Issuu

MOJ VRT November 2017

Letnik 17

Številka 5

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

zimskem času

+ Navodila za pletenje:

zavita kapa + Zelenjavna letina 2017

17 LET

Ro pl čna et d em el o a:

+ Nega sobnih rastlin v

PRI NAS DOMA

MOJ VRT

Nega sobnih rastlin v zimskem času

Redno pršenje rastlin z mehko vodo

zimskem času bi morale sobne rastline imeti čas za počitek. Idealno zanje bi bilo, da so v svetlem prostoru, kjer je temperatura okoli 18ºC. Vendar temu ni tako, saj stanovanja in ostale notranje prostore ogrevamo in je povprečna dnevna temperatura okoli 21ºC. Tako je za rastline to obdobje tudi aktivno, poleg tega pa tudi dodatno stresno. V sezoni ogrevanja je zračna vlaga manjša in rastlinam se začno sušiti konice listov. To je tako imenovana fiziološka bolezen, ki je odraz neprimernega okolja za rastline. Domovina velike večine rastlin, ki jih imamo v stanovanjih za okras, je tropski gozd, kjer je relativna zračna vlaga visoka. Zato je potrebno redno pršenje rastlin z mehko vodo. Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen, ki povzroči nastanek belih madežev na, zamašijo se listne reže in se tako oteži dihanje rastlin.

Dekoracija iz guzmanij

Ravno tako je priporočljivo zalivati rast line z deževnico ali prekuhano vodo. V kolikor zalivate z navadno vodo iz vodovoda, bodite pozorni na spremembe v substratu. Če se na vrhu substrata pojavijo bele tvorbe je to vodni kamen, ki povzroči bazičnost substrata, Rastline najbolje uspevajo v nevtralnem substratu, ki ima pH okoli 7. Izjeme so sobne azeleje, ki morajo imeti kisel substrat. V primeru, da ste opazili vodni kamen na vrhu substrata, potem je najbolje, da zgornjo plast substrata odstranite in nadomestite z novim. Pri oskrbi rastlin z vodo je potrebno vedeti, da so večinoma rastline posajene v substrate z visoko vsebnostjo šote ali celo v samo šoto. To ni nič narobe in rastlin zaradi tega v zimskem času ne presajamo. Vedeti je potrebno, da je zalivanje v tem primeru nekoliko drugačno. Če boste zalivali po običajnem postopku, ko vlažnost substrata preverite tako, da ga potipate, boste naredili osnovno napako. Šota se na vrhu lončka hitro osuši, medtem ko v notranjosti lončka pri koreninski grudi vodo zadržuje. Tako po nepotrebnem rastlino preveč zalijete ter povzročite koreninsko gnilobo. To je v 80 % vzrok propada rastlin. Rastline kažejo znake pomanjkanja vode, saj so korenine gnile in ne morejo črpati vode s hranilnimi snovmi. Torej ovela rastlina ne pomeni, da ste rastlino premalo zalili ampak, da jo je preveč vode uničilo. Taki situaciji se lahko izognete, da spremenite način zalivanja oz. način oskrbe rastlin z vodo. Pripravite večjo posodo z vodo, ki ima sobno temperaturo. Vlažnost substrata preverite s suho palčko, ki jo porinete v substrat, jo pustite v substratu par minut in jo nato izvlečete. Če je palčka vlažna, je substrat dovolj vlažen. V primeru, da je suha, potem lonček potopite v vodo tako, da je substrat pod vodno gladino, medtem ko je rastlina nad vodno gladino. Lonček držite pod vodo dokler izhajajo mehurčki. Ko jih ni več, vzamemo lonček iz vode, postavimo v okrasni lonec ali na podstavek in po eni uri odvečno vodo, ki se je natekla v podstavek, odstranimo.

Priporočam, da preverite stanje vode v okrasnih loncih, saj največkrat po ustaljeni navadi sobne rastline zalivate, potem pa pozabite preveriti, če ne stojijo v vodi. Največkrat se zgodi, da je v okrasnem loncu voda, ki je že rjavkasta in ima neprijeten vonj po gnilobi. Božične zvezde in ostale cvetoče rast line, ki nam v prazničnih dneh krasijo prostore oskrbujemo z vodo po potrebi. Največkrat imamo prostore zelo tople, tudi okoli 23ºC. Tako se zgodi, da je potrebno te rastline tudi dvakrat na teden potopiti v posodo z vodo. Dodatno pršenje po listih je zaželeno, vendar se izogibajte pršenja po cvetovih. Pri božičnih zvezdah morate vedeti, da rdeči okrasni listi niso del cveta, ampak so ovršni listi, tako po njih lahko pršite. Cvetovi božične zvezde so majhni, neopazni in so v sredini zvezde, ki jo tvorijo okrasni ovršni listi. Poleg stalno vlažnega substrata je potrebno božični zvezdi zagotoviti še prostor brez prepiha in vsaj nekaj svetlobe. V nasprotnem primeru liste odvrže. Ko kupujete božične zvezde, bi vas opozorila še na veliko nevarnost, da rastlino »prehladite«. Božična zvezda izhaja iz Mehike, kjer ni tako nizkih temperatur, kot so pri nas v zimskem času. Zato je nujno, da rastlino zaščitite, ko jo nesete iz trgovine. Bodite tudi pozorni, kje so vozički z božičnimi zvezdami. Če so na prepišnem mestu, potem je velika verjetnost, da boste nakup obžalovali. Zaradi številnih stresnih situacij, ki jih rastline med transportom doživijo, odvržejo listje in potem ste lahko vi v stresni situaciji, ko ugotovite, da vam v božičnem času božična zvezda ni več v okras. Temu se lahko izognete, če kupite božične zvezde pridelane v Sloveniji. Te rastline so utrjene in vas v vrtnarijah čakajo, zdrave. Ko jih ustrezno zaščitene prenesete domov, vas bodo s svojo lepoto dolgo razveseljevale. Poleg božičnih zvezd so kot na nalašč za praznično dekoracijo tudi guzmanije, ki spadajo v skupino bromelijevk – ananasovk. Listi teh rastlin tvorijo rozetasti lij, iz sredine pa poganja pecelj s socvetjem.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 28. 11. 2017, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica:Hortenzija odeta v poznojesenske barve (Foto: Matej Rauh)

MOJ VRT Okrasni ovršni listi tvorijo lepo zvezdo, ki je obstojna od 2 – 3 mesece. Te rastline rastejo v tropskih gozdovih v pazduhah vej dreves in jih imenujemo tudi epifiti oz. priraslike. Niso zajedavci, le da so se v boju za boljšo svetlobo prilagodile življenju v krošnjah dreves. Tako nimajo velike koreninske grude, saj tudi v naravi ne morejo pognati veliko korenin. Njihova poglavitna funkcija je, da rastlino trdno držijo na vejah dreves, medtem ko ima rozeta prav poseben pomen. V rozeti se zadržuje voda, ki jo rastlina potrebuje, hkrati pa se tako oblikuje majhen ekosistem. Živali, ki domujejo v tem malem bazenčku, s svojimi iztrebki rastlino dodatno hranijo. Tako vidite, v lij morate vedno

PRI NAS DOMA dodati vodo, vendar le ta naj bo mehka in menjati jo je potrebno tedensko. Sedaj je tudi sezona amarilisov in pri njih bodite pozorni, da se vam šibka steb la ne zlomijo pod težo cvetov. Nekatere sorte imajo namreč velike cvetove, medtem, ko je cvetno steblo šibko. V tem primeru je najbolje, da dodate oporo, pri tem pazite, da ne ranite čebule. V splošnem je potrebno v stanovanjih zvišati zračno vlago. To lahko naredite na več različnih načinov. Najbolj preprost način je, da ob rastline postavite okrasno posodo z vodo. Z ustrezno zračno vlago boste omilili tudi napade pršic, ki se največkrat pojavijo v suhih toplih stanovanjih. Listi rastlin postanejo svetlejši, pi-

3 kasti, po rastlini se pojavijo drobne pajčevine. Pršice ne morete zatreti z navadnim insekticidom, ampak je potrebno uporabiti akaricid. Če se je pršica že preveč razširila po rastlini je najbolje, da rastlino zavržete in tako preprečite širjenje pršice na druge rastline. Na vprašanje kaj je potrebno narediti z božično zvezdo, amarilisom, božičnim kaktusom in ciklamo po prazničnih dneh, bom razložila v naslednji izdaji revije.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Guzmanje

NAROČITE SE NA REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«. Plačilni nalog za 7 z aporednih številk bomo poslali na vaš naslov. Božične zvezde

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Zima je čas za premislek

isti, ki imamo radi rastline in uživamo v naravi in na vrtu, zimo izkoristimo za razmislek , iskanje informacij in načrtovanje. Čeprav je zunaj sneg ali morda piha burja in se v kosti zajeda mraz, analiziramo naše uspehe in neuspehe preteklega obdobja in planiramo izboljšave ali celo nove podvige.

Na vrtu niso nikoli vsi problemi rešeni. In tudi tu velja, da tisti, ki veliko ve , vedno znova spoznava, da je pravzaprav še ogromno tistega, česar ne ve in ne zna. Rastlinski svet, tako tisti, ki ga je ustvarila narava, kot tisti, ki so ga ustvarili vrtnarji in bioinženirji z bolj ali manj naravi prijaznimi ali neprijaznimi metodami, je tako obsežen, da ga noben posameznik ne more v celoti poznati. Še manj je možno pričakovati, da nam bo na trgu dosegljivo vse, kar smo morda videli v kaki domači ali tuji reviji ali zasledili na internetu. Tudi ob neznanski globalizaciji trga z živimi rastlinami, čisto vse ni dosegljivo in tudi mnoge pasti se skrivajo v nabavi semen in sadik od daleč. Ne nazadnje smo si na ta način prinesli že marsikaterega škodljivca ali bolezen in se pri nakupu že neštetokrat opekli. Zato postajamo bolj previdni in ne verjamemo več vsem, morebiti kar preveč lepim slikam in pomanjkljivim podatkom o last nostih rastlin, s katerimi smo bombardirani na različne načine. Vedno več štejejo tudi izkušnje, naše, naših sosedov in prijateljev. Pa tudi domačih vrtnarjev, ki so si pridobili naše zaupanje. In tudi logično razmišljanje ima vedno večjo vrednost. Zato nakupujemo rastline z očmi le takrat, ko vemo, kaj od njih lahko pričakujemo. Oziroma takrat, ko nas njihovo trajanje ne zanima preveč in nas zanima pač samo njihov trenutni videz. Ko pa snujemo trajen nasad, že vnaprej dobro premislimo, kaj nam je dosegljivo in kaj pravzaprav potrebujemo in želimo. Zima je gotovo čas, ko lahko 'preigravamo' različne rešitve, ki jih bomo uresničili, ko bo dozorel čas, oziroma bo vreme to dopuščalo. Ko imamo pred očmi to ogromno bogastvo vrst in sort, se moramo zavedati tudi, da je izjemno pomembno vedeti, kaj vsaka posebej potrebuje za svoje preživetje. Zato seveda med seboj družimo le tiste, za katere lahko rečemo, vemo sami, ali bomo to izvedeli od zaupanja vrednih oseb ali iz zaupanja vrednih virov, da si bodo dobre sosede. Osnova dobrega sožitja pa so

Če pogrešamo urejeno in bolj velikopotezno barvitost, bomo morda oblikovali gredo z večjimi skupinami atraktivno cvetočih trajnic.

najprej podobne zahteve rastišča in klimatskih pogojev. Šele potem so pomembne druge lastnosti.

Analiza preteklega dela

Zima je čas za razmislek o tem, kaj nam je že uspelo, s čim smo zadovoljni in kje si želimo izboljšav. Če imamo vrt, je dobro po spominu ali ob morebitnih skicah in slikah podoživeti njegov videz, barve in spreminjanje skozi čas od pomladi do zime. Ob tem poiščimo točke, kjer smo z videzom zelo zadovoljni in vsekakor želimo doseženo ohraniti. Potem bomo ugotovili, kje morda želimo spremembe in, kaj nas pri obstoječem videzu moti. To bo podlaga za načrtovanje sprememb. Spomnimo se, kakšna vsa vzdrževalna dela so bila potrebna, da smo rastline ohranili pri življenju in dosegli njihov želeni videz. Ob tem razmislimo, če še zmoremo pravočasno in dovolj pogosto postoriti vse, kar zahtevajo trenutni nasadi zahtevnih vrtnih rastlin ali morda nešteto loncev, razpostavljenih vsepovsod po vrtu. Če težko zmoremo vse potrebno, moramo ugotoviti, kaj nas najbolj obremenjuje, da bomo lahko poiskali bolj enostavne rešitve. Premislimo, koliko denarja smo porabili za različne nakupe rastlin, ki jih več ni na našem vrtu, pa naj si bodo to različne sezonske rastline, kot tudi neuspešne saditve, oziroma prekratko življenje tistih, ki so bile ob nakupu deklarirane kot trajnice. Predvsem pa razmislimo, ali so vse te rastline izpolnile naša pričakovanja. Veliko je namreč rastlin, zlasti enoletnic in čebulnic, katerih lepota traja le malo časa, a nas ta kratek čas tako osrečujejo, da smo zanje pripravljeni vedno znova in znova seči v žep. Nasprotno nekatere dolgo živeče in trpežne trajnice ne stanejo veliko, pa so nam kljub temu v veselje vrsto let. Za nekatere druge trajnice smo morda porabili kar veliko denarja, a bodo trajale in trajale in so res nekaj posebnega. Porabljen denar za rastline je torej relativna stvar in torej predmet mnogih razmislekov.

Kaj pogrešamo na svojem vrtu?

Morda smo v glavnem zadovoljni z videzom, obvladujemo občasne in vsakoletne stroške in delo v zvezi z vzdrževanjem, a nekaj bi morda le želeli dodati ali spremeniti.

Vršički divjih špargljev so specialiteta v kuhinji, prav lepo pa se grmički vklopijo tudi v okrasni nasad. In preizkušeno prenašajo tudi zime v notranjosti Slovenije in ne samo na Primorskem.

MOJ VRT

TRAJNICE

Morda nas moti del vrta, ki je ves dan v senci in nam tam trata ne uspeva dobro. Zakaj si tam recimo ne bi omislili grede za senčne trajnice. Morda kombinacijo takih, ki bodo od pomladi do jeseni imele pisano ali barvito listje, pa tistih, ki bodo občasno tudi cvetele ali še nekaj takih, ki bodo listje ohranile tudi pozimi? Morda nas moti slabo uspevanje trate na večji površini pod drevjem in grmovjem, kjer je že preveč sence, a bi želeli kljub temu tam doseči videz umirjene zelene površine. Tu bi lahko uporabili pokrovne trajnice. Morda eno samo vrsto izmed tistih, s katerimi običajno nadomeščamo trato. Morda pogrešamo šopke cvetja in zelenja, ki bi ga lahko občasno nabrali na svojem vrtu. To sploh ni težko doseči z nasadom primernih trajnic. Lahko jih posadimo s tem namenom nekam v obrobno gredico ob zelenjadnem vrtu ali pa jih vključimo v gredico trajnic v okrasnem delu vrta. Če bomo posadili po nekaj enakih rastlin, sploh ne bo opaziti, če bomo tu in tam kaj odvzeli. Celo za zimske šopke lahko pridelamo marsikaj kar na domačem vrtu. Lahko posušimo cvetje ali travne bilke, ali pozimi nabiramo suhe ali sveže vejice, ostanke suhega cvetja in plodove.

Kako poenostaviti delo na vrtu?

Morda pa si želimo preprosto poenostaviti delo na vrtu, ker vsega ne zmoremo več. V takem slučaju marsikdo najprej pomisli, da bo s trato namesto enoletnih cvetličnih nasadov mnogo manj dela. A lepa trata seveda zahteva veliko skrbi ali vsaj zelo pogosto košnjo, čeprav je seveda enostavnejša in cenejša od enoletnic. Barve in spreminjanje skozi letne čase pa mnogo enostavneje, kot z enoletnicami, dosežemo tudi s trajnicami. V resnici je celo trajnice, če so seveda prav izbrane in vemo, kaj z njimi početi, laže in ceneje vzdrževati, kot angleško trato. Če se odločimo za nasad trajnic, ki nas ne smejo preveč obremenjevati, moramo najprej izbrati dobre sosede. To pa ne pomeni nič drugega, kot ugotoviti, kakšne pogoje za rast jim lahko nudimo (sonce, senca, dovolj vlage v tleh ali sušno rastišče, kis lo, alkalno ali normalno prst, glinasta ali peščena tla) in potem izbrati tiste, ki jim tako rastišče ustreza. Seveda za poenostavitev vzdrževanja izbiramo le med tistimi, ki bodo živele dolgo in jih ne bo treba pogosto presajati ali znova kupovati. Zalivanje je lahko zelo obremenjujoče ali pa tudi ne. Odvisno od tega, kako smo se dela lotili in kako smo svoj vrt zasnovali. Če hočemo imeti angleško trato, brez pogostega zalivanja ali celo namakalnega sistema ne bo šlo. Zlasti, če upoštevamo dejstvo, da postajajo dolge in močne suše že skoraj vsakoletni

Z divjimi travami in divjimi cvetočimi trajnicami bomo morda želeli v naslednjem letu v vrt vnesti nekaj približka naravi.

pojav. Tudi, če se ne moremo ali nočemo odpovedati velikemu številu posod, korit in cvetličnih loncev, bo treba investirati v namakalne naprave ali se sprijazniti s stalno skrbjo za zalivanje. Če pa se odločimo za rastline, pa naj bodo to drevesa, grmovnice ali trajnice, ki potrebujejo malo vode in zmorejo z razpoložljivo že po svoji naravi gospodarno ravnati in hkrati poskrbimo, da bodo rasle v primerno globokih tleh, bomo z zalivanjem imeli malo ali nič problemov. In tudi investicije v namakalne naprave ne bodo potrebne. Zima je torej lahko čas, ko uživamo v opravljenem delu na vrtu in nas razveseljuje pogled na zimsko vrtno idilo. Hkrati pa tudi komaj čakamo, da se spet ogreje in bomo lahko spremljali vnovično prebujanje naših rastlin in drugih prebivalcev vrta, od metuljev do martinčkov, če imamo srečo, pa celo žab in močeradov. Pozimi tudi delamo plane za izboljšave, poenostavitve opravil in nove nasade. Brskamo po revijah, knjigah, internetu in/ali iščemo nasvete pri vrtnarskih strokovnjakih.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije posneto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič in po evropskih vrtnarskih razstavah

Suhe travne bilke in cvetni lati dobro kljubujejo zimi in jih je škoda odstranjevati že jeseni. Naj na vrtu počakajo do zgodnje pomladi, potem šele jih porežemo nizko.

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Mineral za čim lepše cvetenje

Sobne rastline nam bodo hvaležne

ecember je mesec, ko se dokončno preselimo z vrta v varno zavetje toplega doma. Ljubitelji rastlin se nikoli ne prenehamo ukvarjati z njimi. V zimskem času se bolj posvetimo sobnim rastlinam oziroma lončnicam, ki nas razveseljujejo v vsem predprazničnem in prazničnem času.

Prav to obdobje obarvajo za ta čas značilne rastline kot so božične zvezde, božični kaktusi, cvetoči amarilisi. Marsikdo pa ima seveda lončnice v stanovanju skozi celo leto, nekatere nas očarajo z obliko ali barvo listov, druge z všečnimi cvetovi kot na primer orhideje, flamingovci, sobne ali afriške vijolice in druge. V veselje in ponos pa so nam vse samo v primeru, če so zdrave in seveda lepe na pogled. Prav to pa je včasih težko doseči čez zimo v zaprtih prostorih, ko je pomanjkanje svetlobe, kjer je centralna kurjava in je zato zrak presuh. Zato bodo najbrž dobrodošli kratki nasveti, kako ukrepamo, da božične zvezde ne bodo odvrgle listov, kaj storiti, če se pojavijo listne uši, pršice, kaparji in drugi škodljivci, kako preprečiti bolezni in poškodbe na lončnicah, ki se pojavijo zaradi neugodnih rastnih razmer. V stanovanju oziroma notranjih prostorih je še toliko bolj potrebno paziti, da ne uporabljamo škodljivih sredstev za naše zdravje ali zdravje hišnih ljubljenčkov. Koristen podatek je tudi, da moramo rastlinam preventivno nuditi čim boljšo oskrbo s hranili in vodo, ki jih bo okrepila in povečala njihovo naravno odpornost proti boleznim in škodljivcem, pa tudi stresom iz okolja. Na srečo vseh ljubiteljev rastlin in naravnega obstaja linija naravnih pripravkov pod skupnim imenom Mineral, ki v celoti poskrbijo za oskrbo vseh vrst rastlin, zato je uporaba Minerala idealna. Za uspešno vzgojo lončnic in čim lepše cvetenje priporočamo uporabo vseh vrst Minerala: Zeleni in Modri za zalivanje, Rumeni in Rdeči FORTE za škropljenje. Vsak ima na rastline drugačen vpliv, zato tvorijo skupaj sistem, ki omogoča optimalno oskrbo rastlin. V tem času veliko lončnic kupimo ali jih dobimo v dar. Pogosto se zgodi, da kmalu odvržejo liste, popke ali cvetove. Če jih želimo obdržati, svetujem tudi iz lastnih izkušenj, da jih čim prej po nakupu v trgovini ali vrtnariji prestavimo v malo večji lonček (v premeru 1 – 2 cm), pod koreninsko grudo in okoli nje pa samo dosujemo zemljo in čim prej zalijemo enkrat s 4 % raztopiponedeljek 1. teden

PRESAJANJE zalivanje

2. teden

škropljenje

3. teden

škropljenje

4. teden

škropljenje

5. teden

škropljenje

torek

sreda

no Mineral Zeleni. Ta bo poskrbel za optimalen razvoj korenin, te pa za krepke nadzemne dele. Kmalu po presajanju se lahko zgodi, da popki in cvetovi odpadejo zaradi presaditvenega šoka in ker je kupljena lončnica v kratkem času zamenjala več okolij, kar je za vsa živa bitja hud stres. Ne smemo pozabiti, da so tudi vse sobne rastline žive in moramo zanje poskrbeti, čeprav jih kupimo v trgovini kot vse druge predmete. Približno 10 dni po tem, ko smo jih prestavili po nakupu v malo večji lonček, božične zvezde, božične kaktuse in druge lončnice zalijemo s 4 % raztopino Mineral Modri. Zalivanje ponovimo 2 do 3-krat v razmaku 10 do 14 dni. Ta bo poskrbel, da bodo rastline lepo zrasle in se bogato olistale, nastavile veliko novih popkov in cvetov intenzivnih barv. En teden po presajanju pričnemo škropiti z Mineral Rumeni v 6 % koncentraciji, 14 dni po presajanju pa z že pripravljeno raztopino za uporabo v pršilki Mineral Rdeči FORTE. Škropimo enkrat na teden, izmenično en teden z Mineral Rumeni, naslednji teden z Mineral Rdeči FORTE in tako ponavljamo škropljenje z vsakim vsaj dvakrat. Tako bomo zmanjšali ali preprečili rjavenje listnih robov, rumenenje spodnjih listov, odpadanje listov pri božični zvezdi ali asparagusih, pojav kaparja, pršic, listnih uši ali krvave (vataste) uši na raznih kaktusih (tudi božičnem) ali orhidejah, gnitja pri siljenih čebulicah kot so amarilisi in številne druge tež ave. Podaljša se cvetenje pri sezonsko cvetočih lončnicah, ki je tudi bolj intenzivno. V tem času enako oskrbujemo tudi vse sobne rastline, ki jih imamo že dlje časa in so samo zelene ali pa v tem obdobju ne cvetijo. Mineral, predvsem Zeleni za zalivanje, pa lahko s pridom uporabimo tudi pri vzgoji božičnega žita, pri božičnih aranžmajih, božičnih jelkah v loncih in pri rezanem cvetju v prazničnih dneh. Za boljše razumevanje uporabe Minerala prikazujemo v spod nji tabeli minimalno učinkovito uporabo po dnevih. V resnici ni veliko dela kot se mogoče zdi na prvi pogled. Če se držimo vsaj te res osnovne uporabe vseh vrst Minerala, nimamo veliko dela in nam to ne bo vzelo dosti časa, učinek na rastline pa bo izredno pozitiven.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr.,

AS AN d.o.o.

četrtek

petek

sobota

nedelja

zalivanje zalivanje

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Preverite surovinsko sestavo nitke

Kaj nas pozimi greje?

Katere pa so preje, ki nas pozimi najbolj pogosto grejejo? Volna. Kadar govorimo o volni običajno mislimo na ovčjo volno, ki jo od vseh živalskih dlak tudi največ uporabljamo. Po kvaliteti je na prvem mestu runska volna, to je strižena volna živih ovac. Vlakna so dolga, bolj ali manj skodrana ter prožna. Volno mladih ovac (jagnet) poznamo pod imenom lambswool, vlakna so tanjša in krajša, preja pa je zelo mehka in topla, vendar nekoliko bolj občutljiva za nego. Volno pod nazivom čista volna pa sestavlja strojarska volna mrtvih ovac, trganci raznih nošenih volnenih izdelkov ter tekstilni odpadki. Ta vlakna so krajša, med seboj neurejena, imajo manjšo trdnost, zato je ta volna manj kvalitetna. Merino volna. Merino volno dobimo s striženjem merino ovac – to je posebna vrsta ovac, ki so jo najprej gojili na Portugalskem, potem pa se je razširila po celem svetu. Danes največ merino ovac gojijo v Avstraliji, ki je hkrati tudi največja svetovna pridelovalka volne. Merino volna mehka, ne pika in jo najpo-

gosteje uporabljamo za otroška oblačila. Ponavadi je dodatno obdelana tako, da jo lahko operemo v pralnem stroju – te preje označujemo z angleško besedo »Superwash«. Alpaka. Alpaka je preja, ki je dokaj nova na slovenskem tr žišču. Pridobljena je s striženjem južnoameriške lame, živali, ki je sorodnica kamele in jo gojijo v pogorjih Andov. Ima svilen lesk, je zelo trpežna in topla. Vlakna v preji iz alpake so trikrat močnejša in imajo sedemkrat večjo izolativno sposobnost kot vlakna iz ovčje volne. Zato so izdelki, ki jih spleteta s to prejo res topli, hkrati pa vzdržljivi in imajo svilnat lesk ter svilnato mehkobo. Mešane preje. Mešane preje so sestavljene iz kombinacije različnih vlaken - bodisi različnih naravni ali naravnih in sintetičnih vlaken. Kombinacije obojih uporabljamo (med drugim) zato, ker preja, ki je sestavljena, dobi drugačne negovalne lastnosti, občutek dotika ali vzdržljivosti. Tako, da ne pozabite – naslednjič, ko boste kupovali prejo za vašo novo lepo štrikano kapo (ali pulover, nogavice), poglejte na ovitek klobke! Tam je napisana surovinska sestava nitke, s katero boste pletli. Ni važna samo barva in oblika, tudi to, iz česa je preja sestavljena je odvisno, ali boste v izdelku res uživali, vam bo dolgo služil in predvsem, ali vas bo lepo gre. Pa tudi za naše telo, zdravje in naravo, ki nas obdaja, so bolj zdrave in prijazne!

- Dragojla Trivundža Tomanić

Klika Klika je spletna prodajalna s prejami za pletenje, kvačkanje in ostala ustvarjalna dela. Najdete jo na spletnem naslovu: www.klika-klika.si Tudi sama rada plete, kvačka in osrečuje svoje bližnje z ročnimi izdelki, zato ponuja preizkušene preje iz naravnih, človeku in okolju prijaznih vlaken po ugodni ceni. V ponudbi ima bombažne in volnene preje, pa tudi alpako, merino, svilo in različne mešanice naravnih vlaken, primernih za široko paleto izdelkov. Vse preje, ki so objavljene na spletni strani, so na zalogi. Na vaš naslov so dostavljene v največ treh dneh po oddanem naročilu (spletno, telefonsko ali preko e-pošte). Možnost plačila po povzetju ali po predračunu.

Za vse dodatne informacije obiščite www.klika-klika.si ali pokličite 031 602 377.

www.klika-klika.si

Na fotografiji so prikazane klobke preje Lalala, 100% organska ovčja volna. Priporočene pletilke 15mm.

rva mrzla jutra nas lahko presenetijo že v septembru – v novembru pa si pogosto zaželimo toplih rokavic, nogavic in kap (če ne tudi kakega puloverja), ki nas bo s svojim objemom grel in varoval pred mrazom. Sinonim za oblačilo mrzlih dni v naših krajih je topla kapa – in ta je ponavadi pletena. Saj že ponarodela popevka opeva Tonija z lepo kapo, ki mu jo je naštrikala ena, ki se na štrikanje spozna.

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Pletemo

Zavita kapa Material: Reggae ombre 100 % volna, 50 g, ostanek volne v eni od barv osnovne klobke, pletilke št. 6,0 (lahko krožne ali ravne, za patent, če ga boste pletli v krogu pa še komplet 5 pletilk št. 6,0 (lahko tudi pol številke tanjše) Osnovni vzorec: pletemo 6 vrst gladko desno in 6 vrst gladko levo. Gladko desno pomeni v lihi vrsti desne petlje in v sodi leve pelje, gladko levo pa je ravno obratno, lihe vrste leve petlje in sode desne. Za otroško kapo (cca. 5 let) nasnujemo 40 petelj, prvo vrsto (ki jo še ne štejemo pod vzorec) pletemo leve petlje, obrnemo in od tu naprej začnemo z vzorcem. 1. vrsta: robna petlja (lahko jo pletete kot ste navajeni, ali na začetku vrste ali na koncu, na enem koncu jo popletete, na drugem pa samo prenesete), naslednji dve petlji popletete desno skupaj, pletete do konca vrste desne petlje, predzadnjo petljo popletemo desno enkrat s prednje in enkrat z zadnje strani, tako da dobimo iz ene dve petlji, sledi še robna petlja. 2. vrsta: Sode (vzvratne) vrste pletemo levo brez dodajanja in odvzemanja petelj. 1. in 2. vrsto ponovimo še 2x = 6 vrst 7. vrsta: Vrsto začnemo z levimi petljami: robna petlja, dve popletemo levo skupaj, pletemo leve petlje do predzadnje petlje, ki jo podvojimo na isti način kot prej, dve desni v eno, ena spredaj in ena zadaj 8. vrsta: Sode vrste zdaj pletemo desno 7. in 8. vrsto ponovimo še 2x, skupaj imamo zdaj 16 vrst. Teh 16 vrst ponovimo še 6x, skupaj imamo zdaj 14 reber vzorca = 84 vrst. V naslednji vrsti zaključimo (zazankamo). Patent lahko pletemo na 4 pletilke v krogu, ali pa v vrstah in potem vse skupaj zašijemo. Meni je lepše s čim manj šivanja zato sem patent pletla v krogu. V tem primeru kapo najprej zašijemo, spodnji rob, kjer smo nasnuli prišijemo na rob, ki smo ga zazankali. Za patent vam bo verjetno zmanjkalo prve klobke preje, lahko uporabite kakšen ostanek enobarvne preje v eni od barv osnovne preje, lahko pa začnete z novo klobko iste. Patent nasnujemo na desni rob, kjer smo pletli po dve petlji skupaj, po 5 petelj na eno rebro vzorca = 70 petelj. Pletemo v

patentnem vzorcu 1 desna 1 leva petlja, približno 4 cm. Mehko zazankamo, če obvladate zaključevanje s šivanko, vam ga zelo priporočam, ker je najbolj elastično. Nasprotni rob kape s šivanko naberemo in stisnemo skupaj. Naredimo še cof in ga prišijemo na vrh kape. Za odraslo kapo nasnujemo 6 petelj več (= 46) in pletemo dve rebri = 16 vrst več (= 100 vrst). Patent nasnujemo na isti način po 5 petelj na rebro = 80 petelj. Lahko spletemo 1 cm daljši patent kot pri otroški kapi, cca. 5 cm. Zavita kapa je lepa tudi enobarvna, namesto patenta lahko pletemo rob s kito (kot na sliki zgoraj).

- Darja Franko

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Volna & pletenine Blanka se predstavi

VOLNA & PLETENINE "BLANKA"

Trgovina z volno in pleteninami s tradicijo

TAVČARJEVA 16, KRANJ

Volna & pletenine Blanka je trgovina z dolgoletno tradicijo, saj segajo začetki že v leto 1990, ko smo v sicer manjšem prostoru ponudili strankam veliko izbiro volne, bombažnih prej in šiviljsko-pletiljskih pripomočkov ter pletenine Almira. V želji ponuditi še več, smo se kmalu preselili v današnje večje prostore na Tavčarjevi ulici 16 v starem mestnem jedru Kranja, kjer lahko zdaj izbirate med volnenimi in bombažnimi prejami slovenskih proizvajalcev Lokateks, Majšperk in Soven ter priznanih nemških, italijanskih, turških in hrvaških proizvajalcev. Izredno pestra je tudi ponudba gobelinov, sukancev, gumbov, zadrg, elastik, prejic in vsega, kar potrebujete za ustvarjanje ročnih del. Še vedno pa se seveda lahko tudi oblečete v kvalitetna in modna moška in ženska oblačila: pletenine slovenskih pro izvajalcev, hlače in srajce nemške proizvodnje ter majice slovenskih in italijanskih izdelovalcev. Na poti skozi staro mestno jedro se torej oglasite v trgovini Volna&pletenine Blanka vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Vabljeni!

Velika izbira volne, bombažnih prej in sukancev za pletenje, kvačkanje ter vezenje, gobelini, pletilke, kvačke, pripomočki za šivanje ...

Vabljeni v našo trgovino, kjer že 27 let ustvarjamo z vami! Tel: 04 20 22 290 Delovni čas: pon - pet 9. - 19. ure sob 9. - 12. ure

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Pletemo

Polrokavice

Običajni volneni preji dodamo tenko nit, ki spremlja osnovno izbrano barvo. Ta nit je pisana in povzoroči barvne učinke na na videz dolgočasnih rokavicah. Ti barvni učinki vas bodo presenetili in razveselili, pa še delo je bolj zabavno, če se menjavajo barve. Nasnujemo 30P (petelj) na pletilke za pletenje nogavic in rokavic št. 4-4,5. Pletemo patentni vzorec, 2D (desna) 1L (leva), 20 V (vrst). Pletemo v krogu. Nato prenehamo s pletenjem patentnega vzorca. Nato pletemo 3 V samih desnih petelj. Nato na eni od pletilk začnemo dodajati petlje za palec. Roka se proti palcu namreč razširi, zato dodajamo petlje. Na obeh rokavicah dodajamo na prvi začetni petlji. Nitka spodaj pri patentu označuje začetek pletenja tudi v vseh naslednjih vrstah. To je orientacija za doda-

janje petelj. Iz ene petlje v vsakem drugem krogu naredimo 2 P. Glejte tudi sliko levo spodaj (rumena preja). To ponovimo 8-krat. Tako dobimo ustrezno širino rokavice na višini palca. Tedaj vse dodane petlje zaklučimo naenkrat. Na levi rokavici zaključimo vse dodane petlje, ki so levo od zadnje dodane petlje, na desni rokavici pa vse dodane petlje, ki so desno od zadnje dodane petlje. Vse naslednje petlje pa pletemo dalje v krogu še 10 V. Nato vse petlje naenkrat zaklučimo, nit pa zadelamo v pletivo s pomočjo šivanke za pletenine.

- Suzana Belak Pungartnik, učiteljica z licenco, univ. dipl. ing. tekst. tehnologije, modna oblikovalka

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Zakaj so kvalitetnejša oblačila dražja kot poceni tekstil iz vzhoda?

Vsak zakaj ima svoj zato Ne, ni vedno tako, da plačamo zgolj »znano blagovno znamko«, v domačem slengu » plačamo ime firme «. Ja, do določene meje absolutno in mnogokrat je, po mojem mnenju, ta znesek nerealen in previsok. Vendar za poceni izdelki stojijo najbolj poceni in najmanj kakovostni artikli iz slabših materialov. Saj drugače bit ne more! Že » zdrava kmečka logika « nam to pove. Kako pa bo »ženska majica«, ki stane 7,99 EUR izdelana iz kakovostnega blaga (naravni materiali, prijetni za nošenje, ne dražijo kože), pa SUKANEC – tista »nevidna« sestavina, na katero nismo nikoli pozorni, a je še kako pomembna, saj brez te »niti« prav noben kos oblačila ne bi izgledal tako, kot ga imate ta trenutek oblečenega na sebi. Ta pomemben člen lahko proizvajalec zvito uporablja, kar pomeni, da želi »prišparati« in uporabljati cenene sukance. Končni uporabnik tega itak ne more opaziti, razen da se le-ta skoraj že na poti domov strga in povzroči slabo voljo. Pravilna uporaba pravega tipa sukancev je pri izdelavi oblačil izjemnega pomena. Za vsako vrsto blaga obstaja poseben TIP sukanca, ki je temu namenjen (tanjši, elastični materiali, debelejša vlakna za del. oblačila, jeans, tapetništvo in usnjarstvo itd.). Oznaka tipa oz debeline sukancev do tehničnega načina ozdelave (nasekani ali SPUN, opredeni, helanka itd.). Pri mnogih oblačilih so posebno poglavje, po domače imenovani »DRUKERJI«; strokovno pritiskači/stiskači ali neti (tisti kovinski avtomatski gumbi, katere imamo prav vsi na športnih jaknah, bundah itd. Gre za kovinski PRITISKAČ, ki je v osnovi sestavljen iz štirih delov. Navadno se v tekstilni industriji uporablja MEDENINO, ki je nerjaveča. Le-ta

je v osnovi zlate barve, katero se kasneje obdela (galvanizira)v želeno končno »finituro«. Klasične finiture ali barve so Nikelj – SREBRNE, staro zlato, puškina cev (temno siva). Zadnji trendi se vse bolj nagibajo v BAKRENE odtenke, kar ni nič čudnega, saj je ogromnih let prevladoval klasičen in nevtralen Nikelj. Medenina je nerjaveča ter dražja, občutno CENEJŠA alternativa (tudi do 3-krat) je železo, katerega razširjena uporaba je v čevljarski branži. Kot zanimivost naj dodam, da lahko z magnetom preizkusite ali gre, v našem primeru, za medenino ali železo: namreč magnet in železo povezuje t.i. magnetna sila (se privlačita), medtem ko se pri medenini to ne zgodi. Tako bi lahko analizirali vsak modni dodatek na oblačilu… klasični plastični gumbi (delovna oblačila), kjer je ponovno izrednega pomena iz katerega materiala so. Za primerjavo gumbi iz poliestra (PES) so približno enkrat dražji od gumbov iz poliamida (PA). Poliesterski gumbi zdržijo izredno visoke temperature pri likanju (do 150°C), pranje do 40°C, pomemben je tudi način barvanja: neposredno v materialu ali površinsko barvanje, kjer barva ni vmešana v osnovno surovino. »Vsak zakaj ima svoj zato … « in prav vsak izdelek na naših oblačilih nosi »svojo zgodbo«; zato je ob nakupovanju oblačil potrebno pomisliti tudi na zgoraj navedeno. S »pametnimi« nakupi, v stilu »manj je več« bomo bolj zadovoljni, ker bo kvaliteten kos oblačila res služil svojemu namenu, kot pa »poceni nakupovanje«, ki mnogokrat ne pomeni nič drugega kot razsipavanje denarja in količinsko pretiravanje.

- Katerina Mezgec

vse za šivanje in pletenje

www.me-plast.com

10 % popust ob nakupu v naši trgovini TARGET BTC Ljubljana do 31. 12. 2017

NOVA KOLEKCIJA modnih gumbov jesen zima 2017 / 18 Volna vrhunske kakovosti znamke Bergamo Italija. Obiščite nas v trgovini BTC etaža hale EMPORIUM Ljubljana ter v centru Trebnjega. Nudimo bogat izbor SUKANCEV, ZADRG, GUMBOV, T RAKOV... POPRAVILA in MONTAŽA jeans gumbov, netov... in še marsikaj! Izbirate lahko med več kot 5.000 artikli!

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Zelenjavna letina 2017

Poletna suša poslabšala kakovost

Poznamo tehnološko zrelost, ko pridelki še niso popolnoma zreli, vendar imajo takrat večje skladiščne sposobnosti in fiziološko zrelost, ko se razvijejo vsi okusi in pridelek z veseljem poješ. Fiziološka zrelost pridelkov pri zelenjavi ni povsod zahtevana, saj na primer solato režemo že prej, če le dosežemo boljšo ceno na tržišču. Zelje je letos povprečne kakovosti, saj ga je marsikje prizadela suša in visoka temperatura. V takšnih razmerah se ustavi rast in oskrbljenost z hranili. Pridelki so manjši in manj kvalitetni. Pomanjkanje kalcija se odraža v pojavu sivih listov med ostalimi listi v glavi. Takšno zelje ima slabše sposobnosti kisanja. Pri zelju že pri nakupu sadik vemo koliko časa neka sorta potrebuje za fiziološko zrelost – največ je takšnih, ki zahtevajo 90 do 100 dni, razen zgodnjega zelja, ki dozori v 60 – 70 dneh. Po tem času zelja pokajo, vendar to ni posledica velike vlage, ampak zrelosti. Pri pobiranju morajo biti dovolj čvrsta, vsebnost sladkorjev naj bo več kot 4 %, kar omogoča dobro kisanje. Cvetačo pobiramo z nekaj ovojnimi listi, ki jo ščitijo pred poškodbami. Na njivi z zalomljenimi listi varujemo cvetačo pred poškodbami sončnih žarkov. Za cvetačo in brokoli velja, da skrbno načrtujemo čas sajenja in nikakor ne planiramo zorenja v juliju in začetku avgusta. V tem času so visoke temperature, ki povzročijo, da brokoli takoj porumeni in gre v cvet, cvetača pa po vrhu postane vijoličast a in siva. Obe zelenjavni vrsti se v tem času slabo skladiščita. Pridelavo obeh načrtujemo kot zgodnje pridelke v juniju in začetku julija, zato jih sadimo že v aprilu in pokrijemo z vlaknato folijo, kar preprečuje tudi poškodbe zaradi kapusove muhe, kljunotaja, bolhače in druge škodljivce na zeljih. Ponovno jih sadimo v juniju, začetku julija ali na Primorskem še v avgustu. Korenju so letošnje visoke temperature in suša poslabšali kvaliteto. Tudi korenje mora imeti dovolj sladkorjev, vendar

je letošnja suša in visoke temperature prekinila rast, ponekod je propadlo tudi listje in jeseni se je pojavila nova rast listov. če pustimo ponovno rast in poganjanje novih korenin, gre vse na škodo sladkorjev in okusa. Korenje je zrelo, ko se korenina na spodnjem delu napolni in takrat ga pobiramo, če hočemo preprečiti pokanje in ponovno rast. Korenovkam navadno odstranimo liste in neoprane korene zložimo v platoje ali zaboje. Operemo pa jih šele pred uporabo ali pred prodajo. Bučke in buče so imele sorazmerno dober pridelek, predvsem tam kjer je bilo na voljo tudi dovolj vode za zalivanje. Bučnice niso občutljive na previsoke temperature, zaradi tega je bilo na njih manj bolezni. Jeseni v suhem vremenu poberemo buče, ki jih lahko še nekaj časa skladiščimo zunaj, da dobijo močno zunanjo lupino. Kasneje jih skladiščimo v zelo suhem prostoru, kjer temperatura ne pade pod nič stopinj Celzija. Solato pridelujemo terminsko, kar pomeni da jo sejemo in sadimo vsak teden oziroma vsaj na 14 dni za domačo pridelavo. Solata ne prenaša dobro visokih temperatur nad 25°C, poleti se ustavi rast in pridelki so manjši in slabše kvalitete. Poletne solate so tudi manj zanimive, saj je v tem času na voljo veliko druge zelenjave. Jeseni zopet radi posežemo po krhkolistni solati, vendar je letošnje septembrsko deževje pospešilo razvoj glivičnih in bakterijski bolezni in posledično propad posevkov. Zaradi temperaturnega šoka je solata nenormalno podaljšala stržen, kot da bo ušla v cvet. Če smo po krompirju uspeli v septembru posejati solato, pa jo zaradi toplega oktobra sedaj pobiramo kot malo večjo berivko. Tudi nizke temperature jo niso uničile, saj vzdrži kratkotrajne temperature pod lediščem. Paradižnik pobiramo glede na obarvanost plodov, za takojšnjo porabo popolnoma rdeče, vendar za daljše skladiščenje pobiramo manj rdeče plodove, kateri kasneje dozorijo v skladišču, vendar mora biti temperatura v takšnem skladišču 10 do 13°C. Letošnje vroče in suho poletje je bilo ugodno za pridelavo paradižnika na prostem. Takšen vsebuje tudi največ likopena, antioksidanta, ki preprečuje karcinome, predvsem so študije pokazala dobre rezultate za preprečevanje raka prostate. Paradižnik je v vročem vremenu občutljiv na pomanjkanje kalcija, kar opazimo po črnih madežih oziroma pegah na spodnji strani plodov, čeprav so vsi listi zeleni. To se pojavi posebej na tistih tleh, kjer je nizek pH, oziroma premalo kalcija v tleh. Če so tla premalo oskrbovana z vodo, kalcij ne more potovati po steblu navzgor. Kalcij najprej potuje v poganjke in liste in če je teh preveč, ga zmanjka za plodove. Zato je toliko bolj pomembno, da pinciramo in odstranjujemo odvečne poganjke in liste. Paprika je zrela za obiranje, ko ima dovolj debele stene in dovolj suhe snovi. Tudi paprika in feferoni so letos lepo uspevali na prostem. Na pomanjkanje vode in prekisla tal reagirajo podobno kot paradižnik s propadanjem oziroma gnitjem spodnjega dela plodu. Stročnice pred obiranjem morajo imeti napolnjen strok, pri suhem fižolu pazimo na pravo zrelost zrnja, da se pri kombaj-

Sončni ožig

Septembersko gnitje solate

Suho, vroče poletje se je hitro prevesilo v zelo mokro in hlad no jesen v septembru, oktobra pa so bile idealne razmere za pobiranje pridelkov. Kakšna je kvaliteta letošnjih pridelkov zelenjave? Na pomanjkanju vode in visoke temperature so se poleti rast line prilagodile s skromno rastjo, z majhnimi, čvrstimi celicami, ki so ob pojavu obilice vode v septembru popokale. Na pridelkih se je pojavilo pokanje paradižnika, korenja, zelja ter ostale zelenjave in sadja. S tem so se poslabšale skladiščne sposobnosti pridelkov. Na obstojnost pridelkov v skladišču ima zelo velik vpliv pobiranje pridelkov v suhem vremenu. Pri pobiranju mokre zelenjave je veliko večja možnost, da z zelenjavo prinesemo tudi glivične okužbe, katerim zelo ustreza vlaga in nekoliko nižja temperatura.

Kdaj je pravi čas za pobiranje zelenjave?

Pokanje paradižnika

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

niranju zrnje ne polomi. Grah mora imeti pred pobiranjem dovolj sladkorja. Zgodnje setve fižola in graha so dale letos velike pridelke. Čebulnice navadno pobiramo prepozno, predvsem česen, ki se zaradi tega pogosto razstroči in ni primeren za prodajo. Čebulno steblo mora imeti dozorelo steblo, ki se pri koreninskem vratu lomi. Pobiramo jo, ko je polegla vsaj tretjina posevka. Pravočasno pobiranja zelenjave omogoča razvoj novih plodov. Pravočasno pobiranje bučk, fižola, bo omogočilo novo tvorbo cvetov in še več pridelka. Paprika se ustavi v rasti, če ne poberemo zrelih plodov. Paradižnik tudi ne pustimo, da se na rastlini preveč obarva in porabi energijo, katero bi potreboval še zelen plod. Pri paradižniku pozno poleti odstranimo vrh, predvsem pa vse spodnje liste, ki so že okuženi s plesnijo. Korenček pobiramo, ko je tudi spodnji del korena odebeljen. Za jesensko pridelavo in skladiščenje korenja sejemo korenje šele konec maja ali v juniju. Podobno je z rdečo peso. Skladiščenje. Predpogoj kvalitetno shranjene zelenjave je optimalen čas pobiranja in zelo hitro ohladitev plodov takoj po pobiranju. S tem se upočasnijo vsi biokemijski procesi staranja in zorenja, prepreči se razvoj mikroorganizmov in prekomerna izguba vlage. To je pomembno pri zelo občutljivi zelenjavi kot je brokoli, šparglji in solata. V praksi je to mogoče le z uporabo hladilnic. V hladilnico vnesemo le del zelenjave in jo ohladimo v najkrajšem času iz 25°C na želeno temperaturo (0 – 4°C). Vse to nam omogoči, da se nam čas skladiščenja podaljšuje. Endivijo, radič lahko pri nič stopinjah in relativni vlagi 90 do 98 % shranjujemo mesec dni medtem ko korenček pri istih pogojih vzdrži do 6 mesecev. Po spravilu sadja in zelenjave, se dogajata v pridelkih dva pomembna procesa, to je transpiracija ali izguba vode in dihanje, oksidacija, ki povzroča staranje pridelkov. Včasih so korenasto zelenjavo kot so korenje, pesa, koleraba, redkev zakopali v zasipnice, ki so jih naredili v zemlji. V izkopani jami so najprej stene obložili s smrekovimi vejami, položili zelenjavo, spet vse izolirali z smrečjem ter še pokrili z zemljo. Danes poiščemo najbolj vlažen del kleti in pred velikim izhlapevanjem dodatno pokrijemo vse s tkanino ali folijo, ki mora biti preluknjana, zaradi procesov dihanja. Korenovke lahko skladiščimo tudi v posodi z vlažnim peskom ali mivko. Izjeme med zelenjadnicami po potrebi zračne vlage so čebula in česen, pri katerih visoka vlaga povzroča gnitje ali kasneje celo prezgodnje kaljenje čebulic. Preglednica 1: Optimalna temperatura in vlaga v hladilnici in vpliv etilena na dolžino skladiščenja zelenjave Zelenjava

T poškodbe

R. zračna

Čas

Občut

skladiščen-

zaradi

vlaga ( %)

skladiščen-

ljivost na

ja (0C)

mraza (°C)

etilen

zelje

-0,9

5-6 mes

V (visoka)

cvetača

-0,8

21-28 dni

zelena

-0,9

6-8 mes

N (nizka)

špinača

-0,3

10-14 dni

peteršilj

-1,1

1-2 mes

brokoli

-0,6

10-14 dni

solata

-0,1

14-28 dni

S (srednje)

kumare

10-12

-0,5

10 – 14 dni

paradižnik

8-10

-0,5

7-21 dni

paradižnik-

10-13

-0,5

14-35 dni

Paprika

7-10

-0,7

14-21 dni

jajčevec

10-12

-0,8

7-14 dni

- vse za ročna dela - POZOR - nova kolekcija modnih gumbov uvoz Italija - v kratkem se bomo preselili v nove prostore; bivša lekarna Primskovo v podjetniškem centru

TRGOVINA VIDA ASTAR D.O.O., REŠEVA ULICA 14, 4000 KRANJ TEL: 04/235 28 50; GSM 040 190 600 www.trgovinavida.si čebula

-0,8

1-8 mes

por

-0,7

21 dni

česen

-2,0

6-7 mes

korenje

-1,4

3-6 mes

krompir

4-8

-0,8

5-10 mes

Rdeča pesa

-0,9

4 mes

Stroč. fižol

0-7

-0,9

28 dni

Vir: dr. M. Jašić Korenovke in gomoljnice (korenje, pesa, krompir) pred skladiščenjem ne operemo, kajti sloj zemlje okoli korena služi kot zaščita pred transpiracijo oziroma izhlapevanjem iz pridelka. Tudi pri zelenem paradižniku moramo paziti, da ga ne skladiš čimo v normalni hladilnici z nizko temperaturo, ker ne bo razvil rdeče barve. To se zgodi le na temperaturi okoli 12-15°C. Če nimate primernih skladiščnih prostorov, vam ostanejo na voljo ostali načini shranjevanja pridelkov, kot so zmrzovanje ali konzerviranje zelenjave v kozarce s pomočjo kisa in visokih temperatur.

nezrel

- Ana Ogorelec, Sončni ožig na glavicah radiča

KGZS - Zavod Ljubljana

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Premislek, kaj bomo sadili spomladi

Kaj pa pozimi?

etošnje leto ni bilo naklonjeno pridelavi sadja. Najprej leden januar brez snežne odeje, ki je marsikje naredil škodo v nasadih jagod, nato pretopla marec in april, ki se je končal s hudo pozebo. Tako je marsikateri sadovnjak kljub obilnemu cvetenju ostal prazen. V najboljših sadjarskih legah je bila pozeba nekoliko manjša, a je vseeno močno razredčila plodove in pustila sledi na plodovih v obliki rjavosti različnih oblik. Taki plodovi v skladišču hitreje venijo (večje izhlapevanje skozi povrhnjico). Kadar je na drevesu malo plodov so ti debelejši in imajo slabšo skladiščno sposobnost. Najslabše se skladiščijo jabolka v domačih shrambah, kjer je temperatura navadno previsoka in zračna vlaga prenizka za daljše skladiščenje. Skladiščno sposobnost poslabšamo tudi sami, če sadje skladiščimo skupaj z zelenjavo. Poskrbeti moramo, da je shramba čim večkrat prezračena v najhladnejšem delu dneva – dokler temperatura ne pade pod zmrzišče - in zrak ni presuh. Zračno vlago v skladišču lahko povišamo z vnosom posode z vodo, ki bo izhlapevala in izboljšala pogoje. V sadovnjakih pospravljamo listje. Predvsem tam, kjer je bilo na listju veliko znakov za okužbo s škrlupom, je pomembno, da listje odstranimo pred novo rastno sezono. Lahko ga zmeljemo z vrtno kosilnico, da zmanjšamo volumen in ga odstranimo iz nasada. Obolelo listje ne sodi na kompostni kup. Z drevja odstranimo še zadnje ostale 'mumije' plodov, ki bi bili vir okužbe za naslednje leto.

Rastlina goji jagod je zelo občutljiva na pepelasto plesen

Tudi kosteničevje (sibirska borovnica) ne prenese preveč intenzivnega gnojenja Zaradi obilice dežja v septembru je velika verjetnost pokanja lubja na drevju. Taka drevesa je priporočljivo poškropiti z bakrovimi pripravki in premazati z apneno brozgo, da razkužimo rane. Predvsem na izpostavljenih legah je potrebno pregledati ograje ali posamezne zaščite za drevesa, da divjad ne bo naredila škode. Po odpadanju listja, lesnate rastline preidejo v zimsko mirovanje. S tem se prične obdobje zimske rezi sadnega drevja, ki traja vse do pričetka cvetenja. Začetek rezi je odvisen od časa, ki ga potrebujemo za to opravilo; prej naj pričnejo sadjarji, ki jim spomladi zmanjkuje časa za vsa opravila. Z rezjo pričnemo najprej na najbolj šibko rastočih drevesih, najbujnejša drevesa in tista, ki imajo premajhen cvetni nastavek, režemo tik pred cvetenjem. O tehniki izvajanja rezi več v naslednjih prispevkih. Zima je tudi primeren čas, da razmislimo o spomladanskem sajenju na vrtu in v sadovnjaku. Kot je bilo že velikokrat napisano, moramo pred sajenjem trajnih rastlin zemljo primerno pripraviti. Predvsem na mestu, kjer smo zaradi različnih vzrokov odstranili drevo, je potrebno zemlji omogočiti, da se spočije in jo primerno pripraviti za nove rastline. Ni priporočljivo hiteti in takoj po odstranitvi drevesa posaditi novega, ker s tem ne pridobimo nič. Kaj bomo posadili je odvisno od želja pridelovalcev in družinskih članov, ki jim je sadje namenjeno. Moje mnenje je, da se na vrtu 'izplača' pridelati sezonsko poletno in zgodnje jesensko sadje, ki ga pobiramo in sproti porabimo. Doma navadno nimamo primernih skladišč, ki bi omogočala primerno skladiščenje večjih količin jesenskega sadja, ki pri tem ne bo prehitro propadalo. Izbiramo lahko med mnogimi sadnimi vrstami, ki so pri nas že dolgo prisotne ali pa so jih na novo prinesli v okolje. Tu so predvsem mišljene različne vrste jagodičja (goji jagode, sibirska borovnica, gosenbery …), o katerih se veliko govori ali asimina (sorodnica papaje, ki prenese tudi naše klimatske pogoje). O tem se lahko pozanimate v drevesnicah, ki nudijo sadike teh sadnih vrst. Veliko se sadita tudi kaki in kivi, za katera je primernejša toplejša primorska klima in v osrednji Sloveniji pogosto pomrzneta. Lahko delno ali tudi popolno, tako da odmre cela rastlina. V vrtove v osrednji Sloveniji zagotovo sodijo češnje, marelice,

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

Zaradi aprilske pozebe je bil pridelek jagod manjši od pričakovanega slive, višnje, hruške in jablane ter mnoge vrste jagodičja, ki nudi slastne plodove obarvane predvsem z rdečimi in modrimi rast linskimi barvili, ki so priznani antioksidanti s pozitivnim delovanjem na človeško telo (jagode, maline, robide, ribezi, ameriške borovnice, kosmulje, križanci med robido in malino, ribezem in kosmuljo ...). Kjer je na razpolago več prostora, sta zelo dobrodošla tudi oreh ali leska. Pri vseh sadnih vrstah je oplodnja boljša in zanesljivejša, če imamo posajenih več dreves iste vrste toda različnih sort. Pri češnji in višnji je nujno poznati katera sorta oprašuje katero, ker imata t.i. sterilitetne gene. Poznano je, katere sorte so dobri opraševalci katerih. Pri marelici je poznano, da drevesa rada propadejo. Vzroki za to propadanje niso še popolnoma poznani. Poznani so tehnološki ukrepi s katerimi lahko podaljšamo življenjsko dobo drevesa in pomagamo, da preživi kritično obdobje 5-6 let. V vrtovih lahko poskrbimo, da marelice sadimo na vzhodno lego, izogibamo se južnim legam, kjer sonce spomladi hitro požene sokove po deblu drevesa, kar je velikokrat razlog, da deblo močno poči in drevo propada. Priporočljivo je beljenje debel (z apnenim beležem); s tem razkužimo deblo in upočasnimo spomladansko zgodnje pretakanje hranil iz korenin. V času cvetenja, zlasti v deževni pomladi, je potrebno drevo vsaj enkrat poškropiti z ustreznim fungicidom,da ne pride do okužbe s cvetno monilijo. V kolikor z varstvom rastlin nismo bili dovolj učinkoviti in je prišlo do okužbe s to glivo, moramo porezati vse posušene poganjke. Odrežemo ves posušen in še nekaj centimetrov zdravega poganjka, da se gliva ne more širiti po lesu. Po taki rezi se bo drevo lepo obraslo. Rez vedno izvajamo v suhem vremenu, da se rane hitro zacelijo in ne pride do ponovne okužbe. Tudi pri slivah moramo biti pozorni, da imamo v bližini posajeno drevo primerne sorte, za boljšo oplodnjo. Pred sajenjem breskev moramo vedeti v kakšno vzgojno obliko bomo vzgajali drevo in kakšno rez bomo izvajali. Pri bres kvah v vrtovih je najpogostejša težava v premalo intenzivni rezi drevesa, ki od debla goli, če je krošnja pregosta in v sredini ni dovolj svetlobe. Zato se rodnost drevesa preseli na obod krošnje in drevo počasi ogoli. Pri hruškah in jablanah je največja težava pri pridelavi na vrtu okužba s škrlupom in črvivost plodov. Taki plodovi nimajo ustrezne kakovosti (niti po okusu niti po videzu), zato so manj zaželeni. Delna rešitev je sajenje sort odpornih na škrlup. Potrebno je poznati osnovna dejstva. Odporne sorte so tiste, ki imajo gen za odpornost na škrlup. V sadnih drevesnicah je na voljo vedno več sadik različnih odpornih sort.

Jagodičje je priporočljivo saditi spomladi, predvsem kadar se odločamo za sortne sadike s koreninsko grudo, ki bodo dale večje in kakovostnejše plodove.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

Kmetijska zadruga z.o.o. Dom`ale Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje

Vsem našim zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. Vse tiste, ki nas še ne poznate, pa vabimo, da nas obiščete v naših prodajalnah. SE SPLAČA! Vsem skupaj pa želimo veliko sreče, zdravja in obilo bogatih pridelkov v Novem letu 2018!

Trgovina Jarše 01/722 64 46 Trgovina Vrtičkar 01/721 31 62 Trgovina Ježica 01/561 48 00 Trgovina Lukovica 01/723 66 50 Trgovina Dol 01/563 93 50 Komerciala 01/722 64 48

PRAVA ZADRUGA ZA KMETOVALCE, VRTIČKARJE, GOSPODINJSTVA!

MOJ VRT

Želimo vam tople božične praznike v krogu družine in uspehov polno leto 2018!

NOVO: ŽELEZNINA V MEDVODAH, Cesta ob Sori 9, tel: 01/2926 170

PRODAJNI PROGRAM ZABAVNIH PIROTEHNI^NIH PROIZVODOV Vulkani, fontane, ognjeni sod~ki, rakete, seti raket, box baterije, ...

❖ ADVENTNI VEN^KI ❖ NOVOLETNI ARAN@MAJI ❖ BO@I^NE ZVEZDE ❖ ZAVIJANJE IN ARAN@IRANJE DARIL ❖ DOMA^E DOBROTE MEDVODE, Cesta ob Sori 11, Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543, ŽELEZNINA MEDVODE, Cesta ob Sori 9, Medvode, tel.: 01/2926 170