Naše novice, februar 2011

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 2 / [tevilka 2 / Februar 2011

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

2

OKOLI NAS

Radovljica, sobota, 5. marec, ob 14.00: Pust, pust {irokih ust

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Pokljuka: Vabljeni na Eurosank 2011

Pustimo Slovencem prosto pot v svet domi{ljije in gravitacijske ustvarjalnosti. @e sedmo leto vabimo skupaj s Tonetom Fornezzijem-Tofom doma~e ustvarjalce, da ustvarite atraktivno, doma izdelano, fantazijsko oblikovano drse~e vozilo, ki zmore na zmerni strmini prevoziti {tiri slalomska vratica brez dodatne tehni~ne pomo~i, zgolj s pomo~jo gravitacije in sile prostega pada ter ~love{kega dejavnika. Zdaj `e tradicionalni pustni sprevod v Radovljici ima vsebinsko zasnovo, ki temelji na etnolo{kih danostih, njegova zgodba pa so pripovedi s panjskih kon~nic. Za zasnovo je zaslu`en zgodovinar mag. Jure Sinobad, ki je 1996, ko je pustni sprevod znova o`ivel, predlagal, da bi ob pustu na humoren in satiri~en na~in o`ivili zgodbe s panjskih kon~nic. Brez Predtr`anov, ki vsa leta zvesto sodelujejo v sprevodu s svojimi traktorji in vozovi, bi bil radol{ki pustni sprevod krepko osiroma{en, tako pa se na vozilih dogajajo prizori: Hudi~ babi brusi jezik (na sliki), Mo` se vra~a pijan iz gostilne, Boj za mo{ke hla~e, Babji mlin s hudi~em, ki v mlin potisne staro in grdo baburo, iz mlina pa potegne mlado lepotico. Seveda ne manjka niti Lov~ev pogreb in pa prizor, napisan po stari pesmi Kako so Predr`ani {ac (zaklad) kopal. Seveda je na ~elu povorke Pustni `upan, ki vlada v norih dneh od debelega ~etrtka do pepelnice, za njim pa strumno koraka in igra ocvetli~en Pihalni orkester Lesce ter ma`oretke Osnovne {ole A. T. Linharta. Stalni gostje so bili doslej tudi Kurenti iz Rogoznice, za njimi pa se je zlila povorka najrazli~nej{i mask, fantazijskih, `ivalskih, pravlji~nih, pri~ aktualnih dogodkov in {e marsikaj. Zadnja leta je v sprevodu tudi vedno ve~ mladih dru`in. Sprevod se vije od nekdanje stavbe Merkurja do Lipe osamosvojitve, kjer pustni komentator pozdravlja in komentira posamezne prizore in {eme. Sprevod se malce upo~asni, ko pride na Linhartov trg, kjer bo tudi zaklju~na prireditev, za katero Turisti~no dru{tvo Radovljica pripravlja nekaj presene~enj.

Ustrezati mora treh zahtevam: predstavljati mora fantazijsko kreacijo, zagotavljati varno drsenje po snegu, z njim lahko upravlja najve~ dvajset oseb. [tartnine ali prijavnine ni, zmagovalce pa ~akajo bogate prakti~ne nagrade. Tekmovanje bo v soboto, 26. februarja ob 12. uri v [portnem centru Triglav Pokljuka na Rudnem polju. Informacije in prijave na www.center-pokljuka.si ali pa po telefonu 04/5320-000, 04/2791-920. Turizem Bled

POSTANITE NA[ DOPISNIK! Spo{tovani bralci! Vabimo vas, da sodelujete z nami, pi{ete, po{iljate fotografije ali predlagate, o ~em naj bi v Na{ih novicah {e pisali. K sodelovanju ste {e posebej vabljeni organizatorji razli~nih kulturnih in {portnorekreativnih prireditev – pravo~asno najavite in opi{ite prireditev, po dogodku pa se nam oglasite s kratkim poro~ilom ali rezultati tekmovanja. Le zakaj npr. za nastop pevskega zbora ali katerikoli drug, omembe vreden dogodek v va{em kraju ne bi izvedeli tudi drugi. ^as je, da postanete na{ dopisnik! Na{ naslov: nnprispevki@gmail.com. Vabljeni!

Alenka Bole Vrabec NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 2, {tevilka 2, izid: 15. 2. 2011; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dol`an (@irovnica), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Branka Smole (kultura), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: Kranjska Gora (foto: arhiv LTO Kranjska Gora).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: MONIKA BOHINEC

3

Iz malega mesta na veliki operni oder Monika Bohinec, 30-letna Jeseni~anka, ki je {tudij solo petja v Salzburgu in na Dunaju pripeljala vse do magisterija. Zdaj `e drugo sezono poje v dr`avni operi v Mannheimu, za naslednji dve sezoni pa `e ima v rokah pogodbo z avstrijsko dr`avno opero na Dunaju. Kak{na je bila pot iz malega mesta rde~ega prahu na veliki oder med zvezdni prah? V mestu rde~ega prahu sem spoznavala prve tone in note na jeseni{ki glasbeni {oli v razredu baritonista Jake Jera{a, ki me je navdu{il za solo petje in opero. Moje petje je bilo sprva ljubiteljsko, podkrepljeno z veliko mero ljubezni do petja. Naslednji korak je bila do Srednja glasbena {ola v Ljubljani v razredu prof. Doroteje Cestnik-Spasi}. Vrata na oder mi je odprl dodiplomski in podiplomski {tudij v salzbur{kem Mozarteumu in na dunajski univerzi in moja profesorica prof. Claudie Visce. Ni~ pa ni pri{lo samo od sebe, v vsak rezultat je bilo vlo`enih ure in ure dela, odrekanja, vztrajanja in premagovanja ovir in velike konkurence ostalih pevcev. Kako naj si razlagamo vpis na srednjo zdravstveno {olo? Po osnovni {oli nisem bila prepri~ana, v katero srednjo {olo naj bi sploh {la. Sledila sem bratovim stopinjam, ki je pred menoj kon~al zdravstveno {olo in potem nadaljeval {tudij v Ljubljani. S~asoma sem spoznala, da zdravstvo ni ravno moj sanjski poklic, zato sem srednjo {olo kon~ala z maturo in se odlo~ila za nadaljnji {tudij. Kako usodne se vam zdijo mladostne odlo~itve, prvi u~itelji? Pri petju ni pomembno, kje, pomembno je predvsem, pri kom {tudiramo. Pomembno je, da »pade{« v roke u~itelju petja, ki te pravilno vodi (v smislu pevske tehnike, ki je temelj pravilnega in zdravega opernega petja). Glede u~iteljev sem imela usodno sre~o, ki me je pripeljala v roke prof. Cestnik-Spasi}. Za vse, kar sem doslej dosegla, se imam v najve~ji meri zahvaliti prav njej. Verjela je vame in v moj talent, vanj vlo`ila veliko truda. Velik pomen na moji glasbeni poti pripisujem tudi baritonistu Jaku Jera{i, prof. Claudii Visci ter operni primadoni, mezzosopranistki Biserki Cveji}. Je odprl vrata na svetovne odre {tudij v tujini? Sam {tudij mi ni odprl veliko vrat. S {tudijem sem si pridobila potrebna znanja in diplomo. Vrata so se mi pri~ela odpirati predvsem na razli~nih mednarodnih tek-

[tejem se med sre~ne`e, saj sem `e v ~asu {tudija nastopila v operi S. Prokofieva »Zaljubljen v tri oran`e« kot princesa Klarisa in v operi A. Borodin-a »Knez Igor« v vlogi Kon~akovne. Tudi v mariborski operi sem nastopila kot Suzuki v Puccinijevi »Madame Butterfly«.

Monika Bohinec movanjih, kot so Belvedere, Neue Stimmen ter mednarodno tekmovanje operne pevke KS Hilde Zadek. Na svetovne odre ti pomagajo ocene strokovnih `irij in agentov, opernih direktorjev in dirigentov.

Do leta 2013 je va{a poklicna usoda znana? Kje vse Vas bomo lahko sli{ali v letu 2011? Kaj pa potem? Seznam vlog, ki jih bom pela v dunajski dr`avni operi je kar dolg, tako da dela ne bo malo. Veselim se vsake vloge, ki jo bom odpela ob spremljavi orkestra dunajske filharmonije, pod taktirkami vrhunskih dirigentov. Akustika dunajske dr`avne opere je fantasti~na, to sem imela ~ast preizkusiti na avdiciji septembra lani. Do junija nastopam v vlogah Carmen, Laure, Ulrice v Mannheimu, julija in avgusta na operetnem festivalu Mörbisch am See v bli`ini Dunaja kot Czipra v opereti Cigan Baron, septembra letos pa nadaljujem z delom v dunajski operi. Kaj me ~aka zatem, pa ne vem....ob tej misli si re~em le: »Kar bo, pa bo....«

Zanimivo, koga vse zdru`i ena sama predstava, npr. Carmen v Mannheimu: Bolgare, Ruse, ...eno Slovenko! Ja, Nem~ija in Avstrija sta najve~ja svetovna operna centra, v katera se usmerijo operni umetniki iz celega sveta. Konkurenca je neizprosna in velika. V operi Carmen, v kateri sem nastopila prvi~ lani, smo bili pevci iz vseh mo`nih koncev sveta: odli~ni tenor v vlogi don Joseja iz Mad`arske, Escamillo iz Ju`ne Afrike, Michaela iz Rusije... jaz Slovenka.

Mannheim, Frankurt, Dunaj, dokaj redka prilo`nost?! Zdi se, da ni kaj dosti predhodnikov iz Slovenije – solistov stalo na omenjenih odrih? Imam prav? Omeniti moram tenorista Antona Dermoto, ki je bil dolga leta solist dunajske dr`avne opere, tenorista Janeza Lotri~a, ki je prepeval na vseh najve~jih svetovnih odrih, tudi na Dunaju in pa seveda mezzosopraistko Marjano Lipov{ek. To so najuspe{nej{i slovenski operni pevci. Poznam njihove zgodbe in pri~ela sem stopati po njihovih stopinjah.

Sanjska vloga vsakega mezzosoprana je seveda Carmen. Vi ste `e »sko~ili« v njeno ko`o? Najprej v Mannheimu, {ele potem v Ljubljani? To res pomeni, da se mora{ najprej dokazati v tujini, potem se ti {ele odprejo tudi doma~a vrata? Vlogo Carmen sem dobila takoj po moji avdiciji v Mannhemu. Zelo sem bila presene~ena, saj sem kot za~etnica takoj po kon~anem {tudiju pri~akovala le manj{e in srednje vloge, v Mannheimu pa me `e drugo sezono zasipavajo tudi z velikimi in zahtevnimi vlogami.

In kako pogosto uspete priti na rodne Jesenice? V ~asu, ko sem {e {tudirala, sem se domov vra~ala pogosteje, saj Salzburg in Dunaj nista tako dale~. Odkar sem v Mannheimu prihajam poredkeje, vendar se najde kak{en nepopisan del~ek na koledarju, ko sem nekaj dni prosta in jo popiham domov na Jesenice, kjer si »napolnim baterije« za vse vloge in naloge, ki me ~akajo do naslednje »polnitve«. Branka Smole

4

BLED

Iz{la knjiga Tiso~letni grad - Blejski grad

BLED - Na kulturni praznik, 8. februarja, je na Blejskem gradu iz{la knjiga Tiso~letni grad – Blejski grad, avtorja Marjana Zupana. Kot `e ime knjige pove, je le-to eno del, ki pri~enja leto{nja praznovanja 1000-letnice prve omembe Blejskega gradu v pisanih virih. Trdo vezana knjiga na kvalitetnem papirju v {tirih jezikih zajema kratek oris zgodovine gradu z izseki starih vedut in fotografij, z liri~nimi napleti pa je skozi bogato slikovno gradivo predstavljen grad skozi {tiri letne ~ase, kakor tudi oto~ek, sam Bled in seveda Bled z nekaj slikovite okol{~ne. Knjigo je oblikovala Claudia Markizeti, zalo`ila pa Sitra d.o.o. K izidu so pripomogli: Zavod za kulturo Bled, Turizem Bled in Ob~ina Bled. Besedilo in foto: M. Z.

Bolj povezana turisti~na ponudba na Gorenjskem

^ASOPIS, KI POVEZUJE

direktorjev LTO-jev) odlo~ili za skupno prijavo na razpisu, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo. Na podro~ju turizma se razli~na obmo~ja `e doslej na razli~ne na~ine med seboj povezujejo. Za okrepitev regijskega sodelovanja se je odlo~ila tudi Gorenjska. Soglasje k za~etku razvijanja in vlaganja na podro~je regijske destinacijske organizacije so dali tudi `upani vseh 18 ob~in. Tako bo Gorenjska lahko do sredine februarja do konca pripravila vso potrebno dokumentacijo in se s projektom prijavila na razpis za sofinanciranje. V skladu z dogovorom bo prijavitelj in koordinator projekta Turizem Bled. Ker razpis ne predvideva sofinanciranja ustanavljanja nove organizacije ampak podpira konkretno povezovanje po projektih, se bo Gorenjska za 400.000 evrov, kolikor je na voljo za regijo, potegovala s 700.000 evrov vrednim projektom zelene kartice Gorenjske. S tem se v bistvu nadaljuje leta 2009 izpeljan projekt sonaravnega razvoja turizma na Gorenjskem, ki ga je vodila tamkaj{nja regionalna razvojna agencija. Zelena kartica Gorenjske se osredoto~a na povezovanje regije na posameznih tematskih produktih, vklju~uje pa tudi vzpostavitev spletne strani in predstavitev kartice tako doma kot v tujini. Bistvo projekta je povezovanje turisti~nih ponudnikov na temelju trajnostnega razvoja turizma. Verjamemo, da mora biti v tem ~udovitem naravnem okolju Alp in Triglavskega narodnega parka to ena od na{ih osnovnih usmeritev. Zaradi specifi~nosti gorenjskega turizma je povezovanje {e toliko bolj pomembno. Da bi podalj{ali dobo bivanja gostov in zagotoviti njihovo vra~anje na Gorenjsko, jim je potrebno ponuditi dovolj kulturnih in naravnih znamenitosti ter dovolj razli~nih aktivnosti. Gostje ne poznajo ob~inskih meja, zato tu kak{ne konkurence med kraji ni. Gre le za dopolnjevanje in pove~evanje turisti~ne ponudbe. Verjame, da se bo povezava gorenjskega turizma ohranila tudi po letu 2013, ko se bo izteklo sofinanciranje projekta, in da bo zelena kartica Gorenjske, katere podrobnosti bo letos treba {e dore~i, tedaj `e dovolj mo~na, da bo pre`ivela. Vsekakor pa se bodo obdr`ale tudi lokalne turisti~ne organizacije, saj je njihovo delovanje na mikro ravni izjemno pomembno, regijsko povezovanje pa le njihova nadgradnja. Eva [travs Podlogar, foto: Janez Kuhar

Februar v Triglavski ro`i

Predstavitev so si ogledali tudi nekateri gorenjski `upani. Skupno predstavitev je nadgradil animacijski prostor ob Alja`evem stolpu, simbolu slovenstva, ki bo v prihodnjih mesecih vabil obiskovalce po Evropi na slovensko stojnico. Uspe{na skupna predstavitev 16 ob~in Gorenjske na nedavno kon~anem sejmu TIP v Ljubljani pri kateri so sodelovali tudi dijaki in mentorji Srednje gostinske in turisti~ne {ole Radovljica in Biotehni{kega centra Naklo in Hi{a kulinarike Jezer{ek. Na Gorenjskem kar 95 odstotkov vseh turisti~nih no~itev zabele`ijo v Ob~inah Radovljica, Bled, Bohinj in Kranjska Gora, veliko kulturnih in naravnih znamenitosti pa imajo gostom za pokazati tudi v ostalih 14 ob~inah regije. Da bi gostom predstavili vse lepote Gorenjske so se odgovorni za turizem (od `upanov do

16. februar, 19.00: Arheolo{ka razstava GLINA ROKA OGENJ ter strokovno predavanje dr. Verene Perko in dr. Damirja Globo~nika (v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj). Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu, Ljubljanska cesta 27. 19. februar, 10.00 - 12.00: Triglavska tr`nica in SOS, Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu. Program SOS bomo tokrat namenili predstavitvi Te~aja pletenja volnenih nogavic iz doma~e volne, ki je bil prvi izmed treh te~ajev tradicionalnega znanja TNP v letu 2011. Odprli bomo razstavo izdelkov, ki so nastali na te~aju in videli, kaj smo se na te~aju nau~ili. 19. februar, 11.00: dru`inski program Brihta, Info sredi{~e TNP Triglavska ro`a na Bledu. Na februarski Brihti bomo pletli, kva~kali, vozlali in {e kako ustvarjali z volno. Ogledali si bomo volnene izdelke, ki so jih naredili udele`enci te~aja pletenja. Triglavska tr`nica: Pred Info sredi{~em TNP Triglavska ro`a na Bledu vsako tretjo soboto v mesecu pripravljamo Triglavsko tr`nico (kmetje s sadjem, zelenjavo, mlekom in mle~nimi izdelki, ~ebelarji z medenimi izdelki, zeli{~arji in drugi, povezani z TNP, ponuja mozaik doma~ih pridelkov in izdelkov.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Mesninam Bohinja se obetajo bolj{i ~asi BOHINJSKA BISTRICA – Na januarski ob~inski seji so svetniki potrdili, da ob~ina s 40 tiso~ evri dokapitalizira Mesnine Bohinja. Za dokapitalizacijo v vrednosti 16.500 evrov pa so se odlo~ili tudi v nekaterih agrarnih skupnostih, lastnicah Mesnin Bohinja. Bohinjski `upan Franc Kramar meni, da ob~ina ne sme samo opazovati propadanje podjetij, ampak se mora v primerih, kjer obstaja jasna vizija njihove prihodnosti, aktivno vklju~iti. »Mesnine Bohinja so Anton Cesar za razvoj kmetijstva v bohinjski ob~ini strate{kega pomena. Poleg tega imajo izdelke s prepoznavno blagovno znamko. Prvi rezultati ka`ejo, da je na trgu, kjer so prisotni, povpra{evanje veliko, zato bodo z dokapitalizacijo dosegli pove~anje proizvodnje in prometa. Prepri~an sem, da bo v letu dni njihovo poslovanje pozitivno«, poudarja Franc Kramar. Anton Cesar, 55-letni diplomirani ekonomist, je mesto direktorja Mesnin Bohinja prevzel pred dobrima dvema mesecema. Verjame, da so s sodelavci sposobni uresni~iti postavljene cilje. Tako naj bi v leto{njem letu, lani so prodali za 700 tiso~ evrov izdelkov, vrednost prodaje krepko presegla milijon evrov. K pove~anju prodaje bo zagotovo veliko pripomogla trgovina v ljubljanskih Kosezah. »Z najetjem maloprodajne trgovine v Kosezah smo ob~utno pove~ali prodajo kon~nim kupcem. Zelo pomembno je, da v celoti sami obvladujemo proces od nakupa `ivine do prodaje kon~nim kupcem v maloprodaji. Poskusili bomo odpreti {e kak{no trgovino, saj lastna maloprodaja prina{a vse ve~ji dele` v skupni vrednosti na{e prodaje,« je prepri~an Anton Cesar. V zadnjih dveh mesecih so v Mesninah Bohinja `e poskrbeli za prve, najnujnej{e ukrepe. Uredili so transparenten nadzor nad stro{ki in zmanj{ali porabo elektrike z zamenjavo elektri~nih grelcev s toplotno ~rpalko. Neizogiben je bil nakup zmogljivej{e glavnega stroja za predelavo (rabljenega) v vrednosti okoli 15 tiso~ evrov, ki je nadomestil dosedanje ro~no odtehtavanje izdelkov za polnjene v razli~ne embala`e, s ~imer so prihranili veliko ~asa. [e v tem letu bo potreben nakup nove opreme za zorilnico v vrednosti 40 tiso~ evrov, saj sedanja predstavlja ozko grlo v njihovi proizvodnji in jim onemogo~a pove~anje prodaje v ve~je trgovske verige. »V procesu dimljenja in zorenja ne uporabljamo dimnih komor, ampak klasi~no metodo. Tudi v prihodnje tega ne nameravamo spremeniti, saj imajo na{i izdelki popolnoma druga~en okus od ostalih na trgu, kar nam prina{a prepoznavno kakovost in dobro ceno,« je eno od usmeritev podjetja razlo`il Anton Cesar. Poskrbeli bodo tudi za novo celostno grafi~no podobo izdelkov, saj se zavedajo, da nove kupce lahko pritegnejo ne samo s kvaliteto, ampak tudi s prepoznavno in li~no embala`o. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

2. B.O.brrrFEjST SREDNJA VAS – Leto{nji B.O.brrrFEjST, ki bo potekal od 4. do 6. marca, bo pestrej{i kot lanski, obljubljajo organizatorji, TD Bohinj. Odprtje zimskega otro{kega festivala, ki bo tokrat potekalo drugi~, bo skupaj s predstavo v dvorani KD Jo`a A`mana v Bohinjski Bistrici, vse ostale prireditve pa tako kot lani, na smu~i{~u

5

Seno`eta v Srednji vasi. V soboto, 5. marca se bo ob 10. uri za~elo pustno rajanje z izborom najlep{ih pustnih mask, potekalo bo dr`avno prvenstvo v telemarku, ogledati pa si bo mogo~e tudi predstavo Bicikleta. V nedeljo, 6.marca, bodo med drugimi tekmovali smu~arji starodobniki, nastopila bo Damjana Golav{ek, pri{la pa bo tudi Mojca Pokraculja. mpp

Bohinj Park EKO Hotelu Priznanje Akademije Conventa BOHINJSKA BISTRICA - Vrsti nagrad, s katerimi se pona{a prvi ekolo{ki hotel Slovenije, se je v preteklem mesecu pridru`ilo tudi leto{nje Priznanje Akademije Conventa, vodilna nagrada v kongresni industriji jugovzhodne Evrope. Sodelujo~i so se pomerili z izpeljanimi inovacijami s podro~ja kongresne dejavnosti, presti`no nagrado pa je prejel Bohinj Park EKO Hotel, ki je predstavil najizvirnej{i koncept na podro~ju kongresnega turizma v letu 2010 in si z vzpodbudnim vsestranskim delovanjem v prid trajnostnega razvoja pridobil priznanje za strate{ki zeleni management v kategorji kongresne inovacije. V izvedbe trajnostnih dogodkov vklju~ujejo okoljske vidike, usmerjeni so k zmanj{evanju izlo~anja {kodljivih emisij, sodelujejo z lokalno skupnostjo in promovirajo naravne znamenitosti in kulturno-zgodovinsko dedi{~ino Bohinja. mpp

Jubilejno leto za Triglavski narodni park

BOHINJSKA BISTRICA - V leto{njem jubilejnem letu, TNP praznuje 30-letnico svoje zakonske ustanovitve, v Javnem zavodu (JZ) TNP pripravljajo {tevilne dogodke. Eden izmed njih, 16. Memorial Danilo Re, tekmovanje naravovarstvenih nadzornikov, je `e za njimi, osrednja prireditev ob 30-letnici TNP pa bo 28. maja v Festivalni dvorani na Bledu skupaj z dnevom Alpske konvencije, kjer bodo med drugim predstavili novo monografija TNP in nov vodnik o kulturni dedi{~ini TNP. Konec leta bodo predstavili {e nov promocijski film o parku. Za leto{nje leto je dr`ava za izvajanje nalog redne dejavnosti JZ TNP iz svojega prora~una namenila 1,87 milijona evrov, kar je za 36 odstotkov ve~ kot lani. Zavod jih bo porabil za za uresni~itev nalog, ki jim jih nalaga novi Zakon o TNP. Redno dejavnost bodo financirali tudi iz sredstev, pridobljenih s prodajo blaga in storitev, na~rtovanih v vrednosti 256.380 evrov. Uspe{ni so bili tudi pri kandidiranju za evropska sredstva. Za izvajanje doma~ih in mednarodnih projektov v leto{njem letu bodo pridobili 815.383 evrov. V naslednjem letu in pol bo glavna naloga JZ TNP dokon~na priprava na~rta upravljanja TNP. mpp

GORJE

6

Spomladi novi prostori ob~ine in po{te, konec leta nova knji`nica

Rekonstrukcija biv{e trgovine Mercator v nove prostore Po{te in Ob~ine poteka po terminskem planu, ki predvideva zaklju~ek del 15. marca 2011. Trenutno izvajajo dela na fasadi objekta, zaklju~ena so dela na strehi, v notranjih prostorih pa izvajajo obrtni{ka dela (elektro in{talacije, strojne in{talacije ter polaganje keramike). Selitev v nove prostore je predvidena v sredini aprila 2011. So~asno z obnovo nekdanjega objekta Mercator pripravljajo projektno dokumentacijo za novo knji`nico, ki bo v prostorih sedanje Ob~ine in Po{te. Obnovitvena dela za novo knji`nico se bodo pri~ela takoj po preselitvi Ob~ine in Po{te. Selitev v novo knji`nico je predvidena konec leta 2011.

V Gorjah @ivimo zdravo

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Mladi {portniki odli~no v Kanadi

Osem mladih gorjanskih {portnikov, ki se je v za~etku meseca vrnilo iz Kanade, kjer so potekale zimske {olske {portne igre, je dokazalo, da je tek na smu~eh v Gorjah na tak{ni ravni, kot `e dolgo ne. Precej uspe{nih in nadarjenih mladih smu~arjev teka~ev je ostalo doma, omenjeni Valter Hudovernik, Miha Li~ef, Kristjan Bregant, Luka Kenda, Neva Pan~ur, Ne`a Kosma~, Ana Ambro`i~, Nika Vindi{ar ter spremljevalna ekipa Nenad Pilipovi~, Janez Petko{ in Maja Pre{eren Kristan pa so v Kanado od{li z velikimi pri~akovanji. Podpora dru`in omenjenih, Osnovne {ole Gorje, [portnega dru{tva Gorje, Ob~ine Gorje in seveda Gorjank in Gorjancev, je bila {e dodatna motivacija, da poka`ejo najbolj{e kar znajo. Kar so dosegli, je podrlo vsa pri~akovanja in potrdilo zaupanje mnogih, ki so ~akali velik uspeh. Vrnili so se z desetimi medaljami, Gorje pa so jih pri~akale, kot se za prave zvezdnike spodobi. Ob~ina Gorje in [portno dru{tvo Gorje sta organizirala sprejem z zabavo. Star{i so pripravili pogostitev, sla{~i~arka Marjana je slavljencem spekla torto, Lojz je poskrbel za ozvo~enje in razsvetljavo, Godba Gorje je igrala {portnikom v ~ast, Klemen in Toma` iz podjetja A`man d.o.o. pa sta priskrbela kamion, ki je slu`il za oder. Sanje o nastopu na velikih igrah, dobrodelni koncert Zvezde na snegu `are, odli~en nastop v Kanadi, veli~asten sprejem ob vrnitvi‌..vse to ka`e na zanimivo nadaljevanko, ki lahko pelje do prave olimpijske medalje. Martina Hribar Brus

Zimsko obarvan alpinisti~ni spust PGD Podhom Vsi tisti, ki se {e niste odlo~ili za sodelovanje na delavnicah programa @IVIMO ZDRAVO, vas vljudno vabimo, da se nam pridru`ite vsako drugo sredo ob 17. uri v dvorani Gorjanskega doma. Pou~ne teme vodijo strokovnjaki z dolo~enega podro~ja in so vam na voljo tudi za va{a vpra{anja. Izvedeli boste marsikaj zanimivega in koristnega ter se dru`ili v prijetnem vzdu{ju s tistimi, ki se zavedamo pomembnosti ohranjanja zdravja. Teme delavnic in termini, ki {e sledijo: Datum delavnice 2. februar 2011 16. februar 2011 2. marec 2011 16. marec 2011 30. marec 2011 6. april 2011 april 2011 maj 2011

Ura 17:00 17:00 17:00 17:00 17:00 18:00

Tema delavnice Prepre~evanje in zgodnje odkrivanje raka Merjenje dejavnikov tveganja Osnove zdrave prehrane Kuhajmo zdravo Gibanje in zdravje Pridelava sadja in zelenjave na doma~ih vrtovih 18:00 Test hoje 18:00 Lokalna skupnost se predstavi

PODHOM - Da za gasilce ni zimskega spanja, poleg intervencij pri~ajo tudi usposabljanja. Mednje sodi nedvomno zimski spust s pomo~jo vrvne tehnike ~lanov PGD Podhom, ki ga `e tradicionalno izvedejo vsako zimo s pe~ine na Radolci. Ob zaklju~ku pa, kot se za ta letni ~as spodobi, seveda ne sme manjkati Zvonkino kuhano vino in obvezna analiza alpinisti~nega spusta.

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

Besedilo Marjan Zupan, foto: Jana Lampe

JESENICE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Pred Staro Savo v letu 2011 trije jubileji

7

Bikovec in Mitja Dol`an. Po besedah predsednice sveta zavoda mag. Sabine Mirkovi~ so bili pred te`ko odlo~itvijo, saj so vse predstavitve kandidatov bile strokovne in prepri~ljive. Horvat je na ~elu Splo{ne bolni{nice Jesenice `e od leta 2002. Dokon~no morajo njegov mandat potrditi {e na Ministrstvu za zdravje. Teden pred ponovno izvolitvijo je Igor Horvat skupaj z ministrom za zdravje Dorijanom Maru{i~em v uporabo predal nov aparat za preiskave z magnetno resonanco. Vrednost celotne investicije je 1,6 milijona evrov. Sredstva je v celoti zagotovila bolni{nica sama. Po besedah Sandre Tu{ar, strokovne direktorice Splo{ne bolni{nice Jesenice, je nov aparat velika pridobitev gorenjskih pacientov in zaposlenih, saj se prvim ne bo potrebno na preiskave voziti drugam, slednji pa se bodo la`je dogovarjali za nujne preiskave. Predvidena ~akalna doba za nenujne preiskave bo do dva meseca. Grega Kr`e

JESENICE - Muzejsko obmo~je Stare Save na Jesenicah letos praznuje kar tri jubileje: 60 let tehni{kega muzeja Jesenice, 50 let sekcije tehni{kih muzejev in 20 let medob~inskega Gornjesavskega muzeja Jesenice. Korenine muzejske dejavnosti na Jesenicah segajo na konec {tiridesetih let prej{njega stoletja, ko je bil na Jesenicah ustanovljen Zbirni urad, ki ga je sredi maja 1951 potrdilo Ministrstvo za znanost in kulturo LRS, njegove materialne stro{ke pa je kril Tehni{ki muzej Slovenije. Prvo razstavo z naslovom Prikaz `elezarske zgodovine Jesenic z okolico so odprli 25. aprila 1951 v prostorih me{~anske {ole na Jesenicah. Zbirni urad se je 3. julija 1951 preimenoval v Tehni{ki muzej Jesenice. Deset let kasneje je bila na Jesenicah ustanovljena sekcija Tehni{kih muzejev LRS, Tehni{ki muzej @elezarne Jesenice pa je 7. septembra 1961 bil vpisan v register muzejev in muzejskih zbirk pri svetu za kulturo in prosveto. Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1991 ustanovljen Muzej Jesenice, ki je zdru`il muzejsko dejavnost biv{ega Tehni{kega muzeja in muzejsko dejavnost, registrirano pri Gledali{~u Toneta ^ufarja, ki je obsegala skrb za spominske hi{e (Liznjekova doma~ija v Kranjski Gori, Pre{ernova rojstna hi{a v Vrbi in Fin`garjeva rojstna hi{a v Doslov~ah) ter galerijsko dejavnost v Kosovi gra{~ini na Jesenicah. Pogodba o brezpla~nem prenosu omenjenih objektov na Muzej Jesenice je bila podpisana to~no na Pre{ernov dan pred 19 leti. Po razpadu biv{e Ob~ine Jesenice na tri nove ob~ine (Jesenice, Kranjska Gora in @irovnica) se je muzej preimenoval v Gornjesavski muzej Jesenice in danes zdru`uje {est zbirk – muzejskih hi{ na {estih lokacijah v treh ob~inah. Obmo~je Stare Save so v preteklih letih zaznamovale {tevilne obnove. Lani je bila zaklju~ena obnova Kolperna, {e prej pa kasarne, dela pudlovke in trga, prekrita je bila tudi streha fu`inarske cerkve, letos pa bo zaklju~ena prva faza komunalne ureditve »hale FI-proma« skupaj z nekdanjim severnim dvori{~em fu`inske gra{~ine s parkom. Za zaokro`itev muzejskega obmo~ja na Jesenicah je potrebna le {e obnova edinstvenega plav`a in najpomembnej{e stavbe fu`inskega naselja, gra{~ine iz leta 1538. Grega Kr`e

Splo{na bolni{nica Jesenice s starim novim direktorjem JESENICE - ^lani sveta zavoda Splo{ne bolni{nice Jesenice so na svoji seji v ~etrtek, 3. februarja vodenje bolni{nice ponovno zaupali Igorju Horvatu. Izbirali so med {tirimi kandidati, poleg Horvata so svoje programe predstavili {e mag. Toma` Kri{elj, dr. Janez

Na Jesenicah berejo le {e vitki? JESENICE - Prostorska stiska Ob~inske knji`nice Jesenice postaja vse bolj pere~a. Knjige, ki jih je vedno ve~, so zasedle `e malodane vse proste koti~ke, postavljati so jih za~eli tudi na tla. Knji`ni regali so nabito polni skoraj do stropa, nekateri so tako blizu skupaj, da se ljubiteljem branja komaj uspe prebiti do za`elenih naslovov. Bogata ponudba na tako omejenem prostoru zato poskrbi tako za slabo voljo kot tudi za v~asih hecno prebijanje skozi ozke prehode. Kljub prostorskim te`avam se Ob~inska knji`nica Jesenice s polno dobre volje trudi z dodatno ponudbo, ki obsega vse od ur pravljic za najmlaj{e do razli~nih delavnic in predstavitev knjig. V sredo, 9. februarja so ob kulturnem prazniku tako predstavili prvi celovit prevod Slave vojvodine Kranjske v slovenski jezik. Delo so predstavili prevajalec Primo` Debenjak, urednik in vodja projekta Toma` ^e~ in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. Prevajanje Valvasorjevega obse`nega opusa traja postopoma. Do sedaj sta iz{li prvi dve knjigi, konec leto{njega leta bo iz{la tretja, najobse`nej{a knjiga, prihodnje leto pa {e ~etrta. Iz{la bo tudi peta knjiga, ki bo obsegala spremne {tudije in kazala. Baron Janez Vajkard Valvasor je edini Slovenec, ki je postal redni ~lan Akademije znanosti in umetnosti v Londonu. Pred 322 leti je v Nürnbergu izdal pomembno znanstveno delo v nem{kem jeziku o temeljni zgodovini Slovencev - Slavo vojvodine Kranjske. Obsegala je {tiri knjige s skupno 3.552 stranmi, 24 prilogami in 528 bakrorezi. Celotno delo bo v prevodu kmalu dostopno vsem, ki jih zanima slovenska zgodovina in ne le pe{~ici, ki obvladajo staronem{ki jezik. Grega Kr`e

8

KRANJSKA GORA

Dragoceno arhivsko gradivo v Mojstrani

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Postanite turisti~ni vodnik KRANJSKA GORA - Lokalne turisti~ne organizacije Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, @irovnica ter Vi{ja strokovna {ola za gostinstvo in turizem Bled vabijo na te~aj za usposabljanje lokalnega turisti~nega vodnika z licenco. Rok za prijavo je 18. februar. Predavanja bodo potekala na Vi{ji strokovni {oli za gostinstvo in turizem na Bledu, z za~etkom predvidoma konec februarja. Prakti~ni del pouka bodo kandidati opravili z ogledi krajev Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in Radovljice in njihovih znamenitosti. Predavanja bodo trajala pribli`no 60 ur. Zaklju~ni izpit je na~rtovan za sredino aprila. Vlogo ter kopijo dokazila o kon~ani V. stopnji izobrazbe po{ljite na: TURIZEM BLED, Cesta svobode 11, 4260 Bled; TURIZEM BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali LTO KRANJSKA GORA, Kolodvorska ul. 1 b, 4280 Kranjska Gora.

Novinarska konferenca, Mojstrana, 3. februar 2011: predsednik PZS Bojan Rotovnik in direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena La~en Benedi~i~ ob predaji arhivskega gradiva PZS v trajno hrambo Slovenskemu planinskemu muzeju oz. Gornjesavskemu muzeju Jesenice, pod okrilje katerega SPM spada. Na fotografiji predaja kupne pogodbe iz leta 1900 o nakupu zemlji{~a, kjer stoji Alja`ev dom. Foto: Vladimir Habjan MOJSTRANA - Planinski muzej v Mojstrani, ki so ga odprli avgusta lani, je bogatej{i za gradivo z veliko zgodovinsko vrednostjo, ki mu ga je v trajno hrambo predala Planinska zveza Slovenije. Med predanim arhivskim gradivom sta tudi edinstveni in originalni pogodbi; prva datirana 15. aprila 1895 o nakupu zemlji{~a na vrhu Triglava, kjer je Jakob Alja` {e istega leta postavil Alja`ev stolp in pogodba iz leta 1900 o nakupu zemlji{~a, kjer danes stoji Alja`ev dom. »Obse`ni del gradiva zajema 1195 fotografij, nastalih iz posnetkov na steklenih plo{~ah iz obdobja med obema svetovnima vojnama in v obdobju po letu 1945. Vsi ti in {e nekaj drugih dokumentov Planinske zveze Slovenije so bili skupaj s prvo vpisno knjigo, ki jo je leta 1895 v Alja`ev stolp polo`il Jakob Alja`, na ogled po slovenskih in drugih evropskih mestih – v Gradcu, na Dunaju, v Bernu, Dubrovniku, na Reki, v Splitu, Berlinu in Rimu,« je v obrazlo`itvi predaje gradiva razlo`ila podpredsednica Planinske zveze Slavica Tov{ak. Tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, pod okrilje katerega sodi Planinski muzej, Irena La~en Benedi~i~ ni skrivala zadovoljstva nad pove~anjem zbirke: »Veseli nas, da bo kupoprodajna pogodba, ki je nastala z lokalno ob~ino Dovje - Mojstrana in doma~im `upnikom pred ve~ kot 115-imi leti, ponovno hranjena v doma~em okolju, kjer je nastala. Prevzeto gradivo bo na voljo javnosti po Pravilniku o uporabi muzejskega in arhivskega gradiva Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki omogo~a javni dostop in primerno uporabo gradiva. Planinski zvezi Slovenije, njenemu vodstvu in organom se za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujem. S prevzemom dragocenega gradiva v Slovenski planinski muzej pa se obvezujemo, da ga bomo hranili, varovali, preu~evali in interpretirali po pravilih stroke.« V dobrih {tirih mesecih lanskega leta so sicer v Planinskem muzeju na{teli `e ve~ kot 15 tiso~ obiskovalcev, od tega kar 28 odstotkov mladih. Tako kot lani pa so si tudi za letos zadali smele na~rte, pripravili bodo {tevilne razstave in druge pou~ne dogodke, prav tako pa nameravajo obogatiti uvodni film k stalni razstavi z razli~icami v tujih jezikih. Karmen Sluga

Humarjev memorial MOJSTRANA - Ledni plezalci iz Mojstrane letos `e drugi~ prirejajo tekmo v lednem plezanju, v spomin Toma`u Humarju, prijatelju in ~lanu [portnega dru{tva lednih plezalcev Mla~ca Mojstrana. Hitrostna tekma, ki se je bodo udele`ili tako amaterji kot profesionalci, bo na sporedu v soboto, 12. februarja, ob 9.00. Startnina je 15 evrov, prijavite pa se lahko na dan prireditve.

Predstavitev knjige

KRANJSKA GORA - V sredo, 16. februarja, ob 18. uri bodo v knji`nici v Kranjski Gori pripravili predavanje o knjigi oziroma katalogu starih razglednic »Pozdrav z Gorenjske«. V sodelovanju z avtorji prispevkov bo katalog predstavila urednica Marjana @ibert, kustosinja Gorenjskega muzeja iz Kranja.

Finalni turnir v dvorani Vitranc KRANJSKA GORA - Finalni turnir pokalnega tekmovanja v ko{arki za `enske bo letos v Kranjski Gori, je odlo~ila Ko{arkarska zveza Slovenije. Za pokalno lovoriko se bodo 25. in 26. februarja borile ekipe Hit Kranjska Gora, Panter Ilirija, AJM in Celje. Prvi polfinale bo v petek, 25. februarja, ob 18.00 med AJM-jem in Celjem, drugi pa ob 20.15, ko si bodo nasproti stale ko{arkarice Panterja Ilirije in doma~ega HiT-a. Finale, ki ga bo neposredno prena{ala tudi Televizija Slovenija, bo v soboto, 26. februarja, ob 18.00. zbrala in uredila Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Atotech Slovenija lani uspe{no, smeli na~rti tudi v prihodnje

Dr. Marijana Rebernik, direktorica podjetja Atotech Slovenija PODNART – V podjetju Atotech Slovenija v Podnartu so v lanskem letu proizvedli 7.400 ton izdelkov in s tem v primerjavi z letom poprej podvojili svojo proizvodnjo. [e v letu 2009 so imeli 6,8 milijona evrov, lani pa `e 13,4 milijona evrov prihodkov. Leto 2010 so zaklju~ili z dobi~kom, da jih ni prizadela recesija pa je, priznava direktorica dr. Marijana Rebernik, v veliki meri zaslu`en tudi njihov lastnik in partner, nem{ka multinacionalka Atotech. »Lansko leto smo zaradi pove~ane proizvodnje zaklju~ili z rahlim dobi~kom, moram pa poudariti, da lastnik ves ~as vlaga v na{o lokacijo. Trenutno gradimo 3.800 kvadratnih metrov veliko proizvodno-skladi{~no stavbo s sodobnim laboratorijem, vredno pet milijonov evrov, ki nam bo postopoma omogo~ila pove~anje proizvodnje s sedanjih 12 tiso~ na 20 tiso~ ton izdelkov. Gradbena dela naj bi bila kon~ana do konca julija, konec leta pa naj bi za~eli delovati z novimi zmogljivostimi,« je leto{nje na~rte, povezane z novo investicijo, predstavila dr. Marijana Rebernik, direktorica podjetja Atotech Slovenija. Potreba po njihovih izdelkih raste, njihovi najve~ji kupci pa so avtomobilska, pohi{tvena in sanitarna industrija. V skupni prodaji je dele` doma~ega trga 21-odstoten, vse ostalo prodajo v tujini, najve~ v Evropi. Nov proizvodno-skladi{~ni objekt, gradi ga Cestno podjetje Kranj, bo zgrajen po najvi{jih ekolo{kih standardih za kemijsko industrijo. »Objekt bo imel lovilno skledo, visoko 75 centimetrov in prekrito s posebno folijo, ki bo prepre~evala, da bi voda vanj pritekala ali iztekatekala« , je zagotovila dr. Rebernikova. Tak{en sistem po njenih besedah omogo~a najsodobnej{e varovanje okolja tako, da kakr{nakoli skrb okoli{kih prebivalcev, s katerimi imajo, sicer po njenih besedah, dobre odnose in jih o svojih aktivnostih obve{~ajo, ni potrebna. Trenutno je v podjetju 50 zaposlenih, z novo investicijo pa naj bi se njihovo {tevilo s~asoma pove~alo za 25 odstotkov. »Zelo pomembno je, da bodo imeli zaposleni v skladu z varnostjo na delovnih mestih tudi tehni~na pomagala, ki jim bodo omogo~ala la`je delo«, je povedala dr. Rebernikova in hkrati poudarila, da brez tako pridnih in predanih sodelavcev kot jih ima, dobri rezultati podjetja ne bi bili mogo~i. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

9

Nova turisti~na podoba Ob~ine Radovljica

RADOVLJICA – V Turizmu Radovljica so se zato, da bi povezali turisti~no ponudbo ob~ine in zagotovili njeno prepoznavnost, odlo~ili, da razpi{ejo nate~aj za slogan in simbol radovlji{ke ob~ine kot turisti~ne destinacije. Po neuspelem nate~aju so se odlo~ili za sodelovanje z agencijo Memo Institut, ki je zasnovala simbol v obliki stilizirane ~ebele in slogan »Radol'ca pristno sladka«. Novo turisti~no podobo Ob~ine Radovljica so v januarju predstavili na novinarski konferenci. Nova turisti~na podoba Ob~ine Radovljica se navezuje predvsem na ~ebelarstvo, po katerem slovi Radovljica in kjer domuje ~ebelarski muzej, pri~arati pa `eli povezanost narave in ~loveka, ki se je ohranila vse do danes. Slogan pa izhaja tudi iz tega, da je ob~ina dom najbolj znane slovenske ~okolade in lectovih sr~kov. Zakaj ravno pristno sladka? Eva Per~i~ iz agencije Memo Institut, idejna vodja projekta: »Pristna zato, ker je vse, kar Ob~ina Radovljica ponuja pristno, buti~no, avtenti~no. Posebno, majhno, simpati~no. Sladka pa kot dobro, okusno, v skladu s kulinari~nimi u`itki. Za ~ebelo kot povezovalni element vseh zna~ilnih turisti~nih krajev ob~ini pa smo se odlo~ili, ker lahko preleti vse kraje in jih pove`e. Upam, da se bodo vsi kraji v tej ~ebeli na{li in nadaljevali skupno delo.« V najbolj{ih ~asih je Radovljica, ~etrta najmo~nej{a turisti~na ob~ina na Gorenjskem, s ponudbo 11 odstotkov vseh no~itvenih kapacitet ter ustvarjenih 7,5 odstotka vse turisti~nih no~itev v regiji, letno ustvarila kar 138.000 no~itev. Ta {tevilka se sedaj pribli`uje 100.000 no~itvam. »Radovljica je predvsem z ustanovitijo Zavoda za turizem pokazala, da si `eli turizma v ve~jem obsegu. Z novo blagovno znamko smo na zelo dobri poti. Prepri~an sem, da bomo s skupnimi mo~mi lahko tudi uresni~ili na{e `elje in pove~ali {tevilo no~itev v leto{njem in v vseh naslednjih letih. Mogo~e bo v prihodnje turizem celo igral najpomembnej{o vlogo v na{i ob~ini,« je povedal radovlji{ki `upan Ciril Globo~nik. Dosedaj turizem v gospodarsko razviti ob~ini ni bil nikoli obravnavan kot primarna gospodarska dejavnost, kar je lahko eden od razlogov za precej{en upad turizma v zadnjem desetletju. Direktorica Zavoda za turizem Radovljica Nata{a Mikelj: »Razlog je mo~ iskati tudi v nestrate{kem razvoju tr`enja turizma. Ob~ina dosedaj ni imela svoje identifikacijske znamke, zdaj je to na{ temelj, na katerem bomo, upam da uspe{no, gradili naprej.« Zavod za turizem Radovljica namerava v prihodnje vzpostavitviti tudi spletni turisti~ni portal in prenoviti turisti~no informacijski center. Mojca Polajnar Peternelj

10

@IROVNICA

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Triglav. Pozdravni nagovor je imel `upan Leopold Poga~ar, slavnostni govornik pa je bil predsednik DZ dr. Pavel Gantar. Pre{ernovo rojstno vas je obiskala tudi ministrica za kulturo Majda [irca. Po zaklju~eni prireditvi sta gosta skupaj z ob~inskim vodstvom obiskala hi{o na{ega velikega rojaka in obisk zaklju~ila z vpisom v knjigo gostov. Piko na i celotnemu dogajanju v zibelki kulture pa je zagotovo prispeval odlok vlade, da razglasi Pre{ernovo hi{o, cerkvico sv. Marka in va{ko lipo za lokalni spomenik dr`avnega pomena. Res pre{erno je bilo v vaseh pod Stolom na dan slovenskega kulturnega praznika. Maja Zupan, foto: Polona Kus

Otro{ko pustovanje

140-obletnica rojstva Frana Sale{kega Fin`garja

Zavod za turizem in kulturo @irovnica skupaj z DPM @irovnica organizira tradicionalno otro{ko pustovanje v @irovnici. Pustovanje bo v nedeljo, 6. marca. Maske se bodo zbrale pred Osnovno {olo @irovnica in sicer ob 14.00, od koder se bodo z vozovi popeljale do parkiri{~a pred Picerijo Morena v @irovnici. Tam bo ob 14.15 zabavni program za na{e najmlaj{e. Program bo pripravilo Dru{tvo prijateljev mladina @irovnica skupaj z ZTK @irovnica. Poseben gost na pustovanju bo klovn Jaka, ki bo prikazal spretnosti v `ongliranju in vas zabaval z raznimi ske~i. Najizvirnej{e maske bodo nagrajene. Vabljeni! Besedilo in foto: Janez Dol`an

V vaseh pod Stolom nadvse slovesno

Vasi pod Stolom so na dan slovenskega kulturnega praznika gostile mno`ice ljudi. Lepo son~no vreme in nadgrajena ponudba organiziranega pohoda po Poti kulturne dedi{~ine sta `e v jutranjih urah v Ob~ino @irovnica privabili pohodnike {irom Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Osemkilometrsko Pot kulturne dedi{~ine, ki povezuje rojstne hi{e jezikoslovca Matije ^opa, pisateljev Frana Sale{kega Fin`garja in Janeza Jalna, pesnika Franceta Pre{erna ter Jan{ev ~ebelnjak, je prehodilo ve~ kot 500 pohodnikov, `eljnih novih spoznanj zibelke kulture. Osrednjo slovesnost v Vrbi (na sliki) je skoraj 3000 ljudi pri~akalo v soju son~nih `arkov, s pogledom na dva simbola slovenstva – na doprsni kip najve~jega slovenskega poeta in na

Slovenski knji`evniki iz vasi pod Stolom: Anton Jan{a, Matija ^op, dr. France Pre{eren, Fran Sale{ki Fin`gar in Janez Jalen. 9. februarja je minilo 140 let, odkar je v Dolen~evi kaj`i v Doslov~ah ÂťprivekalÂŤ na svet Fran Sale{ki Fin`gar. Njegova literarna dela so dobro poznana {ir{i slovenski javnosti, zelo malo ljudi pa ve, kako vsestransko nadarjen ~lovek je bil. Osrednji prostor v rojstni hi{i je bil na dan prireditve poln do zadnjega koti~ka. Slovenski pesnik in igralec Tone Kuntner je prebral nekaj odlomkov iz Fin`garjevih del, drugi del prireditve pa je potekal v spro{~enem pogovoru med dolgoletno oskrbnico Fin`garjeve hi{e Miro Novak in Janezom Mulejem, prane~akom pisatelja Janeza Jalna. Obiskovalcem sta razkrila {tevilna pomembna podro~ja Fin`garjevega delovanja, med drugim tudi to, da velja Fin`gar za prvega slovenskega konservartorja, s tem ko je Pre{ernovo hi{o v Vrbi preuredil v muzej. Obiskovalci so ob koncu prireditve prejeli Bohinjski plan{arski sir kot spomin na njegova na~rta za sirarni, ki so ju postavili v bohinjskih planinah. Maja Zupan, foto: Polona Kus

Zimski dru`inski dan na Pokljuki Rekreativni smu~arji teka~i se bodo `e enaindvajseti~ pomerili na polmaratonski preizku{nji, ki jo [portno dru{tvo Pokljuka pripravlja 12. marca ob 10. uri v [portnem centru Triglav Pokljuka na Rudnem polju. Tokrat bo potekalo {e u~enje teka na smu~eh in zanimiv razvedrilni program za vso dru`ino. Informacije in prijave: [portno dru{tvo Pokljuka, tel. 04/5320000, 04/2791-920, www.center-pokljuka.si, www.biathlonpokljuka.com . Prijavnice najdete tudi v trgovinah Maya Maya, kjer ~akajo udele`ence {e posebne ugodnosti pri nakupu Nordic kolekcije 2011.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

11

12

NA IZLET

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Razi{~imo veli~ino tihih razvalin Hladni vetrovi sve~ana iz doline Drage neutrudno preizku{ajo voljo do ve~nega spomina, a vsaka najmanj{a toplota son~nih `arkov nas `e vabi v kamniti objem gradu Kamen. Ko se iz Radovljice pripeljemo skozi Begunje proti dolini Drage, `e od dale~ zagledamo mogo~na obzidja gradu Kamen. Grad ima perfektno obrambno lego, saj je nekoliko vpet v pobo~je. V zapisih je omenjen `e okoli leta 1250, a takrat je bil zgrajen le zahodni del gradu. Pripadal je dru`ini Stein po kateri je tudi dobil ime. Kasneje so posredno oblast nad njim prevzeli celjski grofje. Prav v ~asu slednjih je bil zgrajen {e spodnji del gradu, na skalni ravnici. Najbolj poznani lastniki gradu vseh ~asov pa so Lambergarji, saj so tu gospodovali kar 350 let. Zgodovina najbolj ~isla viteza Ga{perja Lambergarja. Le kdo ne pozna ljudske balade, ki opeva njegov znameniti spopad s Pegamom? Njuna bitka se je v resnici odvila nekoliko druga~e, saj Pegam ni umrl, sicer pa je tudi njegovo ime izmi{ljeno. Na `alost so v 18. stoletju Lambergarji grad zapustili. Od takrat pa do polovice 20. stoletja ga je po{teno razjedel zob ~asa. Leta 1959, ko so od gradu ostale le {e mogo~na obzidja, so pri~eli z restavriranjem. Obnovili so romanski stolp, ki je najvi{ji del gradu, pozidali {e nekaj drugih delov ter ponekod zgradili lesene mostove in stopnice. ^e se mudimo v okolici Begunj, si lahko ogledamo tudi {kratov gradi~, ki pa je nekoliko bolj prikrit na ju`ni steni Jamarskega vrha. Ta dolga

skalna votlina je dokaj nepoznana, saj je te`ko opazna in dostopna, a je hkrati zelo zanimiva in skrivnostna. Zazidana je z manj{o steno z zelo majhnim vhodom, okoli nje pa se vije 10 metrov dolgo obzidje. ^ez obzidje se ste`ka povzpnejo le najspretnej{i plezalci, potrebno pa je tudi varovanje z alpinisti~no opremo. Ljudske zgodbe pripovedujejo, da so gradi~ zgradili zlemu duhu, ker ni dovolil, da bi zgradili grad Kamen, dokler tudi njemu ne zagotovijo bivali{~a. Kakih dvesto metrov od gradu v vzno`ju skalne stene

Jamarskerga vrha pa se nam odpira tudi ogromna jama Zijalka. V tej so bili najdeni dokazi o `ivljenju {e iz kamene dobe, pa tudi kasneje iz `elezne dobe.

~en v Venerino pot, nekak{no mre`o znamenitih srednjeve{kih gradov. Na njem se vsako leto odvijajo {tevilne prireditve, turnirji in celo kresovanje, ki pritegne tudi goste iz tujine.

Dostop do nje je popolnoma odprt s poti, ki vodi od vzno`ja gradu mimo {kratovega gradi~a in naprej proti Krpinu.

A najve~ adrenalina nam bo pognalo v kri, ~e se sami podamo raziskovat veli~ino tihih razvalin.

Grad Kamen je danes vklju-

Besedilo in foto: @iga Kozinc

TRIGONOMETER

geodetske storitve

(vpis zemlji{~a pod stavbo in vpis v kataster stavb, geodetski na~rt za potrebe PGD ter za uporabno dovoljenje, zakoli~enje objektov, geodetski na~rt omre`ja gospodarske javne infrastrukture, ureditve mej, parceliranje, izravnave mej)

Trigonometer, d.o.o., Za @ago 1a, 4260 Bled, 041/790 282, 041/677 976, storitve@trigonometer.si

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

13

Lesena okna in vrata

sen~ila

police

vgradnja

Vgradnja po RAL smernicah. Pomo~ pri pridobitvi subvencije EKO sklada. Brezpla~ne izmere in svetovanje.

www.marles-psp.si, 040/887 265, 08/205 2850

14

KULTURA

Desa Muck: Kon~no sre~na

^ASOPIS, KI POVEZUJE

TI[INE DO GLASBE je od leta 2006 hit gimnazij in kulturnih domov. Do sedaj je imela ve~ kot 100 ponovitev, ogledalo pa si jo je preko 17.000 gledalcev vseh generacij. Od ti{ine do glasbe je zabavna, anekdoti~na plat glasbene zgodovine, v kateri je tudi klasi~na glasba popularna, in kjer kvalitetni del sodobne popularne glasbe postane klasika. Dramski igralec in pianist Jure Ivanu{i~ nas v tej duhoviti enourni predstavi s pomo~jo anekdot virtuozno popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe, ob tem pa se mojstrsko prelevi iz ene vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta. Od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do {ansona – Od ti{ine do glasbe! Po drugi strani pa je to tudi edini koncert, na katerem se bodo zabavali tudi tisti brez posluha. Popotovanja OD TI[INE DO GLASBE se lahko udeležite v petek, 18. februarja, ob 19.30 v dvorani Gledali{~a Toneta ^ufarja Jesenice. zbrala in uredila Branka Smole, foto: Peter Hvastja

Desa Muck, pisateljica, filmska in gledali{ka igralka, humoristka in televizijska zvezda, se je ponovno podala na odrske deske! Na deskah jeseni{kega odra, v dvorani Kina @elezar bo v petek, 4. marca, ob 19. 30. Tokrat se bo predstavila v lastni monokomediji o Ljubici, dokon~no osamljeni `enski poznih srednjih let, ki je svoje `ivljenje preselila v ra~unalnik, in `e dvanajst let ni {la iz hi{e. Tudi pre`ivlja se preko ra~unalnika. Vsi njeni odnosi se dogajajo v medmre`ju, kjer ima svojo resni~no ljubezen in virtualne ljubimce, ima sovra`nike in prijatelje, s katerimi manipulira pod izmi{ljenimi imeni. Tudi njen odnos s sinom je le preko ra~unalnika. Tako zelo la`e sama sebi in vsem ostalim internetnim zvezam, da je zanjo njen virtualni svet povsem resni~en. In zakaj ne bi bil? «Kon~no sre~na« je duhovit, spro{~ujo~, protistresen in inteligenten vpogled v to, kako se v dobi interneta vsi na{i najbolj vitalni odnosi iz sveta, ki je brbotal in vrel od ~ustev in ~utnosti ter telesnih, neposrednih stikov in dotikov in s tem povezanih nevarnosti…kako se vse to nezadr`no seli v navidezno anonimno in varno ter neskon~no bogato medmre`je, z ne{tetimi mo`nostmi za druga~no `ivljenje. Kon~no sre~na« je namenjena vsem Slovenkam in Slovencem od 16. leta dalje, ki se uspejo za dobro urico lo~iti od ra~unalnika.

Od ti{ine do glasbe, koncert za anekdoto in klavir

Razstava ro~nih del

BLEJSKA DOBRAVA – ^lanice KUD Vintgar, ki skupaj ustvarjajo `e ~etrto leto, so 23. decembra lani odprli `e tretjo razstavo ro~nih del. Pod naslovom BO@I^ NA VASI so v sodelovanju z otroci OŠ Blejska Dobrava in njihovimi u~iteljicami Metko, Jano in Tino pripravili prijeten program. Nastopila sta tudi Manca Berlot s flavto in Alja` Stopar s kitaro. Prijetna prireditev je bila popestritev v predprazni~nem ~asu. Zelo nas veseli, da je razstavo obiskalo veliko ljudi, saj v ~asu, ki ga `ivimo, dobimo ob~utek, da marsikaj izgublja svoj namen in pomen. Ana Stopar

Kulturni koledar

VODI^ SKOZI GLASBO Z JURETOM IVANU[I^EM, v eni uri od kamene dobe do Rolling Stonesov. Glasbena monokomedija OD

PETEK, 18. 2. 20111, ob 19.30, glasbena monokomedija JURETA IVANUŠI^A »OD TIŠINE DO GLASBE«, NEDELJA, 20. 2. 20110, ob 10.00, VAŠA NAŠA MATINEJA, @ogica nogica« v izvedbi Lutkovnega gledali{~a Jesenice PETEK, 25. 2. 2011, ob 19.30, TARTUFFE, v izvedbi dijakov EGSŠ Radovljica, PETEK, 4. 3. 2011, ob 19.30, KON^NO SRE^NA, monokomedija DESE MUCK. NEDELJA, 6. 3. 2011, OB 10.00, VAŠA NAŠA MATINEJA.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

15

Smu~arski praznik na 50. Pokalu Vitranc in na Vi{arjah Nezadr`no se bli`a za~etek marca, ko bosta Zgornjesavska dolina in bli`nji Trbi` v znamenju alpskega smu~anja. 5. in 6. marca bo Kranjska Gora gostila na strminah Vitranca mo{ki tekmi, italijanski Trbi` pa na smu~i{~u Vi{arje `enski tekmi za svetovni pokal. So~asnost prireditev bo le {e podvojilo pozornost svetovne {portne javnosti za dogodka na najvi{ji ravni. Kranjska Gora se je na svoj jubilej dobro pripravila. @e od septembra lani potekajo razli~ne prireditve, ki se bodo vrstile vse do vrhunca, 50. Pokala Vitranca. 12. septembra je bil na igri{~u na Bledu tradicionalni golf turnir Pokal Vitranc, peti po vrsti, in uvodni dogodek v 50. Pokal Vitranc. Tekmovalo je 62 udele`encev, med znanimi so bili tudi biv{i smu~arski reprezentanti, poslovni partnerji in ~lani OK Pokala Vitranc: Bojan Kri`aj, Jure Ko{ir, Jure Franko, Du{an Gori{ek, Marko Kav~i~, Tone Vogrinec, Primo` Ulaga, Boris Pesjak, Grega Benedik, Sre~ko Medven, gosti iz Schladminga (Charly Khar) in drugi. 14. decembra lani se je praznovanje nadaljevalo z odprtjem spominske razstave in s predstavitvijo knjige, ki je bila izdana v ta namen.

Spominska razstava Razstava bo na ogled v Liznjekovi hi{i v Kranjski Gori do 15. marca 2011, nato pa v Slovenskem planinskem muzeju Mojstrana do konca leta 2011. V ~asu tekmovanja bo v manj{em obsegu razstavljena v medijskem sredi{~u v hotelu Kompas Kranjska Gora ter v Hypo Galeriji v Ljubljani. Razstava bo obiskovalce popeljala v sam za~etek prirejanj tekmovanj v alpskem smu~anju za mo{ke in bo prikazala razvoj in rast tekmovanja ter tekmovalne proge do danes. Obujen bo spomin na zmagovalce vitran{ke strmine in rezultate tekmovanj. Vse to bodo spremljali zvo~ni posnetki za Slovence najbolj napetih in hkrati najlep{ih trenutkov v Podkorenu – odlo~ilni trenutki slovenskih tekmovalcev pred uvrstitvijo na stopni~ke, kar je do sedaj uspelo le Roku

Ob predstavitvi knjige Pokal Vitranc slavi – z leve: smu~arski legendi Jure Ko{ir in Bojan Kri`aj ter avtorja knjige Jo`e Dekleva in Jo`e Poga~nik. Petrovi~u, Bojanu Kri`aju in Juretu Ko{irju.

Izdaja knjige Pokal Vitranc slavi ... Knjiga, delo Jo`eta Dekleve, Jo`eta Poga~nika in Janeza {mitka, ki je nastajala leto in pol, kronolo{ko opisuje vse tekme od leta 1961, ko so se po vitran{ki strmini prvi~ spustili najbolj{i smu~arji. To je bila prva ve~ja mednarodna prireditev v mo{kem alpskem smu~anju v takratni Jugoslaviji in takrat se je rodilo tudi ime Pokal Vitranc. Prireditelji so si za za{~itni znak smu~arskih prireditev izbrali ime vzpetine Vitranc neposredno nad Kranjsko Goro. Ime se je ohranilo vse do danes. Knjiga Pokal Vitranc slavi ... opisuje celoten razvoj tekmovanja in njegove organizacije. Od spreminjanja lokacije tekmovanj, same organizacije tekmovanj in izzivov ter te`av, s katerimi so se vztrajno soo~ali Kranjskogorci, do predstavitve vseh tekmovalcev, najbolje uvr{~enih in

najbolj{ih dose`kov doma~ih tekmovalcev. Poseben pe~at knjigi pa dajejo anekdote in vtisi, ki so jih po tekmah izrazili sodelujo~i. Prav tako ne gre izpustiti prostovoljnega dela sodelujo~ih, kar je v vseh teh petdesetih letih stalnica Pokala Vitranc. V knjigi so zbrane {tevilne fotografije, ki nedvoumno potrjujejo, da je alpsko smu~anje izredno priljubljen {port v Sloveniji, {e zlasti po velikih uspehih doma~ih tekmovalcev, Bojana Kri`aja, Roka Petrovi~a in kasneje Jureta Ko{irja, ki so primerljivi v svetovnem merilu.

Dobrodeln akcija v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Pobuda za dobrodelno dejanje se je rodila na enem izmed sestankov odbora za organizacijo vzporednih aktivnosti 50. Pokala Vitranc. Idejo o {oli smu~anja za 50 otrok na snegu za 50 let Pokala Vitranc so zdru`ili s projektom Zveze prijateljev mladine Slovenije pod imenom »Razgibajmo otro{tvo«. Februarja 2011 bo tako ZPMS v

[PORT

16 Kranjsko Goro pripeljala najmanj 50 otrok, ki nimajo mo`nosti preizkusiti se in u`ivati v zimskih radostih. Akcija sodi v sklop zdru`enih dobrodelnih novoletnih aktivnosti tradicionalnega partnerja Pokala Vitranc, finan~ne skupine Hypo Group Alpe Adria, in Pokala Vitranc ter ostalih donatorjev (RTC `i~nice Kranjska Gora, {portna to~ka in {e nekateri ponudniki storitev in opreme). Vsi ti donatorji bodo zdru`ili mo~i in ob ZPMS najmanj 50 otrokom iz socialno ogro`enih dru`in omogo~ili vsaj teden dni brezskrbnih zimskih radosti. S tem dejanjem so vsi donatorji pokazali, da se zavedajo dru`bene odgovornosti in da je tudi v te`kih ~asih, v katerih trenutno `ivimo, mogo~e najti sr~no stran in s tak{nimi dejanji podariti tem otrokom tisto, kar je sicer za otroke iz normalnih dru`inskih okolij nekaj povsem vsakdanjega.

Likovni nate~aj za osnovno{olske otroke Poleg zgoraj opisane se je porodila {e ena ideja o aktivnosti, v katero so vpleteni otroci. Tako so otroci osnovnih {ol Josipa Vandota iz Kranjske Gore in otroci osnovnih {ol 16. decembra iz Mojstrane v okviru rednega pouka likovnih kro`kov pripravili izdelke na temo 50 let Pokala Vitranc. Najbolj{e izdelke iz t. i. likovnega nate~aja bo organizator v ~asu tekme razstavil v VIP prostoru za goste, trije izbrani izdelki pa bodo tudi nagrajeni s privla~nimi nagradami.

Bela ve~erja Zgodila se bo ve~er pred za~etkom tekme, v petek, 4. marca 2011, v dvorani Vitranc, v Kranjski Gori. Na sve~ano ve~erjo so vabljeni zmagovalci vseh tekmovanj Pokala Vitranca in vsi tisti, ki so ga soustvarjali in prispevali k tej eni izmed najbolje organiziranih in najve~jih prireditev pri nas. Na gala prireditvi bodo podeljena spominska priznanja tistim, ki so najbolj zaslu`ni, da je tekmovanje na koledarju Mednarodne smu~arske zveze `e toliko let in ostaja tudi v prihodnje. Vsi prisotni se bodo dru`ili ob dobri glasbi in odli~ni kulinariki.

eXplozivni `ur leta Vrhunec dru`abnih dogodkov, ki potekajo vzporedno ob Pokalu Vitranc, bo tudi leto{njo sezono v soboto, tokrat 5. marca 2011, na prizori{~u pri hotelu Kompas. Najbolj{i slalomisti se bodo ob 19.30 uri javno predstavili prisotnim obiskovalcem in prejeli {tartne {tevilke za nedeljsko preizku{njo v slalomu. Temu bodo sledili nastopi priznanih doma~ih in tujih glasbenikov. Za najbolj zabave `eljne ljudi pa

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Motiv iz razstave ob 50. Pokalu Vitranc se bo le-ta nadaljevala v dvorani Vitranc ob glasbi priznanega DJ-a.

Zaklju~ni ve~er za vse sedanje in nekdanje sodelavce pri organizaciji Da je Pokal Vitranc ena izmed najbolje organiziranih tekem v svetovnem pokalu, so seveda najbolj zaslu`ni vsi, ki v to tekmovanje vlagajo svoje prostovoljno delo, svoj ~as in svojo energijo ter vztrajnost, ki je klju~nega pomena predvsem takrat, ko vremenski pogoji niso optimalni. Organizator bo tako za vse nekdanje in sedanje sodelavce Pokala Vitranc pripravil dru-

`abno sre~anje v ponedeljek, 7. marca 2011, ko bo kon~ano tudi tekmovanje Evropskega pokala. Vsi udele`enci bodo lahko izmenjali svoje izku{nje o delu na tako velikem tekmovanju, tisti, ki so pri tem vztrajali najdlje, pa so si prislu`ili tudi posebna priznanja, ki jim jih bo OK Pokal Vitranc na ta dan tudi podelil.

Trbi` 2011: tekmi za svetovni pokal v `enskem alpskem smu~anju bosta zimski dogodek leta Tekmi za svetovni pokal v `enskem alpskem smu~anju bosta letos `e tretji~ na

Prikaz dogodkov: Dogodek

Datum

Kje

Otvoritev spominske razstave

14. 12. 2010

Liznjekova hi{a, Mojstrana

Spominska razstava Pokala Vitranc 14. 12. 2010 – Liznjekova hi{a, Mojstrana 15. 3. 2011 Spominska razstava Pokala Vitranc 18. 3. 2011 – 31. 12. 2011

Slovenski planinski muzej, Mojstrana

Izsek spominske razstave

15. 2. 2011 –

Hypo Galerija, Ljubljana

Pokala Vitranc

7. 3. 2011

Izvedba dobrodelne akcije »Razgibajmo otro{tvo«

februar 2011

Kranjska Gora

Predstavitev izdelkov likovnega nate~aja

5.-6. 3. 2011

Podkoren

Bela ve~erja

4. 3. 2011

dvorana Vitranc, Kranjska Gora

Pokal Vitranc – tekmovanje

5.-6.2011

Podkoren

eXplozivni `ur

5. 3.2011

pri hotelu Kompas, Kranjska Gora

^ASOPIS, KI POVEZUJE

sporedu v Furlaniji Julijski krajini. Na Vi{arjah bosta 5. in 6. marca na progi Di Prampero smuk in superveleslalom. Tekmi bosta morda odlo~ilni za osvojitev kristalnega globusa za sezono 2010/11. [tart proge je na nadmorski vi{ini 1.645 metrov pod zgornjo postajo `i~nice, cilj pa blizu spodnje postaje `i~nice na nadmorski vi{ini 845 metrov. Nazadnje, v sezoni 2008/09, je bil na pobo~ju smu~i{~a Vi{arje, to~neje 21. februarja, najprej na sporedu smuk, na katerem je na{a najbolj{a Tina Maze osvojila 16. mesto. Dan kasneje, 22. februarja, je bil na sporedu {e superveleslalom, ko so si najbolj{a mesta razdelile Ameri~anka Lindsey Vonn na prvem, {vicarka Fabienne Suter na drugem in na{a Tina Maze na tretjem mestu. SPORED: ~etrtek, 3. marec, 10.45 uradni trening – smuk; petek, 4. marec, 10.45 – uradni trening – smuk; sobota, 5. marec, 10.45 smuk – tekma; nedelja, 6. marec, 11.00 superveleslalom – tekma. Spremljevalni program bo potekal na glavnem trgu v Trbi`u – sobota, 5. marec:

[PORT

17

Zmagovalke superveleslaloma Vi{arje 2009 – z leve: Fabienne Suter, Lindsey Vonn in Tina Maze. 9.00-16.00 kulinari~na ponudba na stojnicah, zabava za otroke; 17.00-18.00 koncert pihalnega orkestra; 18.00-18.45 Podelitev priznanj najbolj{im s sobotne tekme; 18.45-19.00 Ognjemet; 19.0024.00 koncert na prostem; nedelja, 6,

marec: 9.00-14.00 predstavitev navija{kih klubov; 9.30-16.00 kulinari~na ponudba na stojnicah, zabava za otroke. Zbrala in uredila Nata{a Crnkovi~ in Bojan Rauh

[PORT

18

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Malonogometni turnir Lipcam

Finec na klopi, ^eh v vratih in golobradi mladeni~i Ob za~etku sezone `ivahnega dogajanja na ledenih ploskvah se mi je tako kot res {tevilnim spremljevalcem utripa v udarni valilnici slovenskih hokejskih asov, dvorani Podme`akla na Jesenicah, porajala kopica vpra{anj. Fantje v rde~ih dresih z znakom `elezarja na prsih so vstopili v svojo peto sezono v odprti avstrijski konkurenci, vnovi~ z najni`jim prora~unom in tako `e v temelju z manj{imi mo`nosti za uspeh. Toda `e ne{tetokrat se je prav na na{i {portni sceni izkazalo, da prav denar ne kroji vedno kon~nega razpleta na igri{~u. Naj omenim le primer uvrstitev slovenskih nogometa{ev prek velike Rusije v Ju`no Afriko kot res merodajni kazalec, kam lahko se`e samozavestna in dobro pripravljena {portna zgodba! Acroni Jesenice? Po ob~nem zboru s spoznanji o dolgovih preteklosti se je za~elo – v Gornjesavsko dolino je pri{el Heikki Mälkiä, doslej prvi finski strokovnjak v omenjeni valilnici Podme`akle. Okrepitve na ledu `e po prvih dneh kaj prida niso obljubljale, armado navija~ev je predvsem bolelo, da doma~i vratarji i{~ejo uveljavitev drugod, prvi~ v zgodovini je klub za med vratnice izbral kar dva tujca. Prav spodbudne popotnice ni bilo niti ob spominih na nikdar do konca razkrit incident v Rate~ah niti na ~edalje grozljivej{e {tevilke o dolgovih do adutov prej{njih sezon, ki so si novo odsko~no desko poiskali na Dunaju, v Beljaku, Gradcu … Obenem pa je kazalo verjeti tako avtoritativnemu Fincu na klopi, ki ni prav dolgo trpel samov{e~nih izpadov pogosto opitega severnoameri{kega igralca, kot predvsem novemu doma~emu valu, gonilni sile slovenske vrnitve v skupino A svetovnega hokeja. Ne, res jih ni bilo veliko, ki bi pred aprilskim prvenstvom ob navzo~nosti bratov Rodman, Toma`a Razingarja, Jana Mur{aka napovedali vlogo najbolj{ega @igi Jegli~u. Nizi zmag in porazov so se med udele`enci EBEL, kot se za tako dolgo tekmovanje spodobi, vrstili, jeseni{ki klub se je vendarle dr`al na povr{ju, v primerjavi s preteklostjo pogosteje zmagoval tudi na vro~ih avstrijskih ploskvah, `al obenem uprizoril prednovoletno obdaritev to~k tekmecem v Podme`akli, se soo~al z `iv~nostjo in tudi pred~asnim odhodom mened`erja Zvoneta [uvaka. Nekdanji brezkompromisni strelec, po ~igar priimku smo sredi osemdesetih pri biljardu poimenovali rde~e krogle z »enajstico«, se v pisarni {e zdale~ ni tako zna{el kot neko~ na ledu, cel kup okoli{~in je botroval slabi volji baze in okolice. Toda mo{tvo z omenjenim trenerjem ni dovolilo popolnega potopa. Pa {e konkurenca se je zdrznila. V Avstrijo so namre~ golobradi mladeni~i (v Delu sem jih pred dnevi poimenoval »gorenjski vrtec«) poslali odmevno sporo~ilo, v enem tednu kar dvakrat ugnali bogato zasedbo iz veli~astnega Dunaja, prvi~ v petih sezonah bivanja v EBEL odnesli obe to~ki tudi iz Salzburga. Pa brez skrbi – prav vsi hokejski zanesenjaki v sose{~ini zdaj `e dolgo dobro vedo, kdo so Rok Ti~ar, @iga Jegli~, Robert Saboli~. Zdaj spoznavajo tudi Andreja @idana, Jureta Dolin{ka, Matev`a Ermana. Prese`no vrednost prina{a vratar Michal Fikrt, zadnja in dejansko upravi~ena okrepitev, ter kar na dlani prina{a vpra{anje – ~emu so se na Jesenicah oddaljili od tako priznane in nam bli`nje ~e{ke hokejske {ole? Obenem pa me doma vzgojeni hokejisti prepri~ajo, da `elezarsko mesto ohranja svojo prepoznavnost na ledu. In ~e se tudi letos mlado mo{tvo uvrsti v kon~nico ter prehiti bogatej{a in izku{enej{a tekmeca, bo to le {e eden mnogih {portnih ~ude`ev s son~ne strani Alp … Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

RADOVLJICA - V organizaciji [portne zveze Radovljice in Komisije za mali nogomet Radovljica, je v radovlji{ki srednji gostinski in turisti~ni {oli potekal tradicionalni zimski turnir v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo 14 ekip razdeljenih v {tiri skupine. V skupini A je prvo mesto pripadlo Smoli, ki je zmagala v vseh treh tekmah. Drugo mesto je pripadlo ekipi Ribno, tretje Begnam in ~etrto Sokol baru. V skupini B so si napredovanje priigrali Jack Daniels, ki so v odlo~ilni tekmi s 3:1 premagali Cifro. Tretji je bil Jo{tov hram in ~etrti ^pinarji Ljubno. V skupini C in skupini D so nastopile tri ekipe. V skupini C je o napredovanju odlo~ala gol razlika, v kateri so bili Odpisani bolj{i od Lancovega mladi. Calimero boys je osvojil tretje mesto. V skupini D je tekma med Lipcami in AC 2400 odlo~ala o prvem mestu. Uspe{nej{e so bile Lipce z zmago 3:1. Tretje mesto je pripadlo Ribno mladim. V polfinalu so Odpisani z 2:1 premagali Smolo, Lipce pa s 3:0 Jack Daniels. V boju za tretje mesto je Smola s 3:1 premagala Jack Daniels. Prvo mesto je povsem zaslu`eno pripadlo Lipcam, ki so v finalu s 7:1 odpravili Odpisane. Matja` Klemenc

Polfinale Kristine Novak na Lemon Bowlu RADOVLJICA - Zimsko obdobje je bilo ve~ kot odli~no za desetletno Radovlji~anko Kristino Novak, ~lanico Teni{kega kluba Triglav. Na enem najmo~nej{ih turnirjev v Evropi za mlade, Lemon Bowlu, v Rimu, se je v kategoriji U-12 uvrstila v polfinale. Da je iz pravega testa, je pokazala `e na lanskem turnirju, ko je v kategoriji U-10 osvojila prvo mesto. Letos se je v {estnajstini finala sre~ala z Italijanko Michaelo Buglione in zmagala s 6:2 in 6:3. Do polfinala je izlo~ila {e dve doma~i igralki Chiaro Cantini (6:2, 6:1) in Camillo Rizo (6:3, 6:3). V polfinalu je naletela na previsoko oviro. Italijanka Rosanni Maffei je bila bolj{a z rezultatom 6:1 in 6:4. Odli~no se je odrezala tudi na dr`avnem prvenstvu na Oto~cu. V igri dvojic je skupaj s Stefani Grlj osvojila prvo mesto. V finalu sta s 6:3, 2:6 in 10:7 premagali par Veronika Erjavec Nika Zupan~i~. Med posameznicami se je uvrstila v polfinale, kjer je izgubila z Niko Zupan~i~. S tem {e ni bilo konec Kristininih uspehov. Nastopila je na dveh mednarodnih turnirjih v Ljubljani in v Zagrebu. V Ljubljani je bila enkrat prva in enkrat druga. S prvim mestom je zaklju~ila turnir Zagi cup v Zagrebu. Kristino sedaj ~aka nastop na turnirju v Litiji do 12 let, prvi turnir U-14 v Radencih, v za~etku marca pa se odpravlja v Francijo na mo~an mednarodni turnir Auray super kategorije do 12 let. Matja` Klemenc

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

[portni pregled SMU^ANJE SVETOVNI POKAL, 50. POKAL VITRANC, Kranjska Gora 5.3. VELESLALOM: 1. tek 9.30, 2. tek 12.30, 6.3. SLALOM: 1. tek 9.30, 2. tek 12.30 HOKEJ NA LEDU ACRONI JESENICE, Dvorana Podme`akla, Liga EBEL 15.2. Tilia Olimpija 18.00, 18.2. Salzburg 19.15, 20.2. Linz, 22.2. Graz 19.15, 25.2. VSV ODBOJKA ACH VOLLEY, Srednja gostinska {ola Radovljica, Srednjeevropska liga 14.2. Mladost Zagreb ACH VOLLEY, Srednja gostinska {ola Radovljica, 1. Dr`avna odbojkarska liga 16.2. Panvita Galex 17.30, 19.2. Calcit Volleyball, 26.2. UKO Kropa 19.00, 5.3. Calcit Volleyball 19.00, 9.3. Marchiol Vodi 17.30 UKO KROPA, Srednja gostinska {ola Radovljica, 1. Dr`avna odbojkarska liga 16.2. Calcit Volleball, 19.2. Marchiol Vodi 17.30, 26.2. ACH Volley, 5.3. Marchiol Vodi, 9.3. Salonit Anhovo JESENICE- BLED, Gimnazija Jesenice, 1. Dr`avna odbojkarska liga (`enske) 19.2. Formis Bell, 26.2. Prevalje, 2.3. @OK TPV Novo mesto, 5.3. Formis Bell ACH VOLLEY II, Osnovna {ola Bled, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod 19.2. Salonit Anhovo II 16.00, 26.2. National @irovnica, 5.3. Kostanjevica na Krki 16.00 NATIONAL @IROVNICA, Osnovna {ola @irovnica, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod 26.2. ACH Volley II 19.00, 5.3. Calcit Volleyball II KOŠARKA AVANTGARD RADOVLJICA, Srednja gostinska {ola, 1. B liga 19.2. Konjice, 5.3. Primorac Branik HIT KRANJSKA GORA, Dvorana Vitranc Kranjska Gora. 1. Slovenska ko{arkarska liga (`enske) 19.2. Roga{ka, 5.3. GVT 19.00, 8.3. Ježica JESENICE, Osnovna {ola Pre`ihov Voranc, 2. Slovenska ko{arkarska liga zahod 19.2. Jan~e 19.00, 26.2. Ko{ Koper, 5.3. Tolmin KRANJSKA GORA, Dvorana Vitranc Kranjska Gora, 3. Slovenska ko{arkarska liga- zahod 26.2. Logatec, 5.3. Cerknica KEGLJANJE JESENICE, 2. Slovenska liga zahod 19.2. Hidro 17.00, 26.2. Taborska jama BALINANJE RADOVLJICA ALPETOUR, Balini{~e Jesenice, Super liga 19.2. Postojna, 26.2. Lucija 15.00

Opomba: ~e je nasprotnik vpisan v mastnem tisku, ekipa igra doma

19

ODPRTE PLANINSKE KO^E - Valvazorjev dom (sobota, nedelja in prazniki); Mihov dom na Vr{i~u; Ko~a na Gozdu (sobota, nedelja in prazniki); Sanka{ka ko~a nad Begunjami (od srede do nedelje); Ko~a v Krnici (sobota, nedelja in prazniki); Planinska ko~a na Uskovnici; Dom pri izviru Zavr{nica (sobota, nedelja in prazniki); Blejska ko~a na Lipanci; Roblekov dom (sobota, nedelja in prazniki). Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. Športna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@gmail.com

Memorial Janeza Kralja v namiznem tenisu RADOVLJICA - V soboto, 8. januarja je potekal v telovadnici [D Radovljica 15. turnir v namiznem tenisu v spomin na Janeza Kralja za posameznike in dvojice. Nastopilo je 31 tekmovalcev iz Bleda, Bohinjske Bistrice, Bohinjske ^e{njice, Dupelj, Koro{ke Bele, Kri`ev, Mo{enj, Podnarta, Srednje Dobrave, Stare Fu`ine, [en~urja in Tr`i~a. Rezultati - ~lani do 60 let: 1. Sre~o Vida, 2. Matja` Gli{i~ (oba Zoisov grad 2), 3.- 4. Stane Krajzel (TVD Koro{ka Bela) in Darjo Muznik (Kamnose{ki center Lesce), 5.- 8. Zefir Ali~ ([D Stara Fu`ina), Zdravko Pristavec ([D Mo{nje), Toni [pendov (Srednja Dobrava), Du{an Pirc ([en~ur). Nastopilo je 16 tekmovalcev. ^lani nad 60 let: 1. Ciril Kozjek ([en~ur), 2. Miha Torkar (O[ Bled), 3.- 4. Draga Lapanja ([D Tr`i~), Andrej Krajzel (TVD Koro{ka Bela), 5.- 8. Darko Pangri~ (Duplje), Miro Nadi{ar ([D Tr`i~), Marjan Rozman ([D Mo{nje), Pavel Smolej (TVD Koro{ka Bela). Nastopilo je 15 tekmovalcev. Dvojice: 1. Sre~o Vida-Matja` Gli{i~ (Zoisov grad 2), 2. Miha Torkar-Darjo Muznik (O[ Bled-Kamno{e{ki center Lesce), 3. - 4. Uro{ [vab-Toni [pendov ([D Podnart-Srednja Dobrava), Jo`e Bi~ek-@an Pre{ern ([D Mo{nje), 5. - 8. Darko Pangri~-Du{an Pirc (Duplje – [en~ur), Andrej Krajzelj-Roman Jakopi~ (TVD Koro{ka Bela), Drago Lapanja-Miro Nadi{ar ([D Tr`i~), Matja` KorantarStane Krajzel (TVD Koro{ka Bela). Nastopilo je 14 dvojic. Zvone Poto~nik

Alja`u Frelihu iz Ljubnega zgodovinska zmaga 15. januarja je na drugem leto{njem odprtem turnirju za mlaj{e kadete vidno vlogo igral tudi mladi namiznoteni{ki igralec iz Ljubnega Alja` Frelih. Pod vodstvom pomo~nice trenerja NTK Ljubno [pele Pozvek se je uvrstil med osem najbolj{ih, kar ga po skupno osvojenih to~kah trenutno uvr{~a na deseto mesto na lestvici najbolj{ih mlaj{ih kadetov v Sloveniji. Konec januarja so igralci iz Ljubnega odmevno nastopili tudi na 32. Jakhlovem memorialu v Ljubljani. Alja` Frelih je zmagal v kategoriji mlaj{ih kadetov, kar je zgodovinsko gledano sploh prva zmaga na kateremkoli turnirju na dr`avni ravni za tekmovalca iz ljubenskega kluba. Sijajen Alja`ev nastop sta med kadeti dopolnila An`e Valant (5.-8. mesto) in Marko [legel (9.-16. mesto). (B. R.)

PREDSTAVLJAMO

20

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Son~na fotovoltai~na elektrarna (SFE) PROIZVODNJA ELEKTRI^NE ENERGIJE Predvidena koli~ina proizvedene elektri~ne energije na SFE Komunala Radovljica zna{a 99.500 kWh/leto (oz. 99,5 MWh/leto). SFE je za~ela obratovati junija 2009 in do konca tega leta proizvedla 65,9 MWh elektri~ne energije. Leta 2010 je bilo na SFE proizvedenih 97,73 MWh elektri~ne energije, kar je nekoliko manj od pri~akovanj (Tabela). Vzrok za to gre iskati v manj ugodnih vremenskih razmerah (obla~nost in de`evje) v drugi polovici leta 2010 kot v istem obdobju leto poprej, kakor tudi v delnem izpadu proizvodnje (obdobje med julijem in septembrom 2010) zaradi odpravljanja serijskih napak na dveh omre`nih razsmernikih. Na splo{no velja, da je proizvodnja elektri~ne energije SFE v zmernem klimatskem pasu mo~no odvisna od letnega ~asa in vremenskih razmer na izbrani lokaciji. Ko se s prihajajo~o pomladjo dan za~ne dalj{ati, imamo ob lepem vremenu dnevno na razpolago vedno ve~ ur son~nega sevanja. Hkrati je

ZBIRNI CENTER RADOVLJICA ZBIRNI CENTER CERO je odprt: ponedeljek, torek, ~etrtek in petek od 8. do 16. ure sreda od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure

Fotonapetostni generator na nadstre{nici Zbirnega centra Komunale Radovljica (22. 7. 2009) sonce tudi vse vi{e na nebu, no februarja) (Tabela). Teozato je vpadni kot sevanja na reti~no idealno proizvodnjo fiksno pritrjeni fotonape- elektri~ne energije pa dnevtostni generator vse bli`e no lahko zmanj{uje tudi pravemu kotu, kar je z vi- ve~ja ali manj{a obla~nost dika izkoristka sevanja opti- (vsi letni ~asi) ter prilo`nosmalno. tno tudi megla (jeseni, po-

Zaradi predhodno navedenega je letna krivulja proizvodnje elektri~ne energije zvonaste oblike (pribli`ek Gaussove krivulje), z maksimumom poleti in minimumom pozimi (Graf). Za SFE Komunala Radovljica se je v letu in pol delovanja izkazalo, da najve~ energije (kar 88 %) proizvedemo med marcem in oktobrom, samo 12 % pa v preostali tretjini leta (od novembra do vklju~-

De`urni vodovodni monter GSM: 031/210 023 Pokopali{ko pogrebna slu`ba GSM: 041/655 987

zimi) oz. sopara v ozra~ju (poleti). Mag. Simona [alej, univ. dipl. biol.

Proizvodnja elektri~ne energije (MWh) na SFE Komunala Radovljica v letih 2009 in 2010 (Vir: Sunny Portal, 6. 1. 2011)

Tabela: Statistika proizvodnje elektri~ne energije na SFE Komunala Radovljica v letih 2009 in 2010 (Vir: Sunny Portal, 6.1.2011)

JAN

FEB MAR APR

MAJ

Proizvodnja 2009 (MWh) Proizvodnja 2010 (MWh)

2,18 4,24 9,07 12,45 10,77

JUN

JUL

AVG

SEPT

OKT

NOV

DEC

Skupaj

*9,42 15,49

15,36

10,66

8,46

4,51

2,01

56,49

14,3 12,84

11,75

8,11

6,25

2,83

2,95

97,74 154,23

Skupaj (MWh) Srednja vrednost (MWh)

2,18 4,24 9,07 12,45 10,77

14,3 14,16

13,55

9,38

7,35

3,67

2,48

103,6

**Letni prispevek (%)

2,11 4,09 8,75 12,01

13,8 13,67

13,08

9,06

7,1

3,54

2,39

100

10,4

Opombe: * SFE Komunala Radovljica je za~ela obratovati junija 2009 / ** izra~un glede na srednjo vrednost

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

GENERALNO ^I[^ENJE (stanovanja: 50-70 EUR, hi{e: 80-100 EUR)

✃

✃

^ISTILNI SERVIS 051/352 901

21

OPTIKA MESEC O^ESNA AMBULANTA Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63, www.optika-mesec.com

✃

Ob izrezanem kuponu priznamo 5% popust na ~i{~enje.

✃

Posredovanje obrtni{kih del in storitev (051/373 547)

"PRE@LA"

®

predelava zdravilnih zeli{~

Antonija TORKAR s.p. Begunjska c. 23, 4248 LESCE Tel.: 04/531 83 40, fax: 04/531 61 10 gsm: 051/649 793 Nudimo ve~ vrst mazil, oblog, kapljic, ®

~ajev in krepil za pomo~ pri zdravljenju vseh vrst telesnih obolenj.

Delovni dnevi ob mlaju v letu 2011: januar: februar: marec: april: maj: junij: julij: avgust: september: oktober: november: december:

4., 5., 6., 7., 8. 3., 4., 5., 6., 7. 4., 5., 6., 7., 8. 3., 4., 5., 6., 7. 3., 4., 5., 6., 7. 1., 2., 3., 4., 5. 1., 2., 3., 4., 5., - 30., 31. 1., 2., 3., - 29., 30., 31. 1., 2., - 27., 28., 29., 30. 1., - 26., 27., 28., 29., 30. 25., 26., 27., 28., 29. 24., 25., 26., 27., 28.

delavniki: 8h-13h, 15h-18h; ned., prazniki: 8h-13h, 15h-16h

ZELI[^ARSTVO

Kdor ho~e videti, mora gledati s srcem. Kdor ho~e dobro videti, naj obi{~e dobrega optika.

Informacije: 04/53 18 340 (od 9. do 10. ure) Naro~ila: 04/53 18 035 ali po 19. uri na gsm: 041/22 35 62

JA AKCI 8.2. 2011 1.2.-2 d o a lj

ve

Prodajni Center ALIANSA

COMMERCE

Ro`na dolina 40, 4248 Lesce, T: 04/537 38 38, F: 04/537 38 39, e-po{ta: trgovina@wecocommerce.si LESCE

22

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 0428 2137 fax: 0039 0428 40003 preschern@gmail.com

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al kontaktne le~e

Te`ave z greznico, odtoki, kanalizacijo...?

Pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehni~nih pripomo~kov

Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

GRADNJA ZA TRG POSREDOVANJE VPIS V ZEMLJI[KO KNJIGO NA SPODNJEM LANCOVEM NA VOLJO LE [E 3 STANOVANJA zunanje parkiri{~e. Stanovanja obsegajo: bivalno kuhinjo z ve~jim dnevnim prostorom, tri spalnice ter dve kopalnici. Vsako stanovanje ima lastno ogrevanje, merilnike porabe in vse priklju~ke: telefon, KTV, internet, klimo.

IN@ENIRING UPRAVLJANJE IN VZDR@EVANJE ENERGETIKA

SON^NO ZEMLJI[^E Z RAZGLEDOM NA GORENJSKE VRHOVE

NOVE CENE: `e od 224.910,00 EUR s prilagodljivimi pla~ilnimi pogoji. V novi Soseski Lancovo, ki je postavljena v mirno va{ko okolje Za ve~ informacij in ogled stanovanj predmestja Radovljice ZELO UGODNO pokli~ite 537 45 27 ali 041 741 193. Tlorisi in foto stanovanj: PRODAMO tri izredno kvalitetno www.alpdom.si zgrajena {tirisobna stanovanja. Vsa tri {tirisobna stanovanja v izmeri 170,50 m2 se nahajajo v I. nadstropju in so primerna tako za posameznike, ki si `elijo dovolj prostora z veliko svetlobe, kot za ve~ ~lanske dru`ine. Stanovanjem poleg dveh velikih balkonov z pogledom na bli`nje travnike pripada tudi gara`a z dvema gara`nima mestoma, dva zra~na kletna prostora ter lastni{ko

POSLOVNI PROSTORI PRODAMO LESCE: V Lescah nasproti `elezni{ke in avtobusne postaje, na frekventni lokaciji PRODAMO poslovna prostora, l. 2005. Primerna za trgovsko, storitveno, izobra`evalno, zdravstveno ali servisno dejavnost. Prevzem mo`en takoj. - 86.86 m², medeta`a, CENA: 99.000 EUR - 103.84 m², medeta`a, CENA: 113.617,40 EUR

I{~ete mirno zemlji{~e na robu gozda s ~udovitim razgledom, oddaljeno 5 minut od centra mesta, {ole in zdravstvenega doma, AC? Parceli na obrobju Radovljice velikosti 828m2 in 669m2 sta komunalno opremljeni in z mo`nostjo takoj{nje gradnje. Cena 160€/m2 + DDV

ODDAMO Radovljica: pisarni{ki prostor, 29.23 m2, delno opremljen, pritli~je, CENA: 285 EUR/mesec + stro{ki

@elite strokoven in celovit pristop pri nakupu, prodaji, najemu ali oddaji va{e nepremi~nine? Pokli~ite 04 537 45 27, 041 741 193 ali nas obi{~ite, vabljeni tudi na na{o spletno stran www.alpdom.si

VSA PONUDBA: www.alpdom.si, INFO: 04/537 45 27 ali 041/741 193

^ASOPIS, KI POVEZUJE

OGLASI - 040/202 384

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

Ko ugasne `ivljenje POGREBNO PODJETJE prevozi `arni pogrebi klasi~ni pogrebi prekopi ureditev vseh potrebnih dokumentov obnova obstoje~ih grobov prodaja nagrobnega peska in zemlje

Prevozi v in iz tujine! Tel.: 040 808 808

GSM: 041/756 173 www.akris.si e-mail: akris@akris.si

de`urstvo 24 ur na dan po celotni Gorenjski

23

Branko Mauko s.p. Vrbnje 31, 4240 Radovljica GSM: 040/212 798, tel.: 04/530 11 50

polaganje vseh vrst parketov bru{enje parketa obnova parketa polaganje talnih oblog

Nudimo vam objavo ZAHVALE v NA[IH NOVICAH! (Na{e novice prisotne v ob~inah Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ~asopis vsak mesec brezpla~no prejmejo gospodinjstva zgornje Gorenjske; barvni ~asopis A4 formata izhaja v nakladi 15.000 izvodov vsak drugi petek v mesecu (11.3., 8.4., 13.5., 10.6.).

ZAHVALA ob izgubi va{ega najdra`jega sorodnika/prijatelja Velikost oglasa – zahvale je 90 x 80 mm ({irina x vi{ina). Napi{ite vsebino oglasa - zahvale in prilo`ite (po va{i `elji) fotografijo pokojnika/pokojnice ter vse skupaj po{ljite na na{ po{tni naslov (Specom d.o.o., 4240 Radovljica, p. p. 39) ali elektronski naslov nnprispevki@gmail.com (fotografijo v .jpg formatu, besedilo napisano v Wordu). Pred objavo vam oblikovano zahvalo po `elji po{ljemo v korekturo. Gradivo za zahvalo nam po{ljite do prvega petka v mesecu, da bo zahvala objavljena {e v istem mesecu. Napi{ite podatke o pla~niku oglasa (ime in priimek, to~en naslov) da mu po{ljemo polo`nico. Cena 120 evrov (z DDV). ^e je zahvala ve~ja, se ustrezno spremeni tudi cena. Navedite tudi telefonsko {tevilko pla~nika oglasa. Pla~nik oglasa odgovarja za vsebino oglasa.

24

ZADNJA STRAN Lu j

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ljudska univerza Jesenice

Izobra`evanje odraslih - SVETOVALNO SREDIŠ^E GORENJSKA

Se `elite vklju~iti v te~aj, {tudijski kro`ek, delavnico…? Ne veste, kam, kje in kako do informacij? Nudimo vam brezpla~ne informacije, nasvete in pomo~ pri odlo~itvi za izobra`evanje. Za vas bomo na{li pravi program. Obi{~ete nas lahko po celi Gorenjski: Jesenice, Kranj, Bohinj, Tr`i~, Radovljica, Škofja Loka, Naklo, Bled in Kranjska Gora. Pokli~ite na tel. 04/ 58 33 805 in 04/58 33 809 in dogovorili se bomo za termin ali nam pi{ite na e-po{to: tanja.sovulj@lu-jesenice.net ali lea.zlodej@lu-jesenice.net Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za {olstvo in {port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete: Razvoj ~love{kih virov in vse`ivljenjskega u~enja; prednostne usmeritve: Izbolj{anje kakovosti in u~inkovitosti sistemov izobra`evanja in usposabljanja.

A - 9613 Feistritz an der Gail / Ziljska Bistrica 19, www.altepost.biz Tel. +43(0)4256-29050, M: +43(0)664 4244021 Fax: DW 50, Email: office@altepost.biz

Udobje, toplina, doma~nost Aktivne po~itnice Mir in po~itek Raznolika kulinari~na ponudba Organizacija porok in seminarjev