Moj vrt, oktober 2018

MOJ VRT Oktober 2018

Letnik 18

+ Urejanje grobov ob

Dnevu spomina na mrtve

+ Čas za sajenje česna in

bele čebule

+ Sadje skladiščimo ločeno

od zelenjave

Številka 3

CVETJE V JESENI

2

MOJ VRT

Jesenska opravila na okrasnih gredah

Na vrsti je higiena

J

esen se je že odela v svoje tople barve in s tem sporoča, zima je pred vrati. Dnevi so krajši, vendar ko je nekoliko topleje, še vedno čudoviti. Rastline so v zaključni fazi rasti, saj se pripravljajo na obdobje mirovanja. Ravno tako se mora na mirovanje pripraviti celotni vrt, grede in tudi na balkonska korita ne smemo pozabiti. Predvsem je zdaj na vrtu pomembna higiena. Rastline, ki so se posušile, je potrebno odstraniti. Pri tem bodite pozorni, če so na listih kakšne pikice, različne pege ali kupčki. To so znamenja različnih glivičnih obolenj in tako okuženo listje ne sodi na kompost ampak na deponijo ali na ogenj. Poudariti moram, da nekatere spore gliv v tleh preživijo tudi nekaj let, zato je potrebno gredo temeljito počistiti in razmisliti, kaj bomo na to gredo sadili naslednje leto. Glivična obolenja so lahko vezana na določeno kulturno rastlino in zaradi kolobarjenja omejimo izbruh nove okužbe. Poleg čiščenja vrta, očistimo tudi balkonska korita. Če želimo sami vzgajati balkonske rastline iz potaknjencev, pregledamo rastline in potaknjence naberemo le iz popolnoma zdravih, dobro vitalnih rastlin. Predvsem režemo potak­njence pri

Dinamična zasaditev groba

Kombinacija vres in res pelargonijah. Za vzgojo potak­ njencev moramo imeti svetel, nekoliko hladnejši prostor (18°C). Pri rezanju potak­njencev uporabimo oster razkužen nož. 10 do 15-centimetrski poganjek odrežemo tik pod kolencem, iz katerega izraščajo listi. Na tem predelu je namreč koncentracija rast­nega hormona avksina najvišja. Nato spodnje liste odstranimo, zgornje pa v primeru, če imajo večje listne ploskve, prikrajšamo za tretjino. Tako pripravljene potaknjence potaknemo v prepustni substrat. Potem jih preko zimskega časa spremljamo in sproti odstranjujemo uvele liste. Balkonska korita je potrebno očistiti in razkužiti, saj imajo lahko kakšne okužbe koreninske gnilobe. Ostale rastline, ki niso prezimno trdne damo na kompost. V primeru, da imate več prostora za prezimovanje, pa na primer pelargonije le skrajšate na 15 cm višine in jih prezimite. Jesen je čas, ko pravi vrtnarji načrtujejo, kaj bo rastlo v njihovem vrtu. Če ste se odločili, da boste imeli v pomladnem času pravo cvetlično simfonijo, potem

morate posaditi spomladi cvetoče čebulnice že zdaj, pred zimo. Te čebulice morajo biti v zemlji preko zime zato, ker se zaradi nizkih temperatur v njih oblikuje cvetna zasnova. Ko boste čebulice kupovali, bodite pozorni na različna bolezenska znamenja. Prhle čebulice in čebulice, ki so po površini pikaste raje ne kupujte. Okužene čebulice, nam ne dajo želenih rezultatov in naj vas akcijske cene pri nakupih ne premamijo. Pri sajenju čebulic upoštevajte zlato pravilo: 2 do 3-kratna višina čebulice je globina saditve. Pri sajenju pa uporabljajte lopatko ali posebno pripravo za saditev čebulic, ki naredi luknjico za čebulico z ravnim dnom. Z vrtnarskim klinom boste oblikovali luknjico, ki ima obliko stožca in čebulica ne sede na substrat. Zato iz koreninskega krožca korenine ne poženejo in čebulica propade. Pomisliti je potrebno tudi na pol-prezimne rastline oz na pogojno prezimne rastline, ki jih je potrebno zaščititi pred mrazom. Pri tem lahko uporabimo zaščito iz trav, suhe rastline koruze, zimzelene veje.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 24. 10. 2018, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Jesenski odtenki (Foto: Eva Recek)

MOJ VRT

CVETJE V JESENI

3

Kombinacija mačeh in zelnatih trajnic V kolikor imamo posodovke, kot so citrusi, je le te potrebno prestaviti v prezim­ni prostor. Ko urejamo okolico hiš in si želimo oblikovati nove grede moramo pomisliti na funkcionalnost zemljišč. Velikokrat nas premami želja po robnih gredah ob poteh, ob koncu tlakovanega dvorišča ali ceste. Če se odločimo za take obrobne grede je najbolje, da vanje posadite okrasne čebulnice, ne glede na čas cvetenja. Najpomembneje je namreč to, da vse rastline s čebulicami prezimijo zaradi čebulic. Nadzemni deli propadejo. Tako se rastline v zimskem času, ko moramo odstranjevati sneg iz dvorišč in cest ne

Enostavna zasaditev, ki potrebuje malo nege

Nepravo načrtovanje, premalo časa za oskrbo in porazen rezultat poš­kodujejo. Seveda jih sadimo v zaščit­ ne mreže, da jih ne pojedo miši ali voluharji. Pri načrtovanju takih gred bodite pozorni pri izbiri čebulnic, da bodo cvetele preko celega leta. Določene rastline v vrtu pustimo pri miru in jih ne režemo. To so različne okras­ne trave, okrasni ohrovt, sedumi. Zimska idila in ivje na teh rastlinah je prava fantazija. Vzemite si čas in pozimi podrobneje poglejte fantastične kristale, ki so se naredili na travah in posušenih cvetovih. Šele spomladi, ko se otopli, te rastline porežemo, da lahko ponovno odženejo. Jesenski čas tudi sovpada z urejanjem grobov za 1. november. Običajne polet­ ne rastline so počasi izgubile svojo pravo okrasno vrednost in jih je potrebno zamenjati. Običajno se odločimo za mačehe, lahko pa ustvarimo izjemno zanimive kombinacije z glauterijo, hojhero, resami in vreso. Različne okrasne trave zasaditev nekoliko zrahljajo. Pri zasaditvi grobov upoštevamo stil groba, barvo spomenika, lego groba in predvsem koliko časa imamo za njegovo oskrbo. Tako premislite katere rastline boste izbrali. Elegantna je zasaditev, kjer kombiniramo zelnate okras­ne trajnice z eno- ali dvoletnicami. Če imamo temen grob, lahko izberete

nekoliko svetlejše rastline. Kombinacija večjih listnih površin s travami je zanimiva, bolj dinamična, kot monotona zasaditev z le eno vrsto rastlin. Pred zasaditvijo gred z okrasnimi rastlinami, ki nam grob olepšajo jeseni, je potrebno poskrbeti za pomladi cvetoče čebulnice. Najprej posadimo čebulice, nato pa nad nje zasadimo mačehe in ostale okrasne rastline. Bodite pozorni, če je na gredi kakšen rov. V tem primeru imate mogoče pod zemljo miši, in ko boste dodali čebulice, jim boste pripravili zimsko zalogo hrane. Zato najprej poskrbite za odpravo škodljivcev, medtem ko čebulice zasadite v mrežo. Velikokrat se zgodi, da v zimskem času ljudje s smrekovimi vejami grede na grobovih zagrnejo, saj želijo zaščititi rastline. Tako se miške lepo v zaščitenih gredah udomačijo in pojedo čebulice, spomladi pa ni želenega cvetja. Kot vidimo nas jesenski dnevi vabijo k različnim opravilom na vrtu, balkonu, terasi ali na pokopališču. Izkoristite jih, saj je delo v naravi poplačano s čudovitim rumeno-oranžno-rdečim odevalom.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

4

TRENDI

MOJ VRT

Urejanje grobov ob Dnevu spomina na mrtve

Pomembno je osebno sporočilo rajnim

U

rejanje grobov v jesenskem času je v veliki meri žal namenjeno ureditvi groba za 1. november. Zakaj pravim žal? Zato, ker bi morali za grobove skrbeti preko celega leta.

Sodobne zaposlitve v veliki meri zahtevajo celega človeka in večkrat se zgodi, da nimamo časa za oskrbo grobov. Zato se moramo odločiti za dve opciji. Ali grob obnovimo in je zasaditev minimalistična, grob pokriva marmornata plošča v kombinaciji s peskom, ali pa poiščemo strokovno službo za urejanje grobov. O zasaditvi grobov smo že nekaj omenili v kontekstu jesenskih de na okrasnih gredah. Vsekakor je pri izbiri rastlin potrebno upoštevati barvo spomenika in obrob. Ravno tako je lepo, če je videz groba enoten in je tudi žalni aranžma v takih barvah kot rastline na okrasni gredi. Ponekod so na grobu dodane kamnite vaze in ravno tako je tu pomemben enoten videz. Urejenost daje enak izbor materialov v žalnem aranžmaju, kot tudi v vazi. Zato je najbolje, da tisti, ki imate kamnite vaze naročite šopek in aranžma hkrati. Pri izbiri materialov je pomembna tudi njihova trajnost. Eksotično cvetje kot so orhideje, flamingovci in helikonije niso odporne na mraz in pri nizkih temperaturah potemnijo. Malce ironično je, da se zaradi množice sveč, ki bi se jim lahko izognili in namesto množice manjših sveč prižgemo eno, ali pa si omislimo oljno lučko, mikroklima na pokopališču tako spremeni, da je do višine pol metra kar za nekaj stopinj ozračje toplejše in cvetovi, ki so občutljivi na zmrzal, pri nizkih dekoracijah obstanejo nekoliko dlje. Sveža dekoracija na novi črni dekorativni gobi - Smithers OASIS

Enostavna trajna dekoracija sveče

Trajna žalna dekoracija z zimzeleno podlago

TRENDI

Floweracademy.si

Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR. Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na e-naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«. Plačilni nalog za 7 z­ aporednih številk bomo poslali na vaš naslov. PREDSTAVILI SMO SE NA JESENSKEM KMETIJSKO OBRTNEM SEJMU V KOMENDI

Mobilna ročna zalivalka KANGLOO enostavno zalivanje z enim potiskom velik rezervoar za vodo (50 L) daljša in upogljiva cev tudi za težje dostopna področja z velikimi kolesi za lažje in hitrejše premikanje ++ za vrtove, terase in balkone

-zu

pa

nc

.c

om

++ ++ ++ ++ ++

w .k ot li

- dr. Sabina Šegula,

NAROČITE SE NA R ­ EVIJO MOJ VRT!

w

Dolgoročna rešitev so žalni aranžmaji iz kombinacije svežega zimzelenega zelenja in eksotičnih suhih plodov, katerim lahko po potrebi dodamo nekaj svežega cvetja, ki ga po pozebi odstranimo, ostali del žalnega aranžmaja pa ostane. Tak aranžma le z nekaj novoletnimi dodatki spremenimo v adventno-novolet­ nega. Vsekakor je lepo, če je na grobu aranžma, ki se zlije s celoto, hkrati pa je edinstven. Za rajne se spodobi, da poiščemo dekoracijo s sporočilnostjo zanje, ne za javnost. Nagrobne dekoracije, ki so v ponudbi večjih trgovskih verig in jih kupite kot kilo krompirja, so neosebne, brez sporočilnosti. Če že take dekoracije kupite, potem jim dodajte nekaj svojega, osebnega. En cvet, ki je zrastel na vrtu, storže, ki ste jih med sprehodom po gozdu nabrali ali le kakšno vejo z lišajem. Pomemben je edinst­ ven pristop, osebno sporočilo rajnim. Vsekakor je tudi pri žalni dekoraciji nekaj novosti, novih dizajnov, ki jih cvetličarji izdelajo prav za vas. Pri izbiri pa ne pozabite na stilsko postavitev groba. Klasična osnova groba je prostor za klasičen nagrobni aranžma, medtem ko si pri moderni sodobni ureditvi lahko privoščite tudi nekoliko bolj drugačen dizajn nagrobnih aranžmajev. Ko boste načrtovali ureditev grobov imejte v mislih nepotrebno množico sveč, raje se odločite za eno svečo z manjšo dekoracijo, ki jo obdaja. Zelo dobrodošle so oljne lučke za večkratno uporabo. Če pa želimo prižgati svečko pokojnemu prijatelju in mu sporočiti, da ga nismo pozabili, lahko to pokažete tudi s cvetom, ki ga položite na grob.

5

w

MOJ VRT

Ključavničarstvo Aljaž Zupanc s.p., Latkova vas 186, 3312 Prebold Tel.: 040 419 611, (03) 570 1848, e-mail: info@kotli-zupanc.com

6

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Jesenske astre vedno znova

P

roti koncu poletja in jeseni, ko v glavnem po vrtovih začne primanjkovati cvetočih rastlin, zažarijo jesenske astre v vseh mogočih barvah, le živo rdečih in rumenih med njimi ni. Nekatere so čisto nizke in druge zelo visoke. Neznansko nezahtevne so in prečudovito cvetijo, a nekaterim nikakor ne uspevajo ali se sčasoma kar izgubijo. Zato si marsikdo postavlja vprašanja o sajenju in negi, ki jo zahtevajo.

Kot velja za vse rastline nasploh, zlasti pa še za trajnice, katerih število vrst in sort je med vsemi vrtnimi rastlinami največje, da jih je pač treba poznati, ne le po videzu, pač pa tudi po njihovih potrebah. Med seboj se namreč lahko zelo razlikujejo. Zato je predvsem treba poznati njihove specifične lastnosti in jih pri sajenju in negi upoštevati, če želimo z njimi imeti malo dela in veliko veselja. Vodnih trajnic pač ne moremo gojiti na vrtni gredi in trajnic z globokimi koreninami ne moremo gojiti v plitvem sloju prsti. Pa tistim, ki rastejo v gozdni podrasti, ne moremo nameniti prostora na polnem soncu. Sajenje jesenskih aster Najslabši uspeh imajo tisti, ki kupujejo z očmi. Jeseni gredo v vrtni center in iščejo cvetoče sadike jesenskih aster. Skoraj vedno naletijo na bujno rastoče (če sploh kakšne) in bogato cvetoče sadike, sicer maloštevilnih vrst in sort, in odločitev za nakup ni težka, saj so te sadike po navadi tudi poceni. A žal se tak nakup skoraj vedno izkaže kot nakup trajnice, ki v resnici ni trajna. Po navadi že prve zime na prostem ne preživi, saj je sadika bila vzgojena na hitro, v šotnici, s pomočjo gnojil s hitrim delovanjem. Zato sicer ob nakupu lepo cveti, a je neutrjena. Komur so všeč in ne pozna razloga za njihovo neuspevanje, jih pač kupuje vedno znova in znova. Nekateri so celo prepričani, da jesenske astre pač včasih prezimijo, večinoma pa niti ne. Tisti, ki iščejo trpežne sadike, običajno ne sprašujejo po videzu sadik ob nakupu, pač pa jih zanima, kako se bodo obnašale kasneje in kako dolgo bodo živele. Sadike, ki so bile posajene v lončke že zgodaj spomladi v skromno prst, seveda na jesen le skromno zacvetijo, če sploh. Niso pa pomehkužene, so dobro vraščene in se bodo v normalni vrtni prsti na pomlad razbohotile in že prvo naslednjo jesen bogato zacvetele. Poznavalci trajnic (ali tisti, ki za nasvet povprašajo poznavalca) seveda sadijo sadike trpežnih trajnic, tudi jesenske astre, iz lončkov na prosto v vseh letnih časih in ne samo spomladi ali jeseni. Kadar imajo pač zanje pripravljeno zemljo in želijo oblikovati nasad za vse letne čase.

Nega jesenskih aster Jesenske astre po svojih lastnostih in potrebah sicer v ničemer ne sodijo med ekstreme, pač pa se zadovoljijo z navadno vrtno prstjo na sončni ali polsenčni legi. Tudi na mraz in poletno vročino niso prav nič občutljive. V normalno globokih tleh jih tudi suša ne prizadene. A imajo, vsaj tiste med njimi, ki so pri nas najbolj poznane, kljub temu eno lastnost, ki nepoznavalcu dela težave. Zlasti tiste vrste, katerih podzemne pritlike ustvarijo gost preplet, po nekaj letih bogate rasti in cvetenja začnejo kar nekam usihati in potem kar izginejo. Takšne so vse številne sorte Aster dumosus in/ali Aster novii-belgii. To se dogaja zato, ker zaradi gostega prepleta korenin in poganjkov nad njimi ni možno rahljanje tal in dognojevanje z organskimi gnojili. Ko po nekaj letih porabijo vso zalogo hranil, ki so jo dobile ob sajenju (sodijo namreč med precejšnje pozrešneže), jim začne primanjkovati hrane in zaradi 'lakote' začnejo hirati. Precej jim sicer lahko pomagamo tako, da po 'blazini' potrosimo kompost ali podobno gnojilo v spomladanskem času, ko začnejo po zimskem počitku znova odganjati. Z zalivanjem gnojilo speremo bliže korenin, oziroma v zavetje listja, da ga ne ožge in izsuši sonce. Tisti, ki se ne 'obremenjujejo' z naravi prijaznim vrtnarjenjem, si včasih

Iz ene skromne sadike je v dveh letih zrasel takšen grmič nizke jesenske astre in se na jesen odel v stotine cvetov.

Modra barva je pri nizkih jesenskih astrah pogosta in se pojavlja v odtenkih od zelo svetle pa do temno modre.

Roza barva se pojavlja v najrazličnejših odtenkih.

MOJ VRT

TRAJNICE

Čisto bela barva je pri jesenskih astrah kar pogosta. Tako pri nizkih, kot tudi pri visokih. pomagajo tudi z mineralnimi gnojili, ki so topna v vodi. A, ko postane zemlja zbita, ti ukrepi ne bodo več zadostovali. Takrat bo najbolje zgodaj spomladi, preden se rastline zbudijo, blazine s koreninskim prepletom enostavno izkopati in odložiti v senco. Prostor v gredi, kjer so astre rasle, pa temeljito obdelati in pri­ praviti za vnovično sajenje. Zemljo je treba v primerno suhem vremenu globoko prekopati in zrahljati. Nato pa bogato pognojiti z organskim gnojilom in izkopane korenine znova posaditi na staro mesto. Ob tej priliki seveda lahko korenine tudi razdelimo in tako rastline razmnožimo. Lahko jih tudi presadimo kam drugam. Prav lepo pa bodo uspevale vsaj nekaj naslednjih let tudi na starem mestu. Tako jih lahko vedno znova in znova obnavljamo in s sadikami vsakih nekaj let še razveselimo prijatelje, ki jih morda še nimajo, a so jih pri nas občudovali. Tiste vrste jesenskih aster, ki se razraščajo šopasto in ne s podzemnimi pritlikami (npr.: Aster novae-angliae) laže občasno dognojujemo, pa tudi manj požrešne so. Zato so lahko na stalnem rastišču brez presajanja leta in leta. Te zrastejo mnogo bolj visoko in, če rastejo na samem, potrebujejo oporo. Če pa jih zasadimo med druge visoke in stabilne trajnice, n.pr. visoke trave, bodo tako dobile oporo že v njih in druge ne bodo potrebovale. Poleg tega te visoke astre cvetijo med zadnjimi jesenskimi trajnicami. Kot velja za vse vrtne rastline, velja tudi za jesenske astre, da jih moramo varovati pred pleveli. Zato je zlasti pomembno, da jih sadimo v zemljo, ki ni onesnažena s koreninami trajnih plevelov, kot so slak, regačica, pirnica, preslica, osat in podobno. Teh namreč tudi z rednim pletjem ne moremo uničiti in jih vsaj delno lahko v starem nasadu s trganjem krotimo le z veliko težavo. Ko se astre razrastejo in pokrijejo tla pod seboj seveda z motiko ne moremo več v zemljo. Pa tudi sicer je prepletanje korenin trajnic in trajnih plevelov nerešljivo. Čisto drugače so seveda obvladljivi enoletni pleveli. Pri teh je potrebna le doslednost in zavedanje, da najmanj pleve tisti, ki najpogosteje pleve. Kdor redno pregleduje nasad trajnic in ne dovoli, da se pleveli razrastejo ali bog ne daj celo znova zasejejo, bo imel zelo malo pletja in vedno lep nasad. Še najlaže iz gostih blazin odstranimo mlade plevele, če jih izvrtamo, oziroma spodrežemo z nožkom. Sploh pa dovolj na gosto zasajene trajnice (seveda tudi jesenske astre) kmalu prekrijejo tla pod seboj in v dobršni meri onemogočajo kaljenje in razrast plevelov. Kdor pa nasad zanemari in ga več mesecev niti ne pogleda ali sadike posadi zelo na redko, se bo nad pletjem seveda vedno pritoževal. Iskanje različnih bližnjic

7

za zatiranje neželjenega rastja je žal prevečkrat neuspešno. Le takoj po sajenju je zelo uspešno zastiranje praznih tal med sadikami (ne čez koreninski vrat!) z zdrobljeno slamo ali podobno nežno zastirko, ki nekaj časa varuje tla, potem pa se spremeni v humus. Polaganje folije in zastirk nanjo pri astrah (in skoraj vseh trajnicah na sploh) pač ne funkcionira, saj jim je tako onemogočena razrast. Zemlja pod folijo ne diha, mikroorganizmi umrejo in zemlja se zbije. Kdor se boji motičice, nožička in enoletnih plevelov, oziroma sploh ne obvladuje niti najpreprostejših del na vrtu, rajši telovadi v fitnesu, kot na vrtu, naj zasadi nekaj grmov v folijo in lubje. Tako se bo vsaj za leto ali dve, morda celo nekaj več, ognil vsakršnemu delu, hkrati pa se tudi odpovedal užitkom ob opazovanju spreminjanja vrta skozi letne čase in občasnemu meditiranju ob brskanju po zemlji. Jesenske astre zanj prav gotovo niso primerne vrtne rastline! Imajo pa jesenske astre še eno lastnost, ki marsikomu prav po nepotrebnem dela preglavice. Mnoge namreč naredijo seme in se razsejejo v bližnjo in daljno okolico. Potomci so sicer lahko zelo pisanih barv in največkrat čisto drugačni od staršev. Marsi­ kdaj so neugledni in brez vrednosti. Včasih pa so čisto uporabni. Z njimi pač ravnamo kot z vsakimi drugimi samosevci. Če so uporabni in jih potrebujemo, so to lahko sadike za razmnoževanje. Sicer pa jih smatramo za plevel in jih pač pravočasno poplevemo. Saj vemo: plevel je vsaka rastlina, ki raste na nepravem mestu ob nepravem času. Tudi v živi meji se recimo rad zaseje gozdni srobot ali kaj drugega in treba ga je pač odstraniti. Najmanj dela in problemov pa bomo imeli, če po cvetenju cvetna stebla aster prav pri tleh porežemo, preden bodo razvila seme. In še za urejen videz bomo tako poskrbeli. Nekateri sicer zagovarjajo ohraniti seme jesenskih aster za hrano pticam pozimi, a ti pozabljajo na dejstvo, da ptice ne pojedo vsega semenja in se bo zato razsejalo v bližnjo in daljno okolico. Zato bi jaz na vrtu za ptice pustila marsikaj, a semena aster prav gotovo ne. Če seveda ne želimo v skupini med nizkimi modrimi čez leta gledati še neugledne in razpotegnjene visoke. Vsako pomlad nasad jesenskih aster dognojimo, da jim tako podaljšamo življensko dobo in poskrbimo za zdravo rast in bogato cvetenje. Kakšno temeljito zalivanje na teden ob najhujši suši pa jim bo gotovo podaljšalo čas cvetenja, na njihovo preživetje pa ne bo vplivalo.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­ in krajinske arhitekture

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije www.trajnice.com

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Opravila na vrtu pred zimo

Čas za sajenje česna in bele čebule

T

oplota letošnje jeseni vpliva na hitro rast rastlin na vrtu. Toplo sonce pa greje tudi pridne vrtnarje, pomaga pri nastajanju vitaminov in odpornosti organizma. Kmalu bo prišla zima, ko praviloma naš vrt počiva. A dokler nas greje toplo jesensko sonce, imamo še kar nekaj dela.

V oktobru prazne površine, kjer ni zimskih solatnic, čebulnic, korenov in kapusnic, ki še čakajo na pobiranje pred prvim zimskim mrazom ali prezimitev, prekrijemo s slamo ali senom. Korenovke npr. rdečo peso, korenje, kolerabo populimo z roko, da korenov ne poškodujemo. Liste odstranimo z odvijanjem, saj z rezanjem povzročimo, da se iz njih pocedi sok. Korene pregledamo. V primeren prostor shranimo le zdrave korene. Druge predelamo, posušimo ali zamrznemo. Prebrane lahko zložimo v plastičen zaboj, v katerega po plasteh natresemo šoto ali mivko in polagamo plast korenastih pridelkov. Korenov ne peremo, saj so po pranju bolj občutljivi. Shranjujemo jih v prostoru, kjer ne zamrzuje. Praznih površin torej ni nujno prelopatati, spomladi jih lahko samo prerahljamo z vilami in jim po njihovi površini raztresemo zrele komposte. T.i. štihanje priporočamo ob zadelavi manj zrelih organskih gnojil, in na težjih tleh, kjer zimski mraz pomaga razbiti velike grude. Če kakšna ostane do spomladi, jo je potem razmeroma lahko zdrobiti s hrbtom motike. Nekatere površine na vrtu so zasedene z rastlinami za zeleno gnojenje, ki jih bomo zmulčili ali pokosili šele spomladi, druge, neprezimne bodo delno zastirale tla. Facelija in oljna redkev na mojem vrtu sta visoki že okoli 30 cm in pridno rahljata tla s svojimi koreninami, ščitita tla pred erozijo in črpata ostanke hranil v tleh, predvsem dušik, da ga ne izpere v globje plasti iz območja korenin. V oktobru za zeleno gnojenje še lahko zasejmo prezimna žita. V oktobru in novembru sadimo česen, v oktobru še belo čebulo. Obe vrtnini na vrtu zasedeta razmeroma malo prostora in v jeseni še ne potrebujeta veliko hranil. Pomembno je, da se rastline do zime ukoreninijo. Mlada čebula nas bo prva razveselila s sočnimi mladimi čebulicami že v maju. Za čebulnice izberemo površino, ki v letošnjem letu ni bila gnojena z organskimi gnojili, še bolje jih je saditi na 3. poljino, vsaj 2 leti po uporabi organskih gnojil. Preveliko dušika lahko vpliva

Drobnjaku godi presajanje na 2 do 3 leta.

Desno preplitko posajeni stročki česna. na rahlost rasti čebul, prehitro rast listov, večjo občutljivost na bolezni in zimski mraz. V jeseni sadimo predvsem bele čebule. Za saditev na 10 m² potrebujemo okoli 0,5 do 0,8 kg čebulčka. Čebuli sicer najbolj ustrezajo peščena tla, v katerih je nekoliko zgodnejša in hitreje zori, a ni posebno občutljiva. Dobro uspeva tudi v težjih tleh. Zakasnitev dozorevanja povzročajo predvsem z organskimi gnojili prebogata tal, kar je velikokrat vzrok, da se nam dozdeva, da čebula na vrtu ne uspeva dobro. Pri saditvi čebulčka pazimo, da ga plitko vtisnemo v tal. Vršiček čebulčka naj gleda iz tal. Površino, ki jo sadimo jeseni je priporočljivo pokriti z agrotekstilno prekrivko, saj je porova zavrtalka v tem toplem vremenu še vedno aktivna. Po končanem sajenju ne bo škodovalo, če celo površino na rahlo posujemo s pepelom. Vonj pepela odvrača škodljivca, kalij v pepelu pa je potrebno hranilo. V oktobru je čas tudi za sajenje najbolj aromatične čebulnice, česna. Zgodnejše sorte bomo že maju lahko uporabili kot mladi česen. Pridelati ga je razmeroma lahko in iz 0,5 kg stročkov za saditev pridelamo že kar primerno količino za 4 člansko družino. Najzgodnejše sorte so 'Garpek', 'Sprint' in 'Primura', ki jih je priporočljivo saditi že v začetku oktobra. 'Garpek' tvori tudi cvetna stebla, ki jih nekateri že pridno uporabljate v kulinariki. Naj naštejem še nekaj pogosteje zastopanih jesenskih sort na slovenskem trgu: 'Gardacho', 'Makoi', 'Messidrome', 'Garcua' in seveda slovenski sorti 'Ptujski jesenski' in 'Anka'. Jesenske sorte se skladiščijo le nekje do konca meseca januarja. Za daljšo samooskbo družine je potrebno saditi tudi spomladanske sorte, ki se daljši čas držijo v skladišču. Tudi spomladanske sorte lahko sadimo že jeseni. Sadimo jih lahko še pozno v oktobru, saj v marcu in aprilu velikokrat ni ustreznega vremena. Pogoste spomladanske sorte so 'Arno', Gardos' in 'Ptujski spomladanski'. Pri česnu je zelo pomembno, da stroke ločimo tik preden sadimo. Priporočam, da sortirate debelejše in drobnejše stročke. Za lastno pridelavo pa lahko posadite ene in druge, izločimo le zelo drobne in deformirane. Pomembno je, da so sajeni stroki zdravi, da so ovojni listi značilne bele ali belo rožnate barve in da so čebulice česna na otip čvrste. Jesenski česen sadimo od 5 do 7 cm globoko, spomladanski 3 do 5 cm. Globje sadimo v bolj rahlih, peščenih tleh. Preplitke saditve česnovih stročkov povzročajo slabšo prezimitev. Če ga sadimo česen plitko kot čebulček, glavice, v času dozorevanja, na zgornjem delu čebule zelenijo. Pri spomladanskih sortah pazimo le, da jih ne sadi-

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

Šparglju 10 cm nad tlemi porežemo veje, ko so čisto suhe ali pred prvim napovedanim mrazom ali sneženjem. mo prezgodaj, saj morajo počakati in odgnati šele spomladi. V jesenskem času naj se samo ukoreninijo. Od čebulnic je v tem času aktualen tudi drobnjak. Zaradi lepega vremena so njegovi listi še zeleni, vendar ni zimzelena rastlina. Nekaj si ga zato lahko presadimo v lončke in ga prestavimo v bolj topel in svetel prostor. Liste mu porežemo na dolžino 5 cm in pozimi bo pogosto na razpolago za dodatek okusnim jedem. Kar ga ostane na prostem, ga čim prej porežimo, posušimo ali zamrznemo, saj bo ob prvih nizkih temperaturah listje propadlo. Priporočljivo je tudi, da ga še pred zimo, majhen del trajnega »grma«, 15 do 20 čebulic, presadimo na nov košček zemlje. Drobnjaku presaditev zelo ustreza, čeprav je trajnica. Presajanje svetujemo na 2 do 3 leta. V tem času gospodinjam vedno svetujem tudi presajanje peteršilja. Na prostem bo rasel počasi in ne bo veliko uporabnega zelenja. Če pa ga v tem času presadimo v večje lonce in ga postavimo na balkon, ga bomo pridelali kar nekaj do pozne pomladi, ko nam bo pričel uhajati v cvet, pa bomo lahko pridelali še svoje lastna semena. Od čebulnic omenjam še por, ki ga bomo pobirali pozimi kar z vrta. Priporočljivo ga je pokriti s kopreno, da ga ne bodo obletavale muhe in delale nepotrebne škode. Špargelj je trajna vrtnina. Letos je špargelj v dobri kondiciji in priporočam, da mu veje ne odstranite pred prvim napovedanim mrazom. Dokler so veje še zelene se hrana pretaka v korenino. In več kot je zaloge v njej, več bo zelenih okusnih poganjkov spomladi. Pred mrazom oziroma temperaturami pod 0 stopinj Celzija je priporočljivo z vrta pobrati korenje, zelje, črno redkev, red-

kvice, kolerabo, buče in endivijo. Zimske solate in radiče lahko pokrijemo z nizkimi tuneli, tako, da bodo vso zimo pri roki. Izpod tunela si bomo tudi pozimi lahko privoščili sveže, slastne in hrustljave liste solatnic z lastnega vrta. Če so solatnice sajene na visoko gredo, je priporočljivo tudi na visoko gredo namestiti trdno prosojno pokrivalo, ki ga lahko ob lepem vremenu malo pripremo, da prezračimo. Pri solatnicah predvsem poskrbimo, da jih do zime preredčimo, če smo jih sejali na široko in

Endivijo, radič in zimske solate, ki so nekoliko prevelike zaščitimo s slamo in tekstilno prekrivko.

10

V ZELENJAVNEM VRTU

odstranimo hitreje rastoče plevele in prerahljamo tla. Zaradi toplega vremena so se zimske solate premočno zrasle pred vstopom v zimo. Zelo velike solate namreč slabše prezimijo. Če omenjenega prekrivanje ne moremo izvesti, priporočam, da letos pred zimo solate prekrijete z gostejšim, zimskim agrotekstilom, med rastline pa narinete suho slamo ali seno. Dobro ščiti rastline in poskrbi, da se koprena ne dotika rastlin. V letošnji jeseni so ugodne razmere tudi za razvoj pepelastih plesni. Pepelovka se še bolj intenzivno razvijajo v plastenjakih. Nanjo sta občutljiva tudi motovilec in radič. Motovilec lahko preventivno škropimo z registriranim sredstvom za varstvo rastlin na osnovi kalijevega hidrogen karbonata, ki je dovoljen v ekološki pridelavi. Radič na prostem pa z registriranim sredstvo na osnovi žvepla. V teh toplih dneh je pomembno, da zavarovane prostore redno prezračimo in poskrbimo, da vlaga v njih ni previsoka. Brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt in por, ki bodo prezimili na prostem je priporočljivo zaradi stabilnosti rahlo osuti in utrditi zemljo okoli rastlin. Sortam brstičnega ohrovta, ki so nekoliko višje sama dodam kar leseno oporo. Pred zimo mu odstranimo tudi vse porumenele liste in spodnje dozorele popke. Če je na vrtu ostal še kakšen brokoli, ga prav tako pospravimo z vrta. Rastline pa lahko pustimo, saj bodo s pazduh, če bo še prijetno toplo, pognali majhni stranski poganjki, ki so primerni za prehrano tudi, če nimajo cvetov. Na vrtu ostane čez zimo tudi rukola, ki je odporna na mraz in jo strižemo do prvega mraza. Podobno je z blitvo. Lahko jo zaščitimo z nekaj slame in spomladi bo pridno polnila praznino zelene barve na naših krožnikih. Ker je dveletna rastlina, bomo naslednje leto lahko nabirali tudi njeno seme. Pred zimo je dobro z vrta odstraniti vse nadzemne dele rastlin, ki so zaradi zniževanja temperatur končale svojo rast. Če rastlin-

MOJ VRT

Zrelo glavo odstranimo, rastline pa kar pustimo na vrtu in stranski poganjki tudi, če na njih ne bo cvetov bodo uporabni v kuhinji. ski ostanki niso okuženi, jih na drobno zrežemo na kompostni kup. Z vrta poberemo vse orodje, prazne posode in drugo opremo. Vse našteto dobro operemo in posušimo. Priporočam tudi pregled fižolovk in opore za paradižnik. Če gre za trajne opore, jih očistite in shranite v suhem prostoru. Če s tal pobiramo PE folijo, le to odstranimo na primeren način in jo ne prepuščajmo v mešane komunalne odpadke. Z vrta poberimo tudi vse plas­ tične vrvice. Jesen je primeren čas tudi za preverjanje rodovitnosti tal. Talni vzorec vzamemo pred gnojenjem, v suhem vremenu.

- Natalija Pelko, KGZS Novo mesto

PONOVNO V LJUBLJANI, NA GOSPOSVETSKI CESTI 7! OTVORITVENE UGODNOSTI veljajo do 20. 11. 2018: - 15 % za naravne odeje,nadvložke in vzglavnike; - 10 % za naravna ležišča. Ali posebno darilo ob nakupu nad 20 eur.

MOJ VRT

11

PREDSTAVLJAMO

BIO-volneni filc podaljša življenjsko dobo visoke grede! Naravna ovčja volna ni odpadek, a velikokrat se zgodi, da jo rejci še vedno zavržejo v gozd ali v smeti. DOBRA PRAKSA iz podjetja SOVEN iz SELNICE OB DRAVI nam pove, da je volna naravni material, iz katerega v slovenskem proizvodnem podjet­ ju, ki letos praznuje 20. obletnico obstoja, naredijo odlične volnene odeje, nadvložke, vzglavnike, volneno prejo ali mikanko za filcanje. V zadnjih letih pa izdelujejo zelo zanimivo in vsestransko uporabno BIO VOLNENO zastirko in BIO volnene vložeke za visoke grede - proti rdečim polžem, proti prekomerni rasti plevela, proti izsušitvi zemlje, proti prehitremu propadanju lesa v visoki gredi, proti vdoru voluharjev v visoko gredo … Med pozitivnimi lastnostmi ovčje volne, moramo izpostaviti stoodstotno okoljsko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in odlične toplotne lastnosti. Ovčja volna omogoča dober pretok zraka, uravnava temperaturo, enakomerno sprejema in oddaja vlago. S padanjem temperature se povečuje njena zaščita pred mrazom. Je obnovljiv vir energije. Na koncu uporabe ni nikoli odpadek - običajno se kompostira. V vrtnarstvu omogoča boljšo in zdravo rast rastlin, preprečuje prekomerno rast plevela in prehod rdečih polžev. Najpogosteje se uporablja kot BIO VOLNENA ZASTIRKA – spomladanska solata ne bo pomrznila, rastla bo hitreje in bolj zdravo … Z navadnimi škarjami v zastirko, na vsakih 15 cm nare­dimo križno luknjo. Položimo jo na pripravljeno zemljo in po potrebi ob vogalih pritrdimo z kamni ali klini. V luknje posadimo sadike ali semena. Rastline bodo rastle hitreje, pridelek bo večji in bolj zdrav. Zastrika bo preprečila prekomerno rast plevela. Najpomembneje pa je, da bo odganjala rdeče polže. Polži ne marajo vonja po lanolinu, ki je v volnenem vlaknu, ne marajo pa tudi ne suhega in grobega dotika z volnenim filcem. Opozo­riti je potrebno, da je potrebno predhodno poskrbeti, da polžev ne bo v zemlji, da ne bodo imeli možnosti prilezti iz zemlje k rast­lini. Če to je, potem jih ne bomo imeli, saj od sosednje grede do rastlin v zastriki ne bodo mogli priti. Zastirko lahko uporabljamo v vr­tičkarstvu, zelenjavar­s tvu, v sadjarstvu, pri urejanju par­kov, ribnikov, nabre­ žin… Življenjska do­ ba zastirke je odvisna od številnih dejav­nikov: vrste rastlinja, sesta­ ve zemlje, na­ čina obdelave, načina pobiranja pridelka,… ­predvidoma je to Marija Srblin, direktorica podjetja od 1 do 3 le­ ta. Soven d.o.o., iz Selnice ob Dravi.

Jeseni lahko zastirko pustimo na zemlji, vendar bolj priporočamo,­da jo poberete, posušite in spomladi spet uporabite. BIO VOLNEN VLOŽEK ZA VISOKE GREDE ima dve zelo pomembni lastnosti: prepreči voluharju, da bi prišel v gredo in prepreči prehitro propadanje lesenega oboda grede. Volneni filc je v iglanem stanju in onemogoči, da bi voluhar z rilčkom naredil luknjo in prišel v gredo. To varovalo ima živ­ ljenjsko dobo 3-4 leta, saj se volneni filc počasneje spreminja v kompost kot volna v neobdelani obliki. Varovalno pa v tem primeru deluje tudi lanolin, ki je v vlaknu volne. Pri pranju se odstrani urin in blato, lanolin pa pridobi na izrazitosti vonja. Tudi to moti voluharje. Volneni filc, ki ga obložimo na notranji strani visoke grede, pa prepreči, da bi les prehitro propadal. Nase sprejema odvečno vlago in jo potem po potrebi oddaja v zemljo. Torej zemlja in vlaga nista neposredno ob leseni steni. Bio volneni filc ni nikoli odpadek, po določenem času uporabe se spremeni v kompost in gnojilo … Številni rejci pa v vrtnarske namene uporabljajo kar ostriženo – nepredelano ovčjo volno. Volna v tej obliki ima nekaj pozitivnih lastnosti, žal pa tudi veliko negativnih. Opozoriti je potrebno, da neoprana volna vsebuje tudi urin in blato, ki pa privabljata glodalce in škodljivce, predvsem voluharje …

- Marija Srblin

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Po pospravljanju obilnih pridelkov

Sadje skladiščimo ločeno od zelenjave

P

o dveh letih, ko so bili sadovnjaki takorekoč brez plodov, imamo letos res obilno letino. Zaradi obilice padavin so plodovi debeli tudi na drevesih, kjer jih je bilo preveč. Trenutna kakovost sadja je odlična, slaba pa je napoved za skladiščno sposobnost plodov. Zato je letos priporočljivo skladiščiti res samo najboljše plodove, kjer imamo primerno skladišče. Ostalo predelajmo v okusne proizvode, ki nam bodo lepšali zimske dni. Poskrbeti moramo tudi za sadovnjak, da bo v primerni kondiciji tudi v naslednjem letu.

Pridelke smo večino pospravili iz sadovnjakov. Plodove preberemo, skladiščimo samo zdrave, nepoškodovane plodove primerne zrelosti. Sadje vedno skladiščimo ločeno od zelenjave, ki bi z izločanjem etilena pospešila dozorevanje in propadanje plodov. Sadje bi se lahko navzelo tujega vonja. Sadje, ki ni primerno za skladiščenje, čim prej očistimo in predelamo (sokovi, suho sadje…) Po obiranju bujna drevesa porežemo. Jesenska rez sadnega drevja, ki jo izvedemo dokler je listje še na drevesih, je zelo učinkovit ukrep za zmanjševanje bujnosti rasti v naslednjem letu. Izrežemo močne veje v zgornjem delu krošnje, lahko tudi znižamo krošnje. Kadar režemo okužene veje, orodje razkužujemo, da si bolezni na raznesemo na zdrava drevesa. Bolan les odnesemo iz nasada in sežgemo. Pograbimo in odstranimo listje iz sadovnjakov, predvsem iz tistih, ki so bili močno okuženi z glivičnimi boleznimi (škrlup, mušja pegavost, sajavost) ali listje zdrobimo z vrtno kosilnico, da hitreje propade. Jesen je primeren čas za gnojenje sadovnjakov. Osnova za gnojenje z dušikom je ocena bujnosti rasti – dolžina toletnih poganjkov naj bo 30 – 50 cm, količina pridelka v letošnjem letu ter cvetni nastavek za naslednje leto. Sadjarji se vedno pogosteje odločajo za jesensko dognojevanje z dušikom. Čas gnojenja je odvisen od količine pridelka v letošnjem letu, cvetnega nastavka za naslednje leto in gnojila, ki ga imamo namen uporabiti. V vsakem primeru mora biti listje še na drevesu, drugače rastline

Mlada drevesa orehov moramo zaščititi pred divjadjo.

Jeseni lahko znižamo krošnje dreves in izrezujemo premočne veje v zgornjem delu krošnje. Obrezujemo vedno v lepem vremenu, brez padavin.

niso sposobne porabiti gnojil. Dušik v tem času ni namenjen takojšnji rasti. Rastlina ga skladišči v koreninah in ga porabi v naslednjem letu, od začetka vegetacije do cvetenja. V tem času so potrebe po dušiku velike, mineralizacija in s tem sproščanje dušika iz organske snovi v tleh pa še ne more potekati zaradi prenizkih temperatur. Drevesa, ki so obilno rodila pognojimo prej, tako da imajo dušik na razpolago od sredine septembra dalje, manj polna drevesa gnojimo štirinajst dni kasneje. Rok gnojenja je odvisen od gnojila, ki ga uporabimo: pri organskih gnojilih moramo upoštevati, da dušik potrebuje dva do tri tedne, da preide v rastlinam dostopno obliko. Torej moramo gnojiti toliko prej. Dušik iz mineralnih gnojil je na voljo takoj, vendar je manj učinkovit. Z vnosom organskih gnojil v tla vnesemo tudi organsko snov in mikroorganizme, ki zelo dobro vplivajo na tla. Rastlina, ki raste v tleh z več organske snovi lažje prenaša vse stresne situacije kot rastlina, ki raste na pustih tleh. Zato je bolj priporočljivo uporabljati organske substrate. Za letošnjo jesen je prepozno, imejte pa to v mislih spomladi. Letos lahko uporabite še mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik v taki obliki, da je takoj dostopen rastlinam.

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Potrebno količino fosforja in kalija določimo s kemično analizo vzorca tal. Čeprav veliko poudarjamo pomen kemične analize tal, se še vedno prevečkrat zgodi, da pridelovalci gnojijo na pamet. Tudi gnojenje po navodilih prodajalcev oziroma priloženih navodilih neodvisno od rezultata kemične analize tal ni vedno ustrezno, v posameznih primerih je lahko celo škodljivo. Posamezna rastlinska hranila med seboj niso zamerljiva. Drevo bo uspevalo toliko, kot mu dopušča element, ki ga ima najmanj na razpolago. Zato je pomembno, da vemo, kaj je v tleh in kaj ne. Primeren čas za jemanje vzorca tal je od spravila pridelka do časa predvidenega za gnojenje. Pri sadnem drevju je najbolje, da to opravimo jeseni, preden zemlja zmrzne. Pomembno je, da vzamete vzorec tal s celotne površine enakomerno. Seveda, če so tla že na videz izenačena. V kolikor ocenjujete, da so glede na rastline, ki rastejo na tej površini tla različna, raje pripravite več vzorcev ločeno. Če naredite skupen vzorec iz dobrega in slabega dela, ne boste vedeli ne za en niti drug del nasada. Vzorec pripravite tako, da na več mestih (10-15) vzamete podvzorce na globini 0 – 30 cm, in vse skupaj dobro premešate v posodi. Zračno suh vzorec zemlje opremite z vašimi podatki, datumom odvzema vzorca, globino jemanja in sadno vrsto in ga oddate v pooblaščen laboratorij. Navedite na katere parametre želite, da vam izvedejo analizo. Navadno so to rastlinam dostopna fosfor in kalij ter organska snov (vsaj enkrat na nekaj let). Nasvet za gnojenje lahko naročite tudi v laboratoriju. Za sadovnjake je priporočeno opraviti analizo tal vsaj vsakih 5 let. Pred zimo, predvsem na izpostavljenih legah, drevesa zaščitite pred divjadjo (zajci, srne, …). Preglejte ograje ali individuOglas: alne zaščite dreves, da spomladi ne bo neprijetnih presenečenj. Na površinah, kjer je prisoten voluhar nastavljajte pasti, poskrbite, da bo površina pod drevesi čim bolj čista, da voluhar nima možnosti skrivanja in je izpostavljen tudi ujedam. Jesen je tudi pravi čas za sajenje sadnega drevja. Izberemo primerno sadno vrsto glede na razmere, ki jih nudi naša lokacija

13

(pozne spomladanske pozebe, zgodnji mrazi, veter, globina tal, sestava tal - težka/lahka tla, nagnjenost terena …) in primerno sorto. Sadne rastline so trajne, zato je pomembno, da tla pred sajenjem primerno pripravimo. Osnova naj bo rezultat analize tal na vsebnost organske snovi ter fosforja in kalija. Ta dva elementa sta slabo mobilna v tleh, zato je pomembno, da jih pred sajenjem damo na območje korenin. V vrtovih, kjer sadimo posamezna drevesa je priprava tal enostavnejša. V primeru, da imamo tla, slabo založena s hranili, izkopljemo večjo jamo in v izkopano zemljo primešamo potrebna gnojila. Pri izkopu pazimo, da najprej odstranimo travno rušo in jo zložimo na kup. Drug kup bo zemlja iz zgornje plasti, ki je rodovitnejša in tretji kup zemlja iz najnižje plasti, tako imenovana mrtvica. Ob sajenju bomo vrstni red zasipavanja obrnili. V jami najprej naredimo kup iz travne ruše, tako da rušo obrnemo navzdol. Na to damo dobro kompostno zemljo in nanjo postavimo sadiko. Tudi korenine zasujemo z dobro zemljo in postavimo količek, ki naj bo vsaj 10 cm od sadike. Paziti moramo, da gnojilo ne pride neposredno na korenine. V zemljo, ki smo jo izkopali iz jame dodamo potrebna hranila in organsko snov v obliki peletiranih substratov (glede na rezultate analize tal) in s tem zasujemo jamo do nivoja tal. Sadiko dobro učvrstimo (zahodimo), da se prst prime okrog korenin in zalijemo. Pred sajenjem sadiko pri­ pravimo: z rezjo osvežimo rane korenin, pri tem ne manjšamo volumna koreninskega sistema. Po sajenju provodnik privežemo ob oporo na način osmice. Deblo mora biti od opore oddaljeno toliko, da se lahko neovirano obrašča. Po potrebi sadiko zaščitimo tudi pred divjadjo. Na površinah, kjer je prisoten voluhar, sadike sadnega drevja sadimo v zaščitne mreže.

Moj vrt, jesen 2018

- Alenka Caf, KGZS – Zavod Ljubljana KGZS - ZAVOD LJ, Gospodinjska ul. 6, 1000 LJ

Sadna drevesnica Studenec, Studenec 48, 1260 LJ- Polje; GSM 041/762 461; tel.:01/529 17 20 spletna stran: lj.kgzs.si/sadna-drevesnica

Dragi sadjarji in vrtičkarji ! Sadimo jeseni za boljšo rast in rodnost! V naši sadni drevesnici smo letošnjo jesen za sajenje pripravili širok izbor sadnih sadik: jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje, cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza, malin, robid, aronije,… Vse te sadike so vzgojene v naši sadni drevesnici. V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja, vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala: gnojila, zaščitne mreže, zemlja za sajenje, sadjarske žagice… V času prodaje, od 25. oktobra naprej, bo drevesnica odprta: delavnik: 8 00 do 17 00, sobota: 8 00 do 13 00. Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 - Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu (glej spletno stran ).

Maline dvakratrodnih sort jeseni obiramo do pozebe.

Informacije in strokovne nasvete lahko dobite v času prodaje na GSM 041/ 762 461, v drevesnici in na spletu: lj.kgzs.si/sadna-drevesnica

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Klika Klika je spletna prodajalna s prejami za pletenje, kvačkanje in ostala ustvarjalna dela. Najdete jo na spletnem naslovu: www.klika-klika.si Tudi sama rada plete, kvačka in osrečuje svoje bližnje z ročnimi izdelki, zato ponuja preizkušene preje iz naravnih, človeku in okolju prijaznih vlaken po ugodni ceni. V ponudbi ima bombažne in volnene preje, pa tudi alpako, merino, svilo in različne mešanice naravnih vlaken, primernih za široko paleto izdelkov. Vse preje, ki so objavljene na spletni strani, so na zalogi. Na vaš naslov so dostavljene v največ treh dneh po oddanem naročilu (spletno, telefonsko ali preko e-pošte). Možnost plačila po povzetju ali po predračunu.

Za vse dodatne informacije obiščite www.klika-klika.si ali pokličite 031 602 377.

www.klika-klika.si

Na fotografiji je prikazana preja Damasco. 30% lan - 70% bombaž. Priporočene pletilke: 4mm

14

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Nega sobnih rastlin pozimi

Z

ima je na vratih in zunanje rastline se počasi odpravljajo na počitek. Kaj pa sobne rastline? V tem času smo jim še toliko bolj hvaležni, da nam v prostor prinašajo poživitev, čistijo zrak in zmanjšujejo negativno sevanje, saj se navsezadnje v notranjih prostorih veliko več zadržujemo. Od rastlinske vrste je odvisno, kakšen je v zimskem času njihov cikel rasti. Cvetoče sobne rastline, kot recimo afriška vijolica, tudi pozimi ne mirujejo, temveč živahno cvetijo in porabljajo hranila ter vodo, druge, predvsem zelene sobne rastline pa vzporedno z zunanjo naravo v zimskem času mirujejo.

Kakšno oskrbo moramo rastlini v tem času nuditi je odvisno predvsem od vrste rastline. Zelene rastline, ki mirujejo, po­ trebujejo veliko manj nege kot v rastni sezoni, medtem ko so cvetoče rastline zelo aktivne in zahtevajo več pozornosti. Če imate to možnost, vse sobne rastline prestavite na južne in zahodne police, da jim zagotovite čim več svetlobe. Cvetoče lončnice, kot so vijolice, spatifili, sobne kale, božični kaktus, orhideje ipd. pa pos­ tavite na najsvetlejše okenske police, saj za cvetenje potrebujejo čim več svetlobe. Zimsko obdobje je za mnoge sobne rastline lahko zelo nevarno, ker je zrak zaradi centralnega ogrevanja v prostoru lahko izredno suh. V suh zrak rastline oddajajo večje količine vode, kar je sicer za nas zelo koristno, one pa se pri tem močno izsušujejo, saj v obdobju mirovanja zaradi upočasnjenih fizioloških procesov iz zemlje ne morejo tako učinkovito črpati vode. Zato jim morate pozimi vsaj enkrat dnevno rositi liste z mehko vodo, t.j. postano vodo ali deževnico. To pride v poštev pri rastlinah z gladkimi listi kot so spatifili in flamingovci, rastline z dlakavimi listi, kot so afriške vijolice pa ne prenesejo omočenih listov, zato teh ne rosite. Zračno vlago v neposredni okolici rastlin lahko povišate tudi tako, da v njihovo bližino postavite kozarec z vodo ali v podstavek lončka nasujete glinopor oz. prodnike, katere redno močite z vodo. Zaradi slabše sposobnosti črpanja vode iz zemlje morate biti v zimskem času pri

zalivanju zelo pazljivi. Mirujoče rastline zgolj redko zalivamo, za večino je dovolj enkrat do dvakrat mesečno, cvetoče, ki v tem času ne mirujejo, pa zalivamo enkrat manj kot v poletnem obdobju, navadno zadostuje enkrat do dvakrat tedensko. Preden zalijete obvezno preverite stanje vlage v lončku, če je zemlja še vlažna, vode ne dodajate! Koreninska gniloba je največji sovražnik sobnih rastlin, ki se pogosto pojavi v zimskem času, če so rast­ line preveč zalite. Pri rastlinah v okrasnih lončkih po približno eni uri morebitno odvečno vodo odlijte iz okrasnega lončka. OSKRBA IN DOGNOJEVANJE Zdrav in krepak koreninski sistem je temelj zdravih rastlin in omogoča uspešnejše prezimovanje. Z naravnim sredstvom za krepitev korenin MINERAL ZELENI rastlini omogočite optimalne pogoje za razvoj koreninskega sistema. Njegova uporaba je priporočljiva pri vseh novih rastlinah ter pri vseh rastlinah ob presajanju. Čas za presajanje sobnih rastlin je čas ob koncu zime. Zelenih sobnih rastlin, kot npr. fikusi ter lončnic, ki v zimskem času ne cvetijo, v tem času ne gnojite, drugače pa je s cvetočimi sobnimi rastlinami, saj za cvetenje potrebujejo hranila. Za dogno-

jevanje cvetočih lončnic pozimi je odlično naravno hranilo MINERAL MODRI, saj je za rastline primernejše od umetnih mineralnih gnojil in ne more poškodovati koreninskega sistema rastlin. Da rastline okrepimo proti stresom, kot so suh zrak, prepih ali pritisk bolezni, jih je koristno vsaj enkrat mesečno škropiti z naravnim sredstvom za dvig odpornosti MINERAL RUMENI v skladu z navodili. Pritisk škodljivcev se pozimi navadno poveča, saj iščejo zatočišče pred mrazom. Največ težav povzročajo pršice. Ob njihovem pojavu jih zatrite s škropljenjem z naravnim sredstvom MINERAL RDEČI FORTE, ob pojavu bolezni pa ukrepajte s z naravnim sredstvom MINERAL RUMENI FORTE. Z obema škropljenje ponovite vsaj trikrat vsak drugi dan oz. dokler napadi škodljivcev oz. bolezni ne minejo. Vsa sredstva MINERAL so popolnoma naravna, zato jih lahko brez uporabite tudi v zaprtih prostorih na vseh sobnih rastlinah. Sredstva niso škodljiva ljudem, otrokom ali domačim živalim in nimajo karence, zanje pa ne potrebujete izkaznice za FFS. Rastline, vzgojene s sredstvi MINERAL so bolj krepke in bolj odporne na bolezni, škodljivce in stresne razmere ter boljše rasti in lepšega videza.

MINERAL lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v ­Mercator centrih, ­Intersparu, kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih ­trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

16

MOJ VRT