Issuu

MOJ VRT Marec 2018

Letnik 18

+ Trajna zelišča v

mešanih gredah in posodah

+ Ne hitimo z obdelavo

tal + Prva spomladanska

opravila v sadovnjaku

Številka 1

POMLAD

MOJ VRT

Pomladi cvetoče čebulnice

Pester svet spomladi cvetočih lepotic

a lepo cvetlično sliko pomladnega vrta ste morali poskrbeti že jeseni. V kolikor ste pravilno posadili čebulnice vam bodo pognale in zažarele v svoji barvitosti. V primeru, da čebulice slabo odženejo je mogoče tudi to, da nimajo pravega stika s podlago. Do tega lahko pride, če jih sadite s sadilnim klinom in ne z lopatico ali prav posebnim orodjem za sajenje čebulic. Poleg pravilne globine sajenja, ki je dva- do tri-kratna višina čebulice je pomembno, da je dno jamice ravno. Tako se čebulica usede na dno jamice in iz koreninskega krožca požene korenine. V kolikor ste naredili luknjico s sadilnim klinom, potem obstaja večja verjetnost, da bo zaradi konusa klina pod čebulico zračen žep, kar pa pomeni težave pri ukoreninjenju. Poleg lepega cvetočega vrta, ki ga bomo imeli ob toplejših pomladnih dneh, lahko čebulice opazujemo tudi v nasadih v bivalnih prostorih. Običajno so to tako imenovane siljene čebulice. Te čebulice se najprej pri pridelovalcih toplotno obdelajo, kar pomeni, da so določen čas (različno za vrste in sorte) na nizkih temperaturah, ki vzpodbudijo nastajanje cvetnih zasnov v čebulicah. Ko so čebulice tako pripravljene, jih posadijo v različne posode in različne kombinacije. Sobni nasadi naj ne bi imeli preveč hijacint, saj imajo močan vonj in če je prostor manjši je to lahko vzrok za ponavljajoče glavobole. Oskrba takih nasadov je dokaj preprosta. Najbolje je, da so v hladnejših prostorih in imajo stalno vlažen substrat, vendar voda ne sme zastajati. V kolikor čebulice stojijo v vodi, potem lahko zgnijejo. Seveda so tudi izjeme, kot so zvončki in močvirski tulipan. Preko pomladi čebulnice sortno značilno odcvitajo. Nekatere so prve znanilke pomladi, druge se prebudijo šele konec aprila ali celo v maju in s svojo lepoto presenečajo tudi v začetku poletja. Ko želimo iz cvetočih čebulnic, ki imajo daljša cvetna stebla narediti pisane šopke je dobro, če poznamo nekaj posebnosti. Narcise so namreč izjemno strupene in ko jih odrežemo iz nji-

Prostor za oddih.

Tulipani dlje časa zdržijo, če niso poleg sklede s sadjem.

Bodite pazljivi, te lepotice so strupene!

hovih stebel izhaja strupena sluz, ki negativno vpliva na ostalo cvetje. Tako je potrebno za mešane šopke narcise najprej imeti en dan ločeno od drugega cvetja. Potem se lahko uporabijo v kombinaciji z drugim cvetjem, vendar jih ne smemo ponovno spodrezati. Druga zanimivost je, da lahko podaljšamo življenjsko dobo tulipanom, če jih pičimo. To pomeni, da cvetno steblo previdno z drobno iglo prebodemo tik pod cvetom. Zakaj je potrebno to narediti? Tulipan ima to lastnost, da je »požeruh« vode. Ko so tulipani brez vode približno pol ure, potem že vsrkajo nekaj zraka v vodovodne cevi. Tako je v vodovodnih ceveh zračni mehurček, ki potuje do cveta. V tem primeru, ko zračni mehurček pride do cveta, se cvet lahko povesi, saj ne dobi dovolj vode. Ko z iglo prebodemo cvetno steblo, potem ta zračni mehurček gre lahko skozi luknjico in voda nemoteno pride do cveta. Če želimo v vodi imeti hijacinte, potem moramo odrezati cvet no steblo tik nad čebulico skupaj z listi. Tako odrezana hijacinta ima kot rezano cvetje daljšo življenjsko dobo.

Urbano vrtnarjenje.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 29. 3. 2018, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica:Težko pričakovana pomlad je tu! (Foto: Matej Rauh)

MOJ VRT

POMLAD

Pomladanski nasad za bivalni prostor.

Arboretum - polje tulipanov.

Ob koncu pomladi, ko nas pomladi cvetoče čebulnice zapuščajo in njihovi cvetovi propadejo, je dobro vedeti, da potrebujejo prav posebno oskrbo. Ko tulipani, narcise, hijacinte in druge spomladi cvetoče čebulnice odcvetijo, jih ne smemo kar takoj izkopati iz zemlje. Moramo jih pustiti toliko časa, da se listje samo začne sušiti in odmre. V tem času si je čebulica nakopičila rezervnih snovi, kar so ji omogočili listi v katerih poteka fotosinteza. Če želimo isto čebulico večkrat uporabiti ji moramo pustiti njen življenski bioritem in tako bo naslednje leto iz nje zopet pognala rastlina z lepimi cvetovi. Večkrat se zgodi, da je cvet oplojen in semeni. Plod raje odrežemo in pustimo le zelene liste. Pri navadnih čebulnicah nima pomena zbirati semena, ker zoreče seme izkorišča zaloge hrane in na ta način izčrpava čebulico. Veliko ljubiteljev okrasnih rastlin je v prostorski stiski in morajo odstraniti odcvetele čebulnice, da naredijo na cvetlični gredi prostor drugim rastlinam. V tem primeru izkopljemo čebulice takoj po cvetenju. Zagrnemo jih s prstjo na praznem delu vrta, dokler jim listje popolnoma ne odmre. V primeru, da imamo čebulice na vrtu na stalnem mestu, jih je potrebno vsakih nekaj let razdeliti. Najprimernejši čas je zgodaj pomladi. Čebulnic nimamo le na gredah ampak tudi v različnih zasadit vah. Tako jih lahko kombiniramo med seboj, z dvoletnicami in trajnicami. V takem primeru moramo odcvetele čebulnice iz posode odstraniti in jih nadomestiti z drugimi rastlinami, predvsem z enoletnicami, ki jih jeseni zopet poberemo iz posode in vanjo posadimo čebulice za naslednje leto. Na ta način nam del zasaditve vedno ostane. Tulipane odstranimo iz posode ko listi začno rumeneti, takrat so zaključili s svojo nalogo hranjenja čebulice.

Previdno izkopljemo čebulice tako, da ne odlomimo stebel in listov od čebulice in jih položimo v zračno posodo v senco, da se čebulice in odmirajoč del rastline posuši. Ko steblo in listi sami odpadejo stran lahko čebulice pospravimo v skladišče, ki mora biti zračno in senčno. Izkopane čebulice skrbno očistimo, odstranimo vse uvenele liste ter vse stare, ohlapne luske. Hranimo jih v mrežastih vrečkah, ki jih obesimo ali v plitvih pladnjih v hladnem in zračnem prostoru. Preventivno je zaželeno, da se čebulice poprši s fungicidnim prahom, tako se prepreči razvoj bolezni v času skladiščenja. Ob odstranjevanju čebulic večkrat naletimo na prav majhne zarodne čebulice, ki imajo v premeru nekaj manj kot pol centimetra. Drobne so kot koruzno zrnje. Ob obilici časa in potrpljenja se lahko sami potopimo razmnoževanja naših tulipanov. Te majhne čebulice prvo leto posadimo v plitvo posodo. Iz njih bodo pognali drobni listi, ki bodo bolj podobni tankim vrvicam. Naslednje leto jih lahko že posadimo na rob gredice, kjer jih bomo pustili še eno leto. Vsako leto so listi močnejši in tretje ali četrto leto nova čebulica cveti. Kot vidite je svet spomladi cvetočih čebulnic pester, zanimiv in mikav za vse cvetličarje in vrtnarje. Vedno pa moramo načrtovati že jeseni, kaj želimo imeti pomladi na našem vrtu.

Pomladne barve spomladi cvetočih čebulnic.

Narcise v naravi.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

TRENDI

MOJ VRT

Pomladni šopki in njihovo življenje v naših stanovanjih

Kako oskrbeti pomladni šopek?

mesecem februarjem se začne pomladna promenada šopkov, ki jih podarjamo za Valentinovo, Dan žena, Materinski dan, lahko pa le šopek za lepši dan. Takih šopkov smo najbolj veseli. Ko jih dobimo v dar, cvetlice kar žarijo v svojih barvah. Nekatere med njimi oddajajo prijeten vonj, ki zapolni stanovanje in pričara pomladno hrepenenje. Vendar, kaj se zgodi s cvetlicami, če ne vemo kaj potrebujejo? Naslednji dan nas lahko presenetijo s povešenimi cvetovi, ali najkasneje v treh dneh njihova lepota zbledi. Torej kako oskrbeti pomladni šopek? Cvetje mora biti v zgodnji pomladi pri prenašanju zaščiteno. Nizke temperature lahko povzročijo, da nekatero cvetje potemni. Zato poprosimo cvetličarja, da je šopek res temeljito zaščiten z ovojnim papirjem. Ne pustimo šopka v mrzlem avtomobilu. Lepo je, če nam v cvetličarni poleg šopka dajo tudi majhno vrečko s hranili za rezano cvetje. Pri tem morate pozorno prebrati navodila za uporabo, saj je ustrezna koncentracija najbolj pomembna. Običajno ena vrečka hranila zadostuje za pol litra vode. Ko imamo večji šopek, potem potrebujemo večjo vazo in temu primerno ustrezno količino hranil. Naj poudarim, da specialna hranila za rezano cvetje vsebujejo tako hranila za cvetje, ki so običajno sladkorji, kot tudi razkužila, ki zavirajo razmnoževanje bakterij. Tako različni nasveti, ki naj bi pri-

pomogli k boljši kondiciji rezanega cvetja (aspirini, sladkor, kovanci, običajna hranila za sobne rastline) ne morejo nadomestiti ustreznih hranil za rezano cvetje. Ko pridemo domov, poiščemo čisto posodo in vanjo že nalijemo vodo s sobno temperaturo in vanjo stresemo hranila. Tudi oster nož z ravnim rezilom si pripravimo. Cvetje odvijemo, nato pa peclje z ostrim nožem odrežemo poševno. Pecljev ne smemo prikrajšati z vrtnarskimi škarjami, saj škarje vodovodne cevi v steblih stisnejo in oskrba z vodo je motena. Ko smo stebla prikrajšali, damo šopek v vodo. Pri tem pazimo, da so stebla v vodi očiščena in nimajo listja, saj listje v vodi začne gniti in bakterije zamašijo vodovodne cevi v steblih. Sedaj imamo šopek v vazi, ki jo postavimo v prostor, kjer nas bo cvetje najdlje

razveseljevalo. Prostor naj bo hladnejši (18-20°C), hkrati pa pazimo, da šopka ne postavimo poleg sklede s sadjem. Ob takih navodilih pa se le vprašamo zakaj? Ali ni lepo, da ob nedeljah, ko pospravimo stanovanje postavimo na mizo v jedilnem kotu posodo s sadjem in dodamo še cvetlično dekoracijo. Lepo res izgleda, vendar cvetje nam bo hitro propadlo. Sadje namreč oddaja plin etilen, ki povzroča hitrejše dozorevanje cvetov. Zato šopek hitreje propade. Dobili ste nekaj osnovnih navodil, kako šopek vzdrževati v dobri kondiciji. V nadaljevanju pa si bomo podrobneje po gledali, kakšne so zahteve posameznega cvetja.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

NAROČITE SE NA REVIJO MOJ VRT!

VOLNA & PLETENINE "BLANKA" TAVČARJEVA 16, KRANJ

- Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR - Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom

Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 27 let ustvarjamo z vami!

»Naročilo Moj vrt«

Tel: 04 20 22 290 - Plačilni nalog za 7 z aporednih številk bomo poslali na vaš naslov

Delovni čas: pon - pet 9. - 19. ure sob 9. - 12. ure

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Trajna zelišča v mešanih gredah in posodah

tem, da zelišča za kuhinjsko uporabo gojimo le na naravi prijazen način, menda ni potrebno izgubljati besed. Gotovo pa tudi vsi že poznamo razliko v aromatičnosti med tistimi zelišči, ki so bila na hitro vzgojena v idealnih mikro klimatskih pogojih rastlinjakov, ob obilju hranilnih snovi in pomanjkanju sončne svetlobe in tistimi, ki so zrasla v navadni vrtni prsti in se naužila sonca. Kot to velja v rastlinskem svetu nasploh, velja tudi za trajna zelišča, da v velikem bogastvu vrst in sort najdemo zelo različna, kar se njihovih življenjskih zahtev tiče. Od takih, ki potrebujejo veliko vode, do takih, ki odlično uspevajo v sušnih razmerah. Od takih, ki so glede rastlinskih hranil zelo skromne, do takšnih, ki so zelo požrešne. Od takih, ki lahko živijo veliko let ali skoraj neomejeno na istem rastišču, do takih, ki po nekaj letih preminejo in jih moramo posejati ali posaditi znova. Zato je pred sajenjem dobro poznati poleg lastnih potreb in želja tudi potrebe in lastnosti rastlin, ki jih imamo namen saditi. In seveda med seboj družiti take, ki bodo med seboj kompatibilne. Mešani nasadi zelišč Velikokrat zasledimo predloge in navodila o druženju zelenjad nic in dišavnic, češ da se med seboj podpirajo. A če dobro premislimo, lahko ugotovimo, da je smiselno na gredi z zelenjadnicami, ki potrebujejo za razvoj le malo časa in bomo potem zemljo znova obdelali in zamenjali kulturo, gojiti le tiste, tudi trajne dišavnice, ki jim bomo namenili kratko življenje. Takšni so recimo med trajnicami razni drobnjaki, ki jih brez problemov lahko pogosto presajamo, če so nam nekje med zelenjavo morda napoti. Na istem prostoru je seveda praktično in smiselno v mešanih kulturah gojiti poleg kratko živečih zelenjadnic tudi enoletne dišavnice in dišeče enoletne cvetlice v vsakoletnih morda drugačnih kombinacijah, ki med drugim tudi odganjajo polže in listne uši. Dolgo živeče dišavnice, ki nimajo rade pogostega presajanja, zlasti ne v vseh letnih časih, kot so recimo žajblji, sivke, timijan, ižop in kraški šetraj, ki so po naravi tudi skromni kar se vode in hrane tiče, nimajo kaj iskati na gredah z blitvo, solatami ali paradižnikom. Njim je treba nameniti poseben prostor, morda

V sproščeno balkonsko zasaditev z bršljani in iskrivkami lahko vključimo tudi kakšno sivko.

Različne materine dušice lepo cvetijo in dišijo. obrobno ozko gredico v bližini zelenjadnih gredic, kjer bodo imele pred rednim gnojenjem, zalivanjem in prekopavanjem zemlje v neposredni bližini korenin, ali celo pogostim presajanjem, mir vrsto let. Le na ta način bo z njimi zelo malo dela in razvile bodo močno aromo, kot jo razvijejo na svojih naravnih skromnih, sončnih in sušnih rastiščih. Nekatera zelišča imajo posebne lastnosti, ki jih je pri gojenju treba upoštevati, če ne želimo z njimi imeti problemov. Tista, ki rastejo v višino, kot so recimo luštrek, navadni komarček ali koromač in ajbiš, morajo rasti nekje v ozadju, oziroma ob robu. Tista, ki imajo ekspanzivno rast in se v okolje rade nenadzorovano širijo, kot npr. najrazličnejše mete, morajo rasti ločeno od drugih, oziroma moramo njihovo razrast skrbno omejevati. Če se torej odločimo za trajen nasad dišavnic, lahko izberemo veliko različnih lokacij na vrtu in možnih je seveda veliko različnih načinov vključevanja v vrtni prostor, tako v zelenjadni, kot tudi v bivalni ali okrasni del vrta. Večina trajnih zelišč ima namreč poleg v kuhinji uporabnih lastnosti tudi posebno estetsko vrednost. Pri nekaterih cenimo poleg njihove uporabnosti v kuhinji tudi druge lastnosti, kot so širjenje prijetnih arom v bivalno okolje, lepo listje ali cvetje, njihovo zimzelenost, zanimive oblike rasti, medovitost, uporabnost za domače ali celo profesionalne šopke. Spet druge odganjajo divjad, polže, komarje ali listne uši. Zaradi vseh teh lastnosti mnoge dišavnice vključujemo v okrasne gredice, med druge okrasne trajnice. Ali celo posamezne okrasne gredice oblikujemo iz samih dišavnic. Včasih izberemo za te namene samo eno, še večkrat pa oblikujemo mešane nasade. Najpogosteje v 'monokulturi' v vrtovih srečamo večje nasade sivk, ki so priljubljene trajnice, oziroma polgrmi za razne obrobe. So pa za take namene uporabne tudi nekatere druge. Zelišča v posodah Na sončni okenski polici ali na majhnem balkonu lahko uspešno gojimo v lončkih nekatere manjše trajne dišavnice, kot so majaron, drobnjak in timijan. V malih lončkih rastlinam kmalu začne zmanjkovati hranilnih snovi, sploh, če jih bomo pogosto rezali in uporabljali. S klasičnimi tekočimi in membranskimi

MOJ VRT

Sadike sivke, ki so prezimile na prostem in so posajene v navad no vrtno zemljo, bodo imele dolgo življenje tako v vrtnih, kot tudi balkonskih zasaditvah.

TRAJNICE

Dobra misel ali origano raste tudi v naravi. Vrtnarji pa so vzgojili še kar nekaj sort, ki so vse zelo uporabne kot užitne in hkrati okrasne trajnice.

gnojili, ki so običajne pri gojenju okrasnih balkonskih rastlin, bolj ekološko osveščeni, neradi šarimo okrog užitnih rastlin. Zato bomo poskrbeli za njihovo zdravo rast s tem, da jih bomo vsako pomlad presadili v svežo in s humusom bogato vrtno prst. Seveda ne smemo pozabiti na redno zalivanje, saj voda iz zemlje v malih lončkih na soncu hitro hlapi. Če bomo zeliščem namenili več prostora in jih posadili v večje lonce ali korita, lahko na terasi ali balkonu gojimo tudi tiste, ki potrebujejo v zemlji in nad zemljo več prostora. Tu rastlin ne bo treba presajati vsako pomlad, pač pa bomo za redno oskrbo s hranilnimi snovmi lahko poskrbeli že s tem, da bomo vsako pomlad zamenjali le površinsko plast zemlje z novo, zelo hranilno ali celo le kar na površino dodali kompost ali kompostu podobno gnojilo. V večjih posodah si lahko omislimo tudi mešan nasad zelišč, a pri tem pazimo, da bodo vse imele dovolj prostora in si ne bodo med seboj konkurirale, tako v zemlji, kot nad njo. Imeti morajo dovolj sonca, ker bodo le tako razvile res močno aromo. Mete so med zelišči zelo priljubljene. Veliko jih je različnih in uporabne so za različne namene. Med ostalim tudi odlično

Drobnjakov je cela vrsta in cvetijo v različnih barvah. Poleg listja je užitno tudi cvetje. Se pa obnesejo tudi kot okrasne trajnice v cvetočih gredah in celo kot cvetje za šopke.

odganjajo komarje, kar je zlasti dragoceno na bivalnih terasah. Imajo pa eno lastnost, zaradi katere jih bolj težko družimo z ostalimi. Zelo so ekspanzivne in se močno širijo s podzemnimi pritlikami . Zato kmalu izrinejo vse v svoji okolici in niso primerne za mešane nasade in jih moramo gojiti ločeno od drugih. To njihovo lastnost posebno uspešno nadziramo, če jih gojimo same v večjih posodah. Če nismo sadili v ceneno šotnico, pač pa smo pred snovanjem balkonskega zeliščnega vrtička v velikih posodah poskrbeli za dobro drenažo in s humusom bogato in rahlo vrtno prst, bo nasad trajal in trajal. Mete imajo užitne liste in tudi Na jesen bodo zelišča sicer cvetje. zaključila z rastjo, a tista zimzelena, kot so sivke, na mraz odporne sorte rožmarina, žajbelj, timijan, kraški šetraj in še katera, bomo po malem lahko obirali še vso zimo. Tisti najbolj zagnani gojitelji in uporabniki domačih zelišč si lahko tudi v lončkih, loncih in drugih posodah na balkonu pridelajo nekaj zelišč za zimo. Zlasti tista, ki niso zimzelena in jim pozimi nadzemni deli odmrejo (melisa, mete, drobnjaki, luštrek, dobra misel ali origano, koromač itd.). Lahko jih posušijo, zamrznejo ali na druge načine konzervirajo, da jih bodo imeli pri rokah, ko bo zunaj brila zima. Tisti pa, ki sredi zime tako zelo pogrešajo poletje in poletne vonjave zelišč in se zadovoljijo tudi le s približki, občasno lahko kupijo v bližnji trgovini sveža zelišča v lončkih. Čeprav so bila na hitro vzgojena v rastlinjakih, nekaj arome le lahko ponudijo tudi takrat, ko na domačem vrtu, balkonu ali na zunanji okenski polici nič ne diši. Takšna zelišča bomo v kuhinji na sobni temperaturi lahko pri življenju ohranili sicer le malo časa, ker jim bo tam močno primanjkovalo svetlobe in tudi arome bo bolj malo, a še vedno je bolje nekaj, kot nič.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Zapoznela ali le povprečna pomlad?

Ne hitimo z obdelavo tal

judje nikoli nismo zadovoljni z vremenom, kar je za nekoga dobro, drugemu ne ustreza, sploh pa smo se že naveličali snega. Po nadpovprečno toplem januarju smo prešli v snežni in na koncu izredno mrzel februar. Tudi marec ne prizanaša s padavinami in nizkimi temperaturami. Tla so ponekod pokrita s snegom, mokra in preveč razmočena za kakšno koli delo.

V pogovoru marsikdo pove, da je to normalno, saj je bil marec vedno muhast in se je šele v aprilu ali celo maju sejalo in sadilo na prosto. Predvsem pa so spoštovali ledene može, ki so šele po prvi polovici maja dovolili saditi na prosto plodovke in tudi fižol. Ampak mi živimo v dobi podnebnih sprememb, ko toplogredni plini povzročajo segrevanje celotnega ozračja, vendar ne gre vse po planu. Ponekod so še bolj mrzle zime, po drugi strani pa se topi led na obeh zemeljskih polih. Kdo bi vse razumel, na koncu se moramo prilagoditi. V drugi polovici marca so se temperature zopet spustile pod ničlo, prav tako je padlo kar nekaj snega, kar pravimo, da je gnoj revežev. Letošnji snežen in mrzel del februarja in marca je preprečil razvoz gnoja in gnojevke, ki je dovoljen po 15. februarju, tako imajo živinorejci resne težave s skladiščenjem gnoja. Vse padavine so povzročile, da je zemlja povsod premočena in sorazmerno mrzla. Kako v takšnih razmerah priti do zgodnjih pridelkov zelenjave? Mokra tla V tem primeru ne pride v poštev nobeno hitenje z obdelavo tal. Za zgodnje sajenje in setev solate ali redkvice, graha in boba bi si morali njivo ali gredico pripraviti jeseni. To pomeni pognojiti, prekopati ali orati jeseni in v teh spomladanskih dneh brazde le malo poravnati po vrhu. Vendar, če so premokra in premrzla tla, ne smemo s traktorji in drugimi težkimi stroji na njivo. Premokra tla se v tem primeru preveč potlačijo, iztisne se zrak iz vseh por in takšna tla dobijo velike grude, ki se ne razdrobijo do konce vegetacije. Talni delec se sestoji iz ene polovice trdnega delca, ene četrtine vode in ene četrtine zraka. Zrak je nujno potreben za rast in dihanje korenin. Za tlačenje in zbitost so bolj občutljiva ilovnato glinasta tla, ki se pomladi težko ogrejejo. Takšne njive nikoli ne izberemo za zgodnji krompir, solato in druge vrtnine. Če imamo težka in ilovnata tla, je smiselno, da pred sajenjem naredimo gredice ali grebene, ki bodo omogočali hitrejši odtok vode iz okolice korenin.

Tla so v marcu še vedno premrzla in premokra za vrtnarjenje.

Motovilec v rastlinjaku. Hladna tla Temperatura tal ima odločilen pomen pri hitrosti kalitve. Peteršilj zelo dolgo kali pri nizki temperaturi. Če imajo tla le 5°C, potem peteršilj kali tudi en mesec in več, pri 15°C , kali 15 dni in pri 20°C peteršilj vzkali v manj kot 10 dneh. Tudi krompir, pa čeprav je nakaljen, se ne sadi v hladno zemljo, kajti v tem primeru pride pri nekaterih sortah za poganjanje gomolčkov, namesto stebelnih poganjkov. Tla morajo biti ogreta na 8°C, kar se prepričamo na ARSO, čeprav se nekatera tla segrevajo hitreje. Hitreje se segrevajo na primer tla, ki imajo veliko prodnikov. Kamni se čez dan segrejejo in ponoči oddajajo toploto. Tla lahko segrejemo tudi tako, da po gredici položimo prozorno folijo, ki še najbolj prepušča toploto. Tla se pod folijo segrejejo prej kot ostala zemlja. Tudi črna folija segreje tla, vendar nekoliko manj kot prozorna. Krompir pa lahko sadimo tudi v rastlinjak, če je v njem le dovolj prostora, sicer pa je rastlinjak v letošnji pomladi rešitev za zgodnje pridelke. Marčevsko in aprilsko sonce zelo ogreje ozračje v rastlinjaku, polietilenska folija pa preprečuje, da bi se rastlinjak čez noč preveč ohladil. Pridelava v zaprtih prostorih V rastlinjaku so tla suha in bolj ogreta, kot v okolici. Če je zemlja pognojena in prekopana, so takšna tla idealna za prve setve in sajenje. Za zgodnejši pridelek tudi te setve v rastlinjaku dodatno prekrijemo z koprenami. Poleg krompirja v rastlinjak posejemo redkvico in solato. Solato lahko vzgojimo tudi iz sadik in prihranimo cel mesec rastne dobe. V rastlinjaku dobro uspeva zgoden grah ali celo nizek fižol. Vse to poberemo do začetka maja, ko sadimo v rastlinjak paradižnik ali papriko. Kapusnice, solatnice in čebulnice ne smejo biti v rastlinjaku čez poletje, saj se temperatura v njem pogosto dvigne nad 30°C, takšno temperaturo pa lahko prenašajo le plodovke. Čez zimo sadimo v rastlinjak motovilec, rukolo, špinačo, vendar od vseh najbolje uspeva prav motovilec. Letos se tudi dobro proda, ko zaradi snega ne nabiramo druge zelenjave na prostem (regrat, radič, čemaž…). V mrzlem in snežnem marcu so kmetje dobro prodajali tudi kislo repo in kislo zelje, kar je prav,

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Tudi čebulo lahko sejemo v gojitvene plošče.

Voluhar tudi pozimi pogosto pride na površje.

saj je to pridelano v Sloveniji. Trgovci hitro ponudijo uvoženo solato, za katero moramo vedeti, da vsebuje veliko nitratov. Vsa listnata zelenjava, solata, špinača, berivke, v zimskem času kopiči nitrate, ker zaradi zmanjšane osvetlitve ne poteka fotosinteza in tvorba novih sladkorjev, ampak se le kopičijo nitrati, ki pa jih je v rastlinjaških tleh vedno dovolj na voljo.

Kakšna opravila torej svetujemo v marcu in začetku aprila? Počakati je potrebno na dovolj suha in topla tla. Za prve setve izbrati tla, ki se hitreje segrejejo, ali pa tla pokriti s folijo, ki tla segreje. Po setvi je obvezna uporaba koprene, ki prav tako poveča temperaturo tal in zraka v okolici mladih rastlinic. Za zgodnejše pridelke solate, zgodnjih kapusnic, ali celo rdeče pese, blitve … izberemo vzgojo iz sadik. Tudi letos bomo pridelali veliko domače zelenjave, le dovolj potrpežljivi moramo biti.

Najlepše sadike vzgojimo v rastlinjaku ali toplih gredah V prejšnjih letih smo imeli konec marca posajen krompir, čebulček in že kalečo solato, redkvico in ostale. Kot kaže vreme, bo letos tako šele konec aprila. Da bomo potešili svoj vrtnarski nagon, se lahko bolje posvetimo vzgoji sadik. Prve paprike in paradižnik smo posejali v korita in jih pri prvih pravih listih presadili ali prepikirali v jogurtove lončke ali setvene platojčke z velikimi luknjami. Pomembno je, da vse postavimo na nižjo temperaturo, kot takrat ko smo jih posejali. Nizka temperatura in dovolj svetlobe je pogoj, da se sadike ne izdolžejo, ampak ostanejo čvrste in kompaktne. Zato so dvignjene police v rast linjakih idealni prostor za vzgojo sadik. V marcu lahko posejemo v korita tudi seme čebule, ki jo bomo presadili na prosto v aprilu. Sadike čebule zelo dobro prenašajo presajanje, podobno kot sadike pora, rastlinje pa so bolj zdrave, nimajo bolezni, ki se prenašajo s čebulčkom, prav tako jo čebulna muha skoraj ne opazi. Vendar moramo biti potrpežljivi, saj so to zelo drobne in nežne rastlinice, zato bi bilo bolje, da smo jih posejali že v februarju.

Še v marcu leži sneg v zatišnih legah.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

VISOKE GREDE

MOJ VRT

Sveža zelenjava pri roki vsak dan

POHIŠTVO IZ PALET

Visoke grede niso novost, saj je znano, da jih Kitajci že stoletja uporabljajo za intenzivno pridelovanje zelenjave. Visoke grede so bile preizkušene že na mnogih vrtovih, pridelovalci pa so bili zadovoljni s kakovostjo in količino zdravih pridelkov. Visoke lesene grede izdelujemo iz masivnega smrekovega ali macesnovega lesa različnih dimenzij debeline 22 mm ali 27 mm. Grede so izdelane iz skobljanega lesa, na dnu imajo žično mrežo za zaščito pred voluharji, na notranji strani hidrostar gumbasto folijo za zaščito lesa pred notranjo vlago in na vrhu letev za zaščito pred polži. Grede na željo kupca zaščitimo z impregnacijskim premazom. Pri zasaditvah visokih gred in cvetličnih korit vam lahko tudi svetujemo. Zakaj so visoke grede narejene iz lesa? Les je izjemno dober izolator, kar vpliva na rast rastlin. Lesene grede se spomladi hitreje segrejejo, jeseni pa se počasneje ohlajajo. Poraba vode? Poleti se porabi manj vode, saj gre voda ne posredno v gredo in se ne razliva naokoli. Je na visokih gredah manj plevela? Na visokih gredah ni plevela, zato ne boste imeli dodatnega dela.

Lesene palete so nujni sopotnik industrije, zato proizvajalci nenehno izboljšujejo njihovo uporabnost. V zadnjem času so se začele uporabljati tudi kot trendovsko pohištvo. Pohištvo iz lesenih palet je primerno za ureditev stanovanj in vrtov. Vsi sestavni deli so obdelani s skobljanjem in spojeni z vijačenjem. Prednosti pohištva iz palet so ugodna cena, naravni materiali, lep videz, trpežnost, ročna izdelava, uporaba masivnega lesa in prijaznost do okolja. Pohištvo in vrtne garniture v obliki palet različnih izvedb in različnih dimenzij izdelujemo po naročilu kupca.

V našem programu Storal izdelujemo poleg vrtnega programa (visoke grede, vrtne garniture, pohištvo iz palet, cvetlična korita, lesene ograje in druge mizarske storitve) še različno transportno embalažo (vse tipe palet, pokrove in razne zaboje).

TALUM Izparilniki d.o.o. - program STORAL Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo www.storal.talum.si Telefon 02 7995 442, 031 269 871 E-pošta: milan.kolednik@talum.si

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Bombaž, kralj pomladi in poletja

Pomladi in poleti potrebujemo zlasti oblačila, ki preprečujejo izgubljanje telesne toplote, niti ni toliko pomembno, da nas grejejo. Katera vlakna so torej tista, ki nam v toplejših dneh zagotavljajo udobno počutje? Vedno in predvsem imejmo v mislih tiste materiale, ki so naravnega izvora – med temi pa kraljuje bombaž. Družbo mu pogosto delajo tudi lan, viskoza in svila. Bombaž Življenja brez bombaža si skorajda ne moremo predstavljati, saj nas to vlakno spremlja v izdelkih, ki jih uporabljamo od jutra do večera. Mehka, vpojna brisača, s katero si zjutraj obrišemo obraz, prijetna majica, ki nas spremlja skozi dan, kosem vate, s katerim si očistimo obraz pred spanjem in rjuha, na katero zvečer ležemo – bombaž je glavna surovina v vseh naštetih izdelkih. Pa smo jih omenili le nekaj – koliko jih je še, od kuhinjskih krp in pogrinjkov, do otroških plenic in klobukov … Nobena skrivnost ni, da je pridelava in predelava bombaža eno najbolj okolju in ljudem neprijaznih industrij. Ali ste vedeli, da večino svetovne proizvodnje bombaža pridelajo le na 3 % površin, namenjenih kmetovanju? Zanj pa porabijo kar 25 % pesticidov in gnojil, ki pa so povečini petrokemičnega izvora (različni naftni derivati).

Konstantna uporaba pesticidov uničuje rodovitno zemljo in zastruplja ljudi, ki obdelujejo polja bombaža, saj so mnogi od omenjenih pesticidov in gnojil zdravju nadvse nevarni, pogosto karcinogeni in vplivajo na dihala, spolne organe in žleze z notranjim izločanjem. Poleg tega te snovi prehajajo tudi v vodo, slabšajo njeno kakovost in na dolgi rok zastrupljajo ljudi in živali, ki jo pijejo, čeprav niso neposredno vključeni v proizvodnjo bombaža. Vsak vrtičkar to ve in se izogiba umetnih gnojil in pesticidov pri pridelavi vrtnin na svojem koščku obdelovalne zemlje. Zgodba s konvencionalno gojenim bombažem se tu seveda ne konča. Med puhastimi kosmi, ki vstopajo na industrijski trak in končnim izdelkom na trgovski polici je še mnogo procesov obdelave vlaken s kemikalijami, ki poskrbijo, da bodo končni izdelki res taki, kot si jih menda kupci želimo. Torej, da bodo denimo živih barv, ki jih je mogoče doseči le z uporabo (pogosto nadvse) strupenih kemikalij. Odločitev za izdelke iz ekološkega bombaža, ki so pogosto dražji od konvencionalno gojenega, je na prvi pogled stvar izbire, ki si jo lahko privoščimo le, če imamo dovolj denarja. Po drugi strani pa se moramo vprašati, kako s svojimi odločitvami vplivamo na svet, in ali mogoče ne žagamo veje, na kateri sami sedimo. Če pletemo ali kvačkamo, se mi zdi, da to vprašanje dobi še eno dimenzijo. Pomislite na ves čas in trud, ki ga vložite v izdelavo izdelka. Ali se vam zdi zanemarljivo, iz kakšnega materiala je ta narejen? V kakšnih okoliščinah je nastal? Je najcenejša klobka res vredna vseh petelj, ki jih boste z ljubeznijo nanizali v odejico za novorojenčka? - Dragojla Trivundža Tomanić

Klika Klika je spletna prodajalna s prejami za pletenje, kvačkanje in ostala ustvarjalna dela. Najdete jo na spletnem naslovu: www.klika-klika.si Tudi sama rada plete, kvačka in osrečuje svoje bližnje z ročnimi izdelki, zato ponuja preizkušene preje iz naravnih, človeku in okolju prijaznih vlaken po ugodni ceni. V ponudbi ima bombažne in volnene preje, pa tudi alpako, merino, svilo in različne mešanice naravnih vlaken, primernih za široko paleto izdelkov. Vse preje, ki so objavljene na spletni strani, so na zalogi. Na vaš naslov so dostavljene v največ treh dneh po oddanem naročilu (spletno, telefonsko ali preko e-pošte). Možnost plačila po povzetju ali po predračunu.

Za vse dodatne informacije obiščite www.klika-klika.si ali pokličite 031 602 377.

www.klika-klika.si

Na fotografiji je prikazana preja Damasco. 30% lan - 70% bombaž. Priporočene pletilke: 4mm

eveda vsi komaj čakamo na tople pomladanske žarke, ki bodo dokončno pregnali zimo in nas pogreli ter zvabili v naravo, med naše priljubljene gredice, rožice, v gozd … Seveda nam prija toplina sončnih žarkov, so pa toplo pokrivalo, jopa, brezrokavnik naši spremljevalci vse leto, razen v izjemnih poletnih vročinah, ko je vročine preveč.

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Prva spomladanska opravila v sadovnjaku

Čas je, da zaključimo zimsko rez

Za začetek moramo ločiti rok nižanje temperatur in sneg v februarju so prišli rezi glede na različne sadne zadnji čas. Rastline so že vrste. Najprej začnemo z rezjo skoraj začele odganjati in če bi pečkarjev (jablane in hruške), se nadaljevalo tako toplo vrenadaljujemo z jagodičjem (rime, kot je bilo januarja, bi zabezi, kosmulje, maline, robide, gotovo imeli še zgodnejšo poameriške borovnice), koščičarje mlad … potem pa … nihče si (breskve, nektarine, slive, rinne želi še ene take sezone, kot gloje, češnje, višnje) obrezujeje bila minula. Nekaj škode je mo, ko so že vidni zaprti cvetovi. že nastalo, predvsem pri koščiKoščičarje obrezujemo v suhem čarjih. Te sadne rastline potrebujejo najmanjšo vsoto nizkih vremenu, ko je vsaj za nasledtemperatur v času mirovanja, nje 3-4 dni naprej napovedano zato so previsoke temperature vreme brez padavin. Vse rezne v januarju že pospešile pretok ploskve, ki imajo premer 1 cm sokov in razvoj brstov. Za tako in več, premažemo s cepilno razvojno fazo so bile tempesmolo. rature 15°C in več marsikje Rez pečkarjev. Čas in intenzivusodne. Če nismo natančno Kadar je zima snežena, zajci pogosteje delajo nost rezi sta odvisna od cvetnepregledali brstov in nismo škodo v sadovnjakih. ga nastavka drevesa in bujnosti tega niti opazili, bo razočarasti. Najprej porežemo šibko ranje ob začetku brstenja še večje. Nekoliko bolje so jo verjetno odnesli pečkarji. rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek Kljub vsemu je čas, da v sadovnjakih opravimo ali zgolj zak- lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po ljučimo zimsko rez, odstranimo obolele dele dreves in ostanke številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. plodov (mumije), odstranimo ostanek listja iz nasada, čim prej Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rast obdelamo tla pod krošnjami sadnih dreves in pred cvetenjem nih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če pognojimo s prvim obrokom dušika. Tla lahko obdelamo takrat, na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, ko so primerno suha, da ne zablatimo. To je najhitreje na lahkih, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. peščenih tleh, najdalj časa bodo potrebovala težka, ilovnata ali Ko se bodo brsti odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti glinena tla. rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso Rez sadnega drevja dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič ... V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežDrevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavje med rastjo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s teh- kom, režemo kasneje, se pravi tik pred cvetenjem. nološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih pospešuje, kasnejša slabi rast. letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne Bujnost dreves zmanjšamo tudi s poletno in jesensko rezjo. Pri rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo poletni rezi odstranjujemo letošnje poganjke, izrezujemo premočkakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne ne veje, ki močno senčijo sredino krošnje, krajšamo močno rastoče tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, red- veje, ki nas ovirajo pri delu … Poskrbimo, da so vidni 'vsi' plodovi. čenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin… O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm. v letošnjem letu v večini nasadov jabolk in hrušk pričakujemo obilno cvetenje. To je posledica lanske aprilske pozebe, ki je marsikje popolnoma 'izpraznila' nasade in suše v poletnem času. Zato moramo drevesa temeljito obrezati in s tem razredčiti socvetja. Premočno cvetenje (belo drevo) negativno vpliva na cvetni nastavek za naslednje leto. Rez sadnega drevja je eden najpomembnejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka v tem in naslednjem letu. Glede na obdobje rezi ločimo zimsko rez, ki jo izvajamo v času mirovanja rastline, to je od odpadanja listja do cvetenja, poletna rez od zaključka prve rasti do konca junija, jeseni po obiranju plodov porežemo predvsem vrhove bujno rastočih dreves in z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo skladiščenje hranilnih snovi v korenine za naslednje Spomladi pod drevesi okopljemo, takoj ko se zemlja dovolj osuleto. ši, da spodbudimo mineralizacijo.

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Kadar pričakujemo močno cvetenje sadnega drevja, ga že pred cvetenjem intenzivno porežemo, da zmanjšamo število cvetov. Jesensko rez izvajamo, ko je listje na drevesu še fotosintetsko aktivno. Z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo tvorbo asimilatov v listih in možnost skladiščenja le-teh v korenine. S tem oslabimo rast v naslednjem letu. Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših rezov močneje vzpodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih drevesih. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se krajšanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo. Z rezjo skrbimo za ustrezno obliko in gostoto krošnje. Idealna vzgojna oblika drevesa je stožec: glavna os – provodnik, obraščen z različno dolgimi poganjki. Prve veje naj bodo na višini 70 do 80 cm od tal, nižje ovirajo košnjo pod drevesi in se zaradi teže plodov lahko povesijo tudi do tal. Najnižje ležeče veje naj bodo najdaljše, višje po deblu pa vedno tanjše in krajše. Svetloba naj prodre do 'vseh' listov. Veje naj bodo vretenasto razporejene v razmiku 10 do 15 cm. Pri rezi takega drevesa vej ne krajšamo temveč jih postopoma zamenjujemo z izrezovanjem na 5-10 cm dolge čepe. Najprej izrežemo vse predebele veje (premer več od ½ premera debla). Veje, ki ostanejo, očistimo – odstranimo stranske poganjke tako, da je veja ozka in ne senči spodaj ležečih vej. Pri umirjenem drevesu, ki ne raste več bujno je pri nekaterih sortah potrebno skrajšati rodne nosilce, ki so močno povešeni (kjer je mesto izraščanja višje od vrha veje). To je značilno za sorte kot so 'gala', 'zlati delišes'… Taka rez spodbudi obraščanje, ki ga sicer ne bi bilo in drevo bi s časom ostarelo. V zgornjem delu krošnje naj bo le kratek roden les izraščen neposredno iz debla. Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov. S tem bi rast močno pospešili. Koščičarje (češnje, breskve, slive) režemo nekoliko kasneje in takrat, ko je pred nami vsaj teden dni lepega vremena, brez padavin. ODSTRANJEVANJE obolelih delov dreves in ostankov plodov. To je zelo pomemben ukrep, ki prispeva tudi k lažjemu zdravstvenemu varstvu rastlin. Zimska trosišča, v obliki katerih glive preživijo na obolelih delih, spomladi ob dovolj visoki temperaturi oživijo in bruhajo trose. To je vir okužbe za tekoče leto. Iz nasada odstranimo veje na katerih so simptomi okužbe z jablanovim rakom, lanske poganjke okužene s pepelasto plesnijo, odstranimo vse plodove v obliki mumij, ki bi bili vir okužbe z monilijo. Pograbimo in odstranimo listje, ki preko zime

ni propadlo. To je vir okužbe s škrlupom, sajavostjo, mušjo pegavostjo… GNOJENJE s fosforjem in kalijem opravimo v jesenskem času. Potrebno količino določimo glede na rezultate analize tal. O tem smo več pisali v jesenskih številkah. Pred cvetenjem je čas za prvo gnojenje z dušikom. Lesnate rastline, ki so ustrezno pognojene, v jesenskem času po obiranju plodov in pred odpadanjem listja, skladiščijo asimilirane hranilne snovi in dušik iz tal v korenine. Ta zaloga zadošča do cvetenja. V tem času so tla prehladna, da bi lahko potekala mineralizacija, zato rastlina nima na razpolago dušika iz tega vira. V času cvetenja sadna rastlina potrebuje veliko dušika za oplodnjo in intenzivno rast. Zaloge od prejšnjega leta niso več dovolj, zato moramo pognojiti. Dušik je v tleh lahko gibljiv, zato ga ne moremo dodajati 'na zalogo'. Srednjo letno priporočljivo količino 6 kg čistega dušika na površini 10 arov (za jablane in hruške, koščičarji potrebujejo letno 14 kg dušika na 10 arov) razdelimo v več obrokov: prvi obrok v času pred cvetenjem, za drugega se odločimo po oplodnji, ko ocenimo pričakovan pridelek in bujnost rasti, tretjega damo jeseni po obiranju, vendar pred odpadanjem listja (konec septembra do sredine oktobra). Jesenski obrok dušika je namenjen skladiščenju v korenine za naslednje leto in ne za rast v tekočem letu. Zato pognojiti ne smemo prekmalu, da ne izzovemo ponovne rasti v istem letu. Pri mlajših in šibko rastočih drevesih s površine pod krošnjo odstranimo travo in plevele. S tem odstranimo konkurenco za vodo in hranilne snovi in pospešimo rast.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

KGZS - ZAVOD LJ, Gospodinjska ul. 6, 1000 LJ

Sadna drevesnica Studenec, Studenec 48, 1260 LJ- Polje; tel.:01/529 17 20; GSM 041/762 461 spletna stran: lj.kgzs.si/sadna-drevesnica

Dragi sadjarji in vrtičkarji ! Posadimo sadno drevo tudi to pomlad V naši sadni drevesnici smo letošnjo pomlad za sajenje pripravili širok izbor sadnih sadik: jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje, cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza, malin, robid, tayberya… vzgojenih v naši sadni drevesnici. V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja, vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala: gnojila, sadilni substrati, zaščitne mreže, sadjarske žagice… V času prodaje je drevesnica odprta: delavnik od 8 00 do 17 00, v soboto od 8 00 do 13 00. Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 - smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu (glej spletno stran ). Informacije in strokovne nasvete lahko dobite na GSM 041/ 762 461, v času prodaje v drevesnici in na spletu: lj.kgzs.si/sadna- drevesnica

PREDSTAVLJAMO

NOVO

MOJ VRT

ZA ZDRAV IN OBILEN PRIDELEK, ZA BUJNO CVETENJE IN RAZKOŠNO TRATO

ZA VINSKO TRTO ( oljke )

NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE RASTLIN

ORGANSKO GNOJILO BOGATIN Z DODATKOM KALIJA, BORA, MAGNEZIJA IN ŽELEZA

BOGATIN - VSE KAR POTREBUJEJO VAŠE TRTE IN OLJKE

CVE

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

MINERAL – naravno sredstvo za krepitev vseh vrst rastlin

Uporaben pri vzgoji sadik in presajanju

INERAL™ je skupno ime in blagovna znamka za sistem naravnih sredstev za krepitev vseh vrst rastlin in dvig odpornosti proti boleznim, škod ljivcem in stresom iz okolja.

Deluje na presnovne procese v rastlinah predvsem v zgodnjih fazah rasti in razvoja rastlin in jim na ta način pomaga pri ohranjanju zdravja, uspešni rasti, uravnoteženem razvoju, obrambi pred boleznimi in škodljivci. Uspešno zmanjšuje vpliv neugodnih razmer v okolju. Vsako sredstvo iz skupine MINERAL deluje na svoj način, ob določenem času oziroma v fazi rasti in razvoja rastlin in ima vpliv na določene dele rastlin. Zato govorimo o sistemu, ker so optimalni učinki na rastline ob uporabi vseh in sicer od vzgoje semena oziroma sadik dalje. Če katerega izpustimo, bodo sicer rastline vzgojene z MINERAL sredstvi še vedno lepše uspevale od ostalih, ampak slabše kot bi sicer z uporabo vseh. To se odraža predvsem v povečani odpornosti proti boleznim in škodljivcem ter stresom iz okolja. Uporablja se za zalivanje in škropljenje in sicer po navodilih oziroma osnovnem programu, ki so tudi sestavni del etiket. Letos so v prodaji popolnoma nova sredstva, čeprav je pri nekaterih ime staro, na primer pri MINERAL RUMENI in RDEČI. Enak kot prej ostaja le MINERAL ZELENI, pri vseh ostalih gre za popolnoma druge pripravke, Na razpolago je šest različnih sredstev MINERAL: ZELENI, MODRI, RUMENI, RDEČI, RUMENI FORTE, RDEČI FORTE. V letošnjem letu je novost tudi nova, poenotena embalaža, ki jo boste spoznali po prijetni drap barvi. In še nekaj razveseljivega za uporabnike. Po novem so navodila z vsemi informacijami in osnovnim programom za vse vrste rastlin pritrjena na etiketi. To enostavno pri dnu odlepite, preberete in zalepite nazaj. Tako so vedno pri roki in se ne izgubljajo. Nekaj osnovnih informacij o sredstvih MINERAL: 1. MINERAL ZELENI: za zalivanje, 1-krat čim prej po setvi semen in po vsakokratnem presajanju sadik, trajnice ob sajenju, starejše ob brstenju zgodaj spomladi. Razlog: pospeševanje kalitve semen, optimalen razvoj koreninskega sistema, krepitev nadzemnih delov rastlin, zmanjšuje presaditveni šok pri sadikah. 2. MINERAL MODRI: za zalivanje, 2-3-krat v času intenzivne rasti oziroma približno 14 dni po vzniku rastlin iz tal iz semena ali 7 dni po presajanju sadik, trajnice spomladi od faze razvoja prvih listov. Razlog: pospeševanje rasti nadzemnih delov rastlin (listi, stebla, poganjki) in optimalen, uravnotežen razvoj vseh

nadzemnih delov, vključno s cvetovi in plodovi. 3. MINERAL RUMENI: za škropljenje, 2-krat v zgod njih fazah rasti in razvoja, približno 14 dni po vzniku rastlin iz tal iz semena ali 7 dni po presajanju sadik, trajnice spomladi od faze razvoja prvih listov. Razlog: dodajanje hranil skozi list in neposreden vpliv na presnovne procese v rastlinah, ki bistveno povečajo naravno odpornost proti boleznim (razne plesni, rje ipd.) in stresom iz okolja (poznopomladanske pozebe, hitre temperaturne spremembe, veter, …). 4. MINERAL RDEČI: za škropljenje, 2-krat v zgodnjih fazah rasti in razvoja, približno 21 dni po vzniku rastlin iz tal iz semena ali 14 dni po presajanju sadik, trajnice spomladi en teden po prvem škropljenju z MINERAL RUMENI. Škropimo izmenično, en teden z RUMENI, naslednji z RDEČI in tako ponavljamo. Razlog: dodajanje hranil skozi list in neposreden vpliv na presnovne procese v rastlinah, ki bistveno povečajo naravno odpornost proti škodljivcem (listne uši, gosenice ipd.). Škropimo izmenično enkrat na teden z RUMENI, naslednji teden z RDEČI in tako ponavljamo. Med uporabo obeh naj mine vsaj 48 ur. Ob pojavu škropimo rastline z: 5. MINERAL RUMENI FORTE ob prvih znakih bolezni (npr. ena bela pikica na listu ipd.) ali čim prej po nastanku poškodb zaradi vplivov okolja (toča, zmrzal ipd.), 6. MINERAL RDEČI FORTE ob pojavu prvih posamičnih škodljivcev (največ 10 uši na en poganjek, ena do dve gosenici na rastlino ipd.). MINERAL FORTE uporabimo v še enkrat višji koncentraciji kot RUMENI in RDEČI in škropimo 3-krat vsak drugi dan oziroma dokler je potrebno. Učinkovitost obeh FORTE je bistveno večja, če smo uporabili tudi ostale štiri vrste od začetka po navodilih. MINERAL ni škodljiv za ljudi, živali, koristne organizme – npr. čebele, okolje. Po uporabi na in v rastlinah ni za zdravje škodljivih ostankov - karence ni. Pri vzgoji sadik in presajanju v sedanjem času najprej sežemo po MINERAL ZELENI za zalivanje, potem pa postopoma še po vseh ostalih. - Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

MINERAL lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

VSE ZA VRT IN POLJE • SEMENSKI KROMPIR • SEMENA, ČEBULČEK • SADIKE ZELENJAVE • ZEMLJA ZA POTAKNJENCE • ORGANSKA GNOJILA • SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN • DOMAČI PRIDELKI IN IZDELKI

• Prodajalna MEDVODE Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode tel. 01-3613-300, 031/810-384, 051/649-640 e-mail: trg-medvode@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VODICE Kamniška 8, 1217 Vodice, tel. 01-8324-011, GSM: 031/810-385 e-mail: trg-vodice@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 7.00-19.00, sob: 7.00-13.00 • Prodajalna VIŽMARJE Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Šentvid tel. 01-5124-666, GSM: 031/728-611 e-mail: trg-vižmarje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00 • Prodajalna DOBRUNJE Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje tel. 01-5471-684, GSM: 041/321-543 e-mail: trg-dobrunje@kzmedvode.si Delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-13.00