Naše novice, december 2010

www.specom.si

Regionalni informativni ~asopis

Letnik 1 / [tevilka 9 / December 2010

NA[E NOVICE BLED / BOHINJ / GORJE / JESENICE / KRANJSKA GORA / RADOVLJICA / @IROVNICA

OKOLI NAS

2

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Kvalitetno bivanje je najpomembnej{e

Spo{tovani, NA[E NOVICE, regionalni informativni ~asopis zgornje Gorenjske, zaklju~uje svoje prvo leto izhajanja. V tem ~asu si je pridobil precej privr`encev, ki ga vidijo kot zanimiv lokalni medij, ki poro~a o dogodkih in ljudeh zgornje Gorenjske. Profilu ~asopisa po na~elu »za vsakogar nekaj« sku{amo vsaki~ zadostiti s pogovorom z aktualnim sogovornikom ter ~imbolj pestrim pregledom dogajanja v ob~inah zgornje Gorenjske v preteklem mesecu. Tu seveda ra~unamo na va{e sodelovanje. Veseli bomo va{ega namiga, o ~em naj pi{emo, {e bolj pa bomo veseli, ~e nam po{ljete zanimiv prispevek in fotografijo o dogodku, ki bo zanimiv tudi za {ir{i krog bralcev (na{ naslov: nnprispevki@gmail.com). Morda se sli{i nenavadno, ampak danes v poplavi raznoraznih »materialov«, ki nam dnevno polnijo na{e nabiralnike, ni najti ~asopisa, ki bi na enem mestu obve{~al o dogajanju v lokalnem okolju. Vsaka ob~ina za svoje ob~ane sicer izdaja ob~insko glasilo, a vseeno oprostite, rad bi vedel, kaj zanimivega se dogaja tudi v sosednji(-h) ob~ini(-ah). Za tovrstne informacije pa si je sedaj treba vzeti ~as, pobrskati po internetnih straneh, kupiti ~asopis… za to pa ponavadi ne najdemo prave energije. In na koncu torej ostanemo brez tovrstnih novic. @e skoraj leto dni vam ponujamo re{itev: NA[E NOVICE, kot na pladnju, vsak mesec, prina{ajo izbor branja, ki na svoj na~in sku{a bele`iti ~as zgornje Gorenjske. »^asopis, ki povezuje« na{ slogan, naj ne bodo le prazne besede na papirju temve~ resni~no ~asopis, ki bi nas povezoval z novicami iz prostora, v katerem bivamo in delamo. Temu sku{amo slediti ves ~as, po svojih najbolj{ih mo~eh, a samo z vami lahko naredimo ~asopis {e bolj{i. Ob koncu pa dovolite, da vam v imenu uredni{tva NA[IH NOVIC za`elim vesele bo`i~ne praznike ter zdravo in sre~no novo leto! Bojan Rauh, odgovorni urednik NA[IH NOVIC

Dr`avno priznanje Ljudski univerzi Radovljica

RADOVLJICA - Klub Pleiades iz Radovljice je prostovoljna in neprofitna organizacija, ki si prizadeva za bolj{o kakovost `ivljenja nas vseh. Njihovi cilji so predvsem ozave{~anje ljudi skozi duhovnost, filozofijo in prakti~ne izmenjave strokovnih izku{enj. “Klub smo ustanovili z `eljo, da pomagamo ljudem spoznati same sebe ter uresni~iti najbolj{e zmo`nosti, ki jih skrivamo vsi v samih nas" je povedala predsednica kluba Sa{a Ropa~. Klub Pleiades je izpeljal `e kar nekaj delavnic na temo obvladovanja stresa, u`ivanja zdrave prehrane in samozdravljenja s pomo~jo gibalnih tehnik. V prihodnje pa pripravljajo dvodnevno delavnico pranskega dihanja, ki bo potekala 17. in 18. decembra v Hotelu Drn~a v Dvorski vasi. "V predavanjih, razgovorih in prakti~nih prikazih vaj in tehnik ter z delom na vsakem posamezniku, bomo spoznvali skrivnosti pranskega dihanja-dihanja, ki se ga nau~imo z namenom, da se o~isti celotno duhovno in telesno zavedanja" je razlo`ila Ropa~eva.

Komisija za podeljevanje priznanj Andrago{kega centra Republike Slovenije za promocijo u~enja in znanja, ki je zasedala 10. decembra 2010, se je po presoji vseh prispelih predlogov odlo~ila, da priznanje ustanovi za posebne strokovne ali promocijske dose`ke ter dose`ke tako pri bogatitvi lastnega znanja kot tudi znanja drugih (kategorija III-A) za leto 2010 podeli tudi Ljudski univerzi Radovljica za uspehe v programu PUM - Projektno u~enje za mlaj{e odrasle. Program PUM poteka v okviru Ljudske univerze Radovljica `e enajsto leto in pomaga mladim, ki so opustili redno {olanje, da se vrnejo nazaj v proces izobra`evanja.

V prihodnjih tednih bodo sledile tudi delavnice o zvo~nih kopelih z gongi, o sve`ih sadnih in zelenjavnih sokovih, izdelovati se boste lahko nau~ili tudi naravno kozmetiko ter {e mnogo zanimivih in prakti~nih praks. K delovanju kluba so vabljeni vsi, ki jih zanima duhovnost, vi{je zavedanje in predvsem izbolj{anje lastnega `ivljenja, ki je {e kako pomembno v dana{njem svetu, kjer smo vsi `rtve stresa in negativnih vplivov na{e okolice. Kljub Pleiades lahko obi{~ete na www.pleiades-club.com, kjer lahko tudi poslu{ate posnetke preteklih predavanj, za podrobnej{e informacije pa pokli~ite Sa{o Ropa~ na 040-213-223.

Mateja Rozman

Simon Habjan

NA[E NOVICE. Informativni ~asopis zgornje Gorenjske (ob~ine Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in @irovnica); ISSN 1855-8895; izhaja mese~no, brezpla~no ga prejemajo naklju~no izbrana gospodinjstva; letnik 1, {tevilka 9, izid: 17. 12. 2010; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; odgovorni urednik: Bojan Rauh; stalni sodelavci: Janez Dol`an (@irovnica), Gregor Kr`e (Jesenice), Mojca Polajnar Peternelj (Bohinj, Radovljica), Veronika Baka~ (Gorje, Bled, kultura), Karmen Sluga (Kranjska Gora), Matja` Klemenc, Sini{a Uro{evi~ ({port); Marjan Zupan (zanimivosti); naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o., p. p. 39, 4240 Radovljica, elektronski naslov: nnprispevki@gmail.com; tr`enje oglasnega prostora: 04/53 18 636, 040/202 384; elektronski naslov: specom@specom.si; NA[E NOVICE so vpisane v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1504. Naslovnica: Lancovo pri Radovljici (foto: Matej Rauh).

^ASOPIS, KI POVEZUJE

V SREDI[^U: NADA KURALT

3

Prostovoljca odlikuje sr~na dobrota »Dober prostovoljec mora imeti pravi odnos do ljudi, mora biti po{ten in do vseh enak. Samo tako mu bodo ljudje zaupali in bodo pripravljeni pomagati. Prva pa je sr~nost. Brez tega prostovoljstva ni«, pravi Nada Kuralt, predana prostovoljka Rde~ega kri`a Gorje. Gospa Nada Kuralt je prostovoljka Rde~ega kri`a `e 40 let. »Vsega je bilo v teh letih: pomagali smo sova{~anom, beguncem, ki so s Hrva{ke pri{li v Gorje, ljudem, ki so jih prizadele poplave, po`ari, potresi...«, se spominja danes 82-letna gospa, polna energije in delovnega zagona.

zornosti, saj mnoge med njimi svojci te`ko obiskujejo ali pa sploh ne«, pove gospa Nada in mi poka`e fotografijo s sre~anja. »Kak{ne posebne socialne problematike v letu 1986, ko sem za~ela z aktivnim delom, v vrstah RK ni bilo. Za~elo se je v letu 1991, leta1992 pa smo v Gorje dobili begunce s Hrva{ke. Gorjanci so jih zelo lepo sprejeli. Nastanjeni so bili pri na{ih dru`inah, vsi pa smo zanje zbirali hrano in obla~ila. Kmetje so prispevali meso, mleko, krompir, iz pekarne so vsako jutro dostavili sve` kruh. Od nas so potem od{li v Opatijo, z eno od dru`in pa imamo {e danes stike.«

»Prostovoljstvo je v na{i dru`ini `e tradicija: prostovoljec in predsednik RK Gorje je bil `e mo`ev o~e, pa moj pokojni mo`, za njim pa sem predsedovanje krajevne organizacije leta 1986 prevzela {e sama. Prostovoljec je tudi moj sin.« Gospa Nada je bila v svoji aktivni dobi zaposlena kot vi{ja medicinske sestra. Zdi se, da je aktivna danes {e bolj kot nekdaj. »V Zdravstvenem domu Bled sem imela dobro prijateljico, ravno tako medicinsko sestro. Takrat {e ni bilo patrona`nih slu`b tako, da so naju klicali, ~e je bilo treba dati kak{no injekcijo ali kako druga~e pomagati bolnim in ostarelim. Pa sva {li, v~asih tudi sredi no~i. Ni nama bilo te`ko«, pove. Razka`e mi svojo skrbno urejeno »pisarno« na 80 centimetrih. Na li~no pospravljeni ra~unalni{ki mizici in policah so drug ob drugem rde~i fascikli polni zgodovine Rde~ega kri`a v Gorjah. Gospa Nada predme razgrne svoje skrbno urejene dokumente: z lepo pisavo zabele`ene dogodke, razvr{~ene fotografije, o vsakem prostovoljcu skrbno zapisane podatke,... Ob marsikaterem se ustavi in razlaga, kaj vse so prostovoljci po~eli in delajo {e danes.«Na{e prostovoljke in prostovoljci, {tiri fante imamo v svojih vrstah, so zlata vredni. Pridni, predani, vedno pripravljeni pomagati. Krajani jih radi sprejmejo in prispevajo za raznovrstne akcije. Sredstva zbiramo za tiste, ki jih takrat najbolj potrebujejo in s tem nimamo nikoli te`av. To se v vseh teh letih ni prav ni~ spremenilo. Ljudje {e vedno radi prispevajo, vendar ho~ejo to~no vedeti, v ~igave roke bodo {li njihovi darovi.« Med ogledovanjem pisane zgodovine, ujete v zapise gospe Nade, ki se je odlo~ila, da bo to zimo vso svojo dokumentacijo {e bolj

Nada Kuralt

skrbno uredila in dopolnila – mimogrede, gradiva je dovolj za odli~en zbornik – mi poka`e izkaznico iz leta 1939, ki dokazuje zametke Rde~ega kri`a v Gorjah `e pred drugo svetovno vojno. Izkaznica, oz. Samarjanska listina s {tevilko 2 je last gospoda, ki je za svoj 90. rojstni dan dobil svojo prvo torto. Seveda so mu jo podarili prostovoljci RK, ki tako `e 18 let obdarujejo vsakega 90-letnika ob njegovm rojstnem dnevu. »Sedaj poizvedujemo, kdo je bil tisti, ki je imel izkaznico {tevilka ena. Nismo ga {e na{li.« Krajevna ogranizacija RK Gorje {teje 29 prostovoljk in {tiri prostovoljce.«V na{ih vrstah {e vedno deluje prostovoljka, ki se je Rde~emu kri`u pridru`ila `e leta 1968!« Delo prostovoljca je pestro, zahteva veliko predanosti, saj vsako leto, vsi ki sodelujejo, opravijo veliko obiskov na domu, prevozijo ogromno kilometrov, zbirajo prispevke, pripravljajo presene~enja za starej{e in otroke. »V domovih za ostarele, kjer na{e prostovoljke tudi po ve~ let obiskujejo na{e ob~ane, se nas vedno znova razveselijo. Pred dvemi leti smo zanje prvi~ organizirali izlet v Gorje in okolico, kar smo ponovili tudi letos. Bili so navdu{eni! Na na{em vrtu smo jih pogostili, posedeli z njimi in poklepetali. Veseli so vsake po-

Od takrat so se zbiralne akcije kar vrstile, med njimi tudi za onkolo{ki in{titut v Ljubljani. »`e leta 1970 smo zbirali prostovoljne prispevke za onkolo{ki in{titut. [e danes ni dokon~an«, pomenljivo doda gospa Nada. V letu 1992 so za~eli deliti prve pakete s hrano. Z njimi so najprej oskrbovali osem dru`in, danes jih 36. »Lani smo hrano delili sedemkrat, letos zaradi ve~jih potreb samo petkrat. Za vse, ki pomo~ potrebujejo, je olaj{anje vsaj to, da `ivijo na vasi in si nekaj hrane lahko pridelajo tudi sami.« V Gorjah imajo kar 450 krajanov, ki so starej{i od 69 let.«Na{e prostovoljke jih redno obiskujejo, jim pospravijo, ~e je potrebno, pomagajo pri delu na vrtu, zakurijo, peljejo po opravkih. Veliko pa jim pomenijo `e pogovori,« pove gospa Nada. Pred dvemi leti so jim organizirali tudi dostavo kosila na dom. Hrano pohvalijo, zelo so zadovoljni. Sicer pa si ve~ina starostnikov `eli ostati doma, poskrbeti pa bi bilo treba le za dnevno varstvo, ki ga bodo morda dobili tudi v Gorjah. Svoje prostore potrebuje tudi njihova organizacija. »Dobili jih bomo v bli`nji prihodnosti, nam je obljubil `upan«, pove gospa Nada Kuralt. Zagotovo bo to zanjo in gorjanske prostovoljke ter prostovoljce RK vzpodbuda za {e bolj predano delo. ^e je to sploh mogo~e... Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

4

BLED

Prazni~ni december na Blejskem gradu

^ASOPIS, KI POVEZUJE

leku povabile tudi obiskovalce, ki `e s tem, da s sabo ne vozijo svojih po~itni{kih prikolic, pomembno prispevajo k okolju prijaznej{emu turizmu. Alenka Be{ter

Uspeh blejskih kuharjev v Luksemburgu

BLED - Leto{nja zima nas je, vsaj v prvih dneh decembra, bogato obdarila s sne`no belino, ki smo je dele`ni tudi na Blejskem gradu. Je pa~ tako, da okrasje narave odtehta vse tozadevne pritikline sodobnega ~asa, ki v zmernih koli~inah resda nekoliko bolj poudarijo predprazni~ni ~as. Prazni~ni december pa {e kako polep{ajo odprta ~love{ka srca, ki v obliki zborovskega petja dopolnjujejo zadnji mesec leta na Blejskem gradu. V organizaciji Zavoda za kulturo Bled so se, ali se {e bodo predstavile slede~e vokalne zasedbe: Mo{ki pevski zbor Triglav Lesce, Otro{ki pevski zbor DO RE MI, Me{ani pevski zbor A.T. Linhart Radovljica in Me{ana pevska skupina »dr. France Pre{eren« @irovnica – Breznica. Zadnjega dne v letu pa bo, kot se spodobi, sprejem pri gra{~aku s predstavitvijo srednjeve{kega `ivljenja na gradu. To pa naj bo kot popotnica k praznovanju 1000-letnice prve omembe gradu v pisanih virih, ki nas ~aka v letu 2011. Poti so o~i{~ene, marljivo osebje in nastopajo~i pripravljeni, prazni~ni grad vas pri~akuje. Besedilo in foto: Marjan Zupan

Nagrada za blejski kamp

BLED - Na 13. Slovenskem turisti~nem forumu, ki je od 9. do 10. decembra potekal v Dolenjskih Toplicah, so podelili priznanja za kreativnost in inovativnost v slovenskem turizmu Snovalec 2010. Med prejemniki priznanj je tudi Camping Bled in sicer za projekt ekolo{ke vasice ko`aric. Ta projekt predvideva izgradnjo lesenih bivalnih enot, zasnovanih na principu avtohtonih bivakov gozdarjev, z lubjem pokritih »ko`aric«. S tem projektom Camping Bled sledi novemu trendu v kampiranju – glampingu. Pri tem upo{tevajo tako ekolo{ke smernice kot lokalne zna~ilnosti. Konstrukcijski materiali, izolacija in notranja oprema so izdelani iz naravnih, kemijsko neobdelanih materialov. Vas sodobnih »gozdnih vil« bo nastala po uspe{no testiranju prvih prototipov v leto{njem letu. Vile bodo z uporabo solarnih panelov energijsko samozadostne, hkrati pa bodo k energijskemu premis-

BLED - Na kuharskem tekmovanju za svetovni pokal Villeroy & Boch, ki je od 20. do 24. novembra potekalo v Luksemburgu, sta uspe{no sodelovala tudi dva zaposlena Sava Hotelov Bled. Simon Bertoncelj, ki je od leta 2009 ~lan slovenske nacionalne kuharske ekipe, je na tekmovanju sodeloval kot samostojni razstavljavec. Tekmoval je v kategoriji A, ki vklju~uje razstavo hladnega banketnega kro`nika za osem oseb ter dveh hladnih in dveh toplih »fingerfood« prigrizkov. V mo~ni mednarodni konkurenci, v tej kategoriji je namre~ tekmovalo kar petdeset kuharjev, je dosegel izjemno visoko uvrstitev in tako osvojil srebrno medaljo. Alma Reki}, vodja sla{~i~arske delavnice v Hotelu Park, je kot samostojna razstavljavka osvojila bronasto medaljo za razstavo sladic. Tekmovala pa je tudi v okviru slovenske nacionalne ekipe, ki je na kulinari~ni razstavi in v kuhanju menija s tremi hodi za 105 oseb osvojila ekipno bronasto medaljo. Alenka Be{ter

Obstaja ~udovit, skrivnosten zakon narave, da tri re~i po katerih v `ivljenju najbolj hrepenimo - sre~i, svobodi in du{evnem miru - vedno porabimo tako, da jih podarimo nekomu drugemu - v letu 2011 jih podarjamo tudi mi.

@elimo Vam lepe bo`i~ne praznike, v novem letu pa sre~e, zdravja in zadovoljstva. @upan Janez Fajfar, ob~inski svet, sveti KS in ob~inska uprava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

BOHINJ

Nov gozdarski izobra`evalni center v Bohinju

5

Projekt sodobnega smu~i{~a na ob~inski seji BOHINJSKA BISTRICA – V podjetju MPM Engineering so pod vodstvom Bo{tjana ^okla, lastnika Bohinj Park Eko Hotela in vodnega parka v Bohinjski Bistrici pripravili idejni projekt sodobnega smu~i{~a, ki naj bi v letu 2012 zraslo ob smu~i{~u Kobla. Na zadnji leto{nji seji v drugi polovici decembra ga bodo predstavili ob~inskim svetnikom.

Varno delo v gozdu zahteva za{~itno ~elado z glu{niki in {~itniki za obraz, rokavice, protiurezne hla~e in za{~itne ~evlje z oja~ano kapico. BOHINJSKA BISTRICA – V petek, 3. decembra so v Bohinjski Bistrici slovesno odprli prvi Gozdarski izobra`evalni center na Gorenjskem, ki deluje v okviru blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), v katerem bodo lastnikom gozdov ponudili osnovna znanja o varnem delu v gozdu. Kljub temu, da v ZGS vsako leto pripravijo 150 te~ajev o varni se~nji, ki se jih udele`i 3.000 te~ajnikov, v slovenskih zasebnih gozdovih vsako leto {e vedno umre devet ljudi, 40 do 50 jih postane invalidnih, tiso~ pa jih utrpi manj{e po{kodbe. V Sloveniji je 300.000 lastnikov gozdov, med katerimi, kakor ugotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije, {e vedno prevladuje prepri~anje, da za delo v gozdu ni potrebno ne posebno znanje ne varna delovna oprema. »Ravno pomanjkljivo znanje, slaba in neprimerno vzdr`evana oprema, neupo{tevanje predpisov in razmer v gozdu ter velikokrat tudi slaba fizi~na pripravljenost lastnikov so glavni vzroki, da je v slovenskih zasebnih gozdovih v zadnjem desetletju umrlo kar 92 ljudi,« je poudaril Jo{t Jak{a, direktor Zavoda ZGS. Predstavniki blejske enote ZGS so se zato, da bi tragi~no statistiko vendarle spremenili, pred dvemi leti skupaj s Strojnim kro`kom Bled prijavili na razpis Lokalne akcijske skupine (LAS) Gorenjska ko{arica in iz evropskih sredstev ukrepov LEADER pridobil sredstva za sofinanciranje projekta »Varno konkuren~no delo v gozdu«. Za projekt vreden 77.000 evrov so pridobili 53 odstotkov evropskih sredstev, izvajati pa so ga za~eli v za~etku leto{njega leta. Manj{i izobra`evalni center, ki je tako nastal v Bohinjski Bistrici, lahko te~ajnikom ponudi sodobno predavalnico s kabinetom opremljenim za prakti~no usposabljanje ter zunanji vadbeni poligon. Pomemben dele` je pri tem prispeval doma~i GG Bled, ki je pri izvedbi projekta sodeloval kot izvajalec gradbenih del, poleg tega pa je doniral opremo za vadbeni poligon. »Nov Gozdarski center v Bohinju je pomemben, ker ljudem na pode`elju pribli`uje izobra`evanje o varnem delu v gozdu in jim po znanje ne bo ve~ treba hoditi v Ljubljano ali Postojno. Program, ki je `e sedaj nudi veliko razli~nih izobra`evanj, se bo {e dopolnjeval, udele`ijo pa se ga lahko vsi, ki bi se o varnem delu v gozdu `eleli pou~iti in ne samo lastniki gozdov,« je povedal Andrej Avsenek, vodja blejske enote ZGS. V novem centru bodo in{truktorji, ki jih je v ~asu projekta usposobil ZGS poleg razli~nih stopenj te~ajev varnega dela v gozdu z motorno `ago in ro~nimi orodji, ponudili tudi nova znanja s podro~ja priprave biomase, nege in varstva gozdov ter tradicionalnih lesnih proizvodov kot so npr. skodle in oglje. Besedilo in foto: Mojca Polajnar Peternelj

Po besedah Bo{tjana ^okla, direktorja podjetja MPM Engineering bi s sodobnim smu~i{~em dopolnili sedanjo ponudbo Hotel Park Eko Hotela in vodnega parka ter ustvarili sodoben smu~arski center. »Ob~inskim svetnikom bomo predstavili idejno zasnovo z lokacijami vseh postaj `i~nice ter parkirno hi{o na vzno`ju pobo~ja«, je povedal Bo{tjan ^okl, direktor podjetja MPM Engineering. Kot je {e povedal v celoviti ponudbi njihovega hotela ter vodnega parka manjka kakovostno smu~i{~e in poletni kolesarski park ter dodatna pohodni{ka infrastruktura. »Poleg tega bo to velika pridobitev ne le za Bohinj in bohinjski turizem temve~ za celotno gorenjsko regijo«, je poudaril Bo{tjan ^okl. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 25 mio evrov, v MPM Engineeringu pa upajo, da bodo zanj uspeli pridobiti tudi evropska sredstva. `e v prvi fazi projekta pa na~rtujejo povezavo s Sori{ko planino. »Tako idejo bi morali vklju~iti v ob~inski prostorski na~rt, saj je za Bohinj tak{en projekt sila pomemben. Priprava mora biti zato ustrezna, v ta namen pa smo se `e povezali z Ljubljanskim urbanisti~nim zavodom. Lastnikov tipa ^okl si v Bohinju lahko le `elimo,« je pred decembrsko sejo poudaril bohinjski `upan Franc Kramar. Mojca Polajnar Peternelj

V BOHINJSKI KNJI@NICI v programu Ta veseli knji`ni svet sodeluje 16 odraslih, starih od 30 do 75 let. Najbolj »pridna« med njimi je program `e zaklju~ila in se branja knjig lotila {e »v drugem krogu«. V leto{njem letu, potem, ko so pridobili nove prostore, se je vpis v knji`nico mo~no pove~al, saj se je v treh mesecih vanjo vpisalo toliko novih ~lanov kot prej v celem letu. Ne v~lanijo pa se le doma~ini, ampak tudi turisti in tisti, ki v Bohinju bivajo prek vikenda.«Vse prireditve so dobro obiskane, otro{ke smo morali celo preseliti nazaj v dovrana KD Jo`a A`mana, saj je bila na{a dvoranica pretesna. Obiskovalci na{o novo knji`nico pohvalijo, navdu{eni so nad ponudbo in prijaznim okoljem. Seveda pa se lahko pohvalimo tudi knji`ni~arke, saj so pogoji za delo sedaj res izvrstni,« sta povedali vodja knji`nice Metka Repinc (na desni) in knji`ni~arka Darja Cvetre`nik.

6

GORJE

Novoletna jelka tudi simbol dobrodelnosti ZGORNJE GORJE - V pripravah na decembrska praznovanja smo v Gorjah letos ob Gorjanskem domu postavili novoletno jelko, ki je bila posekana na vrtu Nade Kuralt. Pa to ni navadna novoletna jelka, saj se okrog nje plete ve~ zanimivih zgodb. Eno bi lahko povedala njena lastnica in govori o `ivljenju skoraj tridesetletnega iglavca, drugo bi lahko povedali otroci iz vrtca, ki so njene bogate veje okrasili s pisanimi novoletnimi okraski, tretjo zgodbico pa si preberite v teh vrsticah. @elji gorjanskega `upana po pravi, veliki novoletni jelki so ustregli ~lani strojnega kro`ka Bled-Gorje. Prostovoljno so Boris Jakopi~, Miha Klinar in Andrej Lipovec mogo~no drevo spretno in profesionalno podrli na vrtu gospe Nade v Spodnjih Gorjah, ga prepeljali v Zgornje Gorje in ga ponosno postavili ob cesto nasproti osnovne {ole. Dobro opravljeno in odgovorno delo je `upan popla~al z denarnim prispevkom omenjenemu strojnemu kro`ku, katerega ~lani so delo opravili brezpla~no. Ker so tako obljubili `upanu in ker radi postorijo kaj za Gorje. Del prejetih sredstev so brez pomisleka namenili kot pomo~ prizadetemu v po`aru na Polj{ici, ki se je zgodil v jutru po Miklav`u. Svoj prispevek je dodal {e strojni kro`ek, velikodu{no gesto so pozdravili vsi, posebej hvale`no pa o{kodovani. Verjetno ima to drevo {e mnogo zgodb. Najlep{e so tiste, ki ljudi pove`ejo z nevidno nitjo. Naj se ji re~e prijateljstvo, hvale`nost, radost ali upanje. To so najlep{a decembrska darila. Martina Hribar Brus

Prednovoletni obisk v Domu dr. Janka Benedika

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Odprtje prenovljene javne infrastrukture

SPODNJE GORJE - V za~etku decembra, na sne`eno soboto, so v Spodnjih Gorjah na obmo~ju Fortune, obnovljeno infrastrukturo uradno predali svojemu namenu. Investicija se je zaklju~ila konec novembra in 38 objektov je dobilo mo`nost za priklop na kanalizacijo. Ob~inske ceste na tem delu Spodnjih Gorij so dobile novo asfaltno prevleko, nekatere pa so bile sploh na novo asfaltirane. Varnost na teh cestah je pove~alo 14 postavljenih lu~i javne razsvetljave, pove~ala se je tudi po`arna varnost s {estimi novimi oz obnovljenimi hidranti. Pridobitev je blagoslovil gorjanski `upnik, trak pa je skupaj z `upanom prerezal Vinko Torkar, najstarej{i prisotni ob~an iz tega obmo~ja. Zbrane ob~ane je pozdravil `upan Peter Torkar, zadovoljni doma~ini pa so jih pogostili z doma~imi dobrotami. Martina Hribar Brus

Prireditve v decembru 2010 -

PREDNOVOLETNO SRE^ANJE STAROSTNIKOV nad 75 let v petek, 17. decembra, ob 16. uri v Gorjanskem domu

-

NOVOLETNI KONCERT GODBE Gorje v nedeljo, 19. decembra, ob 19. uri v Gorjanskem domu

-

POHOD Z BAKLAMI v nedeljo, 26. decembra, zbor ob 18:30 pred Gorjanskim domom. Dol`ina poti pribli`no 3,2 km. Zaklju~ek s pogostitvijo v Gorjanskem domu.

-

No~na teka{ka tekma za ÂťJAKOPI^EV IN @EMVOV MEMORIALÂŤ v ~etrtek, 30. decembra, ob 16. uri na Pokljuki

Naj Vam leto 2010 ostane v prijetnem spominu kot posebno leto.

Nagovor predsednice RK Gorje Nade Kuralt. V ozadju mo{ki pevski zbor Gorjanski fantje. ZGORNJE GORJE - Vsako leto, pred bo`i~no-novoletnimi prazniki, pripravi KO Rde~ega kri`a Gorje v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici sre~anje z oskrbovanci iz Gorij. Zraven povabimo `upana in pod`upanjo, g. `upnika, predstavnike Karitas in seveda Gorjanske fante. Ker je koncert njihovih pesmi zelo lep, ga pridejo poslu{at tudi drugi oskrbovanci. Letos jih je obiskal tudi eden izmed dobrih decembrskih mo` in jim razdelil darilca. Vsi so bili na{ega obiska zelo veseli. Besedilo in foto Marija Jakopi~

V otro{ki du{i ponesite s seboj bogate izku{nje. Za leto 2011 pri~akujte najbolj{e in zgodilo se Vam bo. @elimo Vam vse tisto, kar skrito sanjate in `elimo Vam, da sanjate objeti. `upan Ob~ine Gorje Peter Torkar z Ob~inskim svetom in Ob~insko upravo

^ASOPIS, KI POVEZUJE

JESENICE

7

Karavanke in Natura 2000

Zima je pokazala zobe

SLOVENSKI JAVORNIK - V petek, 3. decembra je Planinsko dru{tvo Javornik – Koro{ka Bela organiziralo predavanje, ki je osvetlilo pomen varovanja narave. Predavatelj Du{an Klenov{ek z Zavoda za varstvo narave je pripravil zanimivo predstavitev Nature 2000, ki je med ljudmi in tudi MED strokovnjaki premalo poznana. Omenjeno omre`je varovanih obmo~ij so v Evropi oblikovali v sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ko so ugotovili, da biotska raznovrstnost mo~no upada. Izginjati so za~ela celotna obmo~ja, zlasti mokri{~a. Zato so vzpostavili omre`je ekolo{ko pomembnih obmo~ij narave. Danes so z Naturo 2000 zavarovane tako posamezne `ivalske in rastlinske vrste kot tudi celotna `ivljenjska okolja. Varovanje pa ne onemogo~a ~lovekove dejavnosti. Omejuje le tiste dejavnosti, ki lahko ogrozijo zavarovano vrsto ali `ivljenjsko okolje, oziroma podpira tiste dejavnosti, ki njihovo ohranjanje podpirajo. Tako naj bi bil razvoj naravnan trajnostno in tudi prihodnjim rodovom omogo~il `ivljenje v ohranjenem naravnem okolju. Slovenija je Naturo 2000 sprejela tik pred vstopom v Evropsko unijo. Ker je pri nas narava sorazmerno dobro ohranjena, je v Sloveniji med vsemi ~lanicami unije najve~ zavarovane povr{ine. Pod Naturo 2000 tako spada kar 35,5 % ozemlja na{e dr`ave. Da varovanje ni zgolj ovira, dokazujejo posebna sredstva, ki jih unija namenja ob~inam z visokim dele`em zavarovane povr{ine. Klenov{ek je poudaril, da se `al ve~krat kot ne zgodi, da ta denar ob~ine porabijo za gradnjo cest, ker le-ta prina{a najve~ glasov volivcev. Po Klenov{kovih besedah se `al dogaja, da ljudje za Naturo 2000 sli{ijo {ele, ko z dolo~eno investicijo pridejo v konflikt z varovanjem narave. Pri ve~jih posegih se je zapletlo ravno na Volovji rebri, pa tudi pri gradnji ljubljanske obvoznice in Hidroelektrarne Bre`ice. Da komunikacija pri varovanju narave {e kako deluje, so dokazali prebivalci Radenskega polja, ki so po nekaj strokovnih ekskurzijah po lastnem kraju ugotovili kak{no naravno bogastvo imajo in obmo~je zavarovali kar sami. Mogo~e se kaj podobnega zgodi tudi s Karavankami, ki so vrstno izredno bogate in vsekakor vredne varovanja.

KORO[KA BELA - Letos je zima pokazala zobe `e pred za~etkom decembra. Te`avam v cestnem prometu in pri distribuciji elektri~ne energije se je pridru`il {e snegolom na Koro{ki Beli. Stara vrba, ki je rasla na pobo~ju potoka Bela, se je pod te`o snega podrla in popolnoma zaprla cesto. Po hitrem ukrepanju jeseni{kih poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilcev s Koro{ke Bele je bila cesta hitro ponovno prevozna. Delavci podjetja Jeko-in so si nastalo {kodo ogledali takoj zatem, a jim v slabem tednu {e ni uspelo iz struge potoka pospraviti debla in vej. Grega Kr`e

Grega Kr`e

Proti nasilju nad starej{imi JESENICE - Na Skupnosti centrov za socialno delo je po novem na voljo brezpla~na {tevilka 080 28 85, na katero lahko pokli~ejo starej{i, `rtve nasilja. Svetovalci so na voljo vsak dan od 8. do 14. ure, sicer pa je na voljo odzivnik. Nasilja nad starej{imi je vedno ve~, poleg tega je zelo problemati~no, saj se ve~krat starej{i nimajo na koga obrniti. Do sedaj so zabele`ili `e veliko klicev. Prijav neposrednega nasilja ni bilo, bolj pogovori o problemih pri medsosedskih odnosih in odnosih znotraj dru`in. Grega Kr`e

Acroni posodobil proizvodnjo JESENICE - Jeseni{ko podjetje Acroni se lahko pohvali s kar 29 milijonov evrov vredno nalo`bo v novo linijo za proizvodnjo debele plo~evine. Uradno so jo namenu predali novembra v prisotnosti ministrice za gospodarstvo Darje Radi~, ruskega veleposlanika in jeseni{kega `upana. Nalo`ba je izbolj{ala tako produktivnost kot tudi kakovost izdelkov. ~ez dve leti na~rtujejo {e nakup novega stroja za valjanje plo{~. S tem Acroni postaja eno vodilnih podjetij za proizvodnjo debele nerjavne plo~evine. Podjetje je leto{nje leto sicer za~elo z izgubo in bilo prisiljeno uvesti skraj{an delovni ~as. Preko poletja se je proizvodnja postopoma pove~evala, jeseni pa dosegla rekorden obseg. Zato predvidevajo, da bodo poslovno leto zaklju~ili z rezultatom okrog ni~le. Tudi za prihodnje leto na~rtujejo rekordno proizvodnjo. Odpu{~anj ne predvidevajo, se bo pa {tevilo zaposlenih z rednim upokojevanjem prvi~ zmanj{alo pod 1.400. Grega Kr`e

Podjetje Antus kupilo Delavski dom JESENICE - Delavski dom na Jesenicah, stavba, ki je leta 1987 bila razgla{ena za spomenik lokalnega pomena, je dobila novega lastnika. Od Acronija jo je za 180 tiso~ evrov kupilo podjetje Antus, ki se ukvarja z trgovino na debelo, zalo`ni{tvom in tiskarstvom. Antus, ki ima sede` tik ob Delavskem domu, naj bi v stavbo preselil del dejavnosti in odprl tudi trgovino. Ker je stavba v izredno slabem stanju, bodo najprej poskrbeli za stati~no za{~ito. Pri obnovi bodo morali slediti smernicam Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine. Tako je ne smejo poru{iti, ohraniti morajo videz ju`nega in vzhodnega dela stavbe ter urediti spominski prostor, v katerem naj bi bila predstavljena zgodovina doma. Zgradba iz leta 1900 je kot Delavski dom za`ivela po drugi svetovni vojni, ko je postala kulturno dru`abni center Jesenic. Leta 1983 pa so jo zaradi nevarnosti zru{itve izpraznili in od takrat `alostno propada. Grega Kr`e

KRANJSKA GORA

8

Nagrade planincem iz Zgornjesavske doline

CELJE - V za~etku decembra je v Narodnem domu Mestne ob~ine Celje potekala sve~ana podelitev najvi{jih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010. Podelitev je organiziral Savinjski meddru{tveni odbor planinskih dru{tev v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Po pozdravnem nagovoru predsednice Savinjskega dru{tva Manje Rajh in slavnostnem govoru predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika, ki je izpostavil prostovoljstvo kot temelj delovanja ~lanov Zveze, je sledila podelitev nagrad. Letos jih je kar pet romalo v roke planincev iz Zgornjesavske doline. Zlati ~astni znak Planinske zveze so podelili Radu Ko~evarju iz PD Kranjska Gora. Spominsko plaketo Planinske zveze ob `ivljenjskem jubileju sta prejela Anton Oman in Rudolf Robi~, oba ~lana PD Gozd Martuljek. Prejemnik sve~ane listine Planinske zveze pa je Miro Er`en iz PD Dovje – Mojstrana. Karmen Sluga, foto Vladimir Habjan

Nova knjiga ~astnega ob~ana KRANJSKA GORA - ^astni ob~an, 85-letni Vid ^erne iz Kranjske Gore, je izdal novo knjigo z naslovom »Cvet arnike v {opku doma~ih zgodb«. Delo je za~elo nastajati leta 2008, ko je bil januarja objavljen javni nate~aj za knji`no prozno delo z lovsko vsebino in ko se je Vid ^erne, dodobra ve{~ pisateljskega peresa, odlo~il, da na njem sodeluje. Pisal je do konca leta 2009, ko je bil tudi rok za oddajo gradiva. In spla~alo se je, saj je bil zelo uspe{en. ^lani komisije so zapisali, da »ima avtor posebna nagnjenja do etnologije, zgodovine in najrazli~nej{ih kme~kih ter drugih opravil in polpreteklega ~asa. V Cvetu arnike je obilo izredno dragocenih in drugih zanimivosti, tudi star zapis bivanja Ivana Cankarja v Kranjski Gori, opis `ivljenja gospode v tem kraju ter tudi opis belope{ke gospode. So tudi opisi kme~kih opravil, razprave o lovu, `ivljenjske modrosti v obliki spoznanj.« Ker je pisatelju ~ernetu komisija ob koncu {e namignila, da bi bilo prav, da vse napisano objavi, je to tudi storil. Knjiga obsega tri dele. Prvi, prozni del z lovskimi zgodbami ima 170 strani. Drugi del je va{ko obarvan in ima naslov »Besede preminejo, zapisano ostane«. Tretji del pa obsega tiskarsko polo slik, kar pomeni nekaj ve~ kot 30 barvnih fotografij. Novo knjigo Vida ^erneta si lahko izposodite v knji`nicah Zgornjesavske doline. Karmen Sluga

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Zbiranje sladkarij za otroke

KRANJ - Dobrodelni Leo klub Brdo je pred dnevi v Mercator centru na Primskovem v Kranju zbiral sladkarije za novoletno obdarovanje socialno ogro`enih otrok in otrok s posebnimi potrebami. Obiskovalci nakupovalnega centra so z dobrotami napolnili pet nakupovalnih vozi~kov. Prek Centrov za socialno delo Kranj, Jesenice in Radovljica bodo tako lahko obdarili ve~ kot 100 otrok z vse Gorenjske in tudi u~ence Osnovne {ole Poldeta Stra`i{arja Jesenice. Poleg sladkarij so mimoido~i v vozi~ke zlagali {e sve`e sadje in ostala `ivila, ki so jih ~lani Leo kluba zaradi kratkega roka uporabe takoj podarili Centru za pomo~, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Labirint, ki kranjskim brezdomcem zagotavlja tople obroke. V za~etku meseca je Leo klub Brdo Medob~inskemu dru{tvu slepih in slabovidnih Kranj predal tudi ~ek v vrednosti 1000 evrov za nakup novega kombija. Karmen Sluga

Prazni~ni koledar 23. 12.,ob 17.00: prihod Bo`i~ka, Trg na Gorici v Kranjski Gori 25. 12. 2010 - 2. 1. 2011 - ob 16.00, 17.00 in 18.00: `ive jaslice v ledu, Mla~ca v Mojstrani 25. 12., ob 18.00: polno~nica v Tamarju, organizira GRS Rate~e 26. 12., ob 19.00: bo`i~ni koncert, cerkev v Kranjski Gori 26. 12.: `egnanje konj na Dovjem 27. 12.: novoletni koncert Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, Dvorana Vitranc 28. 12., ob 18.00: bo`i~ni koncert, cerkev v Rate~ah 29. 12., ob 17.00: bo`i~ni koncert, cerkev v Podkorenu 31. 12.: silvestrovanje na prostem v Kranjski Gori

^ASOPIS, KI POVEZUJE

RADOVLJICA

Dru`ba Predence pred prisilno poravnavo

9

Zmaj »oplemenitil« Lesce

DVORSKA VAS – Iz Dru`be Predence, ki je lastnik hotelskega kompleksa Drn~a v Dvorski vasi, so konec novembra sodi{~u posredovali dopolnjeni predlog finan~nega prestrukturiranja dru`be. Ker naj bi upniki po novem dobili ve~je popla~ilo, naj bi se pove~ala tudi verjetnost prisilne poravnave. ^e je ne bo, je tudi normalno poslovanje hotela Hotela Drn~a vpra{ljivo. Prisilno poravno dru`be Predence, ki sta jo ustanovila Izolacija Kepic in Ob~ina Radovljica za gradnjo kompleksa Drn~a v Dvorski vasi in se je za~ela v leto{njem juliju, naj bi izglasovali do konca leta, omogo~ila pa naj bi vsaj 20-odstotno popla~ilo terjatev. mpp

Nadaljevanje mediacije {e v decembru RADOVLJICA – “@upan Ciril Globo~nik si `eli re{itev, ki bo zagotovila nemoteno obratovanje in poslovanje Letali{~a Lesce ter dobro poslovno sodelovanje z uporabniki storitev letali{~a,” je o tem, za kak{no re{itev gordijskega vozla med Aeroklubom Lesce in Alpskim letalskim centrom Lesce (JGZ ALC Lesce) se zavzema radovlji{ki novi `upan, povedala vodja njegovega kabineta Manca [etina Mikli~. Aeroklub Lesce in Alpski letalski center se namre~ ne moreta dogovoriti o pogojih uporabe letal, steze in objektov. Datum naslednjega sestanka mediacijske skupine, v kateri so predstavniki obeh omenjenih strani in ob~ine, sicer {e ni dolo~en, “glede na potrebo za ~imprej{njo izvedbo zastavljenih ciljev” pa naj bi bil, pravijo v kabinetu `upana, {e v decembru. Cilj mediacije je pogodbena ureditev odnosov med Alpskim letalskim centrom Lesce kot upravljalcem in Aeroklubom Lesce kot uporabnikom letali{~a. Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce, ki ima okoli tristo ~lanov, s kak{nim konkretnim datumom naslednjega sestanka mediacijske skupine pred dnevi {e ni bil seznanjen, tudi v klubu pa si seveda `elijo ~imprej{nje re{itve, saj se jadralnemu {portu v Lescah, po njegovih besedah, dela ogromna {koda. “Podpiramo vse poti, ki vodijo k takoj{njemu kon~anju onemogo~anja Aerokluba ALC. Mediacija pod vodstvom starega `upana se ni izkazala za konstruktivno, temve~ ravno nasprotno - bila je novo orodje zavla~evanja in onemogo~anja Aerokluba ALC.” Mojca Polajnar Peternelj

Izbirajo direktorja ob~inske uprave RADOVLJICA – Radovlji{ki `upan Ciril Globo~nik z novim kandidatom za mesto direktorja ob~inske uprave – katerega ime {e ne `eli razkriti - {e vodi pogovore o sodelovanju. Kot je znano se je v zvezi z novim direktorjem ob~inske uprave pojavljalo `e kar nekaj imen. Na vpra{anje ali bo Nana Jauk, vodja oddelka za splo{ne zadeve, ki sedaj opravlja tudi dol`nosti direktorice ob~inske uprave to tudi postala, smo iz kabineta `upana dobili odgovor, da ostaja vr{ilka dol`nosti. Prej{nji direktor ob~inske uprave Boris Mar~eti~ je v preteklem mesecu dal odpoved in se podal v turisti~ne vode. Nekdanji `upan Janko S. Stu{ek je takrat kot vr{ilko dol`nosti imenoval Nano Jauk, novi `upan Ciril Globo~nik pa ji je opravljanje funkcije podalj{al, dokler ne izbere novega direktorja ali direktorico ob~inske uprave. mpp

LESCE - Eka in Toma` Kristan z doma~ije na Zgornjem Otoku sta Ob~ini Radovljica podarila nenavadno, `elezno darilo: osem metrov dolgega in pet ton te`kega zmaja, ki sta ga pred 30-imi leti {e kot najstnika zvarila iz ostankov `elezja. Ogromna skulptura, ki je tri desetletja krasila njuno doma~e dvori{~e in `e takrat »kradla« pozornost mimovoze~ih voznikov, sedaj »zmajuje« na kro`i{~u Hra{ke in glavne ceste ob nakupovalnem sredi{~u v Lescah. mpp

V knji`nici ostajajo optimisti~ni RADOVLJICA – Gradbeno dovoljenje za gradnjo nove radovlji{ke osrednje knji`nice na Vurnikovem trgu konec novembra {e ni bilo pridobljeno. Takrat so nam v kabinetu `upana, kjer smo poiskali informacije, odgovorili, da sta za~etek gradnje v leto{njem letu in selitev knji`nice konec prihodnjega leta vpra{ljiva. Miklav` pa je o~itno sli{al gore~e pro{nje tako zaposlenih v Knji`nici A. T. Linharta kot obiskovalcev, saj je neuradno sli{ati, da bo dovoljenje pridobljeno do sredine decembra. “Smo oprtimisti~ni in upamo, da se bo gradnja lahko za~ela v prihodnjem letu takoj, ko bodo to dopu{~ale vremenske razmere. Prostorska stiska v na{i knji`nici je namre~ neizmerna, zlasti na otro{kem oddelku, kjer bi moralo biti prostora najve~. Vendar bomo zdr`ali. Tudi ~e selitve v prihodnjem letu {e ne bo, upamo, da se bo to zgodilo v za~etku leta 2012 in ostajamo optimisti~ni,” je poudarila direktorica knji`nice A. T. Linharta Bo`ena Kolman Fin`gar. mpp

@IROVNICA

10

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Dvig bo`i~nega drevesca

Ob~ina @irovnica je praznovala

@IROVNICA - Tudi letos bo Zavod za turizem in kulturo @irovnica skupaj z Dru{tvom za podvodne dejavnosti Octopus z Jesenic organizirali dvig drevesca iz jezera v Zavr{nici. Dvig bo v petek, 17. decembra, ob 18. uri. Na prireditvi bodo sodelovali poleg potaplja~ev {e Me{ana pevska skupina Kulturnega dru{tva dr. France Pre{eren Breznica – @irovnica, Godba na pihala Gorje, ognjemet in pravi pravcati Bo`i~ek. Prav tako bodo organizirali tudi pohod z baklami iz `irovnice do jezera v dolini Zavr{nice. Zbirno mesto pohodnikov bo pred rojstno hi{o Matije ^opa in sicer na dan prireditve ob 17. uri. Bakle boste lahko kupili na zbirnem mestu, lahko pa jih prinesete s seboj.

@IROVNICA - V petek, 3. decembra je bila v Dvorani pod Stolom osrednja slovesnost ob prazniku Ob~ine @irovnica. Program slovesnosti je pripravilo doma~e Kulturno dru{tvo dr. Franceta Pre{erna @irovnica, k sodelovanju pri izvedbi kulturnega pa so, poleg svojih skupin, povabili {e plesalce Blejskega plesnega studia, Slovenski tolkalni projekt in recitatorko Marjo Jalen. Slavnostni govornik je bil `upan Ob~ine @irovnica Leopold Poga~ar, ki je predstavil uspe{no izvedene projekte v zadnjem letu (dokon~anje kanalizacije v Vrbi in Breznici, gradnjo povezovalnega kanala do Studen~ic, izgradnjo otro{kega igri{~a na Bregu, izgradnjo ve~namenske dvorane in obnovo ceste ter izgradnjo plo~nika na Selu in v Zabreznici). Predstavil je {e nekaj projektov, ki se bodo izvajali v naslednjem letu in v nadaljnjih letih (poslovna cona, gradnja plo~nika na Breznici, raz{iritev ceste v dolino Zavr{nice, gradnja parkiri{~a v dolini Zavr{nice, gradnja ve~namenskega objekta na mestu sedanje stavbe ob~inske uprave …). Na slovesnosti je `upan podelil tudi ob~inska priznanja in sicer so bili leto{nji nagrajenci naslednji: plaketo ob~ine sta prejela Kolesarski klub Zavr{nica in Prostovoljno gasilsko dru{tvo Smoku~, ob~inski nagradi pa sta prejela Otro{ki pevski zbor Breznica in Melita Komac iz Zabreznice. Janez Dol`an, foto: Polona Kus

Koncert Tanje @agar z gosti @IROVNICA - V nedeljo, 19. decembra vas Zavod za turizem in kulturo @irovnica ob 17. uri vabi v dvorano Pod stolom na enega od ve~ji koncertov do sedaj v Ob~ini @irovnica. Poleg Tanje @agar bodo nastopili {e Ansambel Modrijani, Ivo Mojzer in Boris Kopitar. Tanja bo predstavila tudi svoj program iz oddaje Zvezde ple{ejo. Obeta se nam dvouren koncert, ki bo pa{a za o~i in u{esa. »Hvala, ker si ob meni ti« je naslov prve skladbe z novega albuma Tanje @agar, ki je hkrati tudi nosilna skladba istoimenskega albuma Hvala, ker si ob meni ti. Nova skladba nadaljuje kontinuiteto Tanjinih velikih uspe{nic Tiho, tiho ~as be`i in ~e brez ljubezni bi. Gre za ~utno izpovedno balado z optimisti~nim sporo~ilom, ki se bo zagotovo dotaknila zvestih Tanjinih poslu{alcev. Kot smo `e navajeni pri Tanji, je v pripravi tudi `e videospot. Tokrat bo re`isersko taktirko prevzel atomi~ni Jani Pavec, stvarnik mnogih uspe{nih videospotov. Vstopnice po 15 evrov so `e na voljo na ZTK @irovnica (^opova rojstna hi{a) in na TIC-ih Radovljica, Kranj, Jesenice in Bled. Dodatne informacije dobite na tel. {t. 04 580 15 03. Vabljeni! Janez Dol`an

Na samem prizori{~u bo urejena gostinska ponudba (topla pija~a) in ogrevanje s sodi. Vstopnine ni, parkiri{~e pa je urejeno! Vabljeni v ~arobni svet doline Zavr{nice! Janez Dol`an

Na{ veliki Vrbnjan ... BREZNICA ... - dr. Janez Zlatoust Poga~ar je bil ljubljanski knezo{kof med leti 1875 in 1884. Bil je velik »rodoljub« in nasprotnik ponem~evanja. Kot velik zagovornik slovenskega jezika tudi soustanovitelj Slovenske matice in ustanovitelj prvega slovenskega verskega ~asopisa. Ob veliki pomo~i dr. Janeza Zlatousta Poga~arja, je na 10. obletnico njegove smrti Maks Pleter{nik izdal prvi veliki slovenskonem{ki slovar, ki je bil za ~as nastanka kot »sveto pismo« vseh, ki jim je bil pri srcu slovenski jezik, odraz na{e narodne samobitnosti. Vabljeni, da o na{em velikem rojaku izveste {e kaj ve~! Predavanje s kulturnim programom ob 200. obletnici rojstva Vrbnjana, ljubljanskega knezo{kofa dr. Janeza Zlatousta Poga~arja (predavatelj: doc. dr. Matja` Ambro`i~), bo v Kulturni dvorani Breznica v soboto, 22. januarja 2011, ob 19. uri, po sv. ma{i v `upnijski cerkvi na Breznici. Maja Zupan

^ASOPIS, KI POVEZUJE

VESELI DECEMBER

11

Javni zavod Turizem Radovljica

December na Linhartovem trgu December je ~as, ko postanejo posebej ~arobna tudi stara mestna jedra z edinstvenimi ambienti za dogodke na prostem. Eden najlep{ih je prav gotovo radovlji{ki Linhartov trg. Ob prireditvah se kulisa srednjeve{kih stavb spremeni v `ivahno sredi{~e stojnic in ljudi v soju lu~k. Zakaj ne bi prazni~nega vzdu{ja, nakupa bo`i~no-novoletnih darilc in dru`enja s prijatelji letos do`iveli tudi v Radovljici oziroma kar v njenem srednjeve{kem jedru? Med 17. in 26. decembrom vas na ~udovito obnovljenem Linhartovem trgu z impozantno gra{~ino ~aka sejem in ob njem spremljajo~e prireditve, ki bodo obogatile predprazni~ne popoldneve.

BO@I^NO-NOVOLETNI SEJEM NA LINHARTOVEM TRGU (17. december–26. december) Na srednjeve{kem Linhartovem trgu, ki je srce in du{a stare Radovljice, organiziramo sejem, na katerem se predstavljajo obrtniki z doma~imi izdelki in dru{tva ter organizacije z izdelki kot nala{~ tudi za bo`i~no-novoletna darila. Na voljo so izdelki slovenskih kmetij, doma~e marmelade, sadno `ganje in likerji, med, medeni kruhki, primorska vina in olj~no olje, ro~no pleteni izdelki, igra~e, vo{~ilnice, sve~ke in drugi raznorazni okraski za prazni~ne dni, pa tudi sladke dobrote za prazni~no mizo. Sejem bo potekal vsak dan od ponedeljka do petka med 16.00 in 20.00, v soboto in nedeljo pa med 10.00 in 20.00. Pridite na bo`i~no-novoletne nakupe na Linhartov trg. RAZSTAVA JASLIC (17. december–9. januar) Avtorska razstava jaslic arhitekta Petra Marolta »Ti{ina trenutka« je na ogled v Galeriji {iv~eva hi{a vsak dan med 16.00 in 20.00, od gostilne Kunstelj, preko Linhartovega trga do cerkve sv. Petra pa se v okenskih izlo`bah vrstijo jaslice iz razli~nih materialov, razli~nih velikosti in oblik. Jaslice, ki so jih v svoja okna postavili prebivalci starega mesta, lastniki hi{ in nekatere organizacije, so na ogled od 17. decembra 2010 do 9. januarja 2011. Sprehodite se po stari Radovljici in ob~udujte jaslice v njenih izlo`bah. ARKADNI PLES (17. december, ob 17.30) Arkadni ples, Simdance ali Dance Dance Revolution je v svetu pravi boom na podro~ju kombinacije plesa, {porta in zabave, v Sloveniji pa je ta skupinska vadba {e novost. To je dru`abno do`ivetje za vse generacije in vso dru`ino – na interaktivnih plesnih plo{~ah, sledite z gibanjem pu{~icam na ekranu. V ritmu glasbe zaple{ite v atriju radovlji{ke gra{~ine. SMRE^ICA @ELJA (18. in 19. december, med 10.00 in 11.00) V radovlji{ki gra{~ini bomo postavili smre~ico, ki jo bomo skupaj okrasili z na{imi `eljami. Za`eleli si bomo, da se v letu ki prihaja tudi uresni~ijo. Naj se `elje uresni~ijo! IGRALNO POPOLDNE (18. december, med 15.00 in 18.00) Popoldne bomo zapolnili z dru`abnimi igrami, se poizkusili pri re{evanju miselnih in logi~nih iger, otroci pa se bodo poskusno zapeljali z atraktivnim vozilom »Moov«. Igre za vse generacije, za dru`ine in prijatelje. STAND-UP COMEDY: Vid Vali~, Sa{o Stare (18. december, ob 18.00) Za~elo se je v 19. stoletju s klovni, pripovedovalci {al in igralskimi monologi v `elji po pravem igranju, kasneje je to postala oblika zabavlja{tva kot uvodna to~ka v bolj resne predstave. Danes pa je stand up komedija samostojna oblika nastopanja. Pravzaprav je to gledali{ki `anr v obliki monokomedije, kjer je edina norma ta, da

je sme{no, da je zabavno. V preddverju radovlji{ke gra{~ine vas bosta nasmejala VID VALI^ in SA[O STARE, ve~er pa bo povezoval ROK BOHINC. S smehom od`enimo skrbi in pozdravimo leto 2011.

TA LESENI SMU^ARJI IZ KROPE NA OBISKU (20. december, ob 17.00) V Kropi `e vrsto let deluje Klub Talesenih smu~arjev. V njem se zdru`ujejo ljubitelji tradicije in smu~anja po starem, vsako leto pa prvo soboto v januarju organizirajo tekmo za Pokal Koledva. Njihov za{~itni znak je stara smu~arska oprema in obla~ila, v katerih bodo obiskali tudi sejem na Linhartovem trgu. Poglejte si smu~arko opremo va{ih dedov. LIPICANCI IN VO@NJE S KO^IJO (21. in 28. decembra, med 15.30 in 18.00) Linhartov trg bodo obiskali lipicanci Vzrejne hi{e Barbana, ki so vsako leto tudi del ljubljanskega novoletnega sprevoda. Naj vas lipicanska dvovprega popelje po Radovljici. IMPROVIZIRANO GLEDALI[^E (22. december, ob 18.00) Na kratko »impro« je oblika gledali{~a, kjer si igralci na odru izmislijo vse dialoge, karakterje, medsebojne odnose in igrajo brez vnaprej pripravljenih scenarijev v sodelovanju s publiko, ki daje izto~nice, predloge za osebnosti, ~ustva, prostor. V Baro~ni dvorani bodo nastopili SA[O STARE, ROK BOHINC, JAKA [UBIC in VID SODNIK. Oglejte si prvi impro v Radovljici. BETLEHEM V RADOVLJICI - @IVE JASLICE (25. in 30. december ter 6. januar 2011) @ive jaslice v organizaciji @upnije Radovljica in Turizma Radovljica bodo za`ivele v radovlji{kem srednjeve{kem jedru. Ob 17.00 se bomo zbrali pred gostilno Kunstelj, ter se od tam skupaj sprehodili proti staremu mestu, kjer nas bodo pri~akali pastirji z ov~kami in Sveta dru`ina. Jaslice bodo izmeni~no spremljali MePZ Linhart, MePZ Lipnica in mladinski ter otro{ki zbor @upnije Radovljica. Do`ivite zgodbo Jezusovega rojstva v Radovljici. BOL[JAK IN DELAVNICA ZA OTROKE (26. december, od 9.00 do 13.00) Tudi v decembru bo zadnja nedelja v Radovljici ~as bol{jaka, na katerem boste lahko prodajali, kupovali in menjali stare stvari, otroci pa se bodo medtem zaposlili v ustvarjalni delavnici v radovlji{ki gra{~ini. Prodajajte, kupujte in ustvarjajte na radovlji{kem bol{jaku. BREZPLA^NO VODENJE PO MESTU (vsaka nedelja, ob 14.00) Vsako nedeljo organiziramo brezpla~no vodenje po starem mestnem jedru. V ~udovito obnovljenem mestnem jedru si boste ogledali edini ohranjeni mestni jarek v Sloveniji, gotsko taverno, kapelo sv. Edith Stein, impozantno gra{~ino z Baro~no dvorano, spoznali boste me{~ansko arhitekturo in sramotilno klop. Na koncu vas bomo povabili {e v ^ebelarski muzej in na razstavo o Antonu Toma`u Linhartu, kjer Vam bodo ob pla~ilu vstopnine zagotovili tudi vodenje po zbirkah. Spoznajte Radovljico. ORGANIZATOR PRIREDITEV: JZ Turizem Radovljica, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica; Tel: 04 531 51 12; kaja.beton@visitradovljica.si

12

VESELI DECEMBER

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Prazni~ni december na Bledu Bled je v lepih, zimskih dnevih in ve~erih kot navdih za pesnike. Mir in lepota vlivata spo{tovanje do te izjemne narave, ki nas obdaja. Dodano vrednost predstavljajo prireditve, ki jih pripravljamo v teh prazni~nih dneh in na katere vas prisr~no vabimo. Na bo`i~ni dan vas vabimo na `e tradicionalno prireditev Legenda o potopljenem zvonu s pri~etkom ob 17.00 uri v Grajskem kopali{~u. Ve~er se bo zaklju~il s ~udovitim koncertom Me{anega pevskega zbora Blejski odmev v cerkvi sv. Martina. Predzadnji dan v letu vas vabimo, da se nam pridru`ite na prireditvi Krog prijateljstva, kjer se boste lahko od 12. ure dalje pogreli na stojnicah ob jezeru v organizaciji blejskih klubov in dru{tev. V Veliki Zaki se bo od 15. ure dalje odvijal otro{ki tabor v organizaciji Dru{tva za varstvo okolja Bled. Otroci bodo spoznavali mo`nosti ekolo{kega obna{anja. Ob 16. uri bo pod Kavarno Park Promenadni koncert Godbe Gorje. Pol ure za tem, pa bo

na teraso Kavarne Park pri{el {e Dedek Mraz s spremstvom skupine ^upakabra, ki bo pogrela obiskovalce z ognjenim {ovom. Obiskovalcem se bodo nato z baklami podali na voden sprehod ob jezeru do Velike Zake, kjer bo pod tribunami ob 17.45 predstavljena novost, ki bo o~arala obiskovalce - Blejska vodna simfonija.

Za zaklju~ek ve~era pa bo lep ognjemet razsvetlil ve~erno nebo. Tudi na Silvestra ne bo ~asa za po~itek saj bo ob 15. uri v trgovskem centru 5. silvestrovanje za otroke na Bledu. Odrasli bodo na svoj ra~un pri{li pozneje, ko jih bo na blejski promenadi v novo leto pospremil ansambel Gregorji. Silvestrski poljub bo bolj ~aroben zaradi ognjemeta, ki bo naznanil za~etek leta 2011. Prvi dan v novem letu pa bo posve~en glasbenim sladokuscem. V Festivalni dvorani bo ob 18. uri jubilejni, 20. Novoletni gala koncert, s simfoni~nim orkestrom in dirigentom Lojzetom Kranj~anom. Koncertni program je sestavljen iz Kranj~anove avtorske glasbe in predstavlja izjemen glasbeni dogodek, ki pomeni izziv orkestru, dirigentu in vrhunskim solistom. Vabljeni na Bled! Turizem Bled, foto Zevnik A&M

^ASOPIS, KI POVEZUJE

VESELI DECEMBER

P R A Z N I ^ N A

K R A N J S K A

15.12.2010 - 15.02.2011: Razstava »@ivljenje pod Triglavom«, informacije: info@planinskimuzej.si, kje: Mojstrana, Slovenski planinski muzej 16.12.: Karaoke, informacije: kristina.bogataj@casino-larix.com, kje: Kranjska Gora, Piano Lounge Bar v Casino-ju Larix 17.12. - 18.12.: All white vikend, informacije: borovcbp@gmail.com, kje: Kranjska Gora, Borovc Bluzers Pub

13

G O R A

24.12. - 25.12.: Bo`i~ni vikend (24. december: KARAOKE X-MAS PARTY, 25. december: RED&WHITE X-MAS PARTY), informacije: borovcbp@gmail.com, kje: Kranjska Gora, Borovc Bluzers Pub 25.12. - 28.12. ter 1.1. - 2.1.2011: @ive jaslice v ledu, kdaj: 16.00, 17.00 in 18.00, info: www.lednoplezanje.com, kje: Mojstrana, Mla~ca 25.12.: Polno~nica v Tamarju, kdaj: 18.00, kje: Tamar

17.12.: Koncert z bandom »Zahod«, informacije: kristina.bogataj@casino-larix.com, kje: Kranjska Gora, Piano Lounge Bar v Casino-ju Larix

26.12. - 29.12.: Bo`i~ni koncerti (26.12. v cerkvi v Kranjski Gori ob 19.00, 28.12. v cerkvi v Rate~ah ob 18.00 - po sv. ma{i, 29.12. v cerkvi v Podkorenu 17.00 - po sv. ma{i), informacije: mija.burkeljc@telemach.net, kje: Kranjska Gora, Podkoren, Rate~e 26.12.: @egnanje konj, informacije: cirila.rabic@telemach.net, kje: Dovje

18.12.: Otvoritev zimske sezone z Rok n'n Bandom (9.00 - 16.00 test smu~i, 9.00 - 16.00 zni`ana smu~arska karta, 19.00 - 22.00 brezpla~na no~na smuka, 20.00 - 21.00 nastop smu~arskih {ol, vo`nja teptalcev, baklada, uradna otvoritev zimske sezone; 21.00 koncert skupine Rok'n'Band), informacije: info@kranjska-gora.eu, kje: Kranjska Gora

26.12. - 30.12.: VD-ju se utrga (nedelja, 26. december: BOROVNI^KE PARTY, ponedeljek, 27. december: HEINEKEN PARTY, torek, 28. december: JAGERMAISTER PARTY, sreda, 29. december: TEQUILLA PARTY, ~etrtek, 30. december: RED BULL VODKA PARTY), informacije: borovcbp@gmail.com, kje: Kranjska Gora, Borovc Bluzers Pub

18.12.2010 - 15.02.2011: Razstava »Vitran{ke strmine skozi ~as«, informacije: tajnistvo@gornjesavskimuzej.si, kje: Kranjska Gora, Liznjekova doma~ija

27.12.: Veliki novoletni koncert pihalnega orkestra JeseniceKranjska Gora, kje: Dvorana Vitranc, Kranjska Gora, kdaj: 20.00

18.12.: 14. obletnica Casino-ja Larix - koncert Danijel Lampre »Slovenski Joe Coker«, informacije: kristina.bogataj@casinolarix.com, kje: Kranjska Gora, Piano Lounge Bar v Casino-ju Larix, 23.12.: Prihod Bo`i~ka, informacije: info@kranjska-gora.si, kdaj: 17.00, kje: Kranjska Gora, trg pred cerkvijo

31.12.: Silvestrovanje na prostem z bandom Zahod, informacije: TD Kranjska Gora, turisticno.drustvo.kg@siol.net, kje: Kranjska Gora 31.12.2010 - 01.01.2011: Novoletni bum (31. december: NOVOLETNI BOOM, 1. januar: NAJVE^JI NOVOLETNI AFTERPARTY z ekipo Dream Team), informacije: borovcbp@gmail.com, kje: Kranjska Gora, Borovc Bluzers Pub

14

NA[I DOPISNIKI

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Waldorfski bo`i~ni semenj Bo`i~ni semenj, ki na waldorfski {oli poteka konec novembra, je dogodek, ki mo~no pove`e star{e, otroke, u~itelje, biv{e u~ence in zunanje prijatelje {ole. Bo`i~ni semenj ni samo posebnost waldorfskih {ol, po svetu ga namre~ pripravljajo tudi na ostalih {olah `e dolga desetletja. V Sloveniji ga je Waldorfska {ola Ljubljana za~ela organizirati takoj po osamosvojitvi in bila tako med prvimi {olami v Sloveniji. Kmalu pa so ji sledile tudi druge {ole. Vendarle pa je potrebno poudariti, da se Bo`i~ni semenj na waldorfski {oli mo~no razlikuje od ostalih. Pri njih gre za mnogo ve~ kot le prodajo izdelkov. Gre za ustvarjanje in poglabljanje vezi med otroki, star{i, u~itelji in vzgojitelji. Priprave na semenj se za~nejo `e v oktobru. Vsak razred se odlo~i, kaj bo izdeloval za semenj in za~nejo se prve delavnice. Letos so izdelovali bo`i~ne okraske, jaslice, nakit, pal~ke, {kratke iz nepredene volne, medvedke, pi{kotke in tortice iz filca ter {e mnogo ve~. Poleg tega ima ~isto vsak oddelek oz. razred na {oli svojo zadol`itev. Od vrt~evskih skupin, ki na semnju pripravijo »Pal~kovo de`elico« in lutkovne predstave za najmlaj{e, do zadnjega letnika gimnazije, ki

skrbi za restavracijo na semnju, kjer se lahko obiskovalci bogato okrep~ajo. Simona Pajk, u~iteljica na waldorfski {oli v Ljubljani, doma iz Blejske Dobrave, pripoveduje o svoji izku{nji: »Kot razredni~arka 2. razreda sem imela nalogo organizirati okrasitev {ole. `e v oktobru smo se s star{i dogovorili, da skupaj z otroci zbirajo naravni material. V sredo pred semnjem smo se sre~ali prvi~ in izdelovali okrasne krogle iz mahu, v ~etrtek smo krogle in zvezde, ki so nam jih izdelali `e star{i iz prej{njih generacij, obe{ali pod strop. Pred tem so seveda morali o~etje napeljati vrvice. Druga skupina star{ev je nad vsa vrata izobesila belo blago in {opke bele omele. V petek smo okrog vseh ograj napletli {e br{ljan, pripravili dekoracije za mize v jedilnici in postavili prav posebno jelko – tokrat narejeno iz suhih hortenzij! Skupaj smo tako pre`iveli tri dolge popoldneve, kar pa nas danes, na dan semnja, ni oviralo, da ne bi spet pri{li v {olo, veselo klepetali ter ob~udovali na{e delo.« Na bo`i~nem semnju v Ljub-

Prodajni prostor dveh waldorfskih vrtcev iz Gorenjske se je kar bohotil od vseh ~udovitih izdelkov!

1. letnik waldorfske gimnazije s svojo dobrodelnostje se`e tudi izven Slovenije! Dijaki si iz seznama waldorfskih {ol, ki delujejo v revnej{ih predelih sveta, izberejo eno od {ol in njej oz. otrokom tam – namenijo izkupi~ek od prodanih sla{~ic, ki jih nape~ejo doma. ljani pa je sodeloval tudi waldorfski vrtec iz Gorenjske. Na Gorenjskem namre~ delujeta dve enoti waldorfskega vrtca, v Radovljici in na Hru{ici. V leto{njem {olskem letu oba vrtca obiskuje 47 otrok, od tega vrtec Son~nica na Hru{ici {tirinajst, vrtec ^ebelica v Radovljici pa kar 32. Medtem ko imajo na Hru{ici en oddelek, so v Radovljici zaradi velikega zanimanja star{ev letos odprli kar dva oddelka. Melita Robi~, doma iz Radovljice, je povedala: »Tako kot v Ljubljani, smo tudi vrt~evski star{i iz Gorenjske pri~eli s pripravami na semenj `e v oktobru. Na delavnicah, ki so potekale v Radovljici in na Hru{ici, smo izdelovali novoletne vo{~ilnice, obe{anke za otro{ke postelje, pravlji~ne vile, izdelke iz gline, pal~ke in `oge iz nepredene volne ter filca. V zadnjih dneh pred sejmom pa smo mame v doma~ih kuhinjah pripravljale sladke

dobrote, ki smo jih ponudile obiskovalcem semnja.« Simona Dijak, predstavnica star{evske iniciative za ustanovitev Waldorfske {ole na Gorenjskem, doma iz Hlebc, pa pravi: »Ob~utek povezanosti je neprecenljiv. Lepo je biti ~lan velike waldorfske dru`ine in vsako leto se z velikim veseljem udele`imo priprav na semenj in {e z ve~jim navdu{enjem iz Gorenjske romamo v Ljubljano, na semenj, kjer vidimo in do`ivimo kaj vse lahko dose`emo s skupnimi mo~mi.« Star{i otrok, ki obiskujejo enoti waldorfskega vrtca na Hru{ici in v Radovljici pa si mo~no prizadevajo, da bi waldorfska {ola na gorenjskem za`ivela v {olskem letu 2012/2013 in z malo sre~e bo takrat pri nas organiziran tudi prvi bo`i~ni semenj! Simona Dijak, foto: Pavle Pov{e

^ASOPIS, KI POVEZUJE

PREDSTAVLJAMO

15

Izkoristite mo`nosti brezpla~nega u~enja Ljudska univerza Jesenice je javni zavod, ki ga je leta 1959 ustanovila Ob~ina Jesenice. Dejavnost izobra`evanja odraslih izvajamo na podro~ju Ob~in Jesenice, Kranjska Gora in @irovnica, v nekaterih projektih pa tudi na podro~ju celotne Gorenjske. Ljudska univerza Jesenice je javni zavod, ki ga je leta 1959 ustanovila Ob~ine Jesenice. Dejavnost izobra`evanja odraslih izvajamo na podro~ju Ob~in Jesenice, Kranjska Gora in @irovnica, v nekaterih projektih pa tudi na podro~ju celotne Gorenjske. Ljudska univerza Jesenice je tako na lokalni kot tudi na regionalni in nacionalni ravni najbolj prepoznavna po svoji dolgoletni in uspe{ni vklju~enosti v najrazli~nej{e projekte, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije. V letih 2007, 2008 in 2009 smo prejeli nacionalno priznanje ZLATO JABOLKO KAKOVOSTI za razli~ne projekte v programu Vse`ivljenjsko u~enje. Najve~ji in najpomembnej{i projekt Ljudske univerze Jesenice je Center vse`ivljenjskega u~enja Gorenjska. Skupaj s partnerji (Ljudsko univerzo Radovljica, Ljudsko univerzo Kranj, Ljudsko univerzo Tr`i~, Ljudsko univerzo [kofja Loka, Biotehni{kim centrom Naklo, podjetjem Freising d.o.o. [kofja Loka, Gospodarsko zbornico Kranj, Razvojno agencijo zgornje Gorenjske in Razvojno agencijo Sora) skrbimo za razvoj in pestro ponudbo programov vse`ivljenjskega u~enja na Gorenjskem. Ker smo prepri~ani, da je znanje najbolj{a nalo`ba za prihodnost, prebivalcem Gorenjske na 20-ih to~kah vse`ivljenjskega u~enja ponujamo mo`nost brezpla~nega pridobivanja razli~nih znanj in spretnosti. ^e vas zanima zdrav na~in `ivljenja, se lahko vklju~ite v delavnice na temo zdravja, huj{anja, prehranjevanja, joge za starej{e, joge smeha, aroma terapije, meditacije… Za popotnike bodo zagotovo zanimiva potopisna predavanja. Tisti, ki `elite koristno pre`iveti svoj prosti ~as in ste bolj ustvarjalne narave, se lahko vklju~ite v razli~ne kreativne delavnice, kot so tehnike slikanja, aran`iranje, izdelava novoletnih vo{~ilnic in adventnih ven~kov, oblikovanje nakita… Udele`ite se lahko tudi razli~nih jezikovnih in ra~unalni{kih delavnic, treninga komunikacije in socialnih ve{~in, retorike… V okviru Centra vse`ivljenjskega u~enja Gorenjska deluje Svetovalno sredi{~e Gorenjska, kjer vam nudimo brezpla~no informiranje in svetovanje o mo`nostih izobra`evanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali prosti ~as, svetovanje pri odlo~anju za izbiro primernega izobra`evanja,

na~rtovanju in spremljanju va{ega izobra`evanja ter premagovanju u~nih in drugih te`av, povezanih z izobra`evanjem. Na voljo vam je svetovalni telefon (04 58 33 805 in 58 33 809). Osebno vam svetujemo na sede`u Ljudske univerze Jesenice in 10ih dislokacijah. Vse dejavnosti Centra vse`ivljenjskega u~enja Gorenjska so brezpla~ne in dostopne vsem. Ve~ o delovanju centra, sodelujo~ih partnerjih, urnikih in lokacijah posameznih aktivnosti si oglejte na portalu http://ucenje.cvzu-gorenjske.si. Izvajamo tudi programe Usposabljanja za `ivljenjsko uspe{nost, ki so namenjeni dvigu ravni znanj in spretnosti, potrebnih za uspe{no delovanje in `ivljenje v sodobni dru`bi. Podrobnej{e informacije najdete na na{i spletni strani www.lu-jesenice.si ali nas pokli~ete na tel. 04 58 33 807. Beremo in pi{emo skupaj – je program dru`inske pismenosti, ki ga obiskujejo star{i otrok ni`jih razredov osnovne {ole skupaj s svojimi otroki. Izzivi pode`elja - v program vklju~ujemo udele`ence, ki `elijo ohranjati kulturno dedi{~ino Gorenjske ter prepoznavati in razvijati lasten potencial za nadaljnji razvoj pode`elskega okolja. Moj korak – program je namenjen osebam, ki v vsakdanjih `ivljenjskih situacijah potrebujejo pomo~ za doseganje ve~je samostojnosti in socialne vklju~enosti ter pomo~ pri obvladovanju temeljnih spretnosti. Moje delovno mesto – ciljna skupina pro-

grama so zaposleni na delovnih mestih, za katere so zna~ilne stalne tehnolo{ke spremembe. Namen programa je razvijanje temeljnih znanj in sposobnosti za kakovostno opravljanje dela. Ra~unalni{ko in digitalno opismenjevanje je namenjeno starej{im odraslim, ki si `elijo razviti splo{ne ra~unalni{ke in digitalne ve{~ine za prijaznej{e `ivljenje in bolj{e komuniciranje v dru`bi. V projektu Stari star{i in vnuki starej{i od 55 let brezpla~no, s pomo~jo mentorjev – dijakov srednjih {ol, izbolj{ujejo ra~unalni{ko pismenost v kraj{ih, popolnoma individualnih te~ajih. Ob~anom Jesenic ponujamo ugodne jezikovne te~aje angle{~ine, nem{~ine in italijan{~ine, ki jih sofinancira Ob~ina Jesenice. V projektu Raziskovanje kulturne dedi{~ine, prav tako sofinanciranem s strani Ob~ine Jesenice, v sodelovanju z Ob~insko knji`nico Jesenice ter Gornjesavskim muzejem Jesenice pripravljamo bro{ure o `ivljenju krajanov Jesenic, Planine pod Golico in Blejske Dobrave. Prav v teh dneh smo izdali novo bro{uro z naslovom: » Kako so na Murovi v~asih `iveli?« . Ljudska univerza Jesenice `eli s strokovnim kadrom in usposobljenimi predavatelji udele`encem nuditi kakovostno izobra`evanje in u~enje. Zato smo vklju~eni v projekt POKI - Ponudimo odraslim kakovostno izobra`evanje. Za u~enje je vedno pravi ~as – vabljeni v na{e programe. Kolektiv Ljudske univerze Jesenice

16

@IVETI Z NARAVO

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ideje za krmljenje ptic Zmotno je mnenje, da s krmljenjem re{ujemo ptice v zimskem ~asu, ker hrane takrat najbolj primanjkuje. Ptice, ki preko zime ostanejo pri nas ali k nam celo priletijo prezimit, so `e tiso~letja prilagojene na samostojno prehranjevanje v te`kih razmerah. Osebki, ki se v mrazu ne gibljejo dovolj in tako ne najdejo dovolj hrane za pre`ivetje, so slabotnej{i in ~e bi zimo pre`iveli zaradi na{e pomo~i, kasneje ne bi prispevali k krepitvi populacije neke vrste. Osnovni namen krmljenja naj nam bo tako priprava prilo`nosti za opazovanje, prou~evanje, spoznavanje in fotografiranje razli~nih vrst ptic. ^e se bomo s tem namenom lotili krmljenja, bo morala biti hrana, ki jo bomo ponudili pticam, zelo raznolika in koli~insko bolj skromna. Ptice se

bodo tako prehranjevale podobno kot v naravi, kjer ni izobilja na enem mestu, ki bi trajalo povrhu celo zimo. [e najbolj naravno hranjenje je, kadar imamo mo`nost zasaditi v vrtu, parku ali gozdu vrste drevja ali grmovja, na katerih bodo ptice pozimi na{le hrano. Take vrste so: jerebika, breza, {ipek, brogovita, dobrovita, ~rni bezeg, jel{a, jesen, ~rni trn. Taka vrsta nudenja hrane je tudi najbolj dolgotrajna, ~e le drevo obrodi vsako leto dovolj obilno.

Vrabci na zasne`eni krmilnici.

KGZ GOZD BLED z.o.o.

Velika izbira naravnih smre~ic in gojenih jelk Vse za zunanje ptice (hrana, lojne poga~e in krmilnice) Krmljenje v sne`enju.

Obi{~ite nas na Re~ici, Za `ago 1a na Bledu ali nas pokli~ite na 04/575 05 19. Ve~ na www.gozd-bled.si

^ASOPIS, KI POVEZUJE

@IVETI Z NARAVO

Na sadnem drevju lahko pustimo tudi nekaj neobranega sadja. Jabolka, grozdje, kakiji in ne{plje so zelo privla~ni za ptice iz rodu drozgov. Oreh rade obiskujejo vrane, srake in {oje. Sredi zime, ko poidejo naravne zaloge sadja in jagodi~evja, pa ponudimo pticam tudi nekaj slab{ega sadja iz kleti. Jabolka nabodemo kar na veje dreves. Tam jih ne bo prekril sve` sneg, ne bo pa ni~ narobe, ~e jih kar vr`emo na strjen ali steptan sneg. Ponudba hrane za celo zimo, ki je ne bo treba obnavljati vsak dan, je goveji loj. Z njim privabimo tudi najve~ ptic. Enostavno ga nataknemo na vejo bli`njega drevesa, kadar pa se ga lotijo tudi srake, ga z vrvico prive`emo med rogovilo, da ne odnesejo cel kos naenkrat. Za `olne lahko izdelamo tudi krmilno deblo. V meter dolgo brezovo ali lipovo vejo premera cca. 10 cm navrtamo luknje in jih zapolnimo z lojem in surovim mesom. Krmilno deblo enostavno obesimo na drevo. Kmalu bo »na obisku« veliki detel, ki je na{a najbolj pogosta `olna, ~e bo ve~ sre~e pa tudi katera izmed drugih redkej{ih vrst. Z lojem se bodo okrep~ale tudi najmanj{e – kot je ta{~ica, pa do ve~jih ptic – kot je kanja. Ptice, ki se hranijo z raznim semenjem privabimo v vrt z razli~nimi me{anicami letega. Lahko jih nasujemo v krmilnico stoje~ega ali vise~ega tipa, ki so lahko zelo raznovrstne in izvirne. Glavni pogoj je, da je hrana na suhem, zato naj bodo ~imbolj enostavne in brez ki~astih dodatkov. V krmilnico ne pozabimo dodati tudi nekaj strtih orehov, posebno ko bo pritisnil najhuj{i mraz. Seme lahko zalijemo v loj. Zelo zanimiva je priprava hrane v odslu`enem cvetli~nem lon~ku iz gline. Skozi odprtino na dnu povle~emo dva konca vrvice in v lon~ek vtaknemo manj{o vejico ter nasujemo semena. V posodi segrejemo goveji loj in z delno ohlajenim prelijemo semena. Obrnjen lon~ek nato z vrvico pritrdimo pod primerno vejo. Z zgodnjim za~etkom krmljenja pove~amo verjetnost, da bomo opazovali in spoznali veliko vrst ptic. V prednosti ste tisti, ki imate dom v bli`ini gozda. Pri opazovanju in prepoznavanju ptic ob krmilnicah je nepogre{ljiv daljnogled in priro~nik za dolo~anje vrst s kakovostnimi barvnimi fotografijami ali risbami. Krmilnice in hrano za ptice lahko nabavite v Kmetijski zadrugi GOZD na Bledu. Tekst in fotografije: Boris Kozinc

Veliki detel

17

[PORT

18

[portni pogled izpod Triglava

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Po {tirih tekmah {e brez poraza

Veseli december na ledu in snegu Veseli december! Dobro znani ~as rajanja, u`itkov v prvih sne`inkah, pri~akovanju prazni~nih dni, kuhanega vina, potic, sprostitve. Ta zadnji mesec v iztekajo~em se olimpijskem letu pa je v na{ih krajih za ljubitelje {porta nenavadno `ivahen. Kar te`ko je verjeti, da se v krogu nekaj deset kilometrov hkrati sre~ujejo najbolj{i biatlonci sveta, ~lani prenovljene slovenske hokejske reprezentance in povrhu {e na svojem svetovnem prvenstvu na{i upi palice in plo{~ka, igralci selekcije do 20 let. Res, sreda decembra je prinesla tri velike dogodke na Bled, Pokljuko in Jesenice, ko pa se ozremo {e k odbojkarjem, ki nadaljujejo svojo pravlji~no zgodbo v Sto`icah, ter seveda nastopom drugih {portnikov zgornje Gorenjske v doma~ih in mednarodnih arenah, potem bi sleherni {portni navija~ ob pripombi, da mu je dolg~as, hitro postal la`nivi kljukec. Poklju{ka planota je `e stalnica med prireditelji tekem najvi{je ravni v biatlonu, {portu, ki vsako zimo znova najbolj omre`i Nemce, prav dale~ za njimi pa ne zaostajajo niti Norve`ani, [vedi, Rusi in {e kdo. Dinami~na in nepredvidljiva panoga nenavadne me{anice smu~arskega teka in strelstva polni tribune, Slovenijo, prej redno zaprise`eno le junakom planinskega ~aja na alpskih smu~eh in seveda plani{kim pticam, iz leta v leto bolj spoznava z zanimivo zgodbo. Pokljuka je pred enim letom v preobleki {tadiona postala prijaznej{a in ~etudi je med udele`enci svetovne karavane priljubljena, ni treba spati. Nara{~ajo~e zanimanje {ir{e javnosti bi kazalo izkoristi, po vzoru nekaterih drugih prizori{~ v srednji Evropi o`iveto lokalno okolje, denimo Bled ali Gorje, ter {e izbolj{ati infrastrukturo na prizori{~u in jo pribli`ati kar naj{ir{im {portnim krogom, ne le biatloncem in rekreativnim teka~em. Leto{nja tekma na Pokljuki pa dejansko odmeva {e bolj kot ponavadi - uvodni dose`ki na{ih reprezentantov vra~ajo optimizem, zapleti s sre~nim koncem okrog prihoda Jakova Faka niso razvnemali le najzvestej{ih {portnih navdu{encev, biatlonski poznavalci pa tudi dobro vedo, da v prihodnji zimi to tradicionalno prizori{~e ne bo na koledarju svetovnega pokala. Karavana se k nam vra~a {ele decembra 2012 ... Hokejska reprezentanca pa se je zbrala na Jesenicah. Prav je tako! Mar ni `e preve~ Save Dolinke preteklo pod mostom nekaj korakov dale~ od ledne dvorane, ko je mesto slovesa izjemne valilnice mojstrov palice in plo{~ka, nazadnje gostilo izbrano vrsto? Res je doma~i klub na dnu lestvice EBEL, pretresajo pa ga medsebojna obto`evanja pohlepa in samopromocije `eljnih posameznikov, a {koda bi bila zvestemu ob~instvu in novemu obetavnemu doma~emu rodu ne ponuditi reprezentan~nega izziva na svojem ledu. Od ~etrtke do nedelje tu gostujejo Norve{ka, Avstrija in Mad`arska, poseben magnet je kajpak v selektorski premieri domorodca Matja`a Kopitarja, prav njegov prihod pa je pri pri~i botroval vedrini v sla~ilnici in vrnitvi k reprezentanci udarnih ljubljencev Podme`akle zadnjih let - Toma`a Razingarja, Davida in Marcela Rodmana in Roberta Kristana. Prav vsi omenjeni, kot tudi z naskokom na{ prvi hokejski as, selektorjev sin An`e Kopitar, pa so seveda do pravega tropa risov prilezli prek tekmovanj v mlaj{ih starostnih kategorijah. V hokejskem svetu tako svetovno prvenstvo do 20 let u`iva izjemen ugled, saj je `e tam videti kopico mojstrskih potez, znanja, ustvarjalnosti na ledu. Slovenije v elitnem razredu “dvajsetice” {e ni bilo, sleherno leto pa ohranjamo upanje. [e posebej, ko gre - tako kot zdaj - za tekmovanje v doma~em okolju. Sini{a Uro{evi~ Avtor je novinar {portnega uredni{tva dnevnika Delo

LJUBLJANA - Blejski odbojkarji so imenitno za~eli leto{njo ligo prvakov. V {tirih tekmah so dosegli prav toliko zmag. Zelo pomemben je bil za~etek. Na te`kem gostovanju na Poljskem, pri ekipi Jastrzebski, so znali skozi celotno sre~anje obdr`ati mirno kri in se z zmago 3:1 domov vrnili z vsemi tremi to~kami. Zmaga na gostovanju je bila potrjena doma, v prepolnih Sto`icah. Budvansko Rivijero so odpravili na hiter na~in, z maksimalno zmago 3:0. Sledili sta dve tekmi z gr{kim Olympiacosom. Za obe lahko re~emo, da so bili odbojkarji ACH Volleya v izgubljenem polo`aju, a iz obeh so se znali re{iti in odnesti celo glavo. Tako v Pireju, kot v Ljubljani so slavili v petih nizih, s 3:2. Do konca sta {e dve koli. Takoj po novem letu, 5. januarja, Blejci gostujejo v Budvi, teden dni kasneje pa v Sto`ice prihaja Jastrzebski. Po tej tekmi bo jasno, ali bodo Blejci iz skupine C v osmino finala lige prvakov krenili s prvega ali drugega mesta. Besedilo in foto Matja` Klemenc

Mladi ljubljanski hokejisti premo~ni za tekmece BLED - Razen tekme Jesenice mladi:HDD Bled, je kon~an prvi del Slohokej lige. Zadnja tekma ne odlo~a o ni~emer, saj se ne ena, ne druga ekipa, z zmago ne more premakniti na lestvici. Prvo mesto, povsem zaslu`eno, je pripadlo HK Olimpiji (o.p. mlada ekipa Olimpije). Olimpija je igrala odli~no. Podatek, da je v 18 tekmah oddala le eno to~ko, je dovolj zgovoren o njeni mo~i. Le-to so izgubili v Zagrebu, ko so po rednem delu igrali 4:4. V ligi nastopajo tudi tri ekipe iz zgornjesavske doline. Najvi{je, na {estem mestu, je uvr{~ena ekipa Jesenice mladi, ki imajo v leto{nji sezoni mo~no spremenjeno ekipo. Dve mesti ni`je zasledimo letos novo ekipo HDD Bled. Ekipo pove~ini sestavljajo igralci, ki so v lanski sezoni igrali za MK Bled. MK Bled je prvi del kon~al na zadnjem mestu, brez osvojene to~ke. Glede na lansko sezono, so mo~no pomlajeni. Ve~ina varovancev Valerija {ahraja je letos prvi~ okusila »prvoliga{ko dru{~ino«, zato je leto{nja sezona namenjena predvsem nabiranju prepotrebnih izku{enj. Drugi del Slohokej lige se nadaljuje 22. decembra, termine tekem Jesenice mladi, HDD Bled in MK Bled pa lahko najdete v {portnem pregledu Na{ih novic. Matja` Klemenc

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[PORT

[portni pregled - BIATLON Pokljuka, Svetovni pokal 18.12. {print mo{ki 11.15, {print `enske 14.15, 19.12. me{ane {tafete 12.30 - HOKEJ NA LEDU ACRONI JESENICE, Dvorana Podme`akla, Liga EBEL 21.12. Sapa, 23.12. VSV 19.15, 26.12. Linz, 28.12. Dunaj, 30.12. Medve{~ak 19.15, 1.1. Tilia Olimpija 18.00, 2.1. KAC, 4.1. Salzburg 19.15, 7.1. Graz, 9.1. KAC, 14.1. Medve{~ak 19.15, 16.1. VSV 18.00, 21.1. Graz, 23.1. Olimpija, 25.1. Medve{~ak 19.15, 28.1. Sapa 19.15, 30.1. Dunaj 18.00, 4.2. Salzburg, 6.2. Dunaj, 8.2. Sapa 19.15 JESENICE MLADI, Podme`akla, SLOHOKEJ liga ~lanov 22.12. Zagreb, 26.12. Maribor 17.00, 29.12. Triglav, 5.1. Partizan 18.00, 8.1. Olimpija, 12.1. Slavija 18.00, 15.1. HDD Bled, 19.1. Graz 18.00, 26.1. MK Bled MK BLED, {portna dvorana Bled, SLOHOKEJ liga ~lanov 22.1. Olimpija, 26.12. Zagreb, 29.12. Slavija 18.45, 5.12. Maribor, 8.1. HDD Bled 18.45, 12.1. Triglav, 15.1. Graz 18.45, 19.1. Partizan, 26.1. Jesenice mladi 18.45 HDD BLED, [portna dvorana Bled, SLOHOKEJ liga ~lanov 22.12. Triglav, 26.12. Partizan 18.45, 29.12. Olimpija, 5.1. Slavija 18.45, 8.1. MK Bled, 12.1. Graz, 15.1. Jesenice mladi 18.45, 19.1. Zagreb, 26.1. Maribor 18.45 REPREZENTANCA SLOVENIJE, Dvorana Podme`akla 17.12. Norve{ka 19.15, 18.12. Avstrija 19.15 REPREZENTANCA SLOVENIJE U-20, Bled, {portna dvorana, Divizija I, skupina B Tekme SLO: 17.12. Avstrija 18.30, 18.12. Kazahstan 19.00 - ODBOJKA ACH VOLLEY, Dvorana Sto`ice Ljubljana, Liga prvakov 5.1. Budvanska Rivjera, 12.1. Jastrzebski 20.15 ACH VOLLEY, SG[ Radovljica, Srednjeevropska liga 18.12. Dob, 2.1. Mladost Ka{tela, 16.1. Team Austria, 17.1. hotVolleys, 29.1. Hypo Tirol, 5.2. Mladost Zagreb UKO KROPA, SG[, 1. Dr`avna odbojkarska liga 18.12. Galex 17.30, 15.1. Maribor, 22.1. Krka 17.30, 29.1. Marchiol Vodi JESENICE- BLED, Gimnazija Jesenice, 1. DOL (`enske) 18.12. Luka Koper, 15.1. Aliansa, 22.1. @OK TPV Novo mesto 19.00 ACH VOLLEY II, Osnovna {ola Bled, 3. DOL - zahod 18.12. Calcit Volleyball II 16.00, 22.1. Prigo Brezovica 16.00, 29.1. Logatec, 5.2. Ljubljana ^rnu~e 16.00 NATIONAL @IROVNICA, Osnovna {ola @irovnica, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod 18.12. Astec Triglav II 19.00, 22.1. Salonit II 19.00, 29.1. MOK Ko~evje 19.00, 5.2. Kostanjevica na Krki BOHINJ, Osnovna {ola Bohinjska Bistrica, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod (`enske) 18.12. Ko~evje 15.00, 22.1. Mlade Jesenice, 29.1. @OK Dom`ale 15.00 AQUAWATT @IROVNICA, Osnovna {ola @irovnica, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod (`enske) 18.12. Mladi Jesenice, 22.1. Dom`ale, 5.2. ~rnomelj MLADI JESENICE, Osnovna {ola Tone ^ufar Jesenice, 3. Dr`avna odbojkarska liga- zahod (`enske) 18.12. Aquawatt @irovnica, 22.1. Bohinj 17.00, 29.1. @OK Ko~evje 17.00, 5.2. @OK Dom`ale

19

ODBOJKA POKAL Nova Gorica: 20.12. Salonit:UKO Kropa 18.00, Marchiol Vodi: ACH Volley 20.30, 21.12. Finale 18.00 - KO[ARKA AVANTGARD RADOVLJICA, SG[, 1. B liga 18.12. Tinex Medvode, 8.1. [en~ur CP Kranj, 15.1. Postojna 17.30, Splo{na plovba Portoro`, 29.1. Litija 17.30, 5.2. Kra{ki Zidar HIT KRANJSKA GORA, Dvorana Vitranc. 1. SKL (`enske) 11.12. Je`ica 19.00, 19.12. Grosuplje, 22.12. Triglav, 15.1. Dom`ale 19.00, 26.1. Celje 19.00, 2.2. AJM 19.00 JESENICE, Osnovna {ola Pre`ihov Voranc, 2. Slovenska ko{arkarska liga zahod 18.12. Kolpa ~rnomelj, 15.1. Globus 19.00, 22.1. Plamen Pur, 29.1. Stra`i{~e 19.00, 5.2. Krka mladi KRANJSKA GORA, Dvorana Vitranc Kranjska Gora, 3. Slovenska ko{arkarska liga- zahod 18.12. Krvavec Meteor, 15.1. @iri, 22.1. Bloke Novolit, 29.1. Gorenja vas, 5.2. Luka Koper - ROKOMET RADOVLJICA, 2. Slovenska rokometna liga- zahod 19.12. Mitol Se`ana 18.00 - KEGLJANJE JESENICE, 2. Slovenska liga zahod 14.1. Slavija [tojs, 22.1. Bela Krajina, 29.1. Pivka 17.00, 5.2. Coma Opomba: ~e je nasprotnik vpisan v mastnem tisku, ekipa igra doma ODPRTE PLANINSKE KO^E - Valvazorjev dom (sobota, nedelja in prazniki); Mihov dom na Vr{i~u; Ko~a na Gozdu (sobota, nedelja in prazniki); Sanka{ka ko~a nad Begunjami (od srede do nedelje); Ko~a v Krnici (sobota, nedelja in prazniki); Planinska ko~a na Uskovnici; Dom pri izviru Zavr{nica (sobota, nedelja in prazniki); Blejska ko~a na Lipanci; Erjav~eva ko~a na Vr{i~u (sobota, nedelja in prazniki); Roblekov dom (sobota, nedelja in prazniki); Ora`nova ko~a na Planini za Liscem (od 30.12. 2010 do 3.1.2011). Vsa Planinska dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo podatke o pohodih oz. o odprtju njihovih ko~. Vse klube oz. {portna dru{tva zgornje Gorenjske obve{~amo, da lahko posredujejo spored oz. program svojih tekem oz. {portnih prireditev. Podatke lahko posredujete na elektronski naslov: matjaz.klemenc1@gmail.com

DOMA^E JEDI KOSILA MALICE ZAKLJU^ENE DRU@BE Alpska 56, Lesce, tel.: 04/53 18 076, http://www.restavracija-center.com, e-mail: info@restavracija-center.com, odprto: 9 - 23, torek 9 - 14

20

KULTURA

Na XXL ve~er XXL BEJBE

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Magic Brane in Bo`i~ek na nedeljski matineji

Zadnje ~ase je vse ve~ prilo`nosti, da silvestrski ve~er pre`ivimo v gledali{~u, ob predstavi ali koncertu. Tudi v Gledali{~u Toneta ^ufarja na Jesenicah v zadnjem desetletju organizirajo dogajanja prav na zadnji ve~er v letu. Tako so obiskovalci `e kar vajeni, da se je potrebno za vstopnice podvizati. Med najbolj odmevnimi in nemudoma razprodanimi dogodki doslej je bila Straussova opereta NETOPIR, pa koncert EROIKE, komedija AGENCIJA ZA LO^ITVE, lanski gledali{ki dogodek je bil ZADNJI TANGO z Alenko Teti~kovi~ in Dariom Vargo.... Letos pa se na najdalj{i ve~er v letu, torej na XXL ve~er, obeta gledali{ki dogodek v XXL slogu, to je komedija XXL BEJBE. To je nova, sve`a STAND UP komedija, ki bo na silvestrovo stara komaj mesec dni. XXL Bejbe trdijo, da k XXL velikosti spadajo tudi XXL dogodiv{~ine, XXL drznost in XXXL zabava. ^e imate tudi vi XXL poglede na `ivljenje, bodo XXL BEJBE prava silvestrska dru{~ina za vas, ki zajemate `ivljenje s polno `lico. In kaj se XXL dekletom dogaja? Na svoji trideseti rojstnodnevni zabavi Tadeja (Ana Marija Miti~) ugotovi, da pri svojih letih ni dosegla ni~esar. Njen najve~ji podvig v `ivljenju je v najkraj{em ~asu shuj{ati za deset kilogramov in se {e v kraj{em zrediti za petnajst. `e vse `ivljenje se trudi ugajati svojemu mo`u, ta pa ji vra~a tako, da jo vara. In kar je najhuje – z `ensko, ki ima vsaj trideset kilogramov ve~ kot ona! Odlo~i se, da bo kon~no naredila nekaj drznega. Zase! Prijavila se bo na nastop v oddaji SLOVENIJA IMA TALENT. Prijateljica Brigita (Tanja Kocman) je navdu{ena, saj bo tako spoznala mo{kega svojih sanj – Vida Vali~a, Ma{a (Martina Ip{a) pa bo svojim kolegom kon~no za vselej dokazala, kdo je najbolj{i v poslu. A sredi poti do sanj se vme{a mo` in s sladkimi obljubami ogrozi njihov nastop ... Ali bo Ma{i in Brigiti uspel podvig, ali bosta uspeli Tadejo prepri~ati o mo`evi neiskrenosti in predvsem ... ali bodo nastopile na televizijski oddaji in uresni~ile ko{~ek svojih XXL sanj, na~rtov in `elja?! Predstava XXL BEJBE zagotavlja gledalcem XXL SMEH, XXL napeto in zabavno zgodbo in XXL igralke, ki so pod okriljem Zavoda za kulturo Maribor, v zadnjih dveh letih, z ve~ kot 600 stand up nastopi do u{es nasmejale gledalce po celi Sloveniji. Tokrat XXL BEJBE prvi~ nastopajo skupaj v gledali{ki predstavi, v XXL KOMEDIJI! Besedilo, ki vas bo nasmejalo, je napislala Martina Ip{a, predstavo je re`irala Tina Gorenjak, glasbo je prispeval Rudolf Gas, koreografijo pa Katja [antl. Branka Smole

JESENICE - Zadnja nedeljska matineja v leto{njem letu na odru Gledali{~a Toneta ^ufarja na Jesenicah bo 19. decembra, ob 10.00. Kar tradicija je `e, da najmlaj{e gledali{ke obiskovalce na zadnji matineji v letu obi{~e MAGIC BRANE in pri~ara dober zalogaj prijetnih in navdu{ujo~ih presene~enj, ob katerih o~i malih obiskovalcev niti ne trenejo. Seveda bo poleg svojih sodelavcev, pa zaj~kov in golob~kov tokrat na nedeljski gledali{ki obisk MAGIC BRANE povabil tudi BO@I^KA. Prva matineja v novem letu bo v nedeljo, 9. januarja.

Nate~aj za naj-fotografijo Ob~ine @irovnica Zavod za turizem in kulturo @irovnica je letos `e ~etrti~ organiziral in izvedel javni nate~aj za naj-fotografijo Ob~ine @irovnica. Leto{nji nate~aj je imel predpisano tematiko in sicer dogodki, obi~aji in ljudje v na{i ob~ini. Na nate~aj se je prijavilo 8 avtorjev s 40 fotografijami. Komisija je, kot najbolj{e, izbrala naslednje fotografije: 1. mesto Bo`o Ropret – Vrba, 8. 2. 2010, sv. Marko 2. mesto Aleksander Novak – Poroka 6 Vrba, 8. 2. 2010, sv. Marko – Bo`o Ropret. – ^opova hi{a 2010 3. mesto Aleksander Marin{ek – Pridne roke na Fin`garjevi doma~iji Pohvala: Vitomir Pretnar - Mira Poleg tega je komisija izbrala {e dodatnih 13 fotografij, ki si jih boste lahko ogledali na razstavi v avli zdravstvenega doma na Selu pri @irovnici. Otvoritev razstave z nagrajenimi deli bo v torek, 30. decembra ob 18. uri.

^ASOPIS, KI POVEZUJE

❄

❄

❄

OGLASI - 040/202 384

❄

❄

❄ ❄

❄ Vesele praznike ❄ in sre~no novo leto! ❄❄ ❄❄

OPTIKA MESEC ❄ O^ESNA AMBULANTA

❄

Cesta m. Tita 31, 4270 Jesenice, tel.: 583 26 63 www.optika-mesec.com

21

Sre~no 2011! Poljska pot 4, 4248 Lesce

Vesele praznike in sre~no novo leto!

Te`ave z greznico, odtoki, kanalizacijo...?

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE gorenje

Prodajni Center ALIANSA COMMERCE

Ro`na dolina 40, 4248 Lesce, T: 04/537 38 38, F: 04/537 38 39, e-po{ta: trgovina@wecocommerce.si

LESCE

bela tehnika mali gospodinjski aparati akustika Naro~ni{ka razmerja

debitel

marles

Sre~no novo leto!

Odprto: 8 - 19, sobota 8 - 12

011! 2 o n Sre~

KUHINJE IDEJ

22

ZBIRNI CENTER RADOVLJICA ZBIRNI CENTER CERO je odprt: ponedeljek, torek, ~etrtek in petek od 8. do 16. ure sreda od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure De`urni vodovodni monter GSM: 031/210 023 Pokopali{ko pogrebna slu`ba GSM: 041/655 987

Naj se vam v letu, ki prihaja, uresni~i ~imve~ `elja! Sre~no!

OGLASI - 040/202 384

^ASOPIS, KI POVEZUJE

[e posebej vabljeni v prednovoletnem ~asu na dru`enja ob kosilu, ve~erji ali zabavi s plesom, za prijetno in dru`abno vzdu{je poskrbi na{ hi{ni ansambel. Da bi Vam lahko kar najbolj ustregli smo pripravili darilne bone tako, da nanje lahko vpi{emo katerokoli storitev iz na{e ponudbe, ki jo boste izbrali. Mo`ne so tudi poljubne kombinacije storitev, razni sprostitveni ali wellness paketi, ki omogo~jo, da izbor storitev delno ali v celoti prepustite osebi, ki jo `elite obdariti. Izdelamo lahko tudi vrednostni bon, ki prav tako omogo~a prost izbor storitev, prejemnik pa se bo nato sam odlo~al, kaj iz pestre palete storitev si `eli koristiti. Darilni bon bomo pripravili glede na Va{e `elje in potrebe. Dobrodo{li. Odprti za vas vse dni v letu.

Hotel in dvorec Drn~a, Dvorska vas, Begunje na Gorenjskem, T: 08 200 5000 – recepcija, email: info@hotel-drnca.si, www.hotel-drnca.si Optika Berce d.o.o., Titova 50, Jesenice

Hotel Drn~a je prava izbira za tiste, ki sebi privo{~ijo le najbolj{e. Vrhunska ponudba storitev, neokrnjena narava in neprecenljiv mir zagotavljajo prijetno po~utje in spro{~eno vzdu{je. Za privr`ence spro{~anja in vra~anja miru telesu poskrbijo udobni, sodobno opremljeni prostori SPA centra. Privo{~ite si lahko oddih v finski, infrarde~i ali tur{ki savni. Za hlajenje telesa pa poskrbijo ohlajevalni bazen in do`ivljajski tu{i. V objemu zelenja dvorskega vrta, ~udovite narave in miru, tam, kjer si roki podajajo vrhunski nivo storitev in okusne kulinari~ne dobrote, se poro~no slavje spremeni v edinstven in nepozaben dogodek. V prekrasni ambientalni restavraciji s pogledom na sosednje hribe in travnike boste u`ivali v vrhunski kulinari~ni ponudbi. Restavracija nudi prostor za 80 oseb (v primeru stoje~ega bifeja v povezavi s hotelskim lobijem tudi do 150 oseb) in je primerna za ve~je pogostitve, poro~na slavja, obletnice, sprejeme in podobno. Glavna posebnost restavracije so jedi z okusom, ki se prilagajajo letnim ~asom, hitra poslovna kosila, ki se tedensko spreminjajo, romati~ne ve~erje ob kaminu, odli~na vinska lista in vedno ustre`ljiva in o~arljiva stre`ba.

23

BREZPLA^NI PREGLED VIDA LESCE, torek: 15-17 telefon: 04 531 89 34 JESENICE, ~etrtek: 15-18 telefon: 04 586 24 16

potrdila za vozni{ki izpit zdravni{ka spri~evala zdravljenje o~esnih bolezni predpisovanje o~al

Sre~no 2011!

kontaktne le~e

Vsak ~etrtek in petek specialisti~ni okulisti~ni pregledi! www.optika-berce.si

Kurilno olje vrhunske kvalitete po izjemno ugodnih cenah! Naro~ila na brezpla~ni telefon: 080 2341

Vesel bo`i~ in sre~no 2011! Sre~no 2011!

ELEKTRO TRGOVINA Janko PRE[EREN Trbi`, Via V. Veneto 79 tel.: 0039 0428 2137 fax: 0039 0428 40003 preschern@gmail.com

BELA TEHNIKA ❖ PE^I NA DRVA IN PELETE ❖ GOSPODINJSKI APARATI ❖ ELEKTRO MATERIAL Odprto: 9-12.30; 14.30-19, ponedeljek zaprto

ZADNJA STRAN

24

Lu j ZIKOV AJI TUJIH JE UGODNI TE^ E SMETE IZPUSTITI: T, KI JE N PRILO@NOS TE^AJI! I JEZIKOVNI N D O G U O N IZJEM ne (90 ur) te~aj angle{~i ur) Obnovitveni nem{~ine (90 ) Za~etni te~aj (90 ur italijan{~ine Za~etni te~aj

ne te~aja,

% ce ispevajo le 20 Udele`enci pr . R to je 47 EU

senic, jo le ob~ani Je eru lahko vklju~i im se pr je V . ~a lo te V {o Pogoj: srednjo ju~eno najve~ eli prednost kandidati ki imajo zakl do im ila prijav bo ej{i ob~ani. ve~jega {tev razbe in star ob iz o nj op st z ni`jo . rze Jesenice Ljudske unive ostih mest. pr ko v tajni{tvu e lah itv ln se e po vit za Prija 11 oz. do 14. januar 20 805. Rok prijave: tel.: 04/58 33 Informacije po

^ASOPIS, KI POVEZUJE

Ljudska univerza Jesenice

2. RDO RA^UNA LNI[ DIGITAL NO OPIS KO IN MENJEV ANJE 50-urni te

~aj

Kolektiv LJUDSKE UNIVERZE JESENICE `eli vsem poslovnim partnerjem, predavateljem in udele`encem izobra`evanja

SRE^NO IN USPEĹ NO NOVO LETO 2011.

... za prijaz n bolj{e kom ej{e `ivljenje in uniciranje v dru`bi. Nau~ite se up digitalno te orabljati hnologijo: spletni ob spletno ko razci municiranje e-zdravje e-uprava mobilni tele e-ban~ni{tvo foni in dru ge digitaln e naprave

Prijavite se lahko na telefonskih {tevilkah: 58 33 805 in 58 33 809, ali se osebno zglasite v na{ih novih prostorih (Delavska ulica 1, Jesenice). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za {olstvo in {port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih virov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete: Razvoj ~love{kih virov in vse`ivljenjskega u~enja; prednostne usmeritve: 3. 2. Izbolj{anje usposobljenosti posameznika za delo in `ivljenje v dru`bi temelje~i na znanju.

Vabljeni na silvestrovanje z `ivo glasbo v veliki dvorani Stare po{te v Bistrico ob Zilji! Silvestrski ve~er bomo pre`iveli ob gala ve~erji in zaplesali ob zvokih Ansambla Karavanke. Kletna diskoteka za mladino. Organiziramo vam tudi preno~itev.

Rezervacije do 30. decembra na e-mail: office@altepost.biz