Issuu

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 1 / [tevilka 5 / Julij 2010

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

V SREDI[^U

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Po 30 letih kon~no nov zakon Po {tirinajstih letih prizadevanj je bil nov zakon o TNP 18. junija v dràvnem zboru le sprejet. Podprle so ga vse stranke, ~eprav je bilo nanj vloènih veliko amandmajev, ki bi njegovo sprejemanje lahko mo~no zavrle. S tem smo kon~no, po skoraj 30 letih, dobili nov zakon, ki sicer ne zadovoljuje popolnoma ne naravovarstvenikov, ne upravljalcev in ne prebivalcev, ki v parku ìvijo, je pa dober kompromis in osnova, na kateri bo mogo~e graditi v prihodnje. »Kot vsak zakon ima tudi ta dobre in slabe plati, je pa razvojno naravnan in narejen za lokalne prebivalce tako, da bodo postali enakovredni dràvljani Slovenije. Prepri~an sem, da bodo ljudje, ko bodo spoznali, kaj jim ta zakon prina{a, tudi {tevilne finan~ne stimulacije, èleli ìveti v parku«, je poudaril dràvni poslanec in bohinjski podùpan Anton Urh.

»Zakon pomeni upanje« Tako meni bohinjski `upan Franc Kramar: »Kljub 60 prepovedim novi zakon pomeni upanje, da se bo Bohinj lahko razvijal tako na podro~ju turizma kot gospodarstva. Dobili smo sede` parka v Bohinju, razvijal se bo lahko Vogel. Zakon predvideva {tevilne finan~ne stimulacije za razvoj in upam, da bo dr`ava zanje na{la denar, ~eprav sem skepti~en.«

razvoj Vogla. »Sprejeti zakon o TNP je samo podlaga za sprejetje dr`avnega lokacijskega na~rta za smu~i{~e Vogel. Upamo, da bodo v omenjenem DNL sprejete take odlo~itve, ki bodo omogo~ale razvoj smu~i{~a: nove `i~nice, nove proge, sne`no garancijo in ureditev komunalne infrastrukture,« je poudaril Toma` [umi, direktor @i~nic Vogel.

Na~rt upravljanja predvidoma v dveh letih

Nov zakon, nov park?

»V zavodu TNP moramo najprej skupaj z ministrstvom za okolje in prostor predvideti kako bomo izpeljali nova in prehodna dolo~ila zajeta v zakonu in se dogovoriti o desetih novih zaposlenih, ki so nam jih obljubili za izvajanje vseh aktivnosti, ki so pred nami. Upravljavski na~rt naj bi bil, kar pa ni odvisno le od nas, ampak tudi od ministrstva, pripravljen v dveh letih«, je pot do izvajanja novega zakona razlo`il Martin [olar, direktor javnega zavoda TNP.

Ve~ mo`nosti tudi za razvoj Vogla Novi zakon odpira tudi ve~ mo`nosti za

Sedanji park je bil po obliki in velikosti oblikovan leta 1981, obsega pa 840 kvadratnih kilometrov ozemlja. Razdeljen je na dve varstveni obmo~ji: stro`je varovano, osrednje obmo~je obsega 550 kvadratnih kilometrov, robni pas, kjer so omejitve milej{e in kjer so ve~ja naselja pa obsega ostanek parka. Po novem zakonu o Triglavskem narodnem parku se bo njegovo ozemlje delilo na tri kategorije: prvo varstveno obmo~je, obmo~je prave divijine, v katero naj ~lovek ne bi posegal – prepovedan je lov, ribolov, gozdarstvo, vodno gospodarstvo ter vsi drugi posegi v naravo razen pa{ne dejavnosti na `e obstoje~ih planinah in planiskega turizma obsega 315 kvadratnih kilometrov, drugo varstve-

no obmo~je vmesna cona, v katero se lahko spremenita tako prvo kot tretje varstveno obmo~je, v katerem je sedaj npr. Vogel. Predstavniki nevladnih okoljevarstvenih organizacij so novemu zakonu ves ~as priprav in oblikovanja nasprotovali in si prizadevali za re{itve, ki so na prvo mesto postavljale naravo. Po njihovem mnenju smo dobili nov park, saj merilom mednarodne organizacije IUCN (International Union fo Conservation of Nature), mednarodnega organa za dolo~anje standardov glede varovanih obmo~ij narave, ustrezata le prvo in drugo varstveno obmo~je, tretje pa ne. Zato menijo, da se je TNP zmanj{al. V procesu priprave novega zakona o TNP je bilo po mnenju nekaterih preve~ upo{tevana volja lokalnega prebivalstva, ~eprav hkrati poudarjajo, da je tako tudi prav, le da ni bilo pravega ravnote`ja vseh vpletenih strani. Morda res. Vendar, ~e se vrnemo k misli enega od na{ih sogovornikov: »Ko bodo ljudje imeli mo`nost `iveti in se razvijati, bodo tudi najbolj{i ~uvaji parka.« Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 5, izid: 9. 7. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dolàn (@irovnica), Gregor Krè (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Veronika Baka~ (Gorje, Bled, kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; trènje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: Sre~anje mest na Venerini poti, Radovljica 2008 (foto: Primo` êrne).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: JURE ROBI^

Najbolj{i ultrakolesar na svetu Âť^e se za sodelovanje odlo~i Lance Armstrong, se bom za naslednji RAAM odlo~il tudi samÂŤ, pravi 45-letni jeseni{ki kolesar. Dirka poteka neprekinjeno. Kako je s spanjem? Ponavadi je na RAAM-u tako, da prvih 40 ur ne grem spat in v tem ~asu prevozim od 1.100 do 1.200 kilometrov. @e dvakrat do sedaj se mi je zgodilo, letos tretji~, da ko sem {el prvi~ po~ivat, nisem mogel zaspati. Po uri, prakti~no brez spanca, sem {el {e bolj utrujen na kolo in sem 24 ur vozil na silo. Pri{el sem na vi{ino 3.400 metrov, bilo je hladno, padal je de`, pihal veter v prsa, bil je hud klanec. Po posvetu sem {el nena~rtovano spat za dve uri. Po tem spancu sem se zbudil sve` in kljub slabemu vremenu dobro dirkal naprej.

Kolesarska dirka ~ez Zdruène dràve Amerike, imenovana RAAM (Race across America), je nekaj posebnega. 3.004 milje (okoli 4.834 km) dolga preizku{nja, na kateri je veliko vremenskih sprememb, je letos pripadla na{emu ultrakolesarju Juretu Robi~u. To je è njegova peta zmaga na tej presti`ni dirki. Od kdaj ste s kolesom bolj resno na ti? @e od rane mladosti sem bil obseden s {portom. Treniral sem rokomet v {kofjelo{ki Jelovici, na Jesenicah sem se poizkusil v judu. Zase ali skupaj s prijatelji sem ve~krat organiziral razli~ne maratone. Enkrat sem za stavo pretekel od Jesenic do Kranjske Gore in nazaj, kar znese 54 km. V srednji {oli, v 3. letniku, sem se za~el bolj resno ukvarjati s kolesarstvom. Za~el sem pri Kolesarskem klubu Lip Bled. To je bilo zadnje leto starej{ih mladincev, moj trener je bil Marjan Knafli~. Cestno kolesarstvo sem vozil ve~ kot deset let in imel tudi profesionalni status. Leta 1999 sem kljub temu, da sem imel redno slu`bo, za~el z bolj ekstremnimi kolesarskimi preizku{njami, npr. 24-urne kronometre. Za vami je è 8. RAAM in 5. zmaga na najve~jem ultra kolesarskem maratonu. Kako, da ste se odlo~ili za to dirko po Ameriki? V letih 2002 in 2003 sem se bolj resno posvetil ultrakolesarstvu. Moje prvo sre~anje z RAAM-om je bilo leta 2003. RAAM je na lestvici vseh {portov, ki se odvijajo na prostem, prvi po teàvnosti - v vseh pogledih je najte`ji. Za RAAM sem se navdu{il leta 2002 na svojem tretjem Crocodile Trophy. To je etapna dirka z gorskimi kolesi v Avstraliji. Na njej je nastopil tudi Wolfgang Fasching, ki je RAAM tudi trikrat osvojil. Hitro sem se navdu{il in se odlo~il, da sem bom tudi sam preizkusil v Ameriki. Pustil sem dobro slu`bo in se zaposlil kot poklicni vojak v Slovenski vojski. @elja je bila {portna enota in da posledi~no postanem profesionalec ter se povsem posvetim dirkanju. Ste vedeli, kaj vas ~aka na RAAM-u? Nobeden od novincev dejansko ne ve, kaj ga ~aka na tej preizku{nji. To je drug svet in to mora{ preizkusiti, da dobi{ odgovor. V za~etku je kar {ok, tako za mene kot za ekipo. Ko nekaj takega prevozi{, mo~no

Koliko dni pred tekmo pridete v Ameriko? Pet dni prej, kar je povsem dovolj. Jure Robi~ zraste{ v sebi. Ko pride{ v cilj in zavrti{ film nazaj, komaj verjame{, da si to izpeljal. Izredno te`ko je opisati ob~utke po prvi zmagi. To je bilo leta 2004. Takrat sem dosegel svoj najbolj{i ~as, 8 dni in {est ur. 20 km pred ciljem sem padel s kolesa popolnoma iz~rpan. RAAM je dolga in te`ka dirka. Lahko bi ga prevozil 30krat, pa bi te na 31. preizku{nji {e vedno kaj presenetilo. Na njej so ekstremne vremenske razmere. Le enkrat do sedaj je od osmih dirk bilo pribli`no stabilno vreme. Ko ste prevozili prvi RAAM, je takoj padla odlo~itev, da se naslednjo leto spet pojavite na {tartu? Po prvem RAAM-u sem si postavil vi{ji cilj. Ne ga samo prevoziti, ampak tudi zmagati. Iz leta v leto te to vse bolj potegne vase. Sam sem tak, da dokler vem, da lahko, imam rad izziv. Ko enkrat pride do ravni, ko vse dose`e{, ko ni ve~ motivacije, potegne{ ~rto. Kdaj se za~nejo priprave za to dirko? Ko je RAAM kon~an, pozabim nanj in tekmujem na drugih tekmah. ^e se decembra odlo~im, da grem na RAAM, je od januarja naprej temu podrejeno vse. Koliko je najvi{ja, koliko najni`ja nadmorska vi{ina na progi? Najni`ja to~ka je 90 metrov pod morjem, najvi{ja pa nekaj ~ez 3.400 m nad morjem.

Koliko ~lanov {teje va{a ekipa? Ekipo ponavadi sestavlja enajst ali dvanajst ~lanov. Tokrat jih je bilo le osem v dveh kombijih. Tudi v tej kombinaciji se je dalo izpeljati, a po drugi strani je to velik rizik, saj è zaradi okvare enega od avtomobilov projekt lahko pade v vodo. Po lanski krivici ste dejali, da je bil to va{ zadnji RAAM, a na koncu ste se premislili. Organizator mi je dal vedeti, da so tega ~loveka, ki je bil pri mojem odstopu zraven, odstranili. Njihova èlja je bila, da sodelujem na dirki. Po posvetu, ko smo videli, da bi stvar lahko izpeljali, sem se odlo~il in nastopil. Zadnja preizku{nja pred leto{njim RAAM-om je bila dirka okrog Slovenije. Dirko okrog Slovenije sem dobro odpeljal kljub te`kim vremenskim razmeram. Po dirki sem imel mesec dni ~asa do RAAM-a in v tem ~asu sem formo samo nadgradil. To pomeni, da vas na RAAM-u ne bomo ve~ videli? Mislim, da je bila to moja zadnja tekma na RAAM-u. Na uho mi je pri{la informacija, da bo leta 2011 na tej dirki nastopil Lance Armstrong, kar zelo dvomim. ê bi nekje do novega leta izvedel, da bo nastopil, bi verjetno tudi jaz spremenil svojo sedanjo odlo~itev. Armstrongova prisotnost bi bila res pravi motiv za nastop. Matja` Klemenc

BLED

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Okarina etno festival Bled 2010 BLED - Okarina je izvirni ljudski instrument â€“ majhna flavta ali pi{~al v obliki jaj~aste posodice s kljunom za piskanje z osmimi do desetimi luknjicami â€“ iz katere je mo~ izvabiti ne`ne zvoke. Je kot vila rojenica festivalu, na katerem je mo~ prisluhniti izvirni ljudski glasbi in petju najrazli~nej{ih narodov in narodTony Trischka, eden od leto{njih izvajalcev nosti. na Okarina festivalu. Za~etki festivala segajo v leto 1991, ko so se na Bledu predstavile tri skupine iz Slovenije in ^e{ke. Dve leti kasneje je festival obiskal tudi nekatere druge slovenske kraje, a se je kmalu vrnil na Bled. Festivalska ponudba je, predvsem kakovostno, vsako leto bogatej{a. Na sporedu je resda manj koncertov kot neko~, a je ta dragocena parada preteklosti prava poslastica za tiste obiskovalce, ki znajo ceniti glasbene poslastice. Letos bodo festivalski dogodki popestrili prva dva avgustovska vikenda z za~etkom ob 20.30 uri. Glasbeniki bodo na jubilejnem 20. Okarina etno festivalu na oder stopili v Zdravili{kem parku, kjer so se odvijali koncerti `e v za~etkih blejskega turizma. Glasbeni izbor je prepu{~en umetni{kemu vodji festivala, Leu Li~ofu, ki je velik ljubitelj in poznavalec ljudske glasbe, organizacijsko in finan~no pa festival pripravlja Zavod za kulturo Bled. Dober obisk je pri~akovan, saj podobnih, resni~no kvalitetnih prireditev primanjkuje. Poleg doma~ih poslu{alcev festivalske ve~ere obi{~e tudi veliko {tevilo tujih gostov. Dolgi aplavzi potrjujejo uspe{ne nastope in zadovoljstvo okoli tiso~ poslu{alcev vsak ve~er. Festival vsako leto navdu{i tiste, ki ljudsko glasbeno umetnost prvi~ poslu{ajo in tiste, ki tradicionalno obi{~ejo prireditev. Etno glasba podira meje med narodi in jeziki, ljudi pa polni s pozitivno energijo naravnega okolja in prijetne glasbe. Leto{nji spored: 30.7. BANDA DO PELO, Brazilija; 31.7. BOLLYWOOD PANDITS, Indija; 1.8. POLKAHOLIX, Nem~ija; 3.8. (torek) NATIONAL YOUTH CHOIR (Blejski grad), Norve{ka; 5.8. KILA, Irska, 6.8. DAMIEN BARBERS, Velika Britanija; 7.8. ESMA RED@EPOVA, Makedonija; 8.8. TONY TRISCHKA&RED WINE, ZDA. Vsi koncerti se pri~nejo ob 20.30 uri v Zdravili{kem parku. Turizem Bled

Pestro poletje na Bledu BLED - Mesec julij ponuja pre`ivljanje ve~erov ob koncertih v sklopu Festivala Bled. 10. julija bo neposredno okolico jezera preplavilo veliko {tevilo teka~ev, udele`encev No~ne desetke. Vsako nedeljo bodo v Zdravili{kem parku prireditve za otroke. Tudi poletje na Blejskem gradu bo v znamenju srednjeve{kih in baro~nih upo-dobitev. 17. julija se bo na Bohinjski Beli za~el Marjetin

Koncerti 2010: Cocktail bar A propos & Cafe Latino. sejem, ki bo letos {e bolj slovesen, saj bodo tudi uradno odprli najve~jo pridobitev v krajevni skupnosti, obnovljeno oz. novo komunalno infrastrukturo. Blejski dnevi bodo tudi letos v znamenju kulturno-zabavnih prireditev, sejma doma~e in umetnostne obrti ter pestre kulinari~ne ponudbe, ne smete pa zamuditi glasbenega ognjemeta ter lu~k na jezeru. Zadnji vikend v juliju se bo v Zdravili{kem parku pri~el Festival Okarina. Veliko dobre glasbe bo mo~ ~ez poletje poslu{ati ob kozarcu hladne pija~e na zgornji terasi Trgovskega centra; ne smete pa zamuditi {tevilnih {portnih prireditev, oz. si priti pogledat plezalno pustolovski park na Stra`i, se sankati s Stra`e ali pa iti na kopanje v Grajsko kopali{~e in ponovno poizkusiti dobro kremno rezino ali pa odigrati partijo mini golfa v prijetni senci. La~ni ne boste od{li z Bleda, saj imate na voljo pestro kulinari~no ponudbo v {tevilnih lokalih. Turizem Bled

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Bohinjsko jezero skoraj re{eno odplak, Sava {e ne RIBÊV LAZ – Ve~ kot dva meseca pred rokom so v Bohinju zaklju~ili gradnjo kanalizacijskega omre`ja Rib~ev Laz. Za gradnjo kanalizacije v Rib~evem Lazu in Stari Fuìni je ob~ina od dràve prejela 1,7 milijona evrov evropskih sredAndrej Sodja, vi{ji svetovalec za ko- stev, sama pa je temu munalno infrastrukturo na Ob~ini Bo- namenila 5 milijonov evrov. hinj. Z gradnjo kanalizacijskega sistema, ocenjena je na 14 milijonov evrov, so v bohinjski ob~ini za~eli è pred ve~ kot desetimi leti. Doslej so zgradili tretjino potrebnega kanalizacijskega omre`ja, dobrih 17 kilometrov, in sicer v Ukancu, Stari Fuìni, povezovalni kanal iz Ukanca v Rib~ev Laz in v Rib~evem Lazu. V Ukancu je na sistem kanalizacije priklju~enih 80 odstotkov vseh uporabnikov, vklju~no z vsemi ve~jimi onesnaèvalci. »Odkar je bila ukinjena centralna pralnica za hotele v Ukancu, odplake ne odtekajo ve~ v jezero, prav tako ne iz hotela in kampa. V Ukancu je potrebno narediti le {e 1 km kanalizacije in nanjo priklju~iti {e vikende, ki pa so na sre~o le ob~asno naseljeni«, je poudaril Andrej Sodja, vi{ji svetovalec za komunalno infrastrukturo Ob~ine Bohinj. Ob~ina je tako poskrbela, da se 90 odstotkov odplak v jezero ne izteka ve~, nekaj dela pa ostaja {e za ko~e v visokogorju in njihove upravljavce. Vendar so tako v PD Ljubljana Matica kot v PD Srednja vas, ki upravljata s ko~o na na Sedmerih jezerih in tisto na Planini pod Bogatinom zagotovili, da bodo letos zgradili vsak svojo ~istilno napravo in tako prepre~ili nadaljnje onesnaèvanje Bohinjskega jezera. Za ~istej{o Savo Bohinjko pa bo potrebno {e veliko postoriti, saj ni urejena kanalizacija v zgornji bohinjski dolini. »Vse odplake gredo v Savo. S projektom Gorki je bila sicer na~rtovana tudi ureditev kanalizacije v zgornji dolini. Za gradnjo povezovalnega kanala za zgornjo in spodnjo dolino ter ~istilno napravo v Bohinjski Bistrici je bilo po tem projektu sprva predvidenih 9 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev, zaradi zapletov s projektom pa je ostalo le {e 6 milijonov evrov. Izgradnjo kanalizacije v zgornji dolini bomo tako morali nekako zagotoviti z lastnimi sredstvi, zaradi manj denarja pa bomo morali zgraditi tudi manj zmogljivo ~istilno napravo v Bohinjski Bistrici,« pravi Sodja. Gradnja kanalizacije se bo sedaj nadaljevala z gradnjo t. i. spodnjega povezovalnega kanala, ki bo povezal vasi Polje, La{ki Rovt, Kamnje, Savico in Brod. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je è v pripravi, vzporedno pa bodo v spodnji dolini gradili tudi vodovod. Zanj bodo namenili 1,3 milijona evrov. 80 odstotkov vrednosti bodo pridobili iz evropskih sredstev. Gradnjo spodnjega povezovalnega kanala in ~istilno napravo v Bohinjski Bistrici naj bi za~eli v letu 2011, leta 2013 pa naj bi za~eli poskusno obratovanje. Do leta 2015 bi morali zgraditi tudi kanalizacijo za zgornjo dolino; po dogovorih z ministrom @arni}em in Gjerke{em naj bi se {e na{la mo`nost dodatnega financiranja projekta, saj bo to za ob~ino sicer prevelik zalogaj. V Bohinju na~rtujejo izgradnjo celotne kanalizacije do leta 2017

(tudi zakonska obveza), njihov kon~ni cilj pa je, po besedah Andreja Sodje, da bi se 90 odstotkov vseh objektov priklju~ilo na kanalizacijo. Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

Muzejska no~ v Oplenovi hi{i STUDOR – V Oplenovi hi{i v Studorju se je v leto{nji muzejski no~i zbralo 24 zavzetih ljubiteljic ro~nih del, ki so se z veseljem lotile leto{njega izziva: se{iti obla~ilo za oskrbnika Oplenove hi{e. [ivilje, ve~ina jih sodeluje v delavnicah pri Minki Kocjan~evi, ki je urezala tudi tokratna obla~ila, so se{ile hla~e, srajco in »lajb~« po vzoru obla~il iz za~etka 20. stoletja. Vsak od udele`encev si je lahko se{il tudi rutko ali pa samo opazoval spretne {ivilje pri delu. Oskrbnika Grega Resmana bomo na prihodnjih dogodkih v Bohinju `e lahko videli v novih obla~ilih, saj je zagotovil, da jih bo z veseljem nosil. mpp

Nova bazena in son~na terasa

Na vpra{anje, kako se v Bohinju krizi navkljub gradi in razvija, direktor kompleksa Anè ôkl odgovarja: “Ob sezonskih vi{kih je bila zaradi prevelike gne~e in pomanjkanja prostora za hotelske goste, {iritev nujno potrebna. Dolgoro~na vizija lastnika in vodstva namre~ temelji na kvaliteti storitev in strokovnosti ter predvsem prijaznosti zaposlenih, kot tudi na bogati ponudbi.” BOHINJSKA BISTRICA – Konec junija so ob bohinjskem vodnem parku odprli Plaò pod Triglavom: dva nova zunanja bazena in son~no teraso. Najnovej{o nalo`bo na Gorenjskem, vredno dva milijona evrov (1,5 milijona evrov Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeèlja) je investitor MPM Egineering zaklju~il v {estih mesecih. Ve~ji bazen in manj{i otro{ki skupaj merita 200 kvadratnih metrov, v prizidku pa so uredili pokrita prostora z leàlniki in son~no teraso. S tem so bistveno pove~ali leàlne povr{ine, poskrbeli pa so tudi za dodatno ponudbo: novo kuhinjo in obnovljeno restavracijo vodnega parka ter sladoledni vrt pred hotelom. Vodni park na leto obi{~e od 70 do 80 tiso~ ljudi, v deèvnih poletnih dneh pa so v njem na{teli è tudi 600 obiskovalcev na dan. Kljub novim bazenom cene ostajajo enake kot doslej. Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

GORJE

26. redna seja Ob~inskega sveta Ob~ine Gorje ZGORNJE GORJE - V mesecu juniju so zadnji~ pred po~itnicami zasedali gorjanski svetniki in svetnica. Rebalans prora~una za leto 2010 je bil sprejet in predvideva prerazporeditev prenesenih sredstev iz leta 2009 v korist prora~una 2010 v vi{ini 208.286 evrov in zmanj{anje tako prihodkov kot odhodkov. Prihodki po rebalansu se na~rtujejo v vi{ini 3.324.461 evrov, torej zmanj{anje za 624.730 evrov. Odhodki naj bi bili v vi{ini 3.514.298 evrov in so zni`ani za dobrih 576.000 evrov. @upan Peter Torkar je predlagal k rebalansu {e en amandma, ki je bil sprejet, in govori o tem, da se splo{na prora~unska rezervacija pove~a za 5.000 evrov na ra~un zmanj{anje postavke odkupa zemlji{~. V drugi obravnavi je Ob~inski svet Ob~ine Gorje soglasno sprejeli Odlok o oskrbi s pitno vodo, sklep o imenovanju ob~inske volilne komisije in sklep o delni povrnitvi stro{kov za lokalne volitve. Odlok o javnem podjetju Infrastruktura Bled d.o.o. in ustanovitvi njegovega skupnega organa je bil sprva sprejet na ob~inski seji na Bledu, nato pa soglasno tudi v Gorjah. S 1. junijem se zvi{ajo cene storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Po besedah direktorja Infrastrukture Bled Mirka Ul~arja: ÂťStara cena je bila cca. 22 evrov/m3, nova pa je skoraj 28 evrov/m3. Nove cene za ve~ino gospodinjstev, ki imajo 120-litrski zabojnik, pomenijo nekaj ve~ kot 3 evre ve~ na mesec (to pomeni za ve~ kot {tirikratni odvoz mese~no).ÂŤ Ob~ina Gorje bo razliko cene v vi{ini 22.547 evrov subvencionirala, tako da se letos ob~anom na ra~unih {e ne bo poznalo.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Miklavèva pot MEVKU@ - Od ob~inskega praznika dalje je v Gorjah na voljo {e ena urejena pe{pot Miklavèva pot. Omenjena pot je za~etek sodelovanja med krajani vasi, skozi katere pot poteka, Triglavskim narodnim parkom, Ob~ino Gorje, Osnovno {olo Gorje in Kme~ko zadrugo Gozd Bled, ki so ali pa {e bodo vsak na svoj na~in prispevali, da bo pot zaìvela. V sklopu urejanja poti so v maju sanirali usad na Zgornjih Lazah. Ime je pot dobila po Miklavù, dobrotniku, ki je v srcih ljudi zapisan kot pozitivna podoba, poleg tega pa imajo v Mevkuù è Miklavèvo cerkev in Miklavèvo vodo. Pot je opremljena z informacijskimi tablami, na katerih so predstavljene zanimivosti, naravna in kulturna dedi{~ina. Najbolj{e izhodi{~e za na pot je parkiri{~e pri pokopali{~u, od tam po poti vodijo ozna~be.

Pozdravi od blizu in dale~

Gorje so praznovale ZGORNJE GORJE Praznik Ob~ine Gorje sovpada s vseslovenski praznikom dnevom dràvnosti. Osrednja prireditev, na kateri so podelili ob~inska priznanja, pa je bila na predve~er praznika, torej 24. junija. ~astna ob~anka Ob~ine Gorje je postala Nada Kuralt, aktivna ~lanica krajevne organizacije Rde~ega krià Gorje od leta 1977. Najprej je delala kot tajnica, od leta 1986 pa je Nada Kuralt predsednica krajevne organizacije. Kot vi{ja medicinska sestra je v kraju vodila te~aje nege bolnika na domu in redno merila krajanom Gorij krvni tlak. Krajevna organizacija Rde~ega krià je pod njenim vodstvom ena najbolj aktivnih krajevnih organizacij. Razvite ima {tevilne dejavnosti sosedske pomo~i bolnim in ostalim, ki pomo~ potrebujejo. Tudi sodelovanje z Osnovno {olo Gorje ji ni tuje, saj je to edina {ola na tem obmo~ju, ki {e vedno vsako leto pripravi sprejem v vrste mladih ~lanov RK, ti pa sodelujejo pri vseh prireditvah in obiskih, ki so namenjeni starej{im krajanom Gorij. Priznanje Zlati zvon je prejel Nikolaj [tolcer, plaketo Ob~ine Gorje prejmejo Prostovoljno gasilsko dru{tvo Gorje, [portno dru{tvo Gorje in Stane Kunej â€“ revirni gozdar v k. o. Spodnje Gorje. Priznanja Ob~ine Gorje so {la v roke Javnemu podjetju Infrastruktura Bled, d. o. o., Janezu Kunstlju in Katji Pretnar.

SPODNJE GORJE - Knjiga avtorice Antonije Jelenc je bila predstavljena v sklopu spremljajo~ih prireditev ob ob~inskem prazniku. V njej so objavljene in predstavljene vse razglednice, naslovljene na ~lane druìne Slivnik, po doma~e êbularjevih iz Spodnjih Gorij. Razglednice pripovedujejo zgodbo o ìvljenju mladega ìvinozdravnika Antona Slivnika, njegovi druìni, njegovih dopisovalcih ter o dogodkih s konca 19. in za~etka 20. stoletja. Iz njih je mo~ spoznavati tedanji ìvljenjski utrip. Avtorica je prepletla pozdrave od blizu in dale~, dodala drobne komentarje in pojasnila, opisala posamezne kraje in ljudi, zapisala kak{no o po{ti, predstavila zlati ~as razglednic in pojasnila tehniko njihove izdelave, prevedla besedilo nekaterih, na kratko osvetlila zgodovinske dogodke in nastala je zanimiva knjiga o ~asu, ki se le zdi zelo oddaljen. Pripravila Veronika Baka~

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

[olarji O[ Polde Stra`i{ar dobili novo vozilo

Olimpijski tek ob dnevu {porta

JESENICE - @upan Ob~ine Jesenice Toma` Tom Mencinger in ùpan Ob~ine Kranjska Gora Jure @erjav sta sredi junija ravnatelju O[ Polde Straì{ar Alenu Kofolu izro~ila klju~e novega kombija, prilagojenega invalidom. Ob~ina Jesenice je za nakup 30 tiso~ evrov vrednega vozila prispevala 17 tiso~akov, 4.500 evrov je prispevala Ob~ina Kranjska Gora, 8.500 evrov pa je s pomo~jo donatorjev zbrala {ola. Vozilo je nadomestilo 11 let star kombi, s katerim so do sedaj vozili u~ence. O[ Poldeta Straì{arja obiskuje 45 otrok. Ve~ina jih prihaja iz Jeseni{ke ob~ine, {tirje so iz Kranjske Gore, prav toliko jih prihaja iz @irovnice. Nov kombi je pomembna pridobitev, saj dnevno prevaàjo {tevilne otroke od doma do {ole in nazaj ter s tem razbremenijo njihove star{e. Potrebujejo ga tudi za druge dejavnosti izven {ole (plavanje, {ola v naravi, kulturni in naravoslovni dnevi). Poleg tega kombi uporabljajo tudi za prevoz hrane, saj imajo v {oli le razdeljevalnico hrane. Ravnatelj Alen Kofol pa je è napovedal novo donatorsko akcijo, v kateri bodo zbirali sredstva za opremo enega svojih u~encev. Poimenovali so jo Ale{eva soba 2010, z njo pa èlijo zbrati denar za prilagoditev sobe svojega u~enca, za katerega èlijo, da se dobro po~uti tudi doma.

JESENICE - Prvi junijski petek je bil na Jesenicah obarvan {portno. Prijetno vreme je v {portni park Podmeàkla privabilo {tevilne tekmovalce in gledalce ter s tem le dopolnjevalo è tako dobro vzdu{je na dnevu {porta. Dopoldne so se v teku pomerili mal~ki. Sodelovalo je kar 256 otrok jeseni{kih vrtcev. Premagati so morali 200 metrov dolgo progo. Moto teka je bil olimpijski (Va`no je sodelovati, ne zmagati), zato so prav vsi sodelujo~i prejeli spominske diplome. Popoldne so se na tek podali ~lani {portnih dru{tev in {ol ter osebe s posebnimi potrebami. Tokrat jih je teklo 49. Obenem je potekal tudi nogometni turnir, na katerem so zmagali igralci Nogometnega kluba Jesenice. [portnim aktivnostim je sledil kviz o poznavanju olimpijskega poslanstva in slovesnost s predajo olimpijske zastave. Branko Jer{in, vodja regijske olimpijske pisarne na Jesenicah, je ob tem prebral poslanico predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacquesa Roggerja. Vrhunec dneva {porta je predstavljal jubilejni, deseti olimpijski tek Karavanke 2010, ki se ga je udeleìlo 31 teka~ic in teka~ev. Na desetkilometrski progi od Jesenic do Hru{ice in nazaj je bil absolutni zmagovalec pri mo{kih Dejan Zorman z Belce, ki je do cilja potreboval nekaj ve~ kot 42 minut. Najhitrej{a ènska tekmovalka je bila Bernarda Ivan~i~ iz Ormoà (po rodu z Jesenic), ki je progo premagala v slabih 47 minutah.

Ljudska univerza Jesenice jeseni v Rondo JESENICE - Septembra se Ljudska univerza Jesenice seli v nove prostore v objekt Rondo na Delavski ulici. Razlog za selitev je pove~an vpis otrok v vrtce. Trenutno Ljudska univerza prostore na Cesti Cirila Tav~arja 3 a namre~ deli z Vzgojno varstveno organizacijo Jesenice. Le-ti bodo s selitvijo Ljudske univerze pridobili dodatne prostore, v katerih bodo uredili dve dodatni igralnici. Re{itev je zadovoljiva za obe organizaciji, saj bo vrtec z njo pridobil potreben prostor, Ljudska univerza pa se seli v nove, ve~je in sodobnej{e prostore v samem sredi{~u mesta. Do sedaj so delovali na 400 kvadratnih metrih povr{in, novi prostori pa bodo obsegali 500 kvadratnih metrov. Prilagodili jih bodo izobra`evanju odraslih. Urejen bo dostop za invalide in zagotovljeno zadostno {tevilo parkiri{~, kar je tudi eden izmed problemov stare lokacije. Nakup prostorov s parkiri{~i bo stal 712.000 evrov. Najeli bodo 610.000 evrov kredita, preostanek bo krila Ob~ina Jesenice iz prora~una. Ob~ina, ki je ustanoviteljica javnega zavoda Ljudska univerza Jesenice, bo pla~evala glavnico, obresti pa bo krila {ola sama z lastnimi prihodki iz tr`nih dejavnosti. S selitvijo Ljudske univerze pa bo Ob~ina Jesenice tudi poskrbela, da bodo jeseni v vrtec lahko sprejeli vse otroke. V stavbi na Tav~arjevi bodo tako zagotovili prepotrebne prostore za dva oddelka prvega starostnega obdobja. Z obnovo pa bodo te`ko pri~akovane prostore dobile tudi strokovne delavke. Ob~ina je z rebalansom prora~una za ureditev novo pridobljenih prostorov namenila 135.000 evrov.

Med najbolj{imi inovacijami za leto 2009 v Gorenjski regiji tudi Acroni JESENICE - V sredo, 16. junija, so v konferen~ni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju podelili priznanja najbolj{im gorenjskim inovatorjem za leto 2009. Dràvna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, mag. Darja Radi}, je inovatorke in inovatorje nagovorila z besedami: »Zakaj ste uspe{ni? Ker radi opravljate svoje delo. Uspe{no in z navdu{enjem.« Po njenih besedah ravno inovativnost pelje Slovenijo na vi{jo raven razvitosti. Pomen inovativnosti je sklenila z naslednjimi besedami: »Na ministrstvu si prizadevamo pomagati inovatorjem, da bi svoje ideje plasirali na trg in tako pove~ali dodano vrednost. èlimo razviti {e ve~ podjetni{kih inkubatorjev in tehnolo{kih sredi{~, kjer bi la`je razvijali ideje, na{ najve~ji leto{nji projekt pa je razpis za sofinanciranje gospodarskih sredi{~. Ta bodo gnezda, v katerih se bodo kalile nove ideje,« Strokovna komisija pod vodstvom Avgusta Nov{aka je letos ocenjevala 26 projektov iz 14 podjetij in 84 inovatorjev. Ocenjevali so inventivnost, gospodarsko uspe{nost ideje, trajnosti razvoj in skladnost z okoljem. Podelili so sedem zlatih, enajst srebrnih in {tiri bronasta priznanja. Zlata priznanja so prejeli: Domel iz @eleznikov (ki je s tremi zlatimi inovacijami postalo tudi najbolj inovativno podjetje Gorenjske za leto 2009), Alpina @iri, Iskratel Kranj, Seaway Begunje in Acroni Jesenice. Nagrajeni sta bili dve Acronijevi inovaciji. Srebrno priznanje sta za razogli~enje elektroplo~evine v suhi atmosferi dobila mag. Miran Pirnat in mag. Martin Jeram. Zlato priznanje in s tem uvrstitev na dràvno tekmovanje pa so za razvoj nerjavnega jekla za nove avtomobilske izpu{ne sisteme dobili Stane Jakelj, Bo{tjan Brada{kja, Franci Perko, Marjan Kramar in mag. Milan Klinar. Pripravil Grega Krè

KRANJSKA GORA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Patriarhova soba KRANJSKA GORA – Pred leto{njim tradicionalnim sre~anjem pri Ruski kapelici pod Vr{i~em, kjer se v spomin ruskim vojakom, ki jih je med prvo svetovno vojno zasul plaz, è vrsto let sre~ujeta slovenski in ruski cerkveni ter dràvni vrh, so v Kranjski Gori turistom v Hotelu Lek ponudili novost – Patriarhovo sobo. Kot pojasnjuje nekdanji pomo~nik generalnega direktorja Leka ter tudi ~lan Dru{tva Slovenija - Rusija mag. Simon Oblak, se je ideja porodila januarja lani, ko je patriarh Ruske pravomag. Simon Oblak slavne cerkve postal Kiril, metropolit Smolenska in Kaliningrada, ki se je rodil kot Vladimir Mihajlovi~ Gundjajev. Prav Kiril je bil leta 2001 gost ob slovesnosti pri Ruski kapelici in zato se je v Kranjski Gori za~elo raziskovanje ter brskanje po dokumentaciji, ki jo v Dru{tvu Slovenija - Rusija skrbno zbirajo in urejajo od leta 1993. Zato tudi ni bilo te`ko ugotoviti, v kateri sobi v Hotelu Lek je spal sedanji ruski patriarh. To je bila soba {tevilka 20, ki so ji pri vhodu dodali napis: »Ruski patriarh Kiril, Vladimir Mihajlovi~ Gundjajev«. Na recepciji pa gost lahko prebere dokumentacijo, ki pri~a, da je bil visoki gost pred devetimi leti res tam. V dokumentacijskem gradivu so tako vabilo takratnega kranjskogorskega ùpana Joèta Kotnika na slovesnost, poslano sedanjemu patriarhu, datirano 4. maj 2001, pa tudi potno poro~ilo in kopija ra~una za sobo {tevilka 20, na katerih je zapisano patriarhovo ime. Dodani so {e ~lanki slovenskih ~asnikov s fotografijami Kirila na slovesnosti pri Ruski kapelici 30. julija 2001, pa tudi ~lanki iz leta 2009 ob izvolitvi Kirila za patriarha. Kot poudarja Oblak, je Patriarhova soba zdaj nova znamenitost Kranjske Gore, ki bi jo turisti~ni delavci morali znati dobro izkoristiti. Sicer so tudi priprave na leto{njo slovesnost pri Ruski kapelici, ki bo 25. julija, è v polnem teku. Slovesnost se bo za~ela ob 10. uri. Na predve~er sre~anja pod Vr{i~em, v soboto, 24. julija, bo v Dvorani Vitranc koncert Slovenskega okteta.

Z leve: Miran ûrin, Mirjam @erjav, Klavdija Gomboc in Vlado Kova~. sarski park za odrasle ter poletni tobogan. Lani so zabeleìli 35.000 obiskovalcev in podobnega rezultata si èlijo tudi letos. Trg na Gorici sredi vasi bo letos prizori{~e {tevilnih koncertov, ki jih organizira Lokalna turisti~na organizacija. Nastopili bodo Alenka Gotar, zasedba T*Angels, Matja` Robavs, Nina Strnad, Zgornjesavci, Die Original Maastaler, Disko Kreinersi, Eurokvintet in mnogi drugi. Posebej slovesno bo ob ob~inskem prazniku v za~etku avgusta, ko bodo odprli Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Ne gre pa prezreti niti visoke obletnice Cerkve Marije Vnebovzete v Kranjski Gori, ki praznuje 500 let. Med 11. in 15. avgustom bodo potekale sve~anosti, nastopila bosta igralec Gregor û{in in Oktet Oremus, pripravili bodo procesijo z lu~kami, sveto ma{o pa bo daroval nad{kof. Karmen Sluga

Vsi na kolo!

Karmen Sluga

Samo vreme mora zdràti KRANJSKA GORA – Direktor podjetja Hit Alpinea Miran ûrin, direktor Hotela Lek Vlado Kova~, direktorica Lokalne turisti~ne organizacije Mirjam @erjav in predstavnica RTC @i~nic Klavdija Gomboc so na tiskovni konferenci predstavili na~rte za leto{njo poletno sezono. V hotelih se nadejajo dobrega obiska. Rezultati v prvi polovici leta so bolj vzpodbudni kot lani. [e vedno prevladujejo tuji gostje. Najve~ je Angleèv ter Italijanov, vse ve~ tudi Hrvatov in Rusov. Tudi kranjskogorski ì~ni~arji poleti marljivo delajo. Leto{nja novost je kolesarski park za otroke, ponujajo pa tudi vo`njo po poletnem sankali{~u, prevoze s sede`nico na vrh Vitranca, kole-

RATEÊ - Asfaltirana sta {e dva kilometra kolesarske steze v Zgornjesavski dolini, tako da je Slovenija zdaj tudi kolesarsko povezana z Italijo. Pred dnevi so namre~ odprli {e nov odsek proge od Rate~ do meje z Italijo. Od tam pa kolesarje pot vodi naprej do Belope{kih jezer ali Trbià. Ve~ kot 20 kilometrov proge je zdaj speljane è skozi celotno kranjskogorsko ob~ino, manjka le {e most v Gozdu – Martuljku. Ob~ina Kranjska Gora letno za razgledno kolesarsko stezo, ki poteka po obronkih gozdov in travnikov, nameni 100.000 evrov. [tevilni kolesarji pa zdaj te`ko ~akajo {e povezavo med Mojstrano in Jesenicami, ki naj bi bila narejena prihodnje leto. Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

@IROVNICA

Pester junij

pripadla prvi dami slovenske zabavne glasbe Heleni Blagne. Najbolj znana slovenska glasbenica je v ve~ kot dveurnem programu z spremljevalnim ansamblom odpela vse svoje najbolj znane pesmi. Ma~o, Bambino, Srebrna reka in ostale so razveselile {e tako kriti~ne poslu{alce in poèle velik aplavz. Pevkin prvi nastop v skoraj doma~em kraju je dokaz, da smo èljni dobre glasbe in da je slovenska glasba {e vedno glasba, ki nam je najbli`je. Po kon~anem koncertu je sledilo tudi druènje s pevko, ki je tako znova dokazala, da je prva dama in je veselo pokramljala z obiskovalci. Tako koncert kot otvoritev je omogo~ila Ob~ina @irovnica, ki je na ~elu z ùpanom Leopoldom Poga~arjem znova dokazala, da se v @irovnici DOGAJA in tako naj bo {e naprej. Janez Dolàn

No~ glasbe @IROVNICA - Prvi poletni mesec je v Ob~ino @irovnica prinesel obilico prireditev, od pravlji~nega ve~era do Poletne no~i v Vrbi. Konec junija je Ob~ina @irovnica dobila najve~jo pridobitev v zadnjih dvajsetih letih. Pri~a smo bili sve~ani otvoritvi nove ve~namenske dvorane, ki se nahaja ob Osnovni {oli @irovnica. Na zares prijetni otvoritvi so sodelovali s programom u~enci Osnovne {ole @irovnica, karate klub, odbojkarji, gimnasti~na skupina, plezalci, akrobatska skupina Dunkings, Magic Brane in Helena Blagne. Otroci iz doma~ega vrtca so se prav v slogu teko~ega svetovnega nogometnega prvenstva (ravno takrat je potekala nogometna tekma Slovenija : Anglija) lotili nogometne tekme in ob vsakem danem golu poèli velik aplavz obiskovalcev (na sliki). Slavnostni govornik je bil minister za {olstvo in {port dr. Igor Luk{i~, potek gradnje in na~rte za prihodnost te dvorane pa so predstavili ùpan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar, podùpan in vodja projekta Izidor Jekovec ter ravnatelj Osnovne {ole @irovnica Valentin Sodja. Dvorana bo omogo~ala razvoj {porta v ob~ini, saj nudi vse potrebno za kvalitetno {portno dejavnost. V njej so igri{~e za odbojko, igri{~a za ko{arko, igri{~e za rokomet, plezalna stena, plesna dvorana in {e in {e. Na tribunah se lahko posede preko 400 gledalcev, poleg tega pa dvorana premore {e 300 dodatnih sedeèv in 48 m2 velik sestavljiv oder. Dvorano bo upravljala Osnova {ola @irovnica in vse zainteresirane è sedaj vabijo k rezervaciji terminov najema dvorane. Medtem ko bo {ola za svoje potrebe imela dvorano zasedeno med tednom predvidoma do 16.00, si boste vsi ostali lahko rezervirali dvorano za preostali ~as, s tem da imajo prednost doma~a {portna dru{tva in klubi. Seveda pa je naloga upravitelja, da poskrbi za zasedenost dvorane tudi z ostalimi dogodki. S pomo~jo Zavoda za turizem in kulturo @irovnica se bodo v dvorani odvijale tudi ve~je kulturno zabavne prireditve, od koncertov do gledali{kih predstav. @irovnica je z dvorano pridobila prostor za delovanje {porta in kulture, {ola pa kon~no primerno telovadnico. Z doureditvijo zunanjih rekreativnih povr{in bodo na svoj ra~un pri{li tudi ostali {portni zagnanci, saj zunanje igri{~e s podlago iz tartana nudi mo`nost igranja ko{arke, rokometa, odbojke in nogometa. Le dve uri po otvoritvi dvorane je bila le-ta zopet napolnjena skoraj do zadnjega koti~ka. âst imeti prvi koncert v novi dvorani je

Nastop Anike Horvat. VRBA - Zavod za turizem in kulturo @irovnica je v soboto, 26. junija, ob 20. uri priredil nepozaben koncert pod zvezdami v Vrbi. Big band Nova iz Nove Gorice je skupaj s solisti poskrbel za ~arobno vzdu{je. @e prvi nastop Anike Horvat je poèl velik aplavz, ki se je nato samo {e stopnjeval. Z Aniko smo se vrnili v ~as slovenske popevke in s skladbo Poletna no~ je pevka privabila prisotnim marsikateri spomin na mladost in takratne brezskrbne dni. Po dvanajstih izvedenih skladbah je na vrsto pri{el slovenski Frank Sinatra, Mitja Jerki~. Njegov glas neverjetno spominja na pokojnega Sinatro in zato mu tudi pravijo, da je slovenski ÂťThe VoiceÂŤ. Skladba My way je v Vrbi povzro~ila najprej smrtno ti{ino nato pa ogromen aplavz vseh 500 obiskovalcev. Po Mitjinem skoraj eno uro trajajo~em nastopu je Big band pod vodstvom Anèta Vrabca odigral {e nekaj in{trumentalnih pesmi in nato smo se po triurnem uìvanju v glasbi {e enkrat z aplavzom zahvalili vsem nastopajo~im. Tu moram pohvaliti {e duhovite nastope povezovalca in recitatorja ljubezenske poezije Klemena Bunderla. Doma~in iz @irovnice, ki s svojim àmetnim glasom razveseljuje poslu{alce radia Express, je v Vrbi s priredbami Pre{erna, Minattija in Shakespearja dodal {e tisto piko na i zaradi ~esar lahko o Poletni no~i v Vrbi govorimo le s prese`ki. Na Zavodu za turizem in kulturo @irovnica se bodo potrudili, da bo prireditev postala tradicionalna, tako da ste è sedaj vabljeni na naslednje Poletne no~i, ki bodo tako kot leto{nja z veliko pomo~jo Ob~ine @irovnica vsako prvo soboto v poletju. Janez Dolàn

RADOVLJICA

Na{li prostor za vse otroke RADOVLJICA - Radovlji{ka ob~ina je ena redkih na Gorenjskem, v kateri so v svojih vrtcih letos na{li prostor za vse vpisane otroke. Vpis je bil po pri~akovanjih velik, saj so star{i na novo vpisali kar 254 otrok, med njimi 43 otrok iz drugih ob~in. Od vseh vpisanih so bili sprejeti vsi otroci iz Ob~ine Radovljica, ki bodo 1. septembra dopolnili 11 mesecev. Sprejem tolik{nega {tevila otrok je bil moèn zaradi odprtja {estih dodatnih oddelkov v lanskem letu in reorganizacije oddelkov znotraj zavoda, saj so se v zavodu leto{njih teàv s pomanjkanjem prostora zavedli è lani in se ustrezno pripravili. V novem {olskem letu bo vrtce v radovlji{ki ob~ini obiskovalo 740 otrok, razporejenih v 40 oddelkov. Dva oddelka bosta tudi v O[ A. T. Linharta v Radovljici, dva pa v O[ F. S. Fin`garja v Lescah. [tevilo otrok v vrtcih v radovlji{ki ob~ini nara{~a, saj jih je bilo npr. v {olskem letu 2007/2008 v vrtcih 558, v naslednjem {olskem letu pa è 638. Cene programov vrtcev se tudi v prihodnjem {olskem letu ne bodo zvi{ale: 476, 38 evra bodo star{i morali od{teti za prvo, 359, 87 evra pa za drugo starostno obdobje. Iz ob~inskega prora~una bodo za pokrtije v ceni programa namenili 2,4 milijona evrov (desetino ob~inskega prora~una). Ob~ina tako prispeva 70 odstotkov, star{i pa 30 odstotkov cene programa v vrtcih. V prihodnje èlijo v radovlji{ki ob~ini dograditi vrtca v Radovljici in Lescah, saj bodo morali glede na predvidene potrebe urediti devet dodatnih igralnic, ki bodo nadomestile tudi za~asne oddelke v obeh osnovnih {olah. V razvojnem programu ob~ine do leta 2020 pa bodo predlagane {e energetska sanacija vrtcev v Radovljici, Lescah, Kropi in Kamni Gorici, zamenjava talnih oblog in obnova elektroinstalacij v Radovljici in Lescah, kjer je potrebna tudi obnova kotlovnice, sanitarij in umivalnic ter vgradnja dvigala v vrtcu na Brezjah. Mojca Polajnar Peternelj

Poletje na Linhartovem trgu

RADOVLJICA – Poletje na Linhartovem trgu, ki se je z nastopom Blejskega plesnega studia za~elo 24. junija, sta tudi letos po dogovoru s Turizmom Radovljica s skupnimi mo~mi pripravila Linhartova dvorana in dru{tvo Radkultur. Poletje na Linhartovem trgu bo, kot je povedal direktor Linhartove dvorane Andrej Kokot, tudi v prihodnje po dogovoru s Turizmom Radovljica pripravljala Linhartova dvorana. Za projekt, vreden 13.000 evrov, so letos namenili 7.000 evrov, ostalo pa so prispevali pokrovitelji. Lani so na {est dogodkov privabili 2.000 obiskovalcev, na trgu, ki premore od 250 do 300 sede`ev, pa so gostili celo tiso~ gostov. Koncertov se udele`ujejo tako doma~ini

^ASOPIS, KI POVEZUJE

kot turisti razli~nih generacij, dogodke pa rade obi{~ejo tudi druìne z otroki in tako uìjejo pravi poletni utrip Radovljice. Na Linhartovem trgu so doslej poleg Blejskega plesnega studia nastopile è ~lanice ènskega pevskega zbora Znamenje iz Tolmina, ki so predstavile bogat program najbolj spevnih doma~ih in tujih popevk zadnjih let, in zasedba Sedef, ki prepeva sevdalinke in je pred kratkim izdala tudi svoj drugi CD. Obiskovalce pa v treh julijskih ~etrtkih ~akajo {e Blue Angel Gang (15. julija), doma~ini 2Phat Generation in kot »predskupina« Andrej Kokot (22. julija), leto{nje Poletje na Linhartovem trgu pa bo s svojim nastopom v ~etrtek, 29. julija, zaklju~ila Neisha. Vse prireditve so brezpla~ne in se za~nejo ob 20. uri. Tekst in foto: Mojca Polajnar Peternelj

S son~no elektrarno la`je do plavanja

RADOVLJICA – V Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Matevà Langusa so 18. junija na slovesnem sre~anju s star{i ob koncu {olskega leta vklju~ili tudi novo son~no elektrarno Son~nica. Kar bodo tako prihranili ob uporabi son~ne energije, bodo namenili za la`je izvajanje programa plavanja za svoje varovance. Finan~na sredstva, vrednost nove son~ne elektrarne je 50.000 evrov, je z dobrodelno akcijo zagotovil Rotary klub Bled, denar pa so prispevale tudi ob~ine zgornje Gorenjske. S sredstvi, pridobljenimi s son~no elektrarno – na streho centra so namestili fotovoltai~ne module z mo~jo sedem do deser kW bodo v centru omogo~ali program plavanja vsem svojim varovancem. Trenutno jih je 178, za okoli 30 te`ko gibalno oviranih varovancev pa je tovrstna terapija edina mogo~a oblika gibanja in zato nujno potrebna. Za program plavanja v centru vsako leto potrebujejo 4.000 evrov, 40 varovancev pa vozijo na plavanje v bazen v Radovljico in bazena v Kranju. Tea Beton, direktorica centra: »Prevozi so zelo zahtevni in naporni, saj gre za osebe z motnjo v du{evnem razvoju, veliko pa jih je tudi na invalidskih vozi~kih. V centru bi si èleli, da bi bilo plavalne terapije ve~, zato smo è pred ~asom skupaj s Plavalnim klubom Radovljica ob~ini dali pobudo za prilagoditev bazena gibalno oviranim«. Odgovora doslej {e niso dobili. Za lastni bazen v centru, ki si ga èlijo v prihodnosti, bi potrebovali 200.000 evrov. Upajo, da jim bodo tudi tu na pomo~ prisko~ili donatorji. »Redni letni prihodek, ki nam ga bo dajala nova fotonapetostna elektrarna, sicer ne bo zadostoval za novi bazen v centru, je pa prvi korak k uresni~itvi na{ih sanj o lastnem bazenu«, je poudarila Tea Beton. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Zgodovinska pihala, ~love{ki glas in ~asovni stroj Sobota, 7. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina BARBARA KOZELJ in MUSICA CUBICULARIS (Slovenija) Kantate Alessandra Scarlattija o ljubezni, zavrnitvi, trpljenju in zvestobi v mitski Arkadiji z eno najuspe{nej{ih slovenskih pevk mlaj{e generacije in petimi instrumentalisti.

Leto{nji festival bo potekal med 7. in 22. avgustom z desetimi koncerti na tradicionalnih lokacijah v radovlji{ki gra{~ini, cerkvi sv. Petra v Radovljici in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem (Adergas, Ob~ina Cerklje). Vrhunski glasbeniki iz dvanajstih dràv bodo predstavili raznolike sporede – od rekonstrukcij glasbe iz obdobja pred nastankom glasbene notacije do glasbe 21. stoletja in novih del. Festival ostaja zavezan stari glasbi in {e bolj dobri glasbi. Obzorja {iri z vklju~evanjem gledali{~a, plesa in sodobnej{ih izvajalskih prijemov. Izraz stara glasba je v 18. stoletju pomenil zgolj to, da so bili skladatelji è pokojni. Do nedavnega smo ga uporabljali predvsem za glasbo do obdobja klasicizma, dandanes pa je njegov pomen bolj podoben izvirnemu in vklju~uje è glasbo zgodnjega 20. stoletja na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Po ve~erih Schubertovih samospevov in Chopinove klavirske glasbe v minulih letih je letos tako na vrsti koncert, posve~en Gustavu Mahlerju in njegovim sodobnikom.

VSTOPNICE IN DODATNE INFORMACIJE Dru{tvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica Linhartov trg 1, 4240 Radovljica T+F 04 531 2291 E marija.kolar1@guest.arnes.si Turisti~no informacijski center Radovljica Gorenjska cesta 1, 4240 Radovljica T 04 531 53 00 F 04 530 07 59 E tdradovljica@siol.net Vstopnice na spletu www.eventim.si Vstopnice so na voljo tudi na prizori{~u uro pred koncertom. Festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja, v Velesovo tudi iz Radovljice. www.festival-radovljica.si

is Nedelja, 8. avgusta 2010, ob 20.00, Cerkev icular a cub Marijinega oznanjenja, Velesovo (Adergas) music LE CONCERT BRISÉ (Francija) Glasba Bachovega mentorja Dietericha Buxtehudeja v pisani zasedbi cinka, violine, pozavne, dulciana in izjemnih orgel ene najlep{ih baro~nih cerkva na Slovenskem.

Torek, 10. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina TRIO QUO VADIS (Slovenija) Sodobna slovenska glasba, nova dela in Bachova Glasbena daritev v izvedbi klarinetista in skladatelja Uro{a Rojka, kitaristke Klare Tomljanovi~ in akordeonista Luke Juharta. êtrtek, 12. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina THE HARP CONSORT (Guernsey) Glasbeno-gledali{ki projekt harfista Andrewa Lawrence-Kinga in njegovega ansambla bo z glasbo in plesom pri~aral vzdu{je na morskih potovanjih v 17. stoletju. Petek, 13. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina PIHALNI OKTET AMPHION (Nem~ija, ê{ka, Madàrska, [vica) Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Ludwiga van Beethovna in njunih sodobnikov razkrije vso svojo barvitost {ele na ustreznih zgodovinskih pihalih. on mphil

A Torek, 17. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina JOHN POTTER in ARIEL ABRAMOVICH (Velika Britanija, Argentina) Angle{ke, francoske, italijanske in {panske pesmi z lutnjo v izvedbi vsestranskega tenorista, ki je posnel `e ve~ kakor sto zgo{~enk z glasbo od Leonina do Led Zeppelina.

Sreda, 18. avgusta, od 10.00 do 18.00, Radovlji{ka gra{~ina Delavnica za pevce in vokalne ansamble z Johnom Potterjem, uvodno predavanje o petju stare glasbe v 21. stoletju Sreda, 18. avgusta 2010, ob 20.00, Cerkev sv. Petra, Radovljica LA COLOMBINA ([panija) Ansambel {tirih uveljavljenih solistov, ki letos praznuje dvajsetletnico obstoja, se posve~a sakralni polifoniji {panskega renesan~nega mojstra Tomása Luisa de Victoria. Petek, 20. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina PINO DE VITTORIO ENSEMBLE (Italija) Igralec in pevec Pino De Vittorio se v Radovljico vra~a z zabavnimi baro~nimi kantatami v neapeljskem nare~ju, v katerih bo lahko pokazal svoj enkratni komedijantski talent. Sobota, 21. avgusta 2010, ob 20.00, Radovlji{ka gra{~ina ^ASOVNI STROJ: MAHLER IGRA MAHLERJA (Nem~ija) Kako je to mogo~e? Predstavitev Mahlerjeve, Griegove, Debussyjeve, Skrjabinove in Straussove glasbe v izvedbi samih avtorjev na reprodukcijskem klavirju Welte-Mignon. Nedelja, 22. avgusta 2010, Radovlji{ka gra{~ina BENJAMIN BAGBY IZVAJA BEOWULFA (Francija) Benjamin Bagby zdru`uje v svoji legendarni predstavi gledali{~e in glasbo. Ep o juna{kem Beowulfu pripoveduje v izvirni anglosa{~ini (s slovenskimi nadnapisi) in ob spremljavi {eststrunske harfe.

RADOVLJICA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOL[KO POLETJE 2010 - Izbor za vse okuse in generacije Od stare glasbe, zborovske glasbe, bluesa, jazza, tradicionalnih prireditev na Venerini poti na gradu Kamen, v Radovljici, Kropi in na Pustem gradu do ob~inskega praznika. Lepo je dopustovati v Radovljici in okolici. Vabijo nas narava, {portne zmogljivosti, kulturna dedi{~ina in muzeji, za prijetne poletne ve~ere pa poskrbi Radol{ko poletje. Konec maja in v juniju pridejo na ra~un ljubitelji zborovskega petja, 23. junija »se dan obesi« na kresovanju na gradu Kamen, prvi konec tedna v juliju vabi v Kropo Kova{ki {maren, nato ob ~etrtkih ob 20.00 Poletje na Linhartovem trgu, kjer pod milim nebom spro{~eno prisluhnemo bluesu, jazzu. Festival Bled gostuje v Radol{kem poletju 13. julija. Sre~anje mest na Venerini poti je tradicionalna celodnevna prireditev na slikovitem Linhartovem trgu v Radovljici s pisano tr`nico slovenskih obrti in pouli~nim predstavami, 5. avgusta je ob~inski praznik, posve~en spominu na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodi{ki planini v letu 1941, nato se med 7. in 22. avgustom zvrsti 10 koncertov 28. Mednarodnega Festivala Radovljica (stare glasbe in nove glasbe na avtenti~nih glasbilih). 27. avgusta Venera obi{~e Pusti grad, zadnji vikend v avgustu je rezerviran za dneve Ve~no mladih iz Radovljice. Fuìnarska Kamna Gorica vabi na Langusove dneve v prvi polovici septembra, Chopinovo leto, ob 200-letnici skladateljevega rojstva, pa bomo v Radovljici obeleèvali v drugi polovici oktobra. 13. JULIJ OB 20. URI: BARO^NA DVORANA RADOVLJI[KE GRA[ÎNE FESTIVAL BLED GOSTUJE V RADOL[KEM POLETJU - KONCERT [PANSKIH FLAVTISTK Cristina Granero, Gemma Corrales 15. JULIJ OB 20. URI: LINHARTOV TRG RADOVLJICA - POLETJE NA LINHARTOVEM TRGU: Skupina Blue Angel Gang 22. JULIJ OB 20. URI: LINHARTOV TRG RADOVLJICA - POLETJE NA LINHARTOVEM TRGU: 2Phat Generation – rhytem&blues jazz

Poletje na Linhartovem trgu. 4. AVGUST OB 19. URI: GALERIJA [IVÊVA HI[A V RADOVLJICI - ODPRTJE RAZSTAVE: POBRATENA OBÎNA IVANÎCE IN SLIKAR ALFONS MUCHA

30. 8. - 1. 9. 2010: od 9.00, 18.00 finalni nastopi - LETNO KOPALI[^E V RADOVLJICI: DR@AVNO PRVENSTVO DEKLIC IN DE^KOV V PLAVANJU

5. AVGUST OB 20. URI: LINHARTOV TRG PRED CERKVIJO V RADOVLJICI - PROSLAVA OB OB^INSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OB^INSKIH PRIZNANJ

5. SEPTEMBER ob 8.30: [PORTNI PARK V RADOVLJICI - 45. MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR POKAL GORENJSKE 2010

6. AVGUST OD 10. DO 12. URE: GALERIJA [IV^EVA HI[A V RADOVLJICI - ARHITEKTURA IN OTROCI: Delavnica Barbare in Igorja [ubica (za otroke od 6. do 12. leta)

10. LANGUSOVI DNEVI V KAMNI GORICI (25. 8. - 12. 9.) - 25.-27. AVGUSTA MALA [OLA SLIKANJA 3. SEPTEMBER 16.00 – 17.00: [PORTNE PRIREDITVE; 17.00: GASILSKA TEKMOVANJA

7. AVGUST: ROBLEKOV DOM - KONCERT »NA ROBLEK BOM OD[EL« (Pihalni orkester Lesce) 7. AVGUST OB 11. URI: PARTIZANSKI DOM NA VODI[KI PLANINI - SPOMINSKO SRE^ANJE S KULTURNIM PROGRAMOM OB 69-LETNICI USTANOVITVE CANKARJEVEGA BATALJONA

4. SEPTEMBER 10.00 – 14.00: 10. SLIKARSKA KOLONIJA V KAMNI GORICI Z ZBOROM POD LIPO; 18.00 KULTURNA PRIREDITEV S PODELITVIJO KRAJEVNIH PRIZNANJ; 19.30 DRU@ABNO SRE^ANJE NA [PORTNEM IGRI[^U

23. JULIJ OB 20. URI: LINHARTOV TRG RADOVLJICA - MUZIKOLOGIJA-MUZIKAL SKOZI ^AS, Koncert udele`encev Poletne {ole muzikala

27. AVGUST: VENERINA POT NA PUSTEM GRADU - OB 15.30: PRED GASILSKIM DOMOM LANCOVO - VODEN OGLED VODNE U^NE POTI GRABNARICA; 18.00: PRIZORI[^E NA PUSTEM GRADU - GLEDALI[KA PREDSTAVA »PLE[O^A GROFICA«

29. JULIJ OB 20. URI: LINHARTOV TRG RADOVLJICA - POLETJE NA LINHARTOVEM TRGU: Neisha – rhytem&blues jazz

28. AVGUST OD 6. DO 23. URE: TRADICIONALNA PRIREDITEV V RADOVLJICI DNEVI VE^NO MLADIH FANTOV

11. SEPTEMBER: 9.30-12.30: GLEDALI[KA DELAVNICA za mladino v organizaciji CASA DE KAMNA z uprizoritvijo na zaklju~ni prireditvi; 19.00: ZAKLJU^NA PRIREDITEV in LICITACIJA SLIK

1. AVGUST OD 10. DO 20. URE: LINHARTOV TRG V RADOVLJICI - SRE^ANJE MEST NA VENERINI POTI: Tr`nica slovenskih obrti in predstave na prostem; 17.00 Slavnostni dvig zastave Festivala Radovljica

29. AVGUST OD 10. DO 16. URE: TRADICIONALNA PRIREDITEV DNEVI VE^NO MLADIH FANTOV - PRED HOTELOM GRAJSKI DVOR V RADOVLJICI: [AHOVSKI TURNIR ZA MEMORIAL VOJINA PEROVI]A

9. SEPTEMBER OB 16.00: GRA[ÎNSKI PARK V RADOVLJICI - TRADICIONALNA SPOMINSKA PRIREDITEV NARODNEMU HEROJU J. GREGORÎÛ IN PADLIM PARTIZANOM NA JELOVICI

5. SEPTEMBER 10.00 – 16.00: POHOD KRAJANOV V KROPO IN OBISK KOVA[KEGA MUZEJA

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

POLETNI FESTIVAL KLASI^NE GLASBE »GLASBENO POLETJE V BOHINJU 2010« Prvi koncert, ~etrtek, 15. julij

OPTIKA MESEC O^ESNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com

Kulturni dom Jo`a A`mana, Bohinjska Bistrica ob 20.30 SLOVENSKI OKTET

Drugi koncert, ~etrtek, 22. julij Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 ARTIS QUARTET VIENNA

Tretji koncert, ~etrtek 29. julij

Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Kdor ho~e dobro videti, naj obi{~e dobrega optika.

Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 LOVRO POGORELI], klavir

o Reinh

d ld Fri

erich

^etrti koncert, izredni koncert baro~ne glasbe svetovno znanih glasbenih umetnikov, ponedeljek, 2. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 REINHOLD FRIEDRICH, trobenta MARTIN LÜCKER, orgle

Peti koncert, ~etrtek 5. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30

NOVA DEJAVNOST - pregled in snemanje cevi z video opremo - sanacija cevi brez izkopa - izdelava kanalizacijskih priklju~kov - tesnost kanalizacije

Î[ÊNJE, ^RPANJE IN ODVOZ FEKALIJ - greznic (tudi na dalj{e razdalje) - lovilce ma{~ob in izdaja eviden~nih listov - malih ~istilnih naprav - fekalnih ~rpali{~ - ponikovalnic, peskolovov VISOKOTLA^NO Î[ÊNJE - odto~nih kanalov (hi{ni priklju~ki, kuh. odtoki) - kanalizacije (ob tem tudi ~rpanje usedlin) - cestnih prepustov in podbojev

DUO ARC et FLECHE Alja Velkaverh, flavta / Julie Sgarro, harfa

[esti koncert, ~etrtek, 12. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 JANEZ LOTRI^, tenor / TONE POTO^NIK, orgle, klavir

Sedmi koncert, ~etrtek, 19. avgust Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju ob 20.30 ^RTOMIR [I[KOVI^, baro~na violina / LUCA FERRINI, ~embalo / ENRICO CONTINI, baro~ni violon~elo

04 574 26 50 04 576 54 99 041 654 188 marko.mezan@siol.net www.komunala-mezan.com

Naslednja {tevilka Na{ih novic izide 10. septembra

PREDSTAVLJAMO

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ogrevanje na les s kotli HERZ

Poleg vsega omenjenega je prednost pri ogrevanju z biomaso tudi po gospodarski plati. Slovenija je z gozdovi bogata de`ela. Kurilno olje in plin moramo kupovati drugje, proizvodnjo biomase za ogrevanje pa lahko organiziramo doma, kar pomeni razvojni potencial za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo tega kuriva. Pa {e gozdove bomo imeli o~i{~ene. Prehod ogrevanja na biomaso lahko pomeni tudi 40 do 50% ni`je letne stro{ke ogrevanja ob dejstvu da je to kurivo, ki ga lahko pridobimo doma. Torej kak{no vrsto kuriva imamo pri lesni biomasi? Polena, sekance in pelete. Kaj so sekanci? To je su{en les, ki ima vla`nost 15-20% ter je nato zmlet v obliko lesnega ~ipsa – sekancev. Gre za osnovno obliko lesne biomase, ki omogo~a popolno avtomatizacijo procesa kurjenja in je zaradi tega primer-na za male in ve~je objekte - {ole, vrtci,

Potrebno je upo{tevati, da omenjeni na~in ogrevanja s sekanci zahteva ve~ skladi{~nega prostora, zato so primerni predvsem tam, kjer prostor ni prevelika omejitev. Vsi kotli na sekance lahko delujejo tudi na pelete, saj peleti niso ni~ drugega kot lesna biomasa, zmleta bolj fino kot sekanci ter pripravljena v finej{i obliki. Peleti so kurivo, narejeni iz lesne biomase, cilindri~ne oblike, premera 5-6 mm in dol`ine cca 20 mm. Narejeni so prav z namenom avtomatizacije ogrevanja, v~asih jim pravijo tudi »teko~i les«, ker jih lahko dobavijo s kamionom prav tako kot kurilno olje, napolnijo zalogovnik in potem ogrevanje poteka avtomati~no. Doziranje peletov v zgorevalno komoro je lahko zelo natan~no, tako da je mo`no mo~ ogrevanja natan~no prilagajati potrebam. Zgorevanje je kvalitetno in emisije dimnih plinov izredno dobre. Uporabniku ostane zgolj odstranitev pepela, pa {e to zelo redko. Dodajanje peletov do kotla se izvaja na razli~ne na~ine. Najbolj enostaven je sistem, pri katerem je poleg kotla 150- ali 300-litrski zalogovnik, ki ga tedensko polnimo s peleti. Pelete lahko dodajamo tudi na bolj avtomatizirane na~ine in sicer s fleksibilnim pol`nim dodajalnikom, kombinacijo pol`nega dodajalnika in odsesavanja, z vre~astim silosom ali z zemeljskim zalogovnikom in odsesavanjem. Pe~i na drva delujejo po principu tako imenovanega upli-

Za kotle na biomaso HERZ je mo`no v letu 2010 pridobiti nepovratna sredstva.

njanja drv. Proces zgorevanja je nadzorovan s sondo, ki vodi in korigira regulacijo zgorevalnega zraka, tako da je proces zgorevanja kar najbolj optimalen.

Zgorevalna komora je izvedena iz posebnega termi~nega betona, ki se pred vgradnjo toplotno obdela, podobno kot keramika, zato je zgorevalna komora izredno Pri tem tipu robustna ter izkotla je {e vedvedena, tako da no potrebno so posamezne komponente zakuriti in ro~zgorevalne kono dodajati pomore lo~ene med lena, medtem seboj in se med njimi ko je ~i{~enje izmenjevalnika Kotel na polena HERZ firestar nahaja izolacijska folija, toplote avtoki dovoljuje matizirano temperapreko turboturne dilatacije med kompolatorjev z motornimi pogoni, nentami zgorevalne komore, ~i{~enje zgorevalnih komor pa njeno razstavitev in tudi zaje izvedeno od spredaj in menjavo posameznih kompoje zaradi izredno dobrega zgonent. revanja minimalno.

Izkoristite nepovratne finan~ne vzpodbude za rabo obnovljivih virov energije pri EKO Skladu.

PE OGREVALNI SISTEMI

Ljubljanska 13, 4240 Radovljica

tel.: 04/53 73 200, GSM: 041/649 257, fax: 04/53 12 107, info@elterm-bled.si

AKTUALNO ❖ Kompleksne re{itve z vgradnjo kotlovske tehnike na drva od projekta do izvedbe sistema HERZ ❖ Kotlovnice z ogrevanjem na polena ❖ U~inkoviti solarni sistemi za podporo ogrevanju ❖ Sodobne plinske kotlovnice

ZA VAS IZVAJAMO:

KVALITETNO

Pri sodobnih kotlih na biomaso ne poznamo vsakodnevnega ~i{~enja kotla, pri`iganja ognja, problemov s slabim vlekom, ko smo zadimili celotno kotlarno ali spodnji prostor stanovanjskega objekta.

ve~ji poslovni objekti, lokalni sistemi daljinskega ogrevanja in podobno.

UGODNO

Les ~lovek uporablja za kurjenje odkar pomni. Postavlja se vpra{anje, zakaj se ravno sedaj, v ~asu avtomatizacije in elektronike, to staro gorivo ponovno uveljavlja. Odgovor se skriva `e v vpra{anju samem. Ravno elektronika in z njo na~ini regulacije so omogo~ili, da je proces zgorevanja z lesno biomaso nadzorovan, emisijske vrednosti nizke, sam proces pa popolnoma avtomatiziran.

❖ Servis oljnih gorilnikov ❖ Servis plinskih gorilnikov ❖ Sanacija kotlovnic ❖ Novogradnja (ogrevanje, vodovod, elektroinstalacije)

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OD VSEPOVSOD

Beseda urednika Lokalne volitve 2010 Leto{nje jesenske lokalne volitve so vsak dan bližje, politi~ne stranke in razli~ne liste, ki se pripravljajo na ta jesenski dogodek, pa že pripravljajo strategijo medijskega pojavljanja in nagovarjanja volivcev. Zato vas spo{tovani predstavniki politi~nih strank/list vabimo k sodelovanju! Letos februarja smo pri~eli z izdajanjem regionalnega informativnega ~asopisa zgornje Gorenjske. Brezpla~nik NA[E NOVICE z naklado 15.000 izvodov “pokrije” dve tretjini vseh gospodinjstev v tem prostoru in vsebuje novice iz Bohinja, Bleda, @irovnice, Radovljice, Gorij, Jesenic in Kranjske Gore. Zaradi velikega dosega prebivalstva je z objavljanjem vsebin v njem temu primerna tudi u~inkovitost medija. Tudi odzivi bralcev so zelo dobri, saj vsi radi prebirajo novice tudi iz sosednjih ob~in. Morda ste na~rtovali ali na~rtujete v ~asu do lokalnih volitev tudi pojavljanje v tiskanih medijih (predstavitev programskih stali{~ stranke oz. liste, predstavitve svojih kandidatov…) pa vam omejena finan~na sredstva ne dopu{~ajo izdajanja lastnega ~asopisa oz. zgibanke. Ponujamo vam bolj racionalno re{itev – izkoristite vsakomese~no izhajanje regionalnega ~asopisa NA[E NOVICE, zakupite dolo~en prostor za predstavitev programskih stali{~ stranke/liste, ki so podobna ali celo enaka za vso zgornjo Gorenjsko, svoje kandidate pa predstavite po drugi poti v svojem lokalnem okolju (seveda lahko tudi v Na{ih novicah). Do lokalnih volitev bo iz{lo {e nekaj {tevilk na{ega in va{ega ~asopisa. ^asopis izhaja vsak drugi petek v mesecu. Pi{ite nam na naslov nnprispevki@gmail.com in dogovorili se bomo za sodelovanje. Naslednja {tevilka NA[IH NOVIC izide 10. septembra, saj avgusta zaradi dopustni{kih dni ne bomo iz{li. V tem ~asu pa po~nite ~imve~ tistega, za kar vam med letom ponavadi zmanjkuje ~asa. Sre~no! Bojan Rauh, odgovorni urednik

1. festival gob na Pokljuki Po uspelem Belvijevem dru`inskem dnevu, ki so ga 12. junija na Pokljuki pripravili [portni center Pokljuka, Radio Belvi, Maya Maya in Turizem Bohinj je na obzorju nova prireditev – 1. festival gob na Pokljuki od 27. do 29. avgusta. Nabirali boste gobe in se v tekmovalnem delu potegovali za nagrade v treh kategorijah – za najlep{ega jur~ka, za najbolj zanimivo gobo in za najte`jega jur~ka. Zmagovalce ~akajo lepe prakti~ne nagrade. Sicer pa v Hotelu center na Pokljuki v zadnjem avgustovskem koncu tedna obljubljajo pester program – petek, 27.8., 16.00 Otvoritev gobarske razstave ob prihodu udele`encev; 17.00 Predavanje: Kako nabiramo gobe; 20.00 Ve~er ob harmoniki; sobota, 28.8., 9.00-18.00 Gobarska razstava; 16.00 Predavanje: Predstavitev razli~nih vrst gob; 17.00 S harmoniko v veseli ve~er in zabava; nedelja, 29.8., 9.00-15.00 Gobarska razstava.

Naj pravljica Radioprvi, Lahko no~, otroci je razpisal nate~aj in prispelo je 740 pravljic od 380 avtorjev. Izmed njih so izbrali 46 najbolj{ih. Dve od njih sta Coprni~ka Mari~ka v Benetkah ter Pal~ek Poldek in velikan avtorice Mateje Su`nik iz Hlebc. Mateja ^rv Su`nik je profesorica sloven{~ine in primerjalne knjièvnosti. Po ve~ kot dvajsetih letih pou~evanja se je lani odlo~ila za nov ìvljenjski izziv. Ustanovila je samostojno zalo`bo, ki deluje v druìnskem in prijateljskem okviru. Za~ela je z Zalko, zbirko izvirnih slovenskih slikanic, ki jih ilustrira odli~ni akademski slikar Franc Be{ter. Program so raz{irili na vse kategorije bralcev: najmlaj{e bo razveseljevala zbirka Zal~ica, za branje pustolovskih romanov in povesti bo skrbela osrednja Zala, starej{e ljubitelje napetih zgodb bo kratko~asila Rozalija, tiste, ki prisegajo na duhovno in filozofsko literaturo pa Rozamunda. Ukvarjajo se tudi z lektoriranjem razli~nih besedil, vodenjem bralnih klubov, organiziranjem delavnic ustvarjalnega pisanja in pravlji~nih uric. Delajo s predanostjo, trudijo se za estetiko in etiko in trdno so prepri~ani, da lahko ustvarjajo nekaj lepega in dobrega, da bodo bralci radi segali po njihovih knjigah. Trudijo se pribliàti knjigo najmlaj{im, saj s poslu{anjem pravljic bogatijo svojo domi{ljijo, besedni zaklad ter tkejo ~ustvene vezi in zaupanje s star{i in vzgojitelji. Mladim ali starim, knjiga nam vsem odpira vrata sveta in nas u~i, kako vstopiti vanj. Ivanka Koro{ec

Te`ave z greznico, odtoki, kanalizacijo...?

NA IZLET

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V vro~ih dneh ob Grabnarico ê vas poletno sonce è po{teno pregreva, vam priporo~am, da za sprehod izberete Vodno u~no pot Grabnarica. Tam boste zanesljivo na{li mir, senco in uìvali v lepotah narave. Planota Jelovica, ob kateri pot poteka, je nahajali{~e velikih koli~in pitne vode in ob njemem vzno`ju tako te~e veliko lepih potokov. Ljubitelji narave boste tam spoznavali pomen vode in njeno vlogo v ~lovekovem ìvljenju neko~ in danes. Vodna u~na pot Grabnarica se nahaja v Lipni{ki dolini nasproti Pustega gradu. Najla`ji dostop do nje je z magistralne ceste Radovljica - Kamna Gorica. Peljite se skozi Spodnjo Lipnico in po 500 m pridete do izhodi{~a, ki je pred zaselkom Kolnica. Na parkirnem prostoru je tudi informativna tabla. Pot je speljana najprej ob potoku Lipnica vse do njenega ~udovitega izvira. Na razgledni to~ki je druga informativna tabla in tu si lahko privo{~ite po~itek ali celo malico. Nato se boste spustili po gozdni poti do ceste za Tale` in jo pre~kali. Nadaljevanje ob potoku Grabnarica je najbolj pester del poti, saj nas ob {tevilni vodnih mezi{~ih pripelje do ru{evin nekdanjega Grabnarjevega mlina. V uti na vodi so postregli tudi z ribami, na katere je najve~ prihajala radovlji{ka gospoda. Vi{je ob potoku je {e Grofov bajer, ki je v srednjem veku pripadal lastnikom Lipni{kega gradu. Potok doma~ini imenujejo tudi Ra~nica, saj je ìvljenjski prostor poto~nih rakov. V prej{njem stoletju jih je zdesetkala ra~ja kuga. Ostali so le v odro~nih potokih z izjemno ~isto vodo. Vodno silo

Zemljevid.

Povodni kos. Grabnarce so v preteklosti izkori{~ali tudi za pogon Alen~eve in Poznikove àge ter Grabnarjevega mlina. Skrajna to~ka poti je zaselek Vo{~e, od koder se po poljski poti mimo lepih lesenih kozolcev vrnete na izhodi{~e. Strugi reke in potoka privla~ita tudi mnoge ptice. Tam lahko opazujemo sive pastirice, sive ~aplje, str`ke in druge gozdne ptice. Povodni kos, ki je simbol te u~ne poti, je sploh vse ìvljenje vezan na vodo. Plen i{~e izklju~no na dnu potokov in rek, za gnezdi{~e pa si izbere vlaèn predel za slapom ali na ve~jem kamnu

sredi vode. Na starih drevesih lahko opazite tudi belo omelo, ki jo raz{irjajo cararji, ker se pozimi prehranjujejo z njenimi belimi jagodami. Zaradi nesmotrnih posegov ljudi v naravo, bodo predeli s ~isto vodo v prihodnosti pomembna za vsa ìva bitja na Zemlji. êprav so u~ne poti namenjene v prvi vrsti {olarjem, bodo na tej, zaradi njene odmaknjenosti in vodne sveìne, na{li zadovoljstvo tudi samotarji in starej{i. Besedilo in foto: @iga Kozinc

Kalu`nica v strugi Grabnarice.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

NA IZLET

^ARI ZILJSKE DOLINE VABIJO

Nedale~ od Ziljske Bistrice se odpira svet mehkih zelenic, potokov, jezer ter ~udovitih razgledov, katerih razse`nosti nas zlepa ne pustijo ravnodu{ne. [tevilne kolesarske in pe{poti vodijo mimo najlep{ih koti~kov in nudijo uìtke ter sprostitev v idili deèle, ki je uspela ohraniti izvirnost na vsakem koraku. Mir in po~itek lahko nudi samo podeèlje. Zazibajte svojo du{o ob doìvetjih, ki presene~ajo. Za konec tedna, dopust, kot vmesni postanek na poti na jug. V spodnji Ziljski dolini, na sti~i{~u treh kultur. Pohodi, jahanje (moderna konju{nica), kolesarjenje, jadralno in modelno letenje, tenis, vo`nja s splavom po Zili, kulturno doìvetje ob obisku muzeja Umetni{kega kroga s ~ajne, termalni kopali{~i Warmbad Villach in Bad Bleiberg, obisk Dobra~a in narodnega parka Prealpi Gulie ter ohra-

njeni ziljski obi~aji so le nekateri razlogi, da se odlo~ite za bivanje pri nas. Ob zaklju~ku dneva pa v na{em hotelu STARA PO[TA/ALTE POST poskrbimo za udobno po~utje in regeneracijo. V kolikor ste èljni nekaj uric usmeriti v izobraèvalne namene, vam (ob predhodni najavi) ve~erne ure popestrimo s te~ajem plesa ali osnovami tujega jezika (angle{kega, nem{kega ali italijanskega), prilagojenega va{im zahtevam. PONUDBA: sobe in druìnski apartmaji, vrhunska restavracija, 4 bari, velik sen~ni vrt, masaà, savna in solarij, sedem prostorov razli~nih velikosti (10-200 udeleèncev) z najmodernej{o tehniko primernih za seminarje. Vstopite, vrata so odprta za vas!

KULTURA

Gledali{~e Toneta ûfarja Jesenice Zavesa je padla S hudomu{no premiero »KURJE ZDRAHE«, v kateri je lahko na{el zabavo vsakdo v starosti od 4 do 99 let, je jeseni{ko gledali{~e zastrlo zaveso gledali{ke sezone 2009/2010. Zdaj je ~as za vpis abonmajev za novo sezono, ki spet prina{a dve vsebini: gledali{ko in glasbeno. Oba abonmaja se bosta za~ela v septembru: prvi glasbeni dogodek bo gostovanje ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE IN GOSTA TENORISTA JANEZA LOTRIÂ. Koncert bo 10. septembra. Gledali{ko dogajanje pa se bo za~elo s ÛFARJEVIM MARATONOM v septembru, prva gostujo~a predstava pa bo 1. oktobra, v kateri bo nastopil LADO BIZOVIÂR kot popularni »FOTR«. Omenjenima prireditvama pa bo sledil najmanj en glasbeni in gledali{ki dogodek vsak mesec (do vklju~no maja 2011).

Kekec se vra~a v Vrata konec avgusta

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Finfarum na Stari Savi V mozaik poletja na STARI SAVI svoj dele` prispeva tudi jeseni{ko gledali{~e. Na DAN MUZEJEV v maju je na trgu pred Kasarno oìvela SNEGULJÎCA, v nedeljo 13. junija so zazveneli operni solisti iz operete PLANINSKA RO@A, ki je vsak na svoj na~in popestril son~no in hkrati deèvno nedeljsko popoldne. Zadnji dele` oz. prispevek Gledali{~a Toneta ûfarja Jesenice v poletje na STARI SAVI bo gledali{ka predstava FIMFARUM, izbor {tirih pravljic za vse generacije ~e{kega avtorja Jana Wericha, v reìji Gregorja û{ina in zares zajetni zasedbi jeseni{ke igralske skupine, v kateri tokrat nastopa kar 22 igralk in igralcev. FIMFARUM bo pravlji~no obarval iztekajo~e se poletje na Stari Savi, v nedeljo, 12. septembra, ob 20.30. Branka Smole

Kulturni vodnik V Galeriji Deva Puri na Bledu je do 24. oktobra na ogled velika retrospektivna razstava Maksima Gasparija. 70-letno ustvarjanje je predstavljeno na 200 slikah in risbah ter preko 500 razglednic in tiskov. Poleg Gasparijevih najbolj znanih del, je na ogled tudi 50 slik, ki niso bile {e nikoli razstavljene. Galerija ima odprta vrata vsak dan od 10. do 19. ure. Razstavni salon Dolik Jesenice do 21. julija nudi pogled na skupinsko letno pregledno razstavo slikarjev in slikark likovnega kluba Dolik. Klub letos praznuje sicer `e 65-letnico neprekinjenega delovanja in ustvarjanja in v tem ~asu so pripravili 1.008 razstav, raznoraznih ustvarjalcev, ki so na ogled dali svoja dela – slike, fotografije in podobno – pa je preseglo {tevilo 6 000. V Kova{kem muzeju v Kropi je na ogled ustvarjanje graverja in cizelerja Janeza Ga{per{i~a. Razstavo, ki ponuja ornamente v bakru, si je mo~ ogledati do konca septembra, in sicer vsak dan od 10. do 18. ure (razen ponedeljkov). Pod Skalco v Bohinju se danes za~enja BoFejst – bohinjski otro{ki festival, ki bo do nedelje, 11. julija ponudil pou~en, interaktiven program nastopov, delavnic, iger. Kravica Fejstka bo poskrbela za dobro po~utje otrok. Tretji julijski vikend (16. – 18.) bo v Bohinju etnolo{ko obarvan, saj bodo predstavili nekdanji na~in `ivljenja na vasi – vasovanje, kme~ko ohcet ter va{ke obi~aje, navade, jezik, manjkala ne bo niti doma~a tr`nica. V soboto, 7. avgusta, bo tradicionalna kresna no~. Poletje na radovlji{kem Linhartovem trgu v petek, 15. julija ponuja koncert zasedbe Blue angel gang; v ~etrtek, 22. julija 2phant generation; v ~etrtek, 29. julija bo nastopila Neisha. Pri~etek vseh koncertov je ob 20.00.

ê bo le vreme dopustilo, bo dobri volji in obiskovalcem konec avgusta spet sluìl tudi KEKEC, ambientalna predstava v izvedbi Gledali{~a Toneta ûfarja Jesenice, ki je lani avgusta premierno zaìvela in navdu{ila v dolini Vrat. V dolino VRAT naj bi se KEKEC s svojo pojo~o dru{~ino vrnil spet v nedeljo, 22. avgusta, ob 11. uri dopoldne, pa 3., 4, in 5. septembra. SRE^NO, KEKEC!

Leto{nji, `e 28., Festival Radovljica bo v radovlji{ko Gra{~ino, cerkev sv. Petra v Radovljici in cerkev Marijinega oznanjena v Velesovem prinesel glasbo iz preteklosti in sedanjosti. Festival bo v Gra{~ini otvoril slovenski ansambel Musica cubiculabris s pevko Barbaro Kozelj, ki bodo izvajali kantate in koncerte Alessandra Scarlattija. Festival bo potekal med 7. in 22. avgustom. Veronika Baka~

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

[portni pogled izpod Triglava

Otvoritev atletskega stadiona v Radovljici

Poletni prepih za hokejiste in vesla~e Ni nikakr{nega dvoma – ves svet, pa {e zdale~ ne le {portni, se v zadnjih tednih vrti okrog nogometne òge. Kajpak je tako tudi ob vzno`ju na{ega o~aka Triglava, dasiravno nimamo ve~ med navzo~imi svoje reprezentance. A nogomet je preprosto posebna zgodba globalnosti, neprimerljiva s katerokoli panogo. Zakaj bi si sicer razli~ni rodovi – saj poznate tisto »primerno za vse od 7 do 77 let« – menjavali sli~ice nogometa{ev za album svetovnega prvenstva, zakaj bi stavnice tudi pri nas beleìle rekordne vlo`ke, zakaj bi svoja navija{ka nagnjenja, ko v dru`bi ni ve~ Roberta Korena in soigralcev, podarjali Bastianu Schweinsteigerju, Iniesti, Arjenu Robbnu, Wesleyju Sneijderju in {e pred polfinalom Kakaju ali Leu Messiju? Res, nogomet potiska v senco marsikaj drugega, kajpak tudi na{ izvirni {portni utrip pod Triglavom, ~etudi se tudi tu – ne glede na obdobje letnih po~itnic – dogaja marsikaj. @e dana{nji petek prina{a redni ob~ni zbor jeseni{kega hokejskega kluba. Podobni dogodki v prej{njih letih zvestih privrèncev tradicionalno ene najbolj prepoznavnih slovenskih {portnih znamk niso osre~ili. Ponavadi so jim le razgrinjale iz leta v leto grozljivej{e {tevilke o dolgovih, pogosto nekatere teàve in lastne spodrsljaje pospravljali pod preprogo, gre{nikom in krivcem nastalega stanja omogo~ali »preìvetje«. Danes bodo najbr` navzo~i lahko zaploskali novi {ampionski zvezdici, a se obenem tudi mo~no zamislili nad njeno izjemno visoko ceno. Kajti nikdar {e ni bilo utemeljeno, ~emu je moral pred~asno pospraviti svojo opremo iz sla~ilnice slovenski reprezentan~ni kapetan Toma` Razingar, {e precej bolj nejasni pa ostajajo obrisi nedopustnega incidenta po koncu sezone, ko so se pri klubu zlahka odpovedali polovici ducata svojih igralcev, trener Mike Posma – ~igar obna{anje si je è prej pogosto zasluìlo ne le opomin, temve~ kar grajo – pa jo je po najhitrej{i mo`ni poti smuknil domov v ZDA in se vsaj glede znanih dogodkov v Rate~ah nikdar ve~ ni oglasil … Pa ni le hokejski ponos na prepihu. Prav v letu, ko so na Blejskem jezeru po dolgem, dolgem ~asu veslali udeleènci svetovnega pokala, je ena paradnih panog slovenskega {porta zabredla v krizo. Danes se tako v Luzernu za~enja eden poletnih {portnih vrhuncev, ko smo na{e junake v ~olnih pogosto pospremili v idili~no deleò pod {vicarskimi vr{aci z zvrhanim ko{em optimizma. Zdaj, àl, ni ve~ tako. Slovenska reprezentanca je namre~ na dosedanjih dveh najmo~nej{ih preizku{njah, na doma~em Bledu in v Münchnu, krepko zaostala za èljami in tudi pri~akovanji, kar pa realnemu ocenjevalcu le ni tako nepri~akovano. Za nikogar namre~ ne more biti skrivnost, da Iztok ôp – za podpisanega najbolj{i slovenski {portnik od osamosvojitve do dana{njih dni – pri 38 letih pa~ ne more ve~no re{evati skupne zgodbe. In to je bilo tudi pri~akovati. [ampiona tak{ne ravni pa~ ne more{ kar klonirati, ~etudi mi je pred dnevi Sadik Mujki~, ~lan tiste sanjske olimpijske naveze iz Barcelone '92, pripovedoval, da veslanja na Bledu {e zdale~ ni konec, saj je med nara{~ajniki pri klubu {e vedno gne~a, priznana {ola v Zaki pa napoveduje prodor naslednikov ôpa, Mujki~a, Denisa @veglja in drugih. Res pa je, da tako, kot ne moremo zahtevati od slovenskih nogometa{ev vedno uvrstitve na SP, tudi veslanje zahteva potrpe`ljivost. V kraju je namre~ vendarle toliko baze kot v enem münchenskem ali londonskem stanovanjskem bloku! Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

Ko so ~astni gostje dali znak za »start« so novo tartansko podlago preizkusili najmlaj{i. V ponedeljek, 21. junija je v Radovljici pri osnovni {oli potekala slavnostna otvoritev prenovljenega atletskega stadiona. Ker je atletika s svojimi tekmovanji v tekih, metih in skokih tudi podlaga za druge {porte, to pomeni za ob~ino in cel slovenski {portni prostor veliko pridobitev. Na otvoritvi so bili poleg mnogih {portnikov tudi minister za {olstvo in {port Igor Luk{i~, `upan Janko Stu{ek in predsednik Atletskega kluba Radovljica Zvone Prezelj. Prav ta klub, katerega ~lani bodo poleg osnovno{olcev stadion najbolj uporabljali, je izvedel tudi prvo tekmovanje za vse starostne kategorije. @. K.

Anja najbolj{a v `enski konkurenci

Robert @bogar in Anja Klinar. RADOVLJICA - Na radovlji{kem kopali{~u je v organizaciji doma~ega kluba Gorenjska banka Radovljica potekal Mednarodni plavalni miting Mobitel 2010, è 34. po vrsti. Nastopilo je 250 plavalcev in plavalk iz osmih dràv. Prvo ime mitinga v ènski konkurenci je bila doma~a plavalka Anja Klinar, ki je zmagala na 400 m me{ano, 200 m me{ano, 200 m prosto in 200 m delfin ter bila tretja na 200 m prsno. V mo{ki konkurenci je bil Robert @bogar drugi. »Na leto{nji miting nam je uspelo pripeljati 250 plavalcev in plavalk iz 8 dràv. Obna{ali smo se zelo racionalno. Tekmovalci so dosegli zelo zavidljive rezultate. Organizacijsko

[PORT

^ASOPIS, KI POVEZUJE

moram pohvaliti sodni{ki zbor in ves {tab, ki je delal dva dni. Posebna pohvala gre na{im plavalcem, plavalcem Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica. Odigrali so vidno vlogo kljub temu, da je bila prisotna ve~ina slovenskih reprezentantov in reprezentantov iz ostalih dr`av. ^estital bi Anji Klinar za skupno zmago in Robiju @bogarju za drugo mesto. Lahko re~em, da je Mednarodni plavalni miting Mobitel 2010 tako v organizacijskem kot v tekmovalnem pogledu izredno uspel« je tekmovanje ocenil {portni direktor doma~ega kluba Ciril Globo~nik. Matja` Klemenc

bili bolj{i `elezarji. Odlo~ilni gol je dosegel Kova~evi~. Jeseni~ani so zmagali `e peti~ in s tem postali najbolj{e mo{tvo poletne hokejske lige. Letos bodo na turnirju nastopile {tiri ekipe (Acroni Jesenice, Tilia Olimpija, VSV, Briancon) in se bodo pomerile po sistemu vsak z vsakim. Razpored turnirja: 19.8.: 16.00 VSV: Tilia Olimpija, 19.30 Acroni Jesenice: Briancon; 20.8.: 16.00 Briancon: VSV, 19.30 Acroni Jesenice: Tilia Olimpija; 21.8.: 16.00 Briancon: Tilia Olimpija, 19.30 Acroni Jesenice: VSV. Matja` Klemenc

S ponovitvijo do prvega mesta

K-print na vrhu RADOVLJICA - Prstomet (o.p. metanje s plo{~atimi balinci) se je ve~ kot odli~no prijelo. Letos se igra è drugo liga{ko tekmovanje. V mo{ki konkurenci je 19 ekip (Adrijan ^rnivec, K-print, [D Senica, Kr~ma pr'Vidmar, Le{ki centra{i 1, MD Begunje, Jesenice 1, Petka, Le{ki centra{i 2, Skledarji [D Ljubno, Dvoj~ki, Marin Kranj, [D Podnart, Talenti [D Kamna Gorica, Flinger, Baldrijan, Veseli Gorjanci in Gorenjski Grafiti), v ènski pa {est (K-print, Lo~anke, Kavbojke, Trojka, [D Podnart in Ajda). Kon~an je spomladanski del. Mo{ki so odigrali 14 kol. Na vrhu je ekipa K-print z 42 zmagami (tekma manj), drugi je [D Podnart s 35 zmagami, tretji pa Skledarji [D Ljubno s 34 zmagami. Med posamezniki je najuspe{nej{i Boris Brezar iz ekipe K-print, ki je v trinajstih tekmah doìvel le en poraz. @enske so odigrale 4 tekme. Na vrhu je ekipa K-print z 11 zmagami, druge so Lo~anke s 6 zmagami. Enako {tevilo zmag imajo Kavbojke na tretjem mestu. Med posameznicami je z maksimalnim u~inkom, {tirimi zmagami, najuspe{nej{a Brigita Kern, iz ekipe K-print.

Senad Salki~ na “zmagovalnem odru”. Matja` Klemenc LESCE - Na letali{~u v Lescah je potekala druga tekma v padalstvu v disciplini skoki na cilj. Konkurenca je bila izredno mo~na, saj je nastopilo kar 43 ekip, med njimi tudi obe le{ki ekipi Elan in Flycom. Zelo zanimiva je bila tekma posameznikov. Po sedmih skokih so si {tirje padalci delili prvo mesto, med njimi tudi ~lan Elana Senad Salki~. V osmem skoku se Salki~u ni iz{lo vse po na~rtih, saj si je »priskakal« 15 kazenskih centimetrov. Na sre~o je bil premo~an veter in sodniki so Salki~u dovolili {e en poizkus. Ponujeno je dodobra izkoristil in kot se je kasneje pokazalo, je bil edini, ki je v zadnji seriji sko~il ni~lo in na koncu zasluèno osvojil prvo mesto. Pri ènskah se je Irena Avbelj prav tako borila za prvo mesto, a si je v zadnji seriji nabrala 3 kazenske centimetre. Vseeno, drugo mesto je lep doseèk. V ekipni tekmi je zmagala Dukla iz ê{ke. Elan je osvojil peto mesto, Flycom pa enajsto. Do konca svetovnega pokala padalce ~akajo {e {tiri tekme. Ne smemo pa pozabiti {e dveh pomembnih dogodkov za padalce in sicer voja{kega svetovnega prvenstva v [vici in Civilnega svetovnega prvenstva v ^rni Gori. Matja` Klemenc

@e 18. poletna hokejska liga BLED - Avgusta bo na Bledu potekala `e 18. hokejska poletne lige v organizaciji hokejske legende Rudija Hitija. Na lanskem turnirju, na katerem je nastopilo {est ekipa (Tilia Olimpija, Acroni Jesenice, VSV, Briancon, Langenthal, KAC), smo bili pri~a zanimivemu in razburljivemu finalu. V njem sta se sre~ala Acroni Jesenice in francoski Briancon. V rednem delu se je tekma kon~ala z neodlo~enim rezultatom 1:1, v kazenskih strelih pa so

Je v planinah kaj odprtega Odprte planinske ko~e Valvasorjev dom (odprt), Roblekov dom (odprt), Mihov dom na Vr{i~u (odprt), Ko~a na Gozdu (odprta), Sanka{ka ko~a nad Begunjami (odprta od srede do nedelje), Ko~a v Krnici (odprta), Planinska ko~a na Uskovnici (odprta), Dom pri izviru Zavr{nica (odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, ~e je lepo vreme), Blejska ko~a na Lipanci (odprta), Alja`ev dom v Vratih (odprt), [lajmarjev dom v Vratih (odprt), Kovinarska ko~a v Krmi (odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih), Erjav~eva ko~a na Vr{i~u (odprta), Ko~a pri izviru So~e (odprta), Ko~a na Golici (odprta), Oro`nova ko~a na Planini za Liscem (odprta), Dom Planika pod Triglavom (odprta), Ko~a na Doli~u (odprta), Dom Valentina Stani~a (odprta), Pre{ernova ko~a na Stolu (odprta), Ti~arjev dom na Vr{i~u (odprt), Poga~nikov dom na Kri{kih podih (odprta). Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~ Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@gmail.com

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

Tudi po 11 ur dnevno na kolesu

v Novo mesto in ~ez Gorjance, na Vahti se pot prevesi v Belo krajino. Sledijo Metlika, ^rnomelj, Ko~evje, Ribnica. Potem ~ez Blo{ko planoto in Cerknico do cilja v Postojni.« Prav do konca letos `al ni {lo, bili pa ste blizu. »Ja, prekolesaril sem 950 kilometrov, tam sem bil na 7. mestu. Potem pa smo se z ekipo odlo~ili, da poti ne nadaljujem zaradi zdravstvenih razlogov. Nevarno je bilo za plju~nico in nismo tvegali. Vremenske razmere so bile letos izjemno slabe. De`evalo je, bilo je hladno, pihal je mo~an veter. V Prekmurju, kjer je vedno najtopleje, je bilo le 8 stopinj Celzija, pihal pa je severni veter.«

Uro{ Komac. Uro{ Komac iz Podkorena je mlad, zagnan kolesar, ki se je letos lotil izjemnega podviga. Udeleìl se je Dirke okoli Slovenije s startom in ciljem v Postojni. Gre za zelo te`ko tekmo. Od 64 udeleèncev jih je letos v cilj prispelo 27. Uro{a ni bilo med njimi, a vseeno je pravi zgornjesavski junak, saj se je z nemogo~imi vremenskimi razmerami boril 950 kilometrov. V pomo~ so mu bili tudi {tevilni navija~i. Uro{, koliko ~asa se è ukvarjate s kolesarstvom? »Ukvarjam se è 12 let. Kolesariti sem za~el z namenom, da vidim malo Slovenije. Nato pa me je zagrabilo in sem se temu za~el posve~ati bolj profesionalno. Nekaj ~asa sem treniral prav pri mladincih v klubu, nato je sledil odmor, zdaj pa kilometre nabiram sam.«

Koliko k uspehu pripomore spremljevalna ekipa? »Ogromno. Dobra ekipa je res veliko vredna. Oni so tisti, ki nam govorijo smer vo`nje, pripravljajo hrano in pija~o, pono~i osvetljujejo pot. V moji ekipi so bili Neà Perne, Ga{per Mla~nik, Luka Kuro{ in Zdenko Bahun. Res bi se jim zahvalil za njihovo pomo~. Zahvala pa gre tudi poklicnim gasilcem na Jesenicah, GARS-u, kjer delam. Posodili so spremljevalni kombi in pomagali tudi denarno, za kar se iskreno zahvaljujem.« Na Facebooku je bila ustanovljena posebna skupina. Navija~i so pisali razna opogumljajo~a sporo~ila. Koliko taka podpora pomaga tekmovalcu? »Nikoli si nisem predstavljal, kaj pomeni taka podpora, navijanje prijateljev, znancev, sokrajanov. To je izjemno, vsa sporo~ila ~loveka kar ponesejo.« Se boste naslednje leto znova udeleìli Dirke okoli Slovenije? »Skoraj zagotovo. Zaenkrat vse tako kaè, da bom spet vrtel pedala okoli Slovenije.« Karmen Sluga

Tek na Vr{i~

Katerih tekmovanj se udele`ujete? »To so predvsem rekreativna tekmovanja, najbolj znana sta doma~i Juri{ na Vr{i~ in kolesarski maraton Franja. Letos pa sem {el prvi~ {e na Dirko okoli Slovenije.«

KRANJSKA GORA - 124 teka~ic in teka~ev se je udele`ilo leto{njega teka na Vr{i~ oz. Andrej~kovega teka, ki ga organizira Turisti~no dru{tvo Kranjska Gora. Tudi predstavniki {portnih dru{tev zgornje Gorenjske so se odli~no odrezali.

Kako izgledajo va{i treningi, so naporni? »Za Dirko po Sloveniji sem veliko treniral, od 4 do 11 ur na dan. Treniram po Gorenjski, do Kranja, velikokrat ~ez Vr{i~ na Primorsko, pa tudi do sosednje Avstrije.«

Rezultati - ènske 35 do 44 let: 3. mesto Tanja Pintar (Bohinjska Bistrica); ènske nad 56 let: 1. mesto Olga Grm (Lesce); mo{ki od 20 do 35 let: 1. Bo{tjan Hrovat (Begunje), 3. Bojan Ambroì~ (Podnart), 5. Marko Hlebanja (Gozd Martuljek), 6. Andrej Robi~ (Gozd Martuljek), 7. Marjan Robi~ (Bled), 10. Gaber Lah (Kranjska Gora), 14. Sa{o Nagli~ (Radovljica), 17. Marko Lebar (Kranjska Gora), 19. Anè Juvan (Kropa), 22. Klemen Humerca (Radovljica), 24. Gregor Bizjak (Jesenice); mo{ki od 36 do 45 let: 1. Mirko Janjatovi~ (Radovljica), 6. Rudi Bergelj (Gozd Martuljek), 11. Denis Kaltenekar (Begunje), 13. Ale{ Smaji~ (Lesce), 27. Bo{tjan Jan{a (Mojstrana), 33. Benjamin Ravnik (Jesenice); mo{ki od 46 do 55 let: 3. Franci Tera` (Mojstrana), 8. Du{an Mrak (Mojstrana), 9. Darko Klana~ek (Jesenice), 19. Miro Savi~ (Hru{ica); mo{ki od 56 do 65 let: 2. Anton {est (Bohinjsko jezero); mo{ki nad 66 let: 2. Franc Hribernik (Radovljica), 4. Boris Ahac (Radovljica), 5. Jaka Re{ (Radovljica).

Vedno trenirate sami ali morda tudi s prijatelji? »Ve~inoma treniram sam, nekaj treningov pa sem opravil skupaj z ekstremnim kolesarjem Juretom Robi~em in nekaterimi prijatelji.« Nam poveste nekaj o Dirki po Sloveniji, kako dolga je, kje poteka trasa? »Dirka je dolga 1.230 km, ki jih je treba prevoziti naenkrat, z minimalnimi postanki. Za~ne se v Postojni, nato pelje do ^rnega Kala, sledi nekaj strmih vzponov po vasicah slovenske Istre, pa kolesarjenje ob slovenski obali, nato mimo Lipice, Se`ane, Nove Gorice, nato nekaj poti ob So~i. Sledi vzpon na Vr{i~, spust v Kranjsko Goro, naprej skozi Jesenice, Kamnik, ~ez prelaz ^rnivec na [tajersko, skozi [o{tanj, Velenje, Mislinjo in Slovenj Gradec, iz Maribora proti [entilju, nato do Gornje Radgone, Moravskih Toplic, Ljutomera in Ormo`a. Na Ptuju smo zavili proti slovenski vzhodni meji, skozi Maj{perk in Roga{ko Slatino do Kr{kega. Nato

Leto{nji tek {teje tudi za 1. alpski pokal Gorenjske v gorskih tekih, katerega zaklju~na prireditev bo tek na Vodi{ko planino 19. septembra letos. Karmen Sluga

OGLASI - 040/202 384 Poljska pot 4, 4248 Lesce

^ASOPIS, KI POVEZUJE Organiziramo otro{ke rojstnodnevne zabave Bowling city nagrajuje zaporedne strike

Vsak ponedeljek bowlajte dve uri za ceno ene! Tel.: 04 531 20 41, gsm: 031 737 894

V JULIJU NUDIMO ZA NOVOGRADNJE IN ZAMENJAVE OKEN

10% POPUST TER DODATNE KOLI^INSKE IN GOTOVINSKE POPUSTE

www.bowling-city.si

Okna SIBAU slovijo po vrhunskih nem{kih profilih Trocal in okovju Winkhaus. Vsa okna so izdelana v lastni proizvodnji podjetja Sibau, d.o.o.. Okna in vrata SIBAU si lahko ogledate v razstavnem prostoru v Formah 12, @abnica, in sicer: od ponedeljka do ~etrtka od 7.00 do 17.00 ure in ob petkih od 7.00 do 15.00 ure. Okna SIBAU lahko dobite v zelo kratkem roku, in sicer v treh tednih! Nudimo tudi {iroko izbiro razli~nih modelov in barv lesenih notranjih vrat avstrijske blagovne znamke Solido, v zelo kratkih dobavnih rokih. Ogledate si jih prav tako lahko v razstavnem prostoru v Formah.

OGLASI - 040/202 384

Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

ZADNJA STRAN

^ASOPIS, KI POVEZUJE

NOVO NA JESENICAH - NOVO NA INTEGRALU!

POOBLA[^ENI SERVIS AUDI

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 328 8730 700

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto