostovoljk in prostovoljcev. Trenutno v naši ŽK redno deluje deset prostovoljk, pri težjih delih pomagajo štirje občasni prostovoljci, pri družabnih srečanjih pa skupina skavtinj in skavtov. Redne sestanke imamo vsak prvi torek v mesecu, po potrebi pa se ožji odbor štirih prostovoljk dodatno sestane. Družinam in posamez nikom v stiski skušamo pomagati najprej s pogovorom, nato s konkret no materialno pomočjo (predvsem s hrano, delno s plačilom položnic, tudi kurjave) ali z napotitvijo na druge inštitucije, kjer lahko prejmejo ustrezno strokovno pomoč. Neizmerno smo hvaležni dobrotnikom - župljanom, ki z rednimi mesečnimi Naš župnik g. Marjan Lampret in del ekipe prostovoljk ŽK Breznica pred prispevki podpirajo naše oltarjem cerkve na Kureščku.

- Sonja Mance

ŽUPNIJSKA KARITAS DOVJE V Župnijski Karitas Dovje sodelujemo, saj je smisel življenja v tem, da skušamo delati dobro. Hvaležni smo za vse kristjane, ki s svojo ljubeznijo spreminjajo svet, ki v svojem okolju delujejo miroljubno in veselo, ki v svojih težavah ne obupavajo, ampak vzpodbujajo še druge k spoznavanju resnične ljubezni. V današnjem času je pomembno, da si vzamemo čas za posameznika. Trudimo se, da pomagamo vsakemu sokrajanu, ki potrebuje pomoč, ne glede na njegovo osebno, statusno, nacionalno, versko pripadnost. Predvsem želimo pomagati ljudem v naši bližini, ki so v stiski. Marsikateremu posamezniku pomagamo s plačilom položnic ali drugače. Ob Veliki noči in Božiču raznosimo čestitke ostarelim sokrajanom Dovjega, Mojstrane, Zgornje Radovne in Belce, obiščemo jih tudi v obeh bližnjih domovih za ostarele na Jesenicah ter v Kranjski Gori. Za pomoč pri izvedbi se obračamo na različne skupine v kraju, kar nas povezuje. Lanske božične voščilnice so izdelali otroci 5. razreda domače šole, pri letošnjih so nam pomagale članice skupine Zdravje. Pri delu nas podpira Občina Kranjska Gora,

sodelujemo

z društvi v kraju, v oporo so nam preda-

vanja in stiki s sodelavci iz drugih skupin Radovljiške dekanije, sodelujemo na razpisih in srečanjih Škofijske in Slovenske Karitas. Všeč nam je bilo romanje na Ponikvo, rade smo sodelovale pri sprejemu škofa Stanislava Zoreta, ki je prišel v faro za sveto birmo in druženju starejših po nedeljski sveti maši pred cerkvijo svetega Klemena v Mojstrani. Naš dolgoletni župnik, zlatomašnik g. Franc Urbanija, nas je počastil z zahvalno sveto mašo ob njegovi 50-letnici službovanja. Po maši smo se zbrali na župnijskem vrtu in se družili ob dobrotah. Veseli smo vsakega prispevka dobrotnikov. Zahvaljujemo se našemu župniku, gospodu Francu Juvanu, ki nas podpira pri delu. Kontakt: ŽUPNIJSKA KARITAS DOVJE, Dovje 105, 4281 Mojstrana

- Kristina Zima in Metka Kern Trček

ŽUPNIJSKA KARITAS GORJE V okviru Župnijske karitas Gorje deluje 16 prostovoljk, ki pomagamo družinam in posameznikom v stiskah v naši župniji z materialno pomočjo, včasih pa tudi z nasveti. V naših Izdelovanje beganc krajih hvala Bogu ni toliko materialnih stisk, je pa veliko stisk v smislu odvisnosti. Na letni ravni z materialno pomočjo, kot plačilom položnic, s hrano, nakupom opreme, kurjave, ozimnice pomagamo preko 10 družinam in 10 posameznikom. Vključujemo jih tudi v poletna letovanja Karitas. Sodelavke se vedno rade priključimo tudi drugim skupnim akcijam Slovenske karitas, kot je akcija 40 dni brez alkohola, Manjša sveča za revnejše sreča, Dohodnina za ljudi v stiski … in tudi na ta način nekaj prispevamo za reševanje stisk v naši župniji. Posebno pozornost namenjamo tudi preko 200 starejšim in osamljenim, ki jih vsako leto obiščemo v predvelikonočnem in predbožičnem času po vaseh na njihovih domovih ter v domu za starejše v Radovljici. Na binkoštno nedeljo pa za njih v župnišču po maši organiziramo družabno srečanje z nastopom mladih ter prigrizki. Preko starejšim, bolnim in osamljenim. Ena izmed udeleženk tega srečanja, je dejala: »Že dolgo se nisem imela tako lepo …« Vsakemu udeležencu srečanja pripnemo na obleko tudi lepe rožice, ki jih izdelajo mladi v okviru delavnic Karitas, ki jih že nekaj let organiziramo. Otroke in mlade vključimo tudi v druge delavnice, ko izdelujemo »begance« za cvetno nedelje in adventne venčke. Včasih pa smo izvedli tudi druge delavnice, kjer smo se z otroci pogovarjati o različnih tematikah, ki pogosto temeljijo na bibličnih zgodbah. Ob tem želimo otroke vzgajati za vrednote, spodbuditi njihovo

PREDSTAVLJAMO

poslanstvo. Velika zahvala gre tudi Občini Žirovnica, ki že vrsto let sofinancira naše programe. Za naše »Sončke« - otroke s posebnimi potrebami - organiziramo dve letni srečanji: ob zaključku šolskega leta gre predvsem za sproščeno druženje s plesom, petjem in domiselnimi igrami, decembra pa je poskrbljeno za srečanje s svetim Miklavžem, ki jih tudi obdaruje. Vsako leto organiziramo tudi družabno srečanje za bolne, invalidne in starejše župljane. Pričnemo s sveto mašo in nadaljujemo v dvorani s pogostitvijo in kratkim kulturnim programom. Že dvanajsto leto smo na daljavo preko programa botrstva povezani tudi s slovenskimi misijonarkami v Afriki, tako da enkrat letno prispevamo določeno vsoto denarja za šolanje dveh otrok v Slovenskem misijonskem centru v Ruandi. Udeležujemo se raznih predavanj in izobraževalnih večerov v organizaciji ŠK Ljubljana ali različnih ŽK v naši dekaniji. Naš župnik, g. Marjan Lampret, vsako leto poskrbi tudi za naše celodnevne duhovne vaje ter za zahvalno romanje v »Tednu Karitas« h Kraljici Miru na Kurešček. Sodelavke in sodelavci ŽK Breznica želimo z Božjo pomočjo še dolgo ostati zvesti delavci v službi tistih, ki nas potrebujejo. V »Molitvi varuhov spomina« je zapisano: »Vsak človek je sveta zgodba.« Verjamemo, da to misel na svoj način nosi v svojem srcu vsak, ki deluje v kateri koli karitativni dejavnosti. Vsem želimo veselo in radostno praznovanje Kristusovega vstajenja.

ustvarjalnost in občutek za solidarnost do soljudi, še posebej njihovih vrstnikov doma in po svetu, ki so v različnih stiskah. Pomemben del delavnic je tudi druženje otrok med seboj, še posebno ob družabnih igrah. Sodelavke Karitas smo pri svojem delu zelo vesele vse podpore in pomembne vloge našega duhovnika, predsednika naše Karitas. Sodelavke se medsebojno bogatimo in povezujemo na naših srečanjih enkrat mesečno, kjer se poleg molitve, pogovorov in načrtov o našem delu, učenja drug od drugega, tudi veliko nasmejemo. Vsaj enkrat letno imamo priložnost za skupne duhovne vaje in romanje, družijo nas tudi izobraževanja in seminarji, ki jih organizira Karitas. Predvsem pa nas bogati in povezuje skupno delo za dobro soljudi.

Martina Šolar: Pri naši Karitas skrbim za oblačila. To delo opravljam z veseljem in rada pomagam ljudem. Vsi, ki potrebujete pomoč, se na nas lahko obrnete vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 16.30 do 17.30. Oblačila sprejemamo in oddajamo vsak torek od 16. do 18. ure. Lahko pa nas tudi kontaktirate na telefonsko številko 064 287 261 ali pa nam pišete na karitas@zupnija-jesenice.si. Naši prostori se nahajajo v Župnijskem domu na Cesti maršala Tita 65.

- Anica Ažman, tajnica Župnijske karitas Gorje

Rateče že od leta 1948 soupravlja župnik iz Kranjske Gore.

ŽUPNIJSKA KARITAS JESENICE

PREDSTAVLJAMO

Župnijska karitas Jesenice je začela s svojim delovanjem leta 1991. Danes je v njej aktivnih 15 prostovoljk in prostovoljcev. Trudimo se, da bi pomagali prav vsem, ki za pomoč zaprosijo in tudi tistim, ki ne zberejo dovolj poguma, da bi se obrnili na nas. Prosilcem pomagamo s prehranskimi paketi, oblačili, nakupom kurjave in plačilom položnic za najnujnejše življenjske stroške. Otrokom iz socialno šibkejših družin pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin. Veliko staršev svojim otrokom ne more privoščiti morja, zato jim radi priskočimo na pomoč. Sodelujemo z domom upokojencev na Jesenicah, kjer pomagamo pri organizaciji svetih maš in obiskujemo ostarele in bolne. Vsako leto za varovance doma pripravimo tradicionalno miklavževanje in obdarovanje s pomarančami za velikonočne praznike. Pri svojem delu vključujemo tudi mlade, ki preživljajo čas z varovanci doma ob igranju družabnih iger in pogovoru. Organiziramo tudi kuharske delavnice in preventivna zdravstvena predavanja. Misli naših prostovoljk o delu Župnijske karitas Jesenice: Anamarija Dijak: Pri Karitas sem že od samega začetka, ko se je pojavila potreba po pomoči predvsem zaradi beguncev. Pri Karitas skrbim za delitev prehrane. Čutim potrebo ljudi, ki so v stiski, in rada pomagam. Silva Kužnik: Naša Karitas je posebna Karitas, ki je pripravljena pomagati vsakemu, ne glede na narodnost ali veroizpoved osebe, ki je prišla po pomoč. Ko vidiš na njihovem obrazu nas meh, srečo v očeh, stisk roke v zahvalo, si pomirjen, srečen in ponosen, čeprav so bile to lahko samo besede, ki so jih pomirile in dale upanje ali dejanja s katerimi jim je bila ponujena pomoč. Marija Nedič: Sodelovanje pri

ŽUPNIJSKA KARITAS KRANJSKA GORA IN RATEČE Župniji Kranjska Gora in Rateče sta pastoralno povezani, saj Tudi Karitas (v nadaljevanju ŽK), ki sicer nosi ime le Kranjske Gore, pokriva oz. povezuje obe župniji. ŽK je v naših župnijah pričela delovati jeseni leta 1990, ko so zgornjo savinjsko dolino prizadele poplave in so se ljudje povezali v zbiranju pomoči zlasti za prebivalce Luč. Naslednje veliko področje dela, zlasti z zbiranjem oblačil in hrane se je odprlo med vojno na Hrvaškem in v BiH, ki je ustvarila številne begunce, ki so zavetje iskali prav v Sloveniji. V drugi polovici devetdesetih let in kasneje je ŽK poskrbela tudi za obdarovanje otrok in starejših ob Miklavžu. V zadnjem obdobju pa se je usmerila tudi k pozornosti do stanovalcev Doma Viharnik, ki je bil v Kranjski Gori odprt v letu 2012. Nekatere prostovoljke redno obiskujejo stanovalce in skrbijo tudi za animacijo v obliki pogovorov in petja. V eni od dveh trgovin Mercatorja v Kranjski Gori je tudi košara, v katero lahko kupci darujejo različna trajna hranila ali druge izdelke, ki ljudem v stiski pridejo še kako prav. Občasno lahko komu pomagamo tudi s plačilom kakšne položnice za osnovne življenjske stroške ali v nenadni stiski. Pri tem dobro sodelujemo tudi z Občino Kranjska Gora in Centrom za socialno delo na Jesenicah. Vsako leto pripravimo tudi srečanje za ostarele, bolne in invalide iz obeh župnij. Veseli nas, da se takrat odzovejo tudi drugi verniki in tako okrepijo skupinico prostovoljcev.

- Janez Šimenc, župnik, Kranjska Gora

ŽUPNIJSAKI KARITAS KOROŠKA BELA Župnijska Karitas Koroška Bela je bila uradno ustanovljena leta 2009 na pobudo Škofijske karitas Ljubljana. V njej deluje 12 prostovolj skupaj z gospodom župnikom Petrom Nastran.

Karitas mi veliko pomeni, tako

Občasno nam po potrebi priskoči na pomoč 4 do 6 zunanjih

duhovno kot osebno. Vedno

sodelavcev, pa tudi kar nekaj mladincev.

sem pripravljena prisluhniti in

Prostor za delovanje imamo v enem od dodatnih prostorov

pomagati ljudem, ki so tega

župnišča na Gorski poti 2. Uradne ure imamo vsako prvo sre-

potrebni. V naši Karitas se po-

do popoldne od 16.00 do 18.00 ure, tajnica Jolanda Komar

čutim kot da smo ena velika

pa je vse dni na voljo na telefonski številki 040 660 956.

družina. Zelo rada sodelujem

- Mateja Kešina

pri potrebnem delu.

Pred Božičnimi in Velikonočnimi prazniki prostovoljke obiščeŽupnijski karitas Jesenice v akciji

mo bolne, invalidne in ostarele krajane po njihovih domovih in

- Jolanda Komar

ŽUPNIJSKA KARITAS KROPA ŽK Kropa deluje 6 let (od maja 2013). Smo manjša skupina prostovoljcev. Naša osnovna naloga je dodeljevanje pomoči v hrani, z ozimnico in higienskimi potrebščinami osebam, ki jo potrebujejo. Pomagamo pri dodeljevanju pomoči za nakup kurjave ter otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Do sedaj smo v naši župniji pomagali 69 osebam. Število se nam spreminja, zaradi priseljevanja ali odseljevanja oseb. Pred božičem in veliko nočjo pripravimo bazar, ter prostovoljne prispevke namenimo za pakete v času sv. Miklavža. Kontakt: vsak zadnji četrtek v mesecu imamo uradne ure med 17.00 in 18.00. Še naprej se bomo trudili, da bomo s svojim delom pomagali osebam, ki nam bodo naše delo poplačali z nasmehom ter sijajem v otroških očeh.

- Toplišek Branko, tajnik ŽK Kropa

ŽUPNIJSKA KARITAS LESCE Župnijska Karitas Lesce je manjša v obsegu delovanja. V njej delujejo štiri prostovoljke. Župnijska Karitas je odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 17. do 18. ure. Pred Božičem in Veliko nočjo pripravimo pakete za najbolj potrebne pomoči v župniji. Sicer pa prostovoljke delijo obleko in občasno tudi evropsko pomoč. Kontaktna telefonska številka pa je 04/5318500.

- Gregor Šturm, župnik, Lesce

ŽUPNIJSKA KARITAS RADOVLJICA Župnijska Karitas Radovljica je humanitarna organizacija, ki deluje v okviru Škofijske Karitas Ljubljana. Vse od svoje ustanovitve leta 1991 skrbi za pomoč bližnjim v stiski, domačim ali tujim, ki jih je ekonomska stiska ali vojna kot begunce ali migrante pripeljala v naše kraje. V Cerkvi oziroma župniji, ki je občestvo verujočih, tudi preko sodelovanja v Karitas prostovoljci z dejanji pomoči bližnjim aktivno živimo svojo vero. Vse naše dejavnosti so namenjene pomoči ljudem v stiski. Tako tistim, ki so materialno ogroženi, kakor tudi tistim, z osebno stisko, posameznikom in družinam. Družine: V stiski niso le družine z večjim številom otrok, pač pa tudi družine z dvema ali celo enim otrokom, samohranilci in ločene družine. Finančno jim pomagamo pri plačilu gospodinjskih položnic (elektrika, voda, stanarina) ter plačilom zdravstvenega zavarovanja. Materialno pomoč nudimo v obliki zbranih oblačil in obutve, razdeljevanjem hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije ter nakupom energentov za ogrevanje bivalnih prostorov. Otroci: Kot ostale župnijske Karitas tudi pri nas skrbimo za realizacijo akcij Škofijske Karitas Ljubljana z omogočanjem otrokom in družinam brezplačno letovanje na morju, nakupom šolskih potrebščin, omogočimo jim udeležbo na taborih in šoli v naravi. Socialno ogroženim otrokom omogočamo brezplačno učno pomoč in sodelujemo pri podpori izvedbe oratorijev. Ostareli, bolni, invalidi: Ta skupina občanov je deležna posebne pozornosti. Zaradi svoje socialne stiske so ti ljudje zmeraj bolj na robu družbe, socialno izključeni, osamljeni in zapuščeni. Karitas po svojih močeh z obiski invalidov in osamljenih starostnikov na domu ali v domu upokojencev skrbi za njihovo ponovno integracijo v župnijsko skupnost. Z organizacijo izletov, romanj in predvsem z rednimi mesečnimi srečanji ob čaju z izbiro tem in strokovnih predavateljev skrbimo da se čutijo sprejete pri nas in pridobijo informacije, ki jim omogočajo čim bolj kvalitetno sobivanje v jeseni svojega življenja. Karitas vsako leto organizira Miklavžev sejem, kjer tudi drugim humanitarnim organizacijam iz naših krajev omogočimo svojo predstavitev, izkupiček od prodaje izdelkov pa namenimo socialno ogroženim družinam. Vsem, ki se najdejo v duševni ali ekonomski stiski enkrat tedensko nudimo individualno svetovanje in pomoč pri reševanju stiski in težav v prostorih župnišča (ob določenih uradnih urah). Skupaj smo v letu 2018 na različne načine pomagali 512 posameznikom iz Radovljice in okolice. Kontakt - Župnijska Karitas Radovljica, Linhartov trg 30, 4240 Radovljica, tel. št. 04 5374700, uradne ure: skladišče hrane in oblačil, prvi in tretji četrtek v mesecu od 16. do 18. ure; individualno svetovanje po dogovoru na tel. št. 041 910 049. Srečanja ob čaju, vsaka tretja sreda v mesecu (razen julij in avgust) od 9.30 ure v Proštijskem hramu župnišča v Radovljici.

PREDSTAVLJAMO

tudi v domovih za ostarele in jim s skromnimi darili polepšamo praznike. Za njih v septembru pripravimo v naši cerkvi popoldansko sveto mašo z maziljenjem, po maši pa prijetno druženje pred cerkvijo. Za otroke v decembru pripravimo skupaj s Farnim kulturnim društvom Miklavževanje v njihovih prostorih, poskrbimo za primerna darila in obiska svetega Miklavža. Nekajkrat na leto razdeljujemo hrano, ki nam jo dostavijo iz skladišča ŠK Ljubljana, trenutno 53 družinam in posameznikom s skupno 137 člani. Pred leti je bilo teh prejemnikov hrane občutno več. Zadnja leta pa je poleg razdeljevanja hrane potrebno pomagati vedno večjemu številu naših prosilcev s plačevanjem položnic za osnovne stanovanjske stroške. Za to plačevanje in za delovanje ŽK nasploh pa potrbujemo kar veliko denarnih sredstev. Le-te nam zagotavlja dotacija Občine Jesenice, prispevek od tombole, ki jo pripravi Farno kulturno društvo, in seveda prispevki naših faranov. Prijavljamo se tudi na akcije, ki jih organizira ŠK Ljubljana: boni za šolske potrebščine, letovanje družin in otrok, nakup kuriva v akciji Družina in nabava sveč pred praznikom Vseh svetih. Prav tako se radi udeležujemo predavanj in posvetov, ki jih za prostovoljce Karitasa pripravi ŠK Ljubljana in tudi Župnijska karitas Radovljica. Že sama misel, da lahko pomagaš in s svojim delom razveseliš marsikoga, je vodilo nas prostovoljk, zato se bomo še naprej prizadevale za dobrobit vseh pomoči potrebnim.

- Srečko Brumen, Tajnik ŽK Radovljica

ZA DUŠO

Teta Kati

Prvič sem jo srečal, ko so bili živi še vsi trije. Starejša sestra Marija, brat Francek in mlajša Kati. A že vsi trije v starosti, živeli so v podstrešnem stanovanju rodne hiše v Kurji vasi, skrbeli še sami zase. Mici je kuhala in Kati pospravljala, Francek pa je bil najbolj plaho bitje, kar sem jih v življenju srečal. Ponavadi se je s kanarčkom v kletki umaknil v svojo sobo, a tudi če sta ostala v kuhinji, kjer jim je sicer teklo življenje na stara leta, se zlepa ni vtaknil v pogovor, komaj da je ponosno pohvalil ptička, če sta ga sestri omenili. K Micki so me poklicali v dežurstvu. Tisto zimo je bilo precej gripe in očitno jo je nekje pobrala. Po nekaj dneh bolečega hrbta in vročine je šlo že na bolje in je vstala, da bi skuhala kosilo. Kati namreč kuha ni vedno uspela, to je potrdil celo plahi, negovoreči Francek. Vendar je bilo očitno prezgodaj, prehladila je gripo in ko sem jo videl prvič, ni dobro izgledalo. Z visoko vročino, plavih ustnic, v ustih brez sline je valjala suh jezik, koža na rokah je visela z nje. Tlak nizek, levo nad pljuči ji je hrstelo do srede hrbta. Včasih je pokašljala, izpljuniti ni mogla. Začuda pa se je še uspela resno upreti, ko sem ji predlagal, da jo s to pljučnico pošljem v bolnico. Tam bo dobila infuzije in antibiotik v žilo, laže bi poskrbeli zanjo, saj bo kmalu nazaj. Pa jih nisem prepričal! Kati se je zaklela, da ji bo skuhala vseh mogočih čajev in jo bodrila, da jih bo tudi spila, in kakšno krepko župico tudi, Francek je v podporo starejši sestri, glavni v hiši, pobral kletko in s ptičkom sta odromala v sobo. Kaj sem hotel. Ker je vse prepričevanje naletelo na gluha ušesa, sem ji predpisal antibiotik in z malce slabo vestjo zapustil hišo. Čez dan, dva sem jo po službi stopil pogledat. Tako, kot vsaj prva leta nisem upal, če sem v dežurstvu obiskal otroka, da bi ga kar pustil brez kontrole. Pravzaprav sem se še najbolj bal otrok. Otrok in trebuhov – pri teh nikoli ne veš, kam bo šlo. A Mici se je kar dobro držala – očitno ji je uspelo tudi popiti nekaj čaja, kljub vročini in kašlju je izgledala malo bolj sveža, odleglo mi je. Ko sem jo obiskal tretjič, je bila že na nogah oziroma na stolu sredi kuhinje in je nadzirala Kati, ki se je borila s kuhalnicami, da kosilo ne bo čisto mimo. Francek in kanarček sta na prizadevanja okrog štedilnika gledala nekoliko skeptično z divana v kotu. Ptiček je pel, Francek pa molčal ... Tako nekako sem jih spoznal in smo postali prijatelji. Kadar v dežurni ni bilo zadreg, še raje pa po službi, sem včasih zavil k njim. Mici je spet gospodinjila, Kati pospravljala in Francek se je menil s kanarčkom, a tudi pogovoru v kuhinji je prisluhnil. Bilo je prijetno, pomirjujoče prijetno. Nič o boleznih ali zdravilih, o zdravju le toliko, da še gre in ko bi le Bog dal, da bi bilo še naprej tako – menda sem takrat prvič občutil, kako malo na vse to lahko vpliva še tako uspešen in dober zdravnik, ki prihiti k bolniku, zapiše zdravila in oddirja k naslednjemu. Sem mislil, da so res brez bolezni – a včasih sem le opazil, da se starajo in vsega ne zmorejo več, sem in tje je bila na kakšni sliki ob prahu tudi pajčevina, lužica v dnu sveže pobrisanih, strmih lesenih stopnic. Ponosno in sijoči od sreče so povedali, da jih poleti pride obiskat Mickina hči Marjanca, edina potomka, slikarka v Pa-

rizu. Spoznal sem tudi njo, za zdravljenje mamine pljučnice mi je prinesla kraljevsko darilo, sliko plesa. Ko bi ne bili že prijatelji, bi je najbrž ne upal sprejeti. In bi mi bilo zato hudo, res hudo. Po nekaj letih sem dobil specializacijo v bolnišnici, na internem oddelku. Bolj poredko sem še zašel v Kurjo vas – doma delo, v službi učenje in delo, dežurstvo v bolnici, pa trije otroci, dar božji, ki je obležal bolj na ženinih ramenih kot mojih, in imel sem občutek, da ni časa. Tudi za čas tistikrat še nisem vedel, da je le dar božji in da nisem jaz njegov gospodar. Tako niti ne vem, kdaj in kako je umrla Micka, kdaj sta se poslovila Francek in njegov kanarček. Ali pa je bil štiglic, Bog jima nakloni svoj večni mir in pokoj! In kje počivata na širni dobravški njivi božji. Enkrat smo Kati obiskali z otroki, že šolarji. Nekje po Dolini smo se potepali na sončno nedeljo in po poti domov smo zavili še k njej. Sedela je v kuhinji za pogrnjeno mizo, obedovala piščančje bedro, krompir in solato. Jedilni pribor v polni postavi, lep kozarec z nekaj vina, servet, krožnik nedeljski, le malo oškraban na robu. Nasproti sebe pa je na mizi imela televizor, spremljala je košarkarsko tekmo. Odtlej so jo naši otroci občudovali kot frajerico, ki jé pohane piške in gleda po televiziji NBA. Sama pa je potožila, kako težko zdaj pobriše po tleh. Marjanca tudi ne pride več iz Pariza, postarala se je in pot ji je predolga. Ob odhodu mi je kot vedno poklonila steklenico penine – gosposka navada, ki jo je prinesla iz prestolnice, kjer je do penzije služila kot sobarica v hotelu Union. Izgleda, da jo je imela v hiši ves čas – če morda le pride kdo na obisk ... Potem sem jo, drobno in še drobnejšo, srečal na našem oddelku, od kapi zadeto. Ni se toliko popravila, kot bi želeli, ona in mi. Ni shodila, po mesecu dni je šla v dom. Tam sem jo obiskal še dvakrat ali trikrat. Ležala je v snažni postelji, med dvema sosedama – eno stokajočo in eno tiho, zazrto navzgor in desno, v večnost. S svežo rjuho pokrita do brade, še drobnejša, če je to sploh mogoče. Pričakali smo večerjo in ker mi je bilo nerodno, da bi kar pobegnil, sem ji pomagal jesti. Sestra ji je privzdignila vzglavje in jo oprla z blazino, ji pogrnila slinček. Sama je potem futrala tisto od obeh sosed, ki je stokala in jedla, druga je imela infuzijo. Jaz sem nerodno pomagal Kati, ni nama šlo. Ne vem, če ni bilo več tistega ješprenja na slinčku in po postelji, prav kmalu je bila sita. In je potožila. Kako je hudo v domu. Redko jo pride pogledat kdo od domačih. Pravzaprav sorodnikov, domačih razen nečakinje Marjance v Parizu tako ni več. Sama je vse dni, pomagati si ne more skoraj nič. Pri jedi nekaj malega z levico, a je počas na in osebju se preveč mudi. Pa ji, in to je še najhujše, kruh kar nadrobijo v jutranjo kavo. Tega nikdar ni prenesla, že iz ljub ljanskih let sem. Kavo je pila posebej, zraven prigriznila kruh, pa četudi je bil sam kruh! Tu pa leto in dan jé mlačno belo kavo in noter nagoncan kruh, da res nima nobenega okusa. Sestre in negovalke pa nimajo časa, vedno nekam hitijo in nekaj pišejo in so nejevoljne, če gre ob vseh zadregah še kaj narobe. Edino ena snažilka si vzame čas zanjo, Fatima. Z njo se da pogovoriti in roke ima tudi zlate. Ampak kaj, ko ne sme, ker je samo snažilka! Ji je že pomagala pri zajtrku, da je izgledal, kot mora

– namazan kos kruha, zraven pa skodela kave – pa so jo sestre nagnale in iz uprave je dobila opomin in še več brisanja po tleh, zdaj komaj še utegneta kdaj poklepetati. Po ves dan le še leži, obuja spomine, moli rožni venec in služi nebesa. Tako mi je potožila teta Kati, ko sva se videla zadnjič. Dva meseca po tistem sem jo spet obiskal, a je nisem več našel.

Sestre so mi povedale, da si je nebesa zaslužila kakšen teden po najinem zadnjem pogovoru ...

- Janez Resman

Večne zaobljube karmeličanke s. Marije Irene Potočnik z Bleda

BLED - Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 2019 je po šestih letih življenja v klavzuri karmeličanskega samostana v Sori, večne zaobljube Bogu izrekla s. Irena Potočnik z Bleda. Slovesnost s sv. mašo je vodil nadškof Stanislav Zore, ob somaševanju več duhovnikov, med njimi blejskega župnika Janeza Ferkolja in sorškega župnika Jožeta Čuka. Irena Potočnik je doma z Bleda, kjer je obiskovala osnovno šolo, po končani škofijski gimnaziji je študirala teologijo in filozofijo. Še pred koncem študija je leta 2012 vstopila v karmeličanski samostan v Sori in sprejela redovno ime s. Marija Irena Presvete evharistije. Naslednje leto je uspešno zagovarjala diplomsko delo z naslovom »Lepota in oseba Kristusa pri Dostojevskem«. Ob večnih zaobljubah jo je nadškof Zore pozdravil, kot nadangel Marijo – naj se veseli, ker jo je Bog poklical in ji zaupal poslanstvo, da more sodelovati pri načrtu odrešenja. Pozdravil je Irenine starše, sestri, sorodnike, blejske farane in vse zbrane pri slovesnosti in nas obenem povabil naj molimo za s. Ireno in sestre v samostanu, da bi se naša molitev zlivala v karmel, tako, kot se molitev bosonogih karmeličank razliva po slovenski zemlji. S. Marija Irena je izrekla večne zaobljube pokorščine, uboštva in čistosti ter jih položila v roke priorici samostana. Ob koncu maše, se je zahvalila zbranim, posebej staršem za življenje in da sta potrpežljivo prenašala njene mladostniške neumnosti; so - sestram, ki jo spremljajo z molitvijo, g. nadškofu, da je sprejel njeno daritev Bogu in Cerkvi, ter vsem nam, ki smo se udeležili slovesnosti. V imenu blejske fare sem pozdravni govor prebrala spodaj podpisana in ji – Kristusovi nevesti podarila šopek belih vrtnic. Njen šopek pa smo odnesli na Marijin oltar blejske cerkve.

s. Irena, z nadškofom Zoretom, starši in sestrama

s. Irena, sestre karmeličanke s nadškofom Zoretom

Nagovor s. Mariji Ireni v Karmelu Sora, 25. 3. 2019 Obstaja vez, ki je močnejša od smrti:

ZA DUŠO

Bog ji je zaupal poslanstvo

in se na mnogotere načine zrcali v tišini nastajajočega dne na vrhu Triglava, v lepotah jezera, v gozdu za potokom, v jutranji rosi na vrtnici. In pred tabernakljem, kjer se vse naše bitje potopi v skrivnost Večnega. Draga Irena, v imenu blejske fare, od koder prihajaš, ti ob današnjem praz niku čestitam, draga Kristusova nevesta, s. Marija Irena Presvete Evharistije! Bogu hvala zate! Bogu hvala, ker dela velike reči! Dovoli, da se najprej zahvalim tvojim staršem, za življenje, ki sta ti ga dala, iz njunega naročja si prišla; tvojima sestrama Alenki in Mirjam, ki te imata neizmerno radi in te spremljata na tej poti, kot te lahko le sestri! Duh otroštva ti je dal prvi zagon, vsakdo v družini te je zaznamoval in vtisnil pečat v tvojo dušo. Hvala vsej tvoji družini, ki ti je dala veselje srca in bila varno zavetje tvojega odraščanja. Deklica s čopki, radovednih oči, si rasla in zrasla v običajno najstnico, želela si videti svet, se potem predala študiju teologije, se spet malo bolj družila z nami, pa smo kljub temu spregledali tvojo duhovno rast.

Ko si pred več kot 6 leti na praznik sv. Martina pustila vse, se poslovila od družine, in prijateljev, ter odšla v Karmel, smo – kako naj rečem - enostavno mislili, da ni dokončno, da te bo »minilo«, da se boš premislila. Le kako bi lahko razumeli, da dandanes mlademu dekletu pride na misel, da se zapre v klavzuro, da izbere poklic, res komaj razumljiv navadnim smrtnikom. Ti pa si kar ostala, oblekla redovno obleko, skrila svoje dolge lase in danes s slovesno zaobljubo posvečaš svo-

Hvala, ker si svobodno in odgovorno rekla »Da«! Hvala, da si dopustila, da Kristus živi in deluje tudi v tebi!

je življenje uboštvu, ponižnosti, odpovedi in ljubezni. Kar težko

Hvaležni blejski farani, Bled, 25. 3. 2019

dojamemo, je pravzaprav čudež, nepojmljivo delo Boga, ki s skrivnostno močjo deluje in vodi po nam neznanih poteh. Kaj naj ti povem, ko vendar slutim, da si po letih še tako mlada, globoko verna, duhovno čuječa že zdavnaj prerasla »vernost« in zaspanost domačega kraja na bregu jezera. Brez vsake navezanosti seže tvoj pogled onkraj vidnih stvari in tuzemskega vsakdana. Nič več te ne vznemirja, nič več te ne plaši! Živiš v Božji navzočnosti v Gospodovem vrtu. Za nas, ki smo zunaj in živimo običajno življenje, v katerem je vedno manj časa za Boga, za sočloveka, za ljubezen, včasih čutimo, da blodeče srce ni nikjer več doma, da postaja pot naporna, dan težak, spregledamo, da vsako jutro vzhaja sonce za Storžičem in se večer zlati za Julijci. V tej rutini pride znamenje, da Bog še ni zapustil svojega ljudstva. Blagoslov za Bled, za našo faro, za tvojo družino, za mojo – Irena, hvala ti, vem, da si naša posebna priprošnjica Bogu, in za to milost smo res hvaležni! Mogoče ne boš mogla vedno storiti vsega, kar Bog od tebe pričakuje, mogoče bo gotovost tvojega prepričanja na preizkušnji, prišli bodo strahovi in težave. Življenje redovnice, ki živi polno je trd boj temperamenta in duše močnega značaja, ki ji Bog nakloni obilo milosti za premagovanje sebe. Verjamem, da boš s svojo dobro voljo in polna ljubezni šla naprej. Bog sam bo vzel vso bolečino in vse svoje delo dopolnil po svoji dobroti in usmiljenju. Tvoja lepota ni le zunanja, je lepota mlade ženske duše, je ljubezen, ki jo izžarevaš. Ta ljubezen in hrepenenje, ki te vleče k Njemu je dobrota in než nost tebe same, ki jo mi vsi vidimo in čutimo. In tukaj slutimo skrivnost tvoje odločitve, za katero smo ti hvaležni, da si upala, da si ostala in z božjo pomočjo boš zmogla svojo pot prehoditi do cilja. Naj te na tej poti spremlja Marija, ki si jo sama nekoč imenovala »moja Kraljica, ki ji želim izkazovati največjo čast in ljubezen.« (Mladi val Družina, 9.10.2011) Kajti brez ljubezni je vse nič! (sv. Terezija Avilska) Naj končam z besedami sv. Janeza Pavla II., ki sem jih našla na spletni strani vašega samostana: »Vse kar ste, kar vsak dan delate – naj bo molitev ali petje psalmov, slavljenje evharistije, delo v celici ali z drugimi sestrami, spoštovanje klavzure in molka, opravljanje spokornih vaj- vse to Kristus sprejema, posve-

Velike besede velikega svetnika vaši skupnosti, ki ji pripadaš tudi ti, draga s. Marija Irena Presvete Evharistije. Ko se boš bosonoga zavila v tišino karmela, umaknjena od zunanjega sveta, izročena in obrnjena le k Bogu, zaradi njega samega, takrat bomo hvaležni še posebej, ker vemo, da bomo živo prisotni v tvojih molitvah.

čuje in uporablja za odrešenje sveta.«

- Marija Tišler Serianz (posamezne misli so vzete iz knjige V. Sion: Duhovni realizem male Terezije)

Evropski parlament

Za okolje in zdravje ljudi poslanec Lojze Peterle z veliki uspehi na področju zaščite okolja in pravic bolnikov E vropski deluje v Evropskem parlamentu. Za revijo Skrinja je odgovoril na nekaj vprašanj o delu v preteklem mandatu in načrtih za prihodnjega.

Za kaj si boste prizadevali v prihodnjem mandatu? Če bo dovolj ljudi obkrožilo moje ime, si bom, poleg področij, kjer že delujem, si prizadeval, da se bodo zmanjšale razlike pri dostopu do zdravnika ne glede na državo, v kateri živiš. Poleg tega pa sem že zagnal projekt, da razglasimo čebelo za ogroženo vrsto. Brez te male delavke ni našega kmetijstva in našega okolja. Hvala g. Peterle. Hvala vam in blagoslovljeno Veliko noč vašim bralcem.

Naročnik oglasa: Lojze Peterle

Kaj štejete za vaš največji uspeh vašega preteklega mandata? Tri stvari so na katere sem najbolj ponosen: da sem uspel izpogajati dvakratno povečanje sredstev za preventivo in raziskave na področju raka na 200 milijonov €; da smo dokončali pogajanja z Japonsko, od česar bo imelo korist 200 slovenskih podjetij in da sem lahko dal priložnost 60 mladim za plačano pripravništvo v Bruslju. Kako vidite prihodnost Evropske zveze? Ne bojim se toliko evroskeptikov, kot pro evropskih politikov, ki se ne znajo dogovoriti, kaj bomo delali skupaj. Gotovo bo potrebno naslednji mandat posvetiti zmanjševanju razlik med regijami. Ter ponovno vzpostaviti dialog med Zahodno in Srednjo Evropo. Srednja Evropa ima svoje značilnosti, zgodovino in to je potrebno upoštevati. Sploh na področju ohranjanja kulture in suverenosti držav pri vprašanju migracij.

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Blagoslovljene velikonočne praznike! Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

ZELIŠČNI BUTIK Železniška 7, Lesce nasproti železniške postaje

12/02/15 08:04

V Zeliščnem butiku so na voljo izdelki Zeliščarstva Prežla: mazila, kapljice, čaji, krepila in darila. Delovni čas: ponedeljek, torek, sreda: 16.00 do 18.00 četrtek, petek: 10.00 do 12.00 Vljudno vabljeni!

Velika noč je praznik upanja, vere in zmage življenja. Je uresničitev sanj o večnem življenju, ki se pojavljajo v vsakem človeškem srcu.

Želimo vam blagoslovljene velikonočne praznike. Občinski odbori SDS: Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica