Issuu

V SREDI[^U

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Spo{tovani bralci Na{ih novic! Pred vami je `e tretja {tevilka Na{ih novic, ~asopisa zgornje Gorenjske, ki se je po odzivih sode~, dobro »prijel«. Va{e besede, da je ~asopis vsebinsko bogat in oblikovno pregleden, dobro denejo. Od tu in tam po zgornji Gorenjski se najde v ~asopisu za vsakogar nekaj zanimivega. Povrhu vsega pa je {e brezpla~en. Izhaja vsak drugi petek v mesecu. Vabimo vas, da sodelujete z nami, pi{ete, po{iljate fotografije ali predlagate, o ~em naj bi v Na{ih novicah {e pisali. K sodelovanju ste vabljeni organizatorji razli~nih kulturnih in {portnorekreativnih prireditev – pravo~asno najavite in opi{ite prireditev, po dogodku pa se oglasite s kratkim poro~ilom ali z rezultati tekmovanja. Le zakaj npr. za nastop pevskega zbora ali npr. za rekreativni turnir v namiznem tenisu v va{em kraju ne bi izvedel {e kdo. Na{ naslov: nnprispevki@gmail.com. Vabljeni! Spo{tovani podjetniki, dobrodo{li na oglasnih straneh Na{ih novic! Va{ oglas bo naenkrat dosegel podro~je sedmih ob~in zgornje Gorenjske (Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, @irovnica, Jesenice, Kranjska Gora). Vsak drugi petek v mesecu Na{e novice brezpla~no prejema ve~ina gospodinjstev v tem prostoru. Odmevi po prvih {tevilkah so vzpodbudni, tako da velja zalet in mladost novega medija preizkusiti predvsem kako bo v njem z odzivnostjo va{ega pla~anega oglasa. Ogled ~asopisa na www.specom.si, kjer najdete tudi cene in pogoje ogla{evanja. Spo{tovani ob~ani! Uvesti nameravamo tudi zahvale ob izgubi najdra`jih. Na{ kontaktni telefon za ogla{evanje: 040 202 384. Naslednja {tevilka Na{ih novic izide 11. junija. Bojan Rauh, odgovorni urednik

Poklju{ki turisti~ni delavci pripravljajo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, 15. in 16. maja, »Zeleni vikend na Pokljuki«. Pokljuka bi se sicer è konec aprila pridruìla akciji O~istimo Slovenijo v enem dnevu, vendar naravne danosti in sne`na odeja, ki je na tej slovenski visokogorski planoti vztrajala {e vse do za~etka maja, niso dopu{~ale zgodnej{ega ~i{~enja. V okviru »Zelenega vikenda na Pokljuki« pobudniki akcije, Turizem Bohinj, [portni center Pokljuka, [port hotel Pokljuka in Turisti~no dru{tvo Pokljuka, vse goste in ljubitelje ~iste narave vabimo, da se 15. in 16. maja 2010 udeleìjo ~i{~enja okolice omenjenih namestitvenih obratov in pasu ob cesti, ki povezuje hotela na Pokljuki. Namestitvena objekta v ta namen vsem udeleèncev akcije nudita brezpla~no no~itev z zajtrkom ter po kon~ani ~istilni akciji pogostitev z lokalnimi dobrotami ob doma~i glasbi. S to namero Bohinj in Pokljuka kot zeleni turisti~ni destinaciji jasno izraàta svoje stali{~e do narave in doprina{ata k javni zavesti o tem, da moramo vsi skupaj, tako posamezniki kot gospodarstvo, poskrbeti za varovanje okolja. Z veseljem ugotavljamo, da so v ~asu, ko prebirate to sporo~ilo, vse namestitvene

kapacitete è polno zasedene in se nam obeta uspe{en razplet akcije. Vsekakor pa so {e vedno dobrodo{li enodnevni obiskovalci, ki bi se èleli udeleìti organiziranega ~i{~enja Pokljuke. Zeleni vikend na Pokljuki pa ne bo zgolj ~istilna akcija, temve~ prav posebna izku{nja za vse udeleènce, saj v okviru Zelenega vikenda na Pokljuki spodbujamo tudi prihod brez avtomobilov. Gostje bodo tako imeli mo`nost, da se do Bohinja iz smeri Ljubljane, Nove Gorice in Jesenic pripeljejo z vlakom Slovenskih èleznic po polovi~ni ceni in pot do Pokljuke nadaljujejo brezpla~no z okolju prijaznej{im avtobusom podjetja Alpetour. Gre za prvi tovrsten pristop popolne integracije javnega prevoza v turisti~no ponudbo turisti~ne destinacije Bohinj v katero sodi tudi Pokljuka. S temi koraki [portni center Pokljuka s Hotelom Center in [port hotel Pokljuka odlo~no stopata po poti vizije, da bi Pokljuka spodbujala zeleni turizem ter resni~no ostala zelena oaza in zelena destinacija v osr~ju Triglavskega narodnega parka. Toma` [u{ter{i~, [portni center Pokljuka

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 3, izid: 14. 5. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dolàn (@irovnica), Matja` Klemenc ({port), Gregor Krè (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj), Veronika Baka~ (Gorje, Bled kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; trènje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: KEKEC spet v Vratih (foto: Klemen êbulj).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: @IGA JEGLI^

Vsako sezono èlim napredovati Svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu v Ljubljani je bilo dokon~en pokazatelj, da gre njegova hokejska pot v pravi smeri. Z dvema zadetkoma in devetimi podajami je bil najuspe{nej{i po to~kah, ob tem pa je bil izbran {e v najbolj{o peterko prvenstva. Do sedaj ste trikrat izpadli iz reprezentance pred velikimi tekmovanji. Letos vam je uspelo in povsem ste upravi~ili vpoklic. Kako ste videli prvenstvo skupine B v Ljubljani? Do sedaj sem v ~asu priprav trikrat izpadel iz reprezentance. Najprej pred odhodom na prvenstvo skupine A v Kanado, potem za kvalifikacije za olimpijske igre in nazadnje pred skupino B v Litvi. Zanimivo je bilo prvi~, ko sem bil naknadno poklican za tekmo, mojo premierno v reprezentanci, z Italijo v Mariboru. Na tej tekmi sem bil tudi strelec. V tem letu v ligi EBEL sploh {e nisem igral. Vedno, ko mi je bilo re~eno, da nisem v ekipi, ki bo {la na prvenstvo oz. kvalifikacije, mi je bilo kar te`ko. Treba je bilo to nekako sprejeti, na drugi strani pa me je {e bolj pod`galo, da sem {e bolj treniral. Vedel sem, da sem blizu. Letos mi je le uspelo. @e v uvodu so nas Poljaki presenetili, saj nismo pri~akovali takega odpora. Mogo~e smo prehitro za~eli razmi{ljati o tekmi z Madàrsko. Zelo te`ka tekma je bila z Veliko Britanijo. Vodili smo è 2:0, a hitro prejeli dva zadetka. Ob koncu je bilo 3:3. V podalj{ku smo zadeli. Moram re~i, da je bil to moj najpomembnej{i zadetek v moji karieri. Ta zmaga je bila izredno pomembna, saj je pomenilo, da nam v zadnji tekmi ustreza vsakr{na zmaga proti Madàrom. V tekmo z njimi smo {li s spo{tovanjem in odlo~nostjo. Zelo dobro smo preu~ili njihovo igro in na koncu povsem zasluèno zmagali. Napad Jegli~-Ti~ar-Urbas se je pokazal za posre~eno kombinacijo? Mi trije {e nikoli nismo igrali skupaj. S Ti~arjem sva letos le dvakrat igrala v istem napadu. Na treningu smo se dobro zmenili, kako bomo igrali. Prvi~ smo bili skupaj na prijateljski tekmi z Japonsko, tik pred prvenstvom, in se è takrat dobro ujeli. Tudi ostali mladi slovenski igralci so dobro izkoristili svojo prilo`nost? Vsi mladi smo imeli veliko èljo po uspehu, saj smo po ve~ini prvi~ nastopili v ~lanski reprezentanci Slovenije. Mislim, da smo dobro izkoristili ponujeno prilo`nost. Kemija mladi-stari je bila uspe{na.

mnenje je, da Posma hitro spozna vsakega igralca, njegove prednosti, njegove kvalitete. Rahmatulin ni imel sre~e s tujci. Posma je pripeljal Elika, ki je res dober igralec. Imam ga za odli~nega trenerja in prav v veselje mi je bilo delati z njim.

@iga Jegli~, ~lan Hokejskega kluba Acroni Jesenice in dràvne reprezentance Slovenije Kaj je po va{em mnenju glavni razlog, da se Slovenija spet seli v skupino A? Vsekakor je bilo zelo pomembno, da smo igrali doma. Letos je bilo è tretji~, da smo se v Tivoliju prebili naprej iz B skupine. Kljub temu, da so bile letos dra`je karte, je bil Tivoli skoraj vedno poln. Ob tem smo imeli malce la`jo skupino. Na prej{njem prvenstvu je bil Kazahstan zelo mo~an. Klubsko sezono ste za~eli z ligo EBEL. Z uvrstitvijo verjetno niste bili zadovoljni. Za~eli smo katastrofalno. V za~etku nismo bili kakovostni, dovolj primerljivi z ostalimi klubi. Nekateri tujci niso bili dorasli tej ligi. Hitro smo zaostali in nekaj je bilo potrebno spremeniti. Pri{lo je do menjave na trenerski klopi. Na koncu smo le pokazali, da znamo igrati in v zadnjem kolu prehiteli Olimpijo ter se uvrstili na deveto mesto. Vedeti moramo, da je Olimpija imela pred nami è 16 to~k prednosti. Letos ste imeli dva trenerja. Za~eli ste z Rahmatulinom, kon~ali s Posmo. Pri Rahmatulinu sem dobil bolj malo prilo`nosti, s prihodom Posme je bilo bolje. Mislim, da sem dokazal, da lahko igram. Dvignila se je tudi ostala ekipa. Moje

Osvojili ste naslov dràvnega prvaka. Verjetno te`je, kot ste pri~akovali? Proti Olimpiji smo v finalu imeli kar dosti teàv. Po tekmovanju v ligi EBEL, ki smo jo zaklju~ili v zelo dobri formi, je bilo kar nekaj odmora in vse to nas je malo uspavalo. Olimpija se je, kljub temu, da je bila oslabljena, zelo dobro pripravila na dràvno prvenstvo. Prvo tekmo smo tesno zmagali, drugo izgubili in videli smo, da ne bo niti malo lahko. Tretjo tekmo nismo odigrali slabo, a na koncu imeli nekaj smole. Poraz je vsekakor prinesel nekaj zaskrbljenosti, saj bi ponovni neuspeh na ~etrti tekmi prinesel veliko skrbi. Na sre~o smo Olimpiji vrnili in po mojem, na odlo~ilni peti tekmi, dosegli zmago in prednost mo~no prevesili na na{o stran. Zadnja tekma je bila te`ka. Bili smo vseeno malo bolj{i in se na koncu zasluèno veselili naslova dràvnega prvaka. Le-tega sem bil vesel, saj je bil moj prvi. Kako se je za~ela va{a hokejska pot? Jurij Goli~i~ je bil prvi, ki se je v Podbrezjah, od koder prihajam, za~el ukvarjati s hokejem. Jurijev o~e je moje star{e nagovoril, da skupaj z njegovim mlaj{im sinom Bo{tjanom za~neva trenirati. Tako se je za~elo s treningi na Bledu. Tam sem bil od petega do devetnajstega leta. Prvak sem bil trikrat. V kategoriji mal~ki, de~ki in mladinci. Od trenerjev bi posebej izpostavil Valerija [ahraja. Ker Blejci niso imeli ~lanske ekipe, sem prestopil k Jeseni~anom. Prvo leto sem igral za drugo ekipo Jesenic, sedaj pa è dve leti igram za prvo ekipo. Na pravo hokejsko pot ste {ele dobro zakora~ili. Va{e èlje za prihodnost? Vsako leto si èlim napredovati, dobiti veliko prilo`nosti za igranje. V prihodnosti se èlim preizkusiti v tujini v kvalitetni ligi. Matja` Klemenc

BLED

Na Bledu prvi pustolovski park v dr`avi

BLED – Minuli konec tedna so na blejski Straì odprli prvi pustolovski park pri nas. Park s 65 plezalnimi elementi sta postavili podjetji Koren sports in 3glav adventures. Park, ki je v prvi vrsti namenjen druìnam, omogo~a od dve do tri ure zanimivega programa. V njem se naenkrat lahko zabava do sto ljudi, po besedah Andraà Korena, enega od solastnikov, pa so v prvi vrsti èleli mladim ponuditi zdravo in zabavno preìvljanje prostega ~asa, stran od ra~unalnikov. Poudarek je na doìvljajskem popotovanju na plezalni poti, ki je speljana skozi gozd, popestrili pa ga bodo tudi z razli~nimi zgodbami, s katerimi bodo opozarjali na okoljske probleme. Postopek pridobivanja dovoljenj za postavitev je trajal tri leta, s postavitvijo naprav pa, {e dodaja Koren, niso zadali skoraj nobenih ran naravnemu okolju na vrhu Straè. Plezalne naprave so razvr{~ene po gozdu tako, da se prilagajajo naravni razporeditvi drevesnih stebel, vej in kro{enj. Investicija je vredna pribli`no 200 tiso~ evrov, predstavlja pa pomembno novost v blejski turisti~ni ponudbi, je prepri~ana tudi direktorica LTO Turizem Bled Eva [travs Podlogar. Straà je bila è doslej poleti zbirali{~e ljubiteljev adrenalinskih pustolov{~in, saj è nekaj let v poletnih mesecih uspe{no deluje poletno sankali{~e. »Pustolovski park pa zdaj predstavlja nadvse dobrodo{lo nadgradnjo poletne ponudbe na Straì in upamo, da je pred nami dolgo, vro~e poletje, ki bo privabilo veliko ljubiteljev aktivnega preìvljanja prostega ~asa, tako doma~ih kot tujih,« pravi Podlogarjeva, ki je prepri~ana, da mit o tem, da na Bled v glavnem prihajajo turisti, ki si èlijo miru in po~itka, è dolgo ne velja ve~.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Blejsko jezero spet cvetelo BLED - V ~asu, ko je zra~ni prostor tudi pri nas zaprl oblak prahu islandskega vulkana, so sprehajalci na Blejskem jezeru opazili velik ~rn made`. Gasilci in policisti so nemudoma vzeli vzorce, saj so najprej posumili na mo`nost izlitja nevarne snovi, a se je kasneje izkazalo, da je {lo za naraven pojav cvetenja v kombinaciji z domnevno islandskim prahom, ki naj bi ga na alge odloìl de`. Vendar gre le za domnevo, saj strokovnjaki izvora prahu ne morejo potrditi, pravi [pela Rekar Remec z Agencije RS za okolje, Sektorja za kakovost voda, ki skrbi za monitoring Blejskega jezera. »[lo je za normalen pojav koncentracije odmrlih alg plantothrix rubensens, ki so ta ~as prisotne v jezeru in jih je lahen veter skupaj z nesnago spihal v zaliv,« pravi Rekarjeva. »Res pa je, da omenjene alge zadnjih nekaj let nismo opazili, kar najbr` pomeni, da se je kakovost vode v jezeru poslab{ala.« Kot je znano, je stanje Blejskega jezera po evropskih kriterijih zmerno, do leta 2015 pa morata ob~ina in dràva poskrbeti, da bo pre{lo v dobro, kajti v nasprotnem primeru se po besedah Remec Rekarjeve dràvi obeta kazen. Najve~ji vir onesnaènja je {e vedno neurejena kanalizacija, verjetno pa poslab{anju botruje tudi dejstvo, da v minuli kopalni sezoni na obmo~jih, kjer se ljudje kopajo, ob~ina ni poskrbela za prenosna strani{~a. Romana Tav~ar

Nova podoba blejskih fijakerjev

Romana Tav~ar

Vesla{ki spektakel BLED - Konec meseca, natan~neje od 27. do 30. maja, se na Blejskem jezeru obeta zanimivo {portno dogajanje. Bled bo namre~ gostil svetovno vesla{ko elito na tekmi svetovnega pokala. Po treh svetovnih prvenstvih, ki jih je Bled v svoji zgodovini `e gostil, bomo tokrat prvi~ pri~a tekmi svetovnega pokala. To pa ni edina novost, saj bodo prvi~ na tekmi svetovnega pokala nastopili vesla~i invalidi, kar je na svetovnih prvenstvih `e preizku{ena praksa. Prav oni bodo odprli zanimivo tekmovanje s ~etrtkovimi nastopi. Ve~ na www.bled2011.org. Veronika Baka~

BLED - Blejski fijakerji so se pred prihajajo~o poletno sezono odeli v povsem novo opremo, s katero se bodo obiskovalcem prvi~ predstavili na Grajski poroki med 20. in 23. majem. Vsak fijaker je prejel nov klobuk in {est belih srajc, enake de`nike za vo`njo v slab{ih vremenskih razmerah, nova oprema za konje pa vklju~uje komate, uzde, povodce, vajeti, pasove in podrepnice ter mast za vzdrèvanje usnjene opreme. Sicer pa so blejski fijakerji è v zadnji sezoni turiste prevaàli oble~eni tudi v enotne telovnike z vezenimi gorenjskimi nageljni. Denar, dobrih 13 tiso~ evrov za novo opremo, so pridobili s pomo~jo prijav na razli~ne razpise, tudi evropske, nedavno pa je Dru{tvo blejskih fijakerjev izdalo tudi bro{uro, ki so jo naslovili »Blejski fijakerji priporo~amo,« s katero sebe in svojo ponudbo predstavljajo turistom. Romana Tav~ar

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

60 let Dru{tva upokojencev Bohinjska Bistrica BOHINJSKA BISTRICA - V dvorani Danica je ob 60-letnici Dru{tva upokojencev Bohinjska Bistrica 16. aprila potekala sve~ana prireditev s podelitvijo priznanj in bogatim kulturnim ter druàbnim programom. Na sre~anju se je zbralo okoli 500 udeleèncev, kot ~astna gostja je udeleènce nagovorila predsednica Zveze upokojencev Slovenije Mateja Koùh Novak, pozdravil pa jih je tudi ùpan Franc Kramar. Dru{tvo upokojencev Bohinj je bilo ustanovljeno 1. aprila 1950. Prvi ~lani dru{tva, bilo jih je12 ~lanov, so v ~asu takoj po vojni ljudem pomagali pridobiti pokojnine, kurjavo in jim nudili pomo~ pri premagovanju socialnih stisk. Sre~anja dru{tva so potekala na njihovih domovih, dru{tvo pa je »pokrivalo« ves Bohinj. ^lanstvo je iz leta v leto raslo. Danes Dru{tvo upokojencev Bohinjska Bistrica, ki ga dobro leto vodi predsednica Matilda Arh, {teje ~ez 900 ~lanov. Med pomembnej{e projekte v lanskem letu v dru{tvu {tejejo sodelovanje v vseslovenskemu projektu Starej{i za starej{e. V Bohinju je upokojencev, starih ve~ kot 69 let, ve~ kot 1.200. V okviru projekta so ~lani dru{tva opravili 760 obiskov in izvedli prav toliko anket. Dru{tvo, ki zelo dobro sodeluje z vsemi in{titucijami v ob~ini, ima bogat program svojega delovanja. Med drugim so lani ustanovili tudi svojo folklorno skupino in ènski pevski zbor. Mojca Polajnar Peternelj

Lastnik {e vedno namerava obnoviti hotele

Prenova hotela Bellevue bo stala 5 milijonov evrov, kon~ana pa naj bi bila do za~etka zimske sezone 2011.

ob~ina ne moreta posegati,« je povedal minister Lahovnik. Prenova hotelov naj bi se bo besedah Marka Dolanca, prokurista Alpe Adria Turizma, upravljavca omenjenih hotelov, za~ela s hotelom Bellevue. Vsa potrebna dokumentacija za gradbeni na~rt naj bi bila pripravljena v treh do {estih mesecih, obnova hotela pa zaklju~ena do za~etka zimske sezone 2011. Vrednost omenjene prenove je okoli 5 milijonov evrov, obnova Hostla Pod Voglom pa bo stala okoli 15 milijonov evrov. [ele po njuni obnovi bo pri{el na vrsto Hotel Zlatorog, ki bo prenovo do~akal zadnji. Cena njegove prenove pa {e ni znana. Mojca Polajnar Peternelj

Mlada organistka Kristina Mikelj navdu{ila SREDNJA VAS V BOHINJU Kristina Mikelj, mlada bohinjska glasbenica iz razreda prof. Klemena Karlina iz Glasbene {ole v Zavodu sv. Stanislava v [entvidu pri Ljubljani je na koncertu Mladi mladim, ki je bil 13. aprila v Fran~i{kanski cerkvi v Ljubljani s svojim igranjem na orgle navdu{ila zbrano ob~instvo. Kristina je z u~enjem klavirja v radovlji{ki glasbeni {oli pri~ela s {estimi leti. Po zaklju~eni ni`ji stopnji, se je vpisala v razred orgel; prvo leto v Radovljici, nadaljevala pa v Zavodu sv. Stanislava. Magi~no igranje Kristine Mikelj je mogo~e sli{ati v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi, kjer ve~krat igra pri bogoslu`ju. Poleg tega, da igra na orgle, Kristina tudi poje in na klavirju spremlja Komorni dekli{ki zbor {kofijske klasi~ne gimnazije, ki je novembra lani v Oslu osvojil eno najpresti`nej{ih svetovnih zborovskih nagrad na tekmovanju Let the people sing. Za svoje odli~no igranje, ki je plod predanega in napornega dela, brez{tevilnih vaj in odkrekanj je bila Kristina Mikelj tudi nagrajena. Lani je na 38. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije v disciplini orgle prejela zlato plaketo in 1. nagrado, ter priznanje za najbolj{o izvedbo slovenske skladbe. S temi presti`nimi nagradami si je, skupaj z drugo uvr{~eno Polono Miklav~i~, prislu`ila samostojni koncert v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Kristina pa s tem koncertom ne zaklju~uje svoje glasbene poti. To so prve stopnice, ki jo vodijo naprej in vsi ji `elimo, da uspe. Besedilo in foto: Katica Mikelj

UKANC - Na aprilskem vladnem obisku v Bohinju, na sre~anju ministra dr. Mateja Lahovnika in njegove ekipe z bohinjskimi gospodarstveniki in predstavniki turizma je bilo med drugim govora tudi o treh propadajo~ih bohinjskih hotelih na elitnih lokacijah ob Bohinjskem jezeru - Bellevuja, Pod Voglom in Zlatoroga. Kot je povedal mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem, sta se z lastnikom omenjenih hotelov Zmagom Pa~nikom `e se{la. Dogovorila sta se, da ministrstvo za gospodarstvo po svojih najbolj{ih mo~eh pomaga poiskati nove sovlagatelje. Trenutno pa podjetje Zmaga Pa~nika od svojih razvojnih na~rtov za vse tri hotele ne odstopa. »Pri~akujem, da se bo obstoje~i lastnik ~imprej odlo~il ali namerava v te hotele vlagati ali pa se bo odlo~il za prodajo. V okviru direktorata za turizem bomo v primeru prodaje sku{ali pridobiti nove lastnike. V poslovanje pa niti dr`ava niti

Vabilo na Glavni dobitek BOHINJSKA BISTRICA - OTH Pirni~e vabi v soboto, 15. maja, ob 20. uri v KD Joà A`mana na ogled satiri~ne dobrosr~ne komedije Glavni dobitek Frana Lipaha.V reìji Petra Militareva med drugimi igrata tudi Niko Kranjc in Lucija Grm. Avtor veseloigre Fran Lipah, igralec, reìser, dramatik, publicist in vzgojitelj ter ~lan SNG Drama Ljubljana od 1. avgusta 1921, je bil vse do smrti eden najodli~nej{ih karakternih igralcev. Veseloigra je krstno uprizoritev doìvela 8. marca 1930 v SNG Drama, v posvetitev 80-letnici prve uprizoritve pa jo je na oder ponovno postavil OTH Pirni~e. mpp

GORJE

Jurjev semenj

GORJE â€“ [portno dru{tvo Gorje v sodelovanju z ob~ino vsako leto pripravlja Jurjev semenj in letos je bil è 19. po vrsti. Najprej so se {portno udejstvovali s pomladnim krosom, ki se ga je letos udeleìlo 216 teka~ev in teka~ic. Skozi vas se je na nedeljsko dopoldne sprehodila Jurjeva povorka, v kateri so bili na ogled narodne no{e, ko~ije in konjeniki s svojimi konji, ki so bili dele`ni tudi ègnanja. Kot je v navadi, tudi tokrat ni manjkalo glasbe â€“ od tega, da so se predstavili mladi glasbeni talenti, do ansamblov Zupan in Karavanke, ki sta ob ve~erih poskrbela za ìvahno vzdu{je, ter glasbenikov gorjanske godbe, ki so bili prisotni è v povorki, nato pa so imeli {e samostojen koncert. Za ljubitelje ro~nih del je bila na ogled razstava ro~nih del vezenja in kva~kanja v Gorjanskem domu. Kot pravijo v dru{tvu, z organizacijo prireditve èlijo {iriti kulturno, {portno, rekreativno in turisti~no ponudbo in dejavnost v kraju, obenem pa pridobiti sredstva za {portnike za tek na smu~eh in biatlon ter ostale rekreativne dejavnosti.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

tura Bled. Nekaj zapletov je bilo pri zaklju~nem ra~unu, saj so ga na predlog `upana potrdili po skraj{anem postopku, s ~imer se trije svetniki niso strinjali. Kot je na seji predstavila vi{ja svetovalka za javne finance, gospodarske in dru`bene dejavnosti Monika Breznik, je bilo lani prihodkov 2.830.412 evrov, odhodkov pa 2.752.000 evrov. Kon~ni znesek prora~unskega prese`ka po odbitku zneska kredita za telovadnico (17.872 evrov) zna{a 60.543 evrov, kar so prenesli v leto{nje leto. Direktor javnega podjetja Infrastruktura Bled Miro Ul~ar je predstavil poslovanje v lanskem letu in na~rte za letos, med katerimi bo za ob~ane najpomembnej{a registracija odvoza odpadkov. Komandir policijske postaje Bled Robert Ra~man je povzel delo policistov v Ob~ini Gorje v lanskem letu in poudaril, da so z delom in z varnostnimi razmerami zadovoljni, tudi preiskanost kaznivih dejanj je bila lani bistveno ve~ja kot predlani, lani pa gorjanske ceste niso zahtevale nobene smrtne `rtve. Direktor dru`be WTE Robert Bizjak je povedal, da nameravajo {e letos kon~ati z izgradnjo kanalizacijskega sistema v Ob~ini Gorje, in{pektor Gregor Jarkovi~ pa je predstavil delovanje Medob~inskega in{pektorata in redarstva za obmo~je Ob~ine Gorje. Poudaril je, da je njihov in{pektorat namenjen predvsem zagotavljanju ve~jega reda v ob~ini in ne polnjenju prora~una s kaznimi. Veronika Baka~

Iz{la knjiga o meteoritu z Me`akle

Veronika Baka~

Var~na javna razsvetljava GORJE - V Gorjah imajo var~no javno razsvetljavo in ob dnevu Zemlje (22. aprila) so v tamkaj{nji osnovni {oli predstavili, kako deluje var~na razsvetljava in v okviru tehni{kega dne so u~enci 7. razreda prisluhnili tudi predavanju o tem. Uspe{en projekt var~ne razsvetljave v Ob~ini Gorje je u~encem predstavil `upan Ob~ine Gorje Peter Torkar, lastnik dru`be El-tec Mulej Damjan Mulej pa jim je podaril var~no svetilko. Okoljevarstvene aktivnosti u~encem niso tuje, saj, kot so dejali, lo~ujejo odpadke, var~ujejo z vodo, uporabljajo var~ne `arnice in uga{ajo elektri~ne naprave takrat, ko jih ne potrebujejo. To pa je dobra popotnica za varovanje na{e Zemlje. Veronika Baka~

Seja ob~inskega sveta GORJE - Gorjanski ob~inski svet je zasedal v za~etku maja in potrdil vse to~ke dnevnega reda - od zaklju~nega ra~una za lani do poro~il o delu javnih zavodov in javnega podjetja Infrastruk-

PODHOM - Domala leto po padcu zanimivega kamna iz vesolja na obmo~je Meàkle, pripadajo~e ob~inam Gorje in Jesenice, katerega dele so na{li Joèf Pretnar iz Spodnjih Gorij s prijateljico Bojano Krajnc iz Radovljice in Danijel Repe iz Spodnjih Gorij, je lepega son~nega dne, 7. aprila, v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah ob razstavi z enim od kosov meàkelskega meteorita iz{la knjiga o meteoritu z Meàkle. Za knjigo, ki vsebuje znanstveni in poljudni del, so ~lanke prispevali: Jure Atanackov, Miha Jer{ek, Javor Kac, Gregor Kladnik, Breda Mirti~, Breda în~ Juhant, Nada Praprotnik, Janez Gregori, Boò Repe, Dragan Boì~, Marjan Zupan, Joèf Pretnar, Bojana Krajnc, Janko Rabi~, Peter Popovi~, Matija Strugar, Alenka Omerzel, Danijel Repe, Irena La~en Benedi~i~, Toma` Tom Mencinger in Peter Torkar. Li~no knjigo, ki jo je uredil Tone Konobelj, sta izdala Gornjesavski muzej Jesenice in Prirodoslovni muzej Slovenije. Zaloìli so jo: Ministrstvo RS za kulturo, Ob~ina Jesenice in Ob~ina Gorje. Knjigo je mo~ dobiti v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah. Besedilo in foto: Marjan Zupan

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

Nau~imo se biti kreativni

O~istimo Koro{ko Belo

Delavnica gluhih.

KORO[KA BELA - V akciji O~istimo Slovenijo, ki je potekala v soboto, 17. aprila, je sodelovalo ~etrt milijona Slovenk in Slovencev. Dokazali so, da se Slovenci radi in mnoì~no udeleìmo dogodkov, ki se nam zdijo pomembni. Akciji so se poleg ostalih krajanov jeseni{ke ob~ine pridruìli tudi krajani Koro{ke Bele, ki so o~istili svojo vas, struge hudournikov in potokov ter gozdne poti, ki vodijo v osr~je Karavank. Koli~ina nabranih odpadkov resda ni bila rekordna, vendar pa je premisleka vredno dejstvo, da so odpadki bili povsod tam, kamor o~i doma~inov obi~ajno ne zaidejo. Tako se je {e enkrat dokazal pomen starega rekla, ki pravi: »Stran od o~i, stran od srca«. Nekateri od udeleèncev so tako opozorili na krajana, ki odpadke me~e kar v strugo potoka. Ne le to. Takoj ko so jih odstranili, je gospod pri{el iz hi{e in odvrgel nove. Opozorili so tudi na gozdne delavce in delavce ostalih terenskih slu`b, ki za seboj pu{~ajo plastenke olja, goriva in embalaò, v katero je bila zavita njihova malica. Spet drugi so na{li polno vre~o zdravil. Kupi smeti so se kopi~ili na za to odmerjenih mestih in è okrog poldneva je postalo o~itno, da bi akcijo bilo potrebno izpeljati ve~krat. Od zadnje, ki sta jo organizirala Kulturno dru{tvo Mo`nar in Prostovoljno gasilsko dru{tvo Koro{ka Bela je namre~ minilo zgolj pet let. Kljub mo`nostim, ki jih z odvozom najrazli~nej{ih vrst odpadkov (ve~inoma brezpla~no ali z majhnimi stro{ki) nudi Komunalno podjetje Jeko-in, se ljudje o~itno raje odlo~ajo za ~rna odlagali{~a. Tako je recimo è dobra dva tedna po aprilski akciji na gozdni cesti po~ival nov kup kerami~nih plo{~ic in opek, ki ~akajo novo ~i{~enje.

JESENICE - Nemalokrat imamo ljudje zmotno mi{ljenje, da je u~enje namenjeno zgolj otrokom, dijakom in {tudentom. Pa vendarle se skorajda nevede u~imo celo ìvljenje. Tega se zaveda tudi Evropska unija, ki skozi program vseìvljenjskega u~enja/Grundtvig spodbuja u~enje vseh generacij, {e posebej tistih, ki se aktivnega u~enja sicer ne udeleùjejo. Na Ljudski univerzi Jesenice, ki kot vse ljudske univerze v Sloveniji skrbi za vklju~evanje ~im {ir{ega kroga ljudi v u~enje, so tako v okviru zgoraj omenjenega programa med 10. in 17. aprilom 2010 izpeljali mednarodno delavnico „Nau~imo se biti kreativni“. Na njej je sodelovalo 10 tujih udeleèncev iz [panije, Latvije, Bolgarije in Tur~ije ter sedem udeleènk iz Slovenije. Mag. Maja Radinovi~ Hajdi~, direktorica Ljudske univerze Jesenice in vodja delavnice, je za Na{e novice povedala, da gre za popolnoma novo akcijo: »Namen je, da v u~ni proces vklju~imo ~isto navadne ljudi, ki sicer sami od sebe ne bi sodelovali na mednarodnih delavnicah. Ve~krat gre za ljudi, ki imajo v svojem ìvljenju praznino ter ne vidijo novih mo`nosti in ki na ta na~in spoznajo, kaj vse lahko v svojem ìvljenju po~nejo in ~esa vse so z malo vzpodbude sposobni. Akcija bo potekala vsako leto. Letos bo recimo po celotni Evropski uniji izvedenih (ali pa so è bile izvedene) 150 delavnic z razli~nimi temami. Nanje se lahko prijavijo vsi odrasli, s tem da smo se pri udeleèncih na{e delavnice omejili na ljudi, ki sicer nimajo mo`nosti spoznavati tujih kultur. Sodelovanje je za udeleènce popolnoma brezpla~no.« Vsebina delavnice je namenjena razvoju znanja in sposobnosti na podro~ju ro~nih spretnosti za kakovostno preìvljanje prostega ~asa. Udeleènci so svoje kreativne ideje in ro~ne spretnosti razvijali na podlagi slovenskega kulturnega izro~ila, kulturnih zna~ilnosti doma~ih dràv in multikulturnega dialoga. Tako so izdelovali dra`go{ke kruhke, nakit, ro~no izdelan papir in roè iz papirja, slikali na steklo in se spoznali s slovenskimi narodnimi vezeninami. Obiskali so tudi muzej v [kofji Loki in si ogledali bogato zbirko izdelkov doma~e obrti, prikazali pa so jim tudi izdelavo idrijskih ~ipk. Adiviye Beyhan, tur{ka udeleènka iz Konye, je na delavnici predstavila nekaj izdelkov tur{ke doma~e obrti, ki se po eni strani mo~no razlikujejo od slovenskih, po drugi pa so jim (vsaj glede tehnik) mo~no podobni. Ker je celotna delavnica bila namenjena spoznavanju tujih kultur, so dejavnosti izpeljali na Kme~kem turizmu Betel v Planini pod Golico. S tem so udeleèncem omogo~ili pristen stik z doma~ini in tradicionalno slovensko hrano, nad katero so bili vsi navdu{eni. Grega Krè

Grega Kr`e

KRANJSKA GORA

Jo`e Zupan~i~ ostaja predsednik Dru{tva invalidov Kranjska Gora

^ASOPIS, KI POVEZUJE

otro{ke pesmi. Po kon~anem razpisnem roku bo za prijavljene kandidate organizirana avdicija za nastop na festivalu. Ta sicer ni tekmovalnega zna~aja. Vsi nastopajo~i bodo nagrajeni. Karmen Sluga

KRANJSKA GORA - ^lani in ~lanice Dru{tva invalidov Ob~ine Kranjska Gora so vodenje dru{tva za {e en mandat, torej {tiri leta, dodelili Joètu Zupan~i~u. Dru{tvo trenutno {teje 272 ~lanov, ki vsako leto te`ko ~akajo ob~ni zbor, saj na njem obelodanijo letni program. V njem so zapisane vse aktivnosti, ki jih izvajajo, teh pa sploh ni malo. Letos so, denimo, è izpeljali {portni dan, s Joè Zupan~i~. proslavo so se februarja spomnili kulturnega praznika, v Domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah pa so oskrbovanke obdarovali ob dnevu èna in materinskem dnevu. Aprila so {li na pohod v Planico in na izlet v Idrijo. Maja jih ~akata obisk Brkinov in pohod od Gozda - Martuljka do Taber. Junija pojdejo v Ko~evje in v Kek~evo deèlo … Enkrat mese~no v prostorih dru{tva v Zdravstvenem domu v Kranjski Gori izvajajo tudi brezpla~no merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Zanimanje za vse aktivnosti je zelo veliko, kar veseli tudi predsednika Joèta Zupan~i~a. Kajti to je dokaz, da dru{tvo dela dobro in ~lanom nudi aktivnosti, ki si jih èlijo. Kot poudarja Zupan~i~, je za ~lanice in ~lane pomembno predvsem druènje, saj mnogi od njih ìvijo sami in z udele`bo na pohodih, izletih ter drugih prireditvah izgubijo ob~utek osamljenosti.

KRANJSKA GORA - Lokalna turisti~na organizacija Kranjska Gora in Konjeni{ki klub [pik sta 2. maja letos organizirala tretje sre~anje konjenikov. Povorka 20 jaha~ev in nekaj zapravljiv~kov se je na pot odpravila v Podkorenu, do Kranjske Gore pa jih je ves ~as pozdravljala radovedna mno`ica. Na sre~anju pod kranjskogorskimi smu~i{~i so nato vse popoldne predstavljali razli~ne pasme konj, pripravili so kviz o poznavanju konj in konjske opreme, za dobro voljo pa je poskrbel narodno-zabavni ansambel. Naslednje leto se jim bodo pridru`ili {e konjeniki iz Avstrije in Italije.

Karmen Sluga,

Karmen Sluga

Sre~anje konjenikov

Smer na Kek~evo sre~anje

Radio Plamen KRANJSKA GORA – Nocoj, 14. maja, ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori na ogled komedija z naslovom »Radio Plamen«. V njej igrajo pravi radijski voditelji, tehniki, novinarji, komercialisti in uredniki z Radia Ognji{~e. Na izmi{ljenem Radiu Plamen se nekega dne vse se podira in ru{i, radijska voditelja pa se na svoj na~in spopadata z vsemi zapleti: napovedane gostje ni in v njeno vlogo mora vsko~iti eden od novinarjev, radijska obvestila so ~udno napisana, v malih oglasih prihaja do nesporazumov, na avdiciji za radijskega voditelja se znajdejo sami ~udaki, povrh vsega pa {e radijska tehnika ne deluje in je treba glasbo ob radijskih ~estitkah izvajati v `ivo. Igralci zagotavljajo, da vas bo igra nasmejala do solz. Karmen Sluga

Otro{ki pevski festival KRANJSKA GORA – Lokalna turisti~na organizacija Kranjska Gora objavlja razpis za otro{ki festival »Sre~no Kekec«. Otroci bodo nastopali v dveh starostnih kategorijah, in sicer letnik 1998 in mlaj{i ter letnik 1994-1997. Na festival se lahko prijavite pisno na naslov LTO Kranjska Gora, Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora, s pripisom: Za otro{ki pevski festival »Sre~no Kekec«. Prijave zbirajo do 20. maja letos. Prijavnico za festival dobite na spletni strani LTO Kranjska Gora. Za nastop na festivalu morajo kandidati navesti vsaj tri razli~ne pesmi, ki jih `elijo zapeti. Glede na vsebinsko usmeritev festivala morajo biti skladbe v slovenskem jeziku, za`elene so mladinske in

KRANJSKA GORA - Otro{ka dramska skupina SMER, ki deluje pod okriljem Kulturno prosvetnega dru{tva Josip Lavtiàr Kranjska Gora, se je s predstavo »Smradek« uvrstila na leto{nje 17. Kek~evo sre~anje. To pomeni, da jo je selektor Franci Kon~an izbral med {est najbolj{ih predstav na Gorenjskem, kar pa ni edini uspeh mladih kranjskogorskih gledali{~nikov v leto{nji sezoni. Na Festivalu gledali{kih sanj v Ljubljani so namre~ med 55imi predstavami zasedli 3. mesto. V igri Svetlane Makarovi~ »Smradek« so pod reìjskim vodstvom Metke Frelih na odru debitirali prav vsi igralci: Ro`le Cuznar, Sara Kanalec, Nina Jagodic, Monika Plemelj, Lana Robi~, Gregor Jakelj, Hana Pristavec, Meta Horvat, Eva Kanalec, Laura Ferjan~i~ in Ma{a Knap. Za tehniko je poskrbel Maks Dakskobler, za glasbo Robi Humar, za sceno Alenka Peternel, mentorici pa sta bili Anica Davidovi~ in Sa{a Blaì~. Karmen Sluga

RADOVLJICA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Letali{~e Lesce {e brez dovoljenja za obratovanje LESCE - V nedeljo, 9. maja, naj bi na Letali{~u Lesce, kjer so è zaklju~ili z gradnjo nove 1.130 metrov dolge letali{ke steze, pripravili veliko slovesnost z bogatim programom, s katero so èleli obeleìti pri~etek nove sezone na prenovljenem letali{~u. A so bili na Ob~ini Radovljica prireditev prisiljeni odpovedati, saj zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehni~nem pregledu, upravna enota ni pravo~asno izdala odlo~be o poskusnem obratovanju. Kdaj bo letali{~e spet lahko obratovalo, tako zaenkrat ni jasno, seveda pa si na letali{~u èlijo, da bi se to zgodilo ~im prej. Odprtju letali{~a pa {e vedno ostro nasprotujejo v Dru{tvu gibanja proti {iritvi in hrupu letali{~a Lesce, kjer opozarjajo na {tevilne nepravilnosti pri postopkih in domnevno politi~no korupcijo, kar pa tako na ob~ini kot v upravi Letali{~a zavra~ajo. Asfaltiranje nove letali{ke steze je ob~ino sicer stalo 1,8 milijona evrov in ker se je letalska sezona è za~ela, èlijo letali{~e odpreti ~im prej, za to pa naj bi zado{~alo è poskusno obratovalno dovoljenje. Kdaj se bo to zgodilo, zaenkrat {e ni jasno.

praznikov, dopustov in drugih odsotnosti organizirati tudi nadome{~anja koncesionarjev. »Zakon sicer prina{a vrsto koristnih novosti, ne re{uje pa temeljnega problema Gorenjske – slabe dostopnosti zdravstvenih storitev, kar je za Gorenjsko, kjer je ta med vsemi regijami najslab{a, {e toliko bolj zaskrbljujo~e,« so opozorili `upani. Romana Tav~ar

Po~itni{ko naselje na Polj{ici pri Podnartu

Romana Tav~ar

Dostopnost do zdravstvenih storitev najslab{a na Gorenjskem RADOVLJICA – @upani zgornjegorenjskih ob~in so minuli mesec javno opozorili na problem pomanjkanja zdravnikov, s katerim se sre~uje vrsta ob~in, predvsem na periferiji, kjer je stanje tik pred kolapsom. Tako je trenutne razmere na tem podro~ju na obmo~ju Gorenjske ozna~il tudi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Joè Veternik. V Bohinju imajo tako le enega zdravnika, na Bledu tri, tudi v Kranjski Gori pa è dve leti zdravniku ponujajo tudi stanovanje, a brez uspeha. Po podatkih Osnovnega zdravstva bi na Gorenjskem ta hip potrebovali vsaj deset zdravnikov. @upani so ob tem opozorili tudi na dejstvo, da novi predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vlada kasneje sicer za~asno umaknila iz parlamentarne procedure, ne re{uje problema javne zdravstvene mreè. Izpostavili so {e dve zanje nesprejemljivi dolo~ili novega zakona - dolo~ilo, da se ambulantna zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni ne bo ve~ izvajala v zdravstvenih domovih, ampak le v bolni{nicah, pri koncesionarjih in v naravnih zdravili{~ih, ter dolo~ilo, da mora zdravstveni dom v ~asu

POLJ[ICA - Na Polj{ici pri Podnartu je zraslo turisti~no naselje Dole, poimenovano po hribu na Polj{ici. Naselje sestavlja devet hi{ic in osrednja, ve~ja stavba, kjer bo sprejemnica ter prostori za druènje. V vsaki hi{ici je prostor za {tiri do {est oseb, v pritli~ju dnevni prostor s kuhinjo, tu{ in wc, v nadstropju pa dve sobi z balkoni. V podalj{ku dnevnega prostora je tudi pokrita terasa. Prostori so ogrevani in primerni za po~itni{ko bivanje v vseh letnih ~asih. Po~itni{ko naselje je na za~etku vasi Polj{ica in je lepo izhodi{~e za sprehode in kolesarske izlete v bli`njo okolico – kot nala{~ za nekajdnevno sprostitev in nabiranje novih mo~i. Primerno bo za druìne in organizirane skupine. Predvsem si èlijo bolj mirnih gostov. Po~itni{ko naselje je zamisel Alenke in Bo{tjana Kalana, ki je doma iz Polj{ice. Pot od ideje do za~etka gradnje je bila dolga 10 let, sama gradnja pa je potekala dve leti. Prve goste pri~akujejo {e ta mesec. Bojan Rauh

Enota [ENTGOR Radovljica VABI na predavanje in pogovor v prostorih [ENTGORA v Radovljici, Kranjska 3 v ~etrtek, 20. maja 2010, ob 16.00 PRAVILNO POSTAVLJANJE DIAGNOZ DU[EVNE MOTNJE IN U^INEK PSIHIATRI^NIH ZDRAVIL

prim. Gorazd V. Mrevlje, dr. med., psihiater in psihoterapevt Predavanje poteka v okviru tedna vse`ivljenjskega u~enja in je za udele`ence brezpla~no.

@IROVNICA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

cev. Po nagovoru ùpana Ob~ine @irovnice je Markov sejem, kot tradicija veleva, odprl mojster Janez Rozman. Na 26 stojnicah smo si lahko ogledali in seveda tudi kupili vse mogo~e izdelke doma~e obrti, od lesenih skulptur do di{avnic in doma~ega peciva. Prodajalci so bili z obiskom zadovoljni in so obljubili da naslednje leto zopet pridejo. Kulturno dru{tvo dr. France Pre{eren @irovnica Breznica se je zopet izkazalo z dobro organizacijo in okusom za razstavljavce, obiskovalci pa z nakupi in dobro voljo. Napovedujemo pa è prvi bol{ji sejem v Ob~ini @irovnica, ki bo v soboto, 29. maja prav tako v Vrbi. Na sejem ste vabljeni vsi, ki bi èleli prodati ali kupiti raznovrstno rabljeno blago. Ob~ani @irovnice si lahko stojnice brezpla~no rezervirajo na sedeù Zavoda za turizem in kulturo @irovnica ali po elektronski po{ti info@zirovnica.eu, za prodajalce iz ostalih krajev pa je pristojbina za udele`bo na sejmu simboli~nih 5 evrov. Zavod bo poskrbel tudi za mo`nost prevzema va{ega blaga v prodajo na svoji stojnici in to brez provizije. Vabljeni torej v Vrbo, kjer boste prav gotovo na{li kaj zase ali za svoje bli`nje.

Kresovanje v @irovnici

Janez Dolàn @IROVNICA - Zavod za turizem in kulturo @irovnica je na ve~er pred prvim majem skupaj s Konjeni{kim klubom Stol in Skavtskim stegom Pod svobodnim soncem letos è ~etrti~ organiziral prvomajsko kresovanje. Son~ni petek je na parcelo Konjeni{kega kluba privabil blizu tiso~ obiskovalcev, ki so si ogledali, kako se varno pri`ge kres, saj so za to poskrbeli ~lani PGD Zabreznica. Ob priìgu kresa je nebo razsvetlil tudi manj{i ognjemet. Zabava s skupino Arrow je trajala do malo ~ez polno~ in zadovoljni obrazi obiskovalcev so organizatorjem potrdili, da so se kresovanja lotili na pravi na~in in da naj v tej smeri {e naprej vztrajajo. Seveda kresovanja ne bi bilo brez pomo~i Ob~ine @irovnica in posluha ùpana Leopolda Poga~arja za tovrstne prireditve.

Napovedujemo v maju

Janez Dol`an

Tr`ni dnevi v Vrbi VRBA - Zadnji vikend v aprilu je bilo v Vrbi ìvahno, saj je Zavod za turizem in kulturo @irovnica v soboto organiziral prvo kolesarsko tr`nico v Vrbi. Zve~er je bil pred cerkvico sv. Marka koncert pevskih zborov v organizaciji Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren @irovnica Breznica, v nedeljo pa je bil na sporedu è tradicionalni Markov sejem. Sobotna kolesarska tr`nica je privabila v Vrbo vse, ki so èleli prodati ali kupiti rabljeno in novo kolesarsko opremo in kolesa. Poleg zavodove stojnice, kjer so zbirali in prodajali rabljeno kolesarsko opremo in kolesa, so se na tr`nici predstavili {e: tiskarna Medium z elektri~nimi kolesi, Sport point z Jesenic z novo kolesarsko opremo in Kolesarski center Lesce z novimi kolesi. V prodajo so {la najbolj rabljena otro{ka kolesa, saj je ravno tak{na tr`nica enkratna mo`nost za star{e, da v enem dnevu prodajo è premajhno kolo in na istem kraju kupijo otrokovi starosti primerno. Ve~er pred cerkvico sv. Marka je bil povsem pevsko obarvan. Ob soju bakel so {tevilno ob~instvo v svet glasbe popeljali Mo{ki kvintet KD dr. France Pre{eren (vodja Franc Legat), mo{ka pevska skupina »Sosedje« (vodja skupine Tone [pendov), me{ana pevska skupina »Dr. France Pre{eren« (umetni{ka vodja Irena Kosma~), u~iteljski pevski zbor »Mavrica« z Jesenic (zborovodkinja Mojca êbulj), me{ani pevski zbor »Ljubno« iz Ljubnega (zborovodja Peter Novak) in gostje ve~era Klapa »Mali grad« iz Kamnika. Son~na nedelja in pestra ponudba doma~e in umetnostne obrti je na tr`ni prostor v Vrbi privabila letos rekordno {tevilo obiskoval-

V petek, 14. maja, bo v Fin`garjevi rojstni hi{i pravlji~ni ve~er. Mojster pripovedovanja Janez Miheli~ nam bo obudil spomin na è rahlo pozabljeno pravljico Legendo o Zlatorogu. Svojo pripoved bo popestril s projekcijo fotografij. Za dodatno kulturno doìvetje bo poskrbela Anja Ba{ ob spremljavi kitarista, ki bo zapela zimzelene slovenske uspe{nice iz 70-tih let. Ve~er je namenjen tako otrokom kot odraslim. Zavod za turizem in kulturo pa bo poskrbel tudi za okrep~ilo. V soboto, 22. maja, vas vabimo na pohod po »Razgledni poti« od Most do Sanka{ke ko~e nad Begunjami. Pohodniki se bomo zbrali ob 10.00 pred stavbo Elektra v Mostah. Ker je pot na dveh mestih rahlo zahtevna, ni za vrtoglave. Organizator sporo~a, da je obvezna ustrezna planinska obutev. Priporo~a, da nekateri pohodniki pustijo svoja vozila v Smoku~u, tako da bo povratek v Moste la`ji. Ob 9.45 bo organizator poskrbel za prevoz {oferjev teh vozil do Most. Za dodatne informacije o teh in ostalih prireditvah ste vabljeni, da obi{~ete internetno stran Zavoda za turizem in kulturo @irovnica www.zirovnica.eu, za obve{~anje o prireditvah pa se v~lanite na Facebookovo (Ksihtnino knjigo) skupino Ka{arija. Janez Dolàn

^ASOPIS, KI POVEZUJE

TEMA MESECA

Voda spodjeda temelje cerkve v Kropi Vodna ujma, ki je 18. septembra 2007 divjala na Gorenjskem, ni prizanesla tudi farni cerkvi sv. Lenarta v Kropi. Ta je bila prvi~ omenjena v seznamu podru`nic radovlji{ke `upnije iz leta 1468 in to kot cerkev sv. Janeza Krstnika. sanacijo {e nismo za~eli. Kje so vzroki? Predvideni stro{ki sanacije samega objekta so pribli`no 140.000,00 evrov, predra~uni za dodatne raziskave terena, popravilo opornega zidu pod cerkvijo in odvodnavanje nad pokopali{~em pa sploh {e niso izdelani. Sanacijski projekt mo~no presega zmo`nosti tako same fare, kot tudi krajevne skupnosti, zato bo potrebna pomo~ {ir{e skupnosti, predvsem Ob~ine Radovljica v povezavi z ministrstvi. Prijavili smo se sicer na razpis Ministrstva za kulturo RS za izbor projektov na podro~ju nepremi~ne kulturne dedi{~ine, ki jih bo v letih 2010/11 sofinancirala RS iz dela prora~una, vendar odgovora {e nismo dobili. Ministrstvo za okolje in prostor

pa nam v svojem zadnjem dopisu predlaga: »V sklopu sanacije lahko za zdaj v okviru zakonodaje ponudimo strokovno pomo~ predvsem pri recenziranju dokumentacije in iskanju re{itve skupaj z usposobljenimi strokovnjaki in z ob~ino, ki je sicer pristojna za izvedbo geotehni~nih ukrepov. Zato se bo ponovno poizkusilo vklju~iti ob~ino v re{evanje zadeve. V primeru, da pa se ob~ina aktivno vklju~i v re{evanje zadeve je pomo~ lahko tudi {ir{a tako strokovna, kot ob izpolnjevanju zakonskih dolo~il tudi finan~na«. Kroparji si èlimo le: Od besed, papirjev in ustanavljanja komisij ~imprej k sanaciji! France Jelenc, foto: Joà Erèn

Kroparska ùpnijska cerkev je leta 2008 praznovala 540. obletnico. Valvasor v Slavi vojvodine kranjske poro~a, da je gra{~ak Lenart Kacijanar s Pustega gradu leta 1581 postavil na temeljih stare cerkve novo, posve~eno sv. Lenartu. Leta 1696 je bila podalj{ana, dograjeni sta bili stranski kapeli, leta 1862 pa je bil dozidan {e kor. Posledice nesre~e sta si ogledali komisiji Ministrstva za kulturo RS in komisija, ki jo je sklical doma~i ùpnik in je k sodelovanju povabil strokovnjaka Franca Pelka (saniral je è ve~ podobnih objektov) in mag. Tomaà Begu{a iz Geoinèniringa d.o.o.. Iz poro~il je razvidno, da se ob ùpnijski

cerkvi pojavljajo {tevilne razpoke od r. v. enega centimetra do nekaj centimetrov, ki ka`ejo na posedanje cerkve oziroma premike s slede~imi zna~ilnostmi: • razpoke nastajajo ob vzdol`nem stiku med cerkvijo in platojem nad starim podpornim zidom, • razpoke znotraj cerkve nastajajo na obmo~ju prizidka cerkve, • razpoke na glavnem vhodu v cerkev ka`ejo na bolj intenzivno nestabilno dogajanje med me`narijo in vhodom (razpoke so se po neurju mo~no intenzivirale). Dve leti in pol po nesre~i s

Sledi pogrezanja so vidne tudi na stopnicah pred glavnim vhodom.

OD VSEPOVSOD

Kaj dogaja v BMC

^ASOPIS, KI POVEZUJE

steperje. Pri vadbah vam svetujemo glede prehrane in celostnega `ivljenjskega sloga. do 21. 5. zbiramo prijave za »Orientalski ples s Sanelo Trako – Nelly«. Z orientalskim plesom oblikujete postavo in se nau~ite ~utnega plesa, pove~ate gibljivost telesa in si polep{ate postavo ter postanete bolj `enstvene. Prepustite se glasbi, da vas odnese na drugi konec sveta, prepustite se gibom in ritmom ter tudi v sebi odkrijte ko{~ek orienta. Dru{tvo BMC, www.bmc-bled.com

Prvi glas Gorenjske

Tako kot se za vsak ve~ji premik v razvoju spodobi, je tudi BMC selitev v [portno dvorano Bled proslavil z otvoritvijo, ki smo jo imeli 9. aprila. Da se brez muje {e ~evelj ne obuje, smo è dokazali, lep obisk otvoritve pa je {e dokaz, da nas podpira tudi javnost. Poleg spodbudnih besed ùpanov ob~in Bled in Gorje smo bili dele`ni pohval tudi iz ust ostalih obiskovalcev, ki sploh podpirajo dejstvo, da Bled resni~no potrebuje prostor za mlade. Tako smo pripravili otvoritveni program, ki so ga v celoti izpeljali mladi glasbeniki in plesalci, ki so dokazali, da Gorenjska ima talent. Olimpijski trg si èlimo uporabiti prav za podobne dogodke, kjer bodo mladi imeli mo`nost, da se predstavijo. Prva prilo`nost bo è 28. maja, ko srednje{olci pripravljajo prvi srednje{olski ùr na Bledu. Tradicionalni Festival mladih, ki ga pripravljamo v sodelovanju z LAS-om Bled, pa bo 24. junija. Mislimo, da bo to pester uvod v poletne po~itnice. Kaj {e po~nemo? Ponedeljki so rezervirani za kreativne delavnice, ki jih vodi na{a Jasna, in te~aj Oblikovanje notranjega prostora, kjer vam bo Alenka Niccolini razkrila skrivnosti, kako urediti va{ dom. Sobota je dan za gledali{ko delavnico »Biti impro«, ostale te~aje, predavanja in delavnice pa bomo sproti uvr{~ali v na{ vozni red. Namizni nogomet lahko brezpla~no igrate vsako sredo in petek popoldne. Dogajanje na Olimpijskem trgu pa bo vsak 1. petek v mesecu popestril bol{ji sejem, ki je namenjem vsem, ki bi radi poskusili svoje sposobnosti barantanja. Zagotovo imate doma kak{no stvar, ki bi jo radi podarili ali pa mogo~e z njo {e kaj zasluìli. Udele`ba je brezpla~na. Poglejte {e program za mesec maj: 17. 5. ob 17.00 – »Kul pondelki - pomladne kreativne delavnice za mlade« Izdelovanje pomladnih ven~kov, hi{k iz kamen~kov, izdelkov iz gline... Z vami bo oblikovalka Jasna. 14. 5. ob 17.00 – »Veliki pomladni tarok turnir«. Kaj je bolj{ega kot partija taroka v dobri dru`bi? Za vse ljubitelje, poznavalce, amaterje in tiste, ki se ne bojijo nasprotnikov. Karte priskrbimo mi, ~e pa igrate samo s svojimi, jih prinesite s seboj. Starostne omejitve ni. do 21. 5. zbiramo prijave za »Fly box s Sanelo Trako – Nelly«. To je aerobika, s katero oblikujemo celo telo, zgubimo na telesni teì in pridobimo na fizi~ni pripravljenosti ter poskrbimo za dobro psihi~no po~utje. Vadba je sestavljena iz kardio dela za huj{anje in fitness dela za oblikovanje postave. Vadba je primerna za vse starosti in ènske vseh postav, saj si intenziteto vadbe lahko prilagodi vsak sam. Fly box je aerobika, kateri dodajamo elemente borilnih ve{~in in plesa, fitnesa ter elemente drugih {portov. Pri vadbi uporabljamo tudi rekvizite, kolebnico in ro~ke 0,5 kg ter

LESCE - Leto{nja prireditev Prvi glas Gorenjske je bila è 39. po vrsti. Konec marca se je v dvorani kina @elezar na Jesenicah predstavilo devet mladih pevk. Ob spremljavi orkestra Bid Bag pod vodstvom Blaà Tr~ka so v ìvo pele slovenske pesmi. Prireditev sta povezovala Suzana Adì~ in Robert Svetina, ute~en napovedovalski par. Posebna gostja prireditve je bila Sa{a Lendero, nastopili so tudi lanskoletni zmagovalci. Novost leto{nje prireditve je bila, Ana Menge{ da zmagovalca ni izbirala strokovna komisija, temve~ so izbiro zaupali Ale{u Vovku – Raayu, znanem producentu in avtorju skladb, ki je pred leti tudi sam nastopil na Prvem glasu. Njega in ob~instvo v dvorani je najbolj prepri~ala Ana Menge{ iz Lesc. Prikupna {tirinajsletnica je povedala, da nikoli ni hodila v glasbeno {olo, tudi solo petja se do zdaj ni u~ila. Doma pa ima karaoke, tako da poje vsak dan. Pravi, da rada poslu{a skoraj vse zvrsti glasbe, najraje pa pop, balkan in haus. »Moje najljub{e pevke so Rihana, Beyonce, Lady gaga, najlju{a skupina pa Blue in Kingston,« nam je zaupala Ana. Podobnega nastopa, kot je bil Prvi glas, se {e ni udeleìla, pa~ pa je nastopila na karaokah v Begunjah in na TV Papriki v oddaji Vrata med zvezde, kjer je pri{la v polfinale in {e ~aka na finalni nastop. Je u~enka devetega razreda Osnovne {ole F. S. Fin`garja v Lescah. »V {oli sem povpre~na, lahko re~em, da mi gre petje bolje kot u~enje,« doda duhovito. Z udele`bo na tej prireditvi je hotela pridobiti samo dobro izku{njo in s ~im manj treme dobro odpeti izbrano pesem. Anini cilji v ìvljenju so, da bi s petjem zabavala ljudi, najprej pa bi rada dokon~ala {olanje – posvetila se bo frizerskemu poklicu, kar jo tudi najbolj veseli. @eli posneti tudi dobro skladbo, saj je bila to nagrada, ki jo je dobila od Raaya. Kako bo ta uspeh vplival na njeno nadaljnjo pot, nam seveda zdaj {e ne more povedati, saj je kaj takega nemogo~e predvideti. Vsekakor bo ob pomo~i in podpori star{ev najprej poskrbela za strokovno {olanje svojega glasu. Za konec pa je Ana dodala lepo misel, ki je skoraj ne bi pri~akovali od najstnice, namre~ modrost, da upa, da jo ta uspeh ne bo spremenil in da bo ostala tak{na, kot je zdaj. Ivanka Koro{ec, foto: arhiv Ana Menge{

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

KULTURA

Sanje o svobodi Dekli{ki pevski zbor, Fantovska vokalna skupina Gimnazije KRANJ in gimnazijski glasbeniki pod vodstvom Barbare Ku{ar in Primoà Ker{tanja pripravljajo glasbeni projekt »Sanje o svobodi«, koncert afri{ko-ameri{ke duhovne glasbe. Na koncertu bodo predstavili pester izbor iz zakladnice duhovne glasbe afri{kih Ameri~anov in poezijo njihovih pesnikov, pesmi, ki so se rodile iz bole~ine zasu`njenih ter so polne upanja in hrepenenja po bolj{em ìvljenju, polne sanj o svobodi. Dogodek bodo bogatili napevi, ki so znani vsakomur, npr.: Down by the river side, Joshua fit the battle of Jericho, When the saints…in nekaj tak{nih, ki jih boste morda sli{ali prvi~. Glasbeni ~arovniji, glasbenim sanjam v izvedbi sedemdesetih nastopajo~ih mladih gimnazijcev se boste lahko prepustili 18. in 19. maja, ob 20.00, v Gimnaziji Kranj, 20. maja, ob 20.00, pa v dvorani Gledali{~a Toneta ûfarja na Jesenicah.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

predstave. [tudentje so pod vodstvom mentorjev ustvarili in izdelali like, situacije, sceno in potek predstave. Ob tem velja omeniti, da se v {tudentski igralski skupini na doma~i jeseni{ki oder vra~a Vid Klemenc (predstavi v GT^ - petek, 21. maj, 20.00; sobota, 22. maj, 19.30).

»Kekec« spet v Vratih (in na naslovnici Na{ih novic)

13. teden vseìvljenjskega u~enja v Ob~ini Jesenice Osrednja prireditev bo v sredo, 19. maja, ob 19.30, v dvorani Gledali{~a Toneta ûfarja Jesenice. Geslo leto{nje osrednje prireditve evropsko leto boja proti rev{~ini in socialni izklju~enosti. Sodelujejo: otroci iz vrtca, u~enci in dijaki, Center za socialno delo Jesenice, obmo~ne humanitarne organizacije, Vitezi Ga{perja Lambergerja s »cigani«. program bosta povezovali Poldka in Branka. Na tovrstni prireditvi nikoli ni bilo potrebno pla~ati vstopnine! Naj bo v letu boja proti rev{~ini druga~e, naj bo tokrat simboli~na in prostovoljna vstopnina. Odmerili si jo boste sami in s seboj prinesli npr.: prehrambene izdelke z dolgotrajnej{im rokom uporabe, konzervirane prehrambene izdelke (omake za testenine ipd.), juhe, pa{tete, hrano za otroke (~okolino, ~okole{nik…), zelo dobrodo{li so tudi izdelki za vzdrèvanje higiene... (namig: zalog testenin, moke, rià in sladkorja je trenutno dovolj). Po zaklju~eni prireditvi bomo zbrano »vstopnino« izro~ili lokalnim humanitarnim organizacijam in olaj{ali ter pole{ali vsaj kak{en dan nekomu iz sose{~ine. Tako o rev{~ini ne bomo zgolj govorili, zoper njo bomo tudi nekaj postorili.

Gostovanje {tudentov AGRFT na Jesenicah Ste se kdaj vpra{ali, kaj se dogaja v zakulisju resni~nostnih {ovov? Kaj je skrito za kulisami mo-dernega studia, kjer so kamere postavljene na vsakem vogalu. Ali obstaja kak prostor, kamor se nastopajo~i lahko zate~ejo? Kaj je skrito za podobami, ki nam jih posku{ajo prodati kot resni~ne? Kdo so nastopajo~i? Vzhajajo~e zvezde ali le mali nepomembni ekshibicionistki? Si èlijo le slave ali denarja? Morda pa i{~ejo nekaj ve~… Jim razum postopoma odpoveduje? Jih izdaja? Morda ga nikdar niso imeli… Vse odgovore vam bo ponudil najve~ji gledali{ki resni~nostni {ov vseh ~asov. Oglejte si dramo Matjaà Zupan~i~a, HODNIK, v produkciji III. semestra dramske igre, gledali{ke reìje in dramaturgije na AGRFT, slu{ateljev red. prof. Matjaà Zupan~i~a in doc. Borisa Ostana. Produkcija je plod semestralnega dela pri osrednjem predmetu {tudija dramska igra s prakti~no reìjo. V {tudij so vklju~eni tudi {tudentje scenografije in kostumografije, ki skrbijo, v dogovoru z ekipo, za prostorsko in vizualno podobo

Zadnjo po~itni{ko nedeljo avgusta lani je Gledali{~e Toneta ûfarja Jesenice odprlo gledali{ko sezono, ki se izteka, z novo premiero mladinske igre “SRE^NO, KEKEC”. Premeteni Kekec in njegova dru{~ina so si poiskali prav posebno mesto pod soncem: idili~no dolino Vrat v Gornjesavski dolini. Vreme je bilo vse poletje dokaj prizanesljivo in predstava je nemoteno nastajala, {e zlasti pa se je ogrelo na dan premiere, ki jo je spremljalo ve~ kot tiso~ obiskovalcev. Premiera je bila "trojni" dogodek: premiera in za~etek nove gledali{ke sezone ter hkrati zaklju~ek 18. Aljaèvih dni. Kek~eva ekipa je na~rtovala in obljubljala ponovitve tudi prvo soboto v septembru, toda narava je KEKCA in njegovo dobro voljo dodobra preizkusila. Cesta v Vrata je bila zaradi obilnega deèvja neprevozna, Vrata nedostopna, kulise po{kodovane. KEKEC je pa~ Kekec in se ne vda tako hitro. Obiskovalci so v Vratih podoìveli {e eno predstavo, potem pa je KEKEC z vso svojo dru{~ino “odrajàl" {e na Pristavo v Javorni{ki Rovt. Tudi tja je zvabil zavidljivo mnoìco obiskovalcev, od najmlaj{ih do dedkov in babic. Zadnji teden v maju se bo KEKEC spet vrnil v dolino Vrat. Zadnje majske in prve junijske dni bo spet razveseljeval obiskovalce iz vrtcev, {ol in sploh vse, ki èlijo predstavo podoìveti v “Kek~evem" okolju. Predstava bo (poleg {olskih predstav) tako zaìvela v soboto, 29. maja, ob 17. uri in v nedeljo, 30. maja, ob 15. uri. Za jesen pa Kekec spet na~rtuje malce pohajkovanja po prelepi Gorenjski. Sicer pa se KEKEC namerava vra~ati na idili~no prizori{~e, v Vrata {e prihodnje leto, v drugi polovici maja in junija. Pripravila Branka Smole

Predstavitev knjige KRANJSKA GORA - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na predstavitev 13. knjige dolgoletnega zbiralca in zapisovalca ljudskega izro~ila in doma~ega nare~ja Rut ter Srednjega vrha Stanka Ko{irja. Knjiga ima naslov NAMARA SMA PA RES'N - Mogo~e smo pa res. Predstavitev bo 14. maja ob 17. uri v Liznjekovi doma~iji v Kranjski Gori. K. S.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

KULTURA

Srednji vek na Blejskem gradu

Kulturni vodnik Mesec maj, mesec, ko se razcvetijo narcise oz. klju~avnice. Letos bo prvi~ celoten mesec na Jesenicah v znamenju narcis. Izlo`be trgovin, gostinski obrati, vozila mestnega prometa in vse prireditve bo spremljala narcisa oz. njen simbol. Tudi v osnovnih {olah in vrtcih bodo dejavnosti in projekti obravnavali prepoznavno cvetlico, ki preplavi Golico. Osrednja prireditev pa bo 15. maja na vrhu Golice pri ko~i, kjer bo za glasbo poskrbel Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora. Zaklju~na prireditev pa bo 27. maja – na obmo~ju Stare Save (v primeru slabega vremena v novem objektu Kolpern). [e to 29. maja bo organiziran tudi prvi tek na Golico s startom ob 15. uri na parkiri{~u Pr' ^op.

BLED - Zgodovina se ponavlja, zatorej se ni ~uditi, ~e se tudi blejski grad, ki bo ~ez leto dni obhajal tiso~letnico prve omembe v pisanih virih, mestoma ponovno poda v srednji vek. Nekaj takega se je zgodilo nedavno, ko so grad poleg gospoda grofa, grajskega pisarja, vitezov ter ostalih dvorjanov in dvorjank obiskali tudi srednjeve{ki cigani. Naneslo je, da je mi~na mlada ciganka s celim taborom obiskala grad, ker se je izkazalo, da je grofovemu sinu povila dete. Po zapletu se kakopak vse lepo razplete in vsi so sre~no ìveli do konca svojih dni. Da pa vse izgleda, kot je prav, so poskrbeli: koreograf Janez Meja~, kostume je izdelala Tatjana Mil~inski Oblak, vse skupaj pa je doìveto izvedla skupina Ga{perja Lambergarja, ki jo vodi Rado Muàn. Na blejskem gradu jih bo mo~ ponovno videti na srednjeve{kih dnevih 5. in 6. junija, ter julija in avgusta, ob torkih v srednjeve{ki izdaji, ob ~etrtkih pa bo na sporedu barok. Torej, doìvimo in uìvajmo ~ase, ki jih ni ve~. Besedilo in foto: Marjan Zupan

Ro~na dela na ogled

V enotah knji`nice Antona Tomaà Linharta Radovljica vsak mesec poskrbijo za prireditve, namenjene otrokom. V maju zanje pripravljajo zaklju~no prireditev. S ~arovni{ko animacijsko predstavo bo male in velike otroke sku{al o~arati ~arodej Jole Cole, in sicer 18. maja v enoti v Gorjah, 21. v enoti na Bledu, 26. v enoti v Bohinjski Bistrici ter 27. v Radovljici. Simbol rajske ptice je Blejcem in Blejkam poznan. Kaj se skriva v tej simboliki, bo odkrival Sre~o Vernig 21. maja v blejski knji`nici ob 19.30. V radovlji{ki knji`nici se 18. maja ob 19.30 lahko spoznate z Junom Diazem in njegovim romanesknim prvencem Kratko, ~udovito ìvljenje Oscarja Waa. Avtobiografsko obarvan roman predstavi emigrantsko izku{njo preko nenavadnega jezika. Avtorja in delo bo predstavila prevajalka romana Alenka Bole Vrabec. Od 22. maja do 5. junija bodo v bohinjskem koncu potekali 4. dnevi alpskega cvetja, v sklopu katerih se bodo zvrstile razli~ne razstave, vodeni izleti in delavnice. V sredo, 26. maja, bodo v Info sredi{~u Triglavska roà na Bledu odprli likovno razstavo – likovna umetnost ob Evropskem dnevu parkov. Predstavili bodo dela Maje Fajdiga Komar, Marjete Albinini in Miha Maren~eta. Odprtje razstave bo pospremilo strokovno predavanje dr. Katarine Groznik Zeiler o zavarovanih obmo~jih.

Gledali{~e Toneta ^ufarja Jesenice

Na Jesenicah, kjer ima svojo pisarno gospa Mateja Peta~ Jug, so lepo urejena izlo`bena okna z razstavljenimi ro~nimi deli ~lanic dru{tva Vintgar. Lepo se ji zahvaljujemo in si {e `elimo sodelovanja. ^lanice ro~nih del Vintgar Blejska Dobrava

PETEK, 14. maj, ob 18.30, BALETNI VEÊR v izvedbi Glasbene {ole JESENICE TOREK, 18. maj, ob 10.00, glasbena pravljica SNEGULJÎCA, na TRGU NA STARI SAVI SREDA, 19. maj, ob 19. 30, osrednja prireditev ob TVU ÊTRTEK, 20. maj, ob 20.00, »SANJE O SVOBODI«, koncert afri{ko-ameri{ke glasba in poezije v izvedbi sedemdesetih glasbenikov GIMNAZIJE KRANJ PETEK, 21. maj, ob 20.00, drama HODNIK v izvedbi {tudentov AGRFT SOBOTA, 22. maj, ob 19.30, drama HODNIK v izvedbi {tudentov AGRFT PETEK, 28. maj, sre~anje odraslih PEVSKIH ZBOROV, v organizaciji JSKD SOBOTA, 29. maj, ob 17.00, gledali{ka predstava SRE^NO, KEKEC (ambientalna uprizoritev) v dolini Vrat NEDELJA, 30. maj, ob 15.00, gledali{ka predstava SRE^NO, KEKEC (ambientalna upirzoritev) v dolini Vrat.

[PORT

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Uspe{na krstna sezona

ûde` na ledu in ob odbojkarski mreì Prvomajski prazniki? Spomini prebivalcev krajev, kamor pelje »siva pot«, bodo vedno znova priklicali ìvahna slavnostno-druàbna sre~anja na [obcu ali Poljanah nad Jesenicami. Nageljni, dobra volja, vonj jedi z àra, spro{~enost direktorjev in obenem delavcev. Ve~er pred praznikom je mineval ob prasketanju ognja s poleni in starimi pnevmatikami – tudi kres je ob sebi vedno znova strnil pozornost starih in mladih. Tako kot v zadnjih dveh tudi dva {portna dogodka, ki sta spet nadaljevala zgodbo o ~udeù pod Alpami in Karavankami. Res – nova uvrstitev slovenskih hokejistov v skupino A, z è tradicionalno izjemnim deleèm akterjev iz o~itno neuni~ljive jeseni{ke {ole, kot tudi nastop odbojkarjev z domicilom na Bledu, spet razkrivata nova obzorja in svetu sporo~ata, kako ~ude`no mo~ ima volja, ~e le najde svojo pot. Hokej in odbojka? @e povr{ni poznavalci bodo znali povedati, da je prvi predvsem domena izjemno selektivnih in è ve~ desetletij uspe{nih pristopov v Kanadi, Rusiji, na ê{kem ali Slova{kem. V ta krog sodita {e denarno mo~ni in snegu ter ledu zapriseèni [vedska in Finska, tudi [vica in Nem~ija sta {e tisti, kjer ob~instvo vneto polni tribune prostornih aren, {portnim spektaklom pa lokalno in {ir{e okolje namenjata precej pozornosti. Vsega tega pri nas – nimamo. Z denarjem je vedno znova kri`, ko vodilna slovenska hokejska kluba v Podmeàkli in Tivoliju vstopita v novo tekmovalno sezono z dolgovi preteklosti. Igralcev je skupaj toliko kot v eni montrealski ulici ali moskovskem stanovanjskem bloku. Tribune so è polne v dneh pomembnih odlo~itev, kot je bila nazadnje ta ob boju za uvrstitev reprezentantov v skupino A, druga~e pa se na njih zbirajo le tisti najbolj zvesti ~astilci palice in plo{~ka. Pa vendarle – Slovenija je tako kot Avstrija spet med najbolj{imi 16-imi na svetu, @iga Jegli~ in Rok Ti~ar, nova odli~njaka iz jeseni{ke hokejske u~ilnice, sta bila na aprilskem prvenstvu v Ljubljani izbrana v najbolj{o postavo tekmovanja. [e naprej si na{e mo{tvo te`ko predstavljamo brez starej{ih u~encev omenjene »ustanove«, Tomaà Razingarja in Marcela Rodmana, o Hru{i~anu Anètu Kopitarju, dragulju na{ega {porta v sila konkuren~nem severnoameri{kem prostoru, pa sploh ni treba kaj prida razpravljati. ûde`na zgodba na ledu, prepojena z izjemnim talentom in dnevnim garanjem, se nadaljuje tako zanj kot tudi stotnijo novih obrazov na Jesenicah in zdaj povrhu {e na Bledu, kjer bodo po su{nih letih jeseni spet sestavili ~lansko mo{tvo za doma~e hokejsko tekmovanje. A prav v kraju z »oto~kom sredi jezera« ta ~as nazdravljajo {e eni ~ude`ni zgodbi. Odbojkarski klub, ki je è dolgo tega presegel meje lokalnega okolja in pozimi redno polnil tivolske tribune, se je uvrstil na sklepni turnir evropske lige! Ta se je zdel za na{o odbojko ob silni konkurenci dejansko nedosegljiv, toda prenovljeno mo{tvo s cvetom izjemo nadarjenih slovenskih igralcev je preskakovalo oviro za oviro in se dejansko udeleìlo tekmovanja v ta ~as odbojkarsko najbolj vro~em okolju – na Poljskem. V Lodzu je na{e prvake gledalo tudi po 12.000 dobrih odbojkarskih poznavalcev! A kaj, ko ~asa za veselje na {portnih igri{~ih in ob njih nikdar ni dovolj – nova sezona prina{a nove izzive. Potrjevanje in celo preseganje dosedanjih. Kje je potemtakem meja na{ih junakov pod Triglavom? Sini{a Uro{evi~ Avtor je ~lan {portnega uredni{tva dnevnika Delo

KROPA - Odbojkarji UKO Kropa so bili v sezoni 2007/2008 {e v tretji ligi. V leto{nji sezoni so è nastopili v prvi ligi in se na koncu uvrstili v kon~nico med osem najbolj{ih - vsekakor preskok, vreden spo{tovanja. Za krstno sezono so si kroparski odbojkarji postavili za cilj obstanek v ligi, katerega so brez teàv dosegli. Prvi del so odigrali zelo dobro, bili pa so tudi trenutki, ko so tekme, ki so jih imeli v svojih rokah, na koncu izgubili. Po rednem delu so se uvrstili v ligo za obstanek. Osnovni cilj ni bil nikoli ogroèn. Naredili so korak naprej in se na koncu uvrstili med osem najbolj{ih ekip. Za tekmeca so dobili ACH Volley. Po eni strani najte`jega mo`nega nasprotnika, po drugi strani pa nagrada, da se lahko pomerijo z ekipo, ki se je uvrstila med {tiri najbolj{e ekipe v Evropi. Blejci so bili po pri~akovanju v obeh tekmah bolj{i, Kroparji pa so se zasluèno veselili osvojenega niza. Glede na finan~ne mo`nosti se bodo poizku{ali okrepiti in s tem narediti {e korak naprej. Matja` Klemenc

Najbolj{a sezona do sedaj

BLED - Blejski odbojkarji so letos do`iveli sanje, ki so bile predstavljene leta 2004 ob za~etku sodelovanja z Autocomercem d. d. Letos se jim je uspelo uvrstiti med {tiri najbolj{e evropske klube. Na turnirju so se pomerili s kasnej{imi zmagovalci, Trentinom in gostiteljem turnirja Belchatowim. Blejci so obe tekmi izgubili in

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

na koncu zasedli ~etrto mesto. Z igro niso razo~arali, se je pa pokazalo, da jim v kriti~nih trenutkih manjka izku{enj. Z uvrstitvijo med {tiri so mo~no presegli èlje v ligi prvakov. Ob ligi prvakov so se odbojkarji ACH Volley borili {e na treh podro~jih in vse tri kon~ali z odliko. [e najve~ teàv so imeli v slovenskem pokalu, a so na koncu z nekaj sre~e odpravili Prva~ino, v finalu pa Galex-Mir in se veselili prve lovorike. V Interligi in dràvnem prvenstvu je {lo kot po maslu. Na finalnem turnirju Interlige, ki je potekal na Dunaju, so bili veliko bolj{i tekmec, tako v polfinalu od Mladosti kot v finalu od gostiteljev. Do dràvnega naslova so pri{li v Âťtreh korakihÂŤ. Najprej so v ~etrtfinalu izlo~ili UKO Kropo, v polfinalu pa Prva~ino. V ponovitvi lanskega finala so la`je, kot je bilo pri~akovati, odpravili Salonit. Matja` Klemenc

Po napetih kvalifikacijah radovlji{ki ko{arkarji spet v 1. B ligi

[portni pregled VESLANJE Bled, Zaka - Tekma za svetovni pokal 27.5. do 30.5.2010 NOGOMET Lesce (3. SNL-zahod) 15.5. Krka 17.30, 22.5. Kranj, 29.5. Jadran Dekani 17.30, 5.6. Roltek Dob Lestvica po 22. kolih: 1. Adria 47, 2. Roltek Dob 46, 3. Brda 46, 4. Kalcer Vodoterm 42, 5. Jadran Dekani 38, 6. Tolmin 34, 7. AH Mash Tech 33, 8. Kranj 32, 9. Krka 24, 10. Sava 22, 11. Kamnik 21, 12. [obec Lesce 19, 13. Jezero Medvode 17, 14. Zagorje 10 Mimo vrste =) Jesenice (1. Gorenjska liga) 15.5. Velesovo, 22.5. Niko @elezniki 17.30, 29.5. Naklo - klub zmagovalcev, 5.6. Polet 18.00 Bohinj (1. Gorenjska liga) 15.5. Kondor, 22.5. Velesovo 17.30, 29.5. Niko @elezniki, 5.6. Naklo-klub zmagovalcev 18.00 Kranjska Gora (1. Gorenjska liga) 15.5. Hrastje, 22.5. Kondor 17.30, 29.5. Velesovo, 5.6. Niko @elezniki 18.00 Bled Hirter (1. Gorenjska liga) 15.5. Visoko 17.30, 22.5. Alpina @iri, 29.5. Hrastje, 5.6. Kondor 18.00 Lestvica po 18 kolih: 1. Mimovrste=) Jesenice 40, 2. Naklo klub zmagovalcev 40, 3. Velesovo 36, 4. Visoko 31, 5. Bohinj 31, 6. Niko @elezniki 29, 7. Kondor 22, 8. Alpina @iri 21, 9. Hrastje 19, 10. Bled Hirter 17, 11. Kranjska Gora 14, 12. Polet 6. BALINANJE Lesce (1. liga vzhod) 15.5. Center, 22.5. GIC Gradnje Roga{ka 16.00, 29.5. Sloga 16.00, 6.5. ^ir~e Van - Den

RADOVLJICA - Pred sezono so radovlji{ki ko{arkarji dobili dve dobri okrepitvi: Mateja Pirijo in Ale{a Primca. Cilj pred sezono je bil jasen: skozi kvalifikacije v 1. ligo. @e po uvodnih kolih v 2. ligi zahod je bilo jasno, da izstopata Splo{na plovba Portoro` in SKUPINA AKTIVA Radovljica. Ekipi sta dràli formo in brez problema zadràli prvi dve poziciji. Na vzhodu sta bili na vrhu Radenska Creatica in ALTE Bistrica. Pred Radovlji~ani ni bila lahka naloga. Radenska Creativa je v rednem delu izgubila le eno sre~anje, mo~ Splo{ne plovbe Portoro` pa so dodobra spoznali. Kvalifikacije so za~eli z zmago proti Radenski. Sledila je {e ena doma~a tekma proti Portoroù. Radovljica je imela zmago prakti~no è v rokah, a je pred koncem gostom uspel preobrat. V prvi gostujo~i tekmi so brez teàv premagali Bistrico. Tekma v Murski Soboti je bila odlo~ilnega pomena. Po izena~enem prvem delu je Radovljici uspel preobrat in s tem je bil cilj doseèn. Do konca kvalifikacij se niso ustavili. V gosteh so premagali Portoro`, doma Bistrico in se zasluèno veselili prvega mesta v kvalifikacijah. Matja` Klemenc

Odprte planinske ko~e Valvazorjev dom (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih), Roblekov dom (Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme), Mihov dom (odprto), Ko~a na Gozdu (odprto od ~etrtka do nedelje), Sanka{ka ko~a nad Begunjami (odprto od srede do nedelje), Ko~a v Krnici (odprta), Planinska ko~a na Uskovnici (odprta), Dom pri izviru Zavr{nica (odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme), Blejska ko~a na Lipanci (odprto), Alja`ev dom v Vratih (odprt), [lajmarjev dom v Vratih (odprt), Kovinarska ko~a v Krmi (odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih), Erjav~eva ko~a na Vr{i~u (odprta), Ko~a pri izviru So~e (odprta), Ko~a na Golici (odprta). Vsa planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na matjaz.klemenc1@telemach.net

elektronski

naslov:

PORTRET: TOMA@ DRUML

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Vzhajajo~a zvezda s Koro{ke Leto{nja zima je resda `e pokazala pete, a vendar si ne moremo kaj, da ne bi predstavili zelo uspe{nega {portnika, koro{kega Slovenca, ki je v na{ih medijih skoraj nepoznan, pa ~eprav je doma povsem blizu Gorenjske. Nastopa v nordijski kombinaciji, kjer merijo mo~i na 90 do 140 metrskih skakalnicah in v teku na 10 km. koro{kimi Slovenci. Kot je znano, je Druml na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah 2008 v Zakopanah osvojil naslov svetovnega prvaka v nordijskih kombinaciji v sprintnem tekmovanju, z osvojitvijo dodatnih dveh srebrnih kolajn (v ekipnem tekmovanju in v posami~nem tekmovanju v disciplini Gunderson) pa je bil hkrati tudi najuspe{nej{i {portnik na tem svetovnem prvenstvu nasploh. S svojimi uspehi je 21-letni Toma` Druml tudi pomembno prispeval k popularizaciji {porta med koro{kimi Slovenci.«

Nordijski kombinatorec (smu~arski skoki in teki) Toma` Druml (rojen 28. 3. 1988), stanuje v Bistrici /Feistritz, v Ziljski dolini na avstrijskem Koro{kem. Je ~lan [portnega dru{tva Zahomc/Achomitz, kjer je naredil svoje prve korake na smu~kah s petimi leti. V Zahomcu, odkoder prihaja tudi olimpijski zmagovalec Karl Schnabl, so proge vedno izredno dobro pripravljene, prav tako tudi skakalnice, za katere skrbita trenerja Wiegele (mlaj{i in starej{i), oba priznana strokovnjaka za mladinski nara{~aj v {portnem klubu. Z vsakodnevnim trdim in kakovostnim treningom je postal Toma` Druml leta 2008 svetovni nordijski mladinski prvak, ob vztrajnem delu pa se je njegova {portna pot nato nenehno vzpenjala. V sezoni 2009/10 je tako v celinskem pokalu v ~lanski konkurenci v skupnem to~kovanju zmagal z velikim naskokom, zelo uspe{no pa je nastopal tudi v ~lanski konkurenci, kjer je bil skupno 29. v svetovnem pokalu. V celinskem pokalu je nanizal sedem zmag, na tekmah svetovnega pokala pa je bil dvakrat uvr{~en na deveto mesto. Med drugim je zmagal letos tudi na edini leto{nji tekmi celinskega pokala kombinatorcev v Kranju. Rezultatski uspehi niso bili zaman, saj si je s tem priboril mesto v avstrijski dràvni reprezentanci, ki je s Tomaèm dobila enega najve~jih talentov za prihodnost. Toma` Druml je ~lan slovenske narodne skupnosti na Koro{kem, odli~no govori slovensko (zelo dobro pozna tudi slovenske nordijske kombinatorce, predvsem Mitjo Orani~a), leta 2009 je za svoje {portne dose`ke prejel Bloudkovo plaketo, za katero mu je ~estital predsednik RS Danilo Türk. To je bila ena najve~jih nagrad za mladega koro{kega Slovenca. V obrazloìtvi presti`ne nagrade je bilo tedaj med drugim zapisano:

Toma` Druml

»Med leto{nji dobitniki je bil kot edini predstavnik iz zamejstva ~lan [D Zahomc na Koro{kem Toma` Druml. Prejel je Bloudkovo plaketo za vrhunski {portni dose`ek in popularizacijo {porta med

»Svet postaja majhen, ~e si zmeraj na poti...« pravi Toma`, ki v kratkem odhaja na trening na Ciper in upa, da bo do ziljskega `egna, 24. maja, do {tehvanja, spet doma, kjer bo z veseljem v ziljski no{i zaplesal ta pervi rej s svojo sestro Tarino in zapel pesem: buog nam daj an dober ~as... DOBER ^AS, ki ga on zmeraj potrebuje. Bojan Rauh

^ASOPIS, KI POVEZUJE

IDEJA ZA IZLET

Dobra misel - Dobra gora Nestanoviten april je mimo in pomlad se je {ele zdaj prav razmahnila. Na skrivnosten na~in so znova oìvele stranske ceste, kolovozi, steze in poti. Gremo na izlet! Predlagam, da se odpravimo na Dobro goro. Avto lahko pustite kjerkoli, odvisno pa~, iz katere strani se pripeljete. Idealno pa je, ~e ga pustite doma v garaì in se podate na goro kar pe{. Hoja je vendar popolna rekreacija. Varna, preprosta in, kar je najbolj{e, brezpla~na, koristi pa celemu telesu. Za tiste, ki za to ime {e nikoli niste sli{ali: Dobra gora je hrib na obrobju Bleda, skrit za bolj znano Straò. Dviga se iznad vasi Selo in je prav prikupna izletni{ka to~ka. Visoka je 620 m in nanjo je speljana lepa potka, v strmej{ih delih so vdelane lesene stopni~ke. Na vrhu sta dve klopici z vpisno knjigo in ~udovitim razgledom, saj je sam vrh prav nad prepadno pe~ino. Spodaj v soncu dremlje vasica s pa{niki vse tja do Save Bohinjke, onkraj nje so pobo~ja Jelovice, Babji zob in vasica Kupljenik, na desni pa je pod stenami Galetovca Bohinjska Bela. Lahko pa tudi zapremo o~i in

Ka`ipot.

se potopimo pod vrhnjo plast vsakdanjosti. Prisluhnimo zvokom v naravi, ob~utimo son~ne àrke na svojem obrazu, vso pozornost lahko odmerimo tudi le eni cvetlici ali pa celim leham cveto~ega vresja. Zatopljenim v ~udenje, izku{njo brez vnaprej{njih pri~akovanj in predstav, se nam utegne zgoditi, da za~utimo zadovoljstvo in sre~o, tisto, ki jo vsi lovimo. Sploh ni va`no, kako pridemo v ta svet spokojnosti, glavno je, da si dovolimo v njem nekaj ~asa tudi ostati. ê ste se do bliìne Dobre gore vseeno pripeljali z avtomobilom in vam ta vzpon seveda ni dovolj, priporo~am, da jo mahnete preko travnikov do Ribnega, ki je znan po hotelu na skali nad dolino Save Bohinjke. Po ozna~eni stezici se vzpnemo na Ribensko goro (588 m), to je skalnato sleme, ki se vle~e proti Dobri gori. Postaja vedno o`je, tudi kru{ljivo in ponekod celo nekoliko

izpostavljeno. Z vr{ne skale se nam odpre lep razgled vse tja do Krvavca in [marne gore. Vra~amo se sprva po isti poti, potem pa opazimo stezo desno, ki vodi v dolgih okljukih navzdol po ju`nem pobo~ju nad dolino Save. Spodaj se priklju~i {ir{i stezi, ki nam

omogo~a, da obhodimo celo Ribensko goro. ^e spodaj zavijemo levo, bomo ~ez dobrih pet minut pri hotelu. Proti Bledu se lahko vrnemo po asfaltirani cesti, ali pa jo mahnemo raje po travni{ki preprogi proti [obcu.

Razgled z Dobre gore proti Ribenski gori.

Razgled z Dobre gore na Savo in Jelovico.

Ivanka Koro{ec

NA IZLET

^ASOPIS, KI POVEZUJE

POZDRAVLJENI LJUBITELJI KOLESARSTVA IN POHODNI[TVA!

Narava je è za~ela kazati obraz neprecenljive lepote in s svojo gostoljubnostjo vabi obiskovalce, ki i{~ejo po~itek ali {portno udejstvovanje. Ziljska Bistrica na avstrijskem Koro{kem blizu tromeje Slovenije, Avstrije in Italije je z namestitvenim objektom Stara po{ta/Alte Post prava izhodi{~na to~ka za va{e rekreativne podvige. Cestni in gorski kolesarji bodo uìvali na {tevilnih bolj in manj zahtevnih kolesarskih poteh tudi ob prekrasnih jezerih (Vrbsko, Osojsko, Belo). Priporo~ljive smeri: Bistrica-Kรถtschach-Bistrica (nezahtevno), okrog Dobra~a (bolj zahtevno), na Ojstrnik (zelo zahtevno). Lahko se odpravite na celodnevni pohod. [tevilne pe{poti vodijo mimo najlep{ih koti~kov in nudijo uìtke ter sprostitev v idili deèle, ki je uspela ohraniti izvirnost na vsakem koraku. V kavarni sredi gozda, v kopali{kem biotopu v Bla~ah/Vorderberg, nedale~ od na{ega hotela, lahko

preìvite prijetno popoldne. Imate radi vo`njo s ko~ijo? Ali pa vas na Bistri{ko planino zapeljemo s traktorjem. Zakaj pa ne! ê ste bolj raziskovalnega duha, se boste na pot odpravili sami, za tiste z manj orientacijskega ~uta pa seveda na èljo priskrbimo vodnika. Ob zaklju~ku dneva pa v na{em namestitvenem objektu Stara po{ta/Alte Post poskrbimo za udobno po~utje in regeneracijo. Privo{~ili si boste koro{ke specialitete ter vrhunske jedi mednarodne kuhinje, zraven pa seveda kakovostno vino. Poleg udobnih sob smo za va{e razvajanje uredili tudi wellness prostore. ê ~ez dan niste pokurili vse svoje energije, vam ob predhodni najavi, ve~erne ure popestrimo s te~ajem druàbnega plesa ali osnovami tujega jezika. Vstopite, na{a vrata so odprta za vas!

24. maja vabljeni na ziljsko {tehvanje Na binko{tni ponedeljek, 24. maja, Vas vabimo na vsakoletni ègen na Ziljski Bistrici na avstrijsko Koro{ko. Ob 10. uri bo sve~ana ma{a, kjer bodo navzo~i Ziljanke in Ziljani v znamenitih ziljskih no{ah, po ma{i pa bo sledilo petje starih ziljskih ègnanskih pesmi. Po sve~anosti bo kosilo v Stari po{ti z ziljsko ~isavo ùpo, ob 14. uri pa tradicionalno ziljsko {tehvanje nato viso~i rej pod lipo v no{ah. Ne zamudite tega pisanega, starega obi~aja, ki je ostanek iz davnih ~asov...

^ASOPIS, KI POVEZUJE

NASVETI

Gospodarjenje z odpadki in kompostiranje (3) Kompostni koledar ... @ivljenje okrasnega in zelenjavnega vrta ter sadovnjaka je zelo odvisno od letnih ~asov. Tako kot roè, travnik, razli~ne vrtnine, sadno drevje in druga drevesa ob dolo~enem letnem ~asu poskrbijo za svojo oskrbo, tako je ob razli~nih letnih ~asih potrebna tudi druga~na oskrba va{ega kompostnega kupa. Jesen V jesenskem obdobju se pojavijo ve~je koli~ine listja, ki ga lahko drobite ali pa kompostirate. 1. Drobljenje V jeseni ne smete o~istiti vrta povsem. Listje pustite pod ìvo mejo, grmovjem in drevesnimi kro{njami. Pokrijte ga z nekaj komposta, ki bo pomagal pri trohnenju vse do zgodnje pomladi. 2. Listni kompost Listje razli~nih vrst razli~no trohni. Listje hrasta, kostanja, platane, oreha in topola me{ajte z listjem sadnega drevja in grmi~evja. V listni kompost lahko dodate tudi travo zadnje ko{nje, ostanke zelenjave in ro`. Potresite {e nekaj starega komposta, suhljadi ali nasekanega materiala, tako, da listje ni povsem stisnjeno v plast. Ker je listje lahko zelo suho ga navlaìte. Kompostnemu kupu narediti pokrov iz prsti. Zima @ivljenje v kompostnem kupu je zmanj{ano na mi-

nimum. Kljub zunanjim nizkim temperaturam, pa je tu temperatura {e vedno dovolj visoka, da se delo odvija naprej. V zgornji plasti (30 cm) sicer kompostni kup lahko tudi zmrzne. Jeseni si pripravite rezervni kup z listjem in zdrobljenimi vejami ter ga postavite na kraj, kjer ne zmrzuje. Zbrane kuhinjske odpadke dodajajte na kompost in to preme{ajte z listjem, kompostom in vejami. Pokrijte z listjem in nekaj komposta. Vse skupaj mora biti po-

krito s kompostnim pokrivalom. Tudi ta kompost morate na koncu zime prelo`iti in dobro preme{ati. Pomlad Sedaj je postal kompostni kup star in `e dozorel. Zato ga razstavimo in presejemo, pripravimo za grede in sajenje sadik. Vse kar nam pri presejevanju ostane, vme{amo v novi kompostni kup. Od pozne pomladi preko poletja boste kosili svoj vrt.

Poko{ene trave ne dajajte takoj na kompostni kup, temve~ jo pustite raztreseno le`ati nekaj dni. Me{ajte jo z zdrobljenim materialom, listjem in prstjo. Poletje Vedno pazimo, da se kompostni kup ne izsu{i in ga po potrebi redno zalivamo. Pa veselo na deloâ€Ś Mojca Dolar

OGLASI - 040/202 384

Poljska pot 4, 4248 Lesce

^ASOPIS, KI POVEZUJE Organiziramo otro{ke rojstnodnevne zabave Bowling city nagrajuje zaporedne strike

Vsak ponedeljek bowlajte dve uri za ceno ene! Tel.: 04 531 20 41, gsm: 031 737 894

POLAGANJE VSEH VRST PARKETA IN TALNIH OBLOG

polaganje vseh vrst plo{~ic polaganje kamnitih oblog z kamnom

Jo`e Bori~ s.p. POZNK Lancovo 19, 4240 Radovljica, fax: 04/531 58 81, GSM: 041/414 014, e-mail: joze.boric@gmail.com

❖ Polaganje vseh vrst parketa ❖ Bru{enje in lakiranje starega parketa ❖ Polaganje laminatov, gotovih parketov ❖ Polaganje tekstilnih in PVC podov (topli pod) ❖ Izmera vla`nosti tlakov ❖ Brezpla~no strokovno svetovanje na domu ❖ Dela izvajamo z va{im ali na{im materialom

www.bowling-city.si

postavitev zidanih {tedilnikov in kru{nih pe~i

Mob: 041/715-013 e-mail: pecarstvo. keramicarstvo. valant@s5.net

zastopanje toplozra~nih pe~i in {tedilnikov TIBA ch. NOVO: - grafi~ni potisk na plo{~ice - razni motivi V

Nudimo vam: vstavitev nerjave~ih tuljav in povrtavanje podiranje dotrajanih dimnikov zidava novih dimnikov monta`a nerjave~ih kap dimnikov menjava dimni{kih vratic monta`a troslojnih nerjave~ih (fasadnih) dimnikov postavitev {amotnih dimnikov ureditev dostopa do dimnikov na strehi kondenzacijski odvodniki sanacije z koaksialnimi dimovodi prezra~evanje kotlovnic izra~uni presekov in vsa ostala dela, ki so potrebna, da bo va{ dimnik varen in funkcionalen diamantno kronsko vrtanje armiranih betonov in ostalih gradbenih materialov

PROSTOSTOJE^E KAMINSKE PE^I

Mo`nost popustov in obro~nega odpla~ila

SAVAL

NOVO

Dobava in montaà prostostoje~ih kaminov razli~nih proizvajalcev (mo`nost kurjenja na polena ali pelete) Prostostoje~i toplovodni kamini namenjeni priklopu na obstoje~e centralno ogrevanje Prostostoje~e kaminske pe~i vam sluìjo kot prijetno dogrevanje v zimskem ~asu in v prehodnih obdobjih. Odlikujejo jih sodoben izgled, u~inkovitost, nezahtevno vzdrèvanje in enostaven priklop.

10 LET GARANCIJE na meterial in delo

SANACIJA DIMNIKOV Z NERJAVECIMI CEVMI

Ale{ Avsenek s.p., Vrbnje 19a, 4240 Radovljica, tel.: 04/53 000 40, fax: 04/53 000 41, GSM: 041/229 246, email: ales.avsenek@telemach.net

OGLASI - 040/202 384

23 Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

ZADNJA STRAN

^ASOPIS, KI POVEZUJE