Issuu

MOJ VRT Oktober 2017

Letnik 17

Številka 4

+ Vrtne krizanteme za

r azlične namene

+ Česen devet bolezni

pozdravi + Mraz in vročina o klestila

letošnji pridelek sadja

Z VAMI VRTNARIMO ŽE

17 LET

CVETJE V JESENI

MOJ VRT

Ureditev grobov

Omislite si primerne zasaditve za vse leto

ktober je mesec, ko začnemo urejati grobove za Dan spomina na mrtve oz. Dan vseh svetih. Jesenske vremenske razmere, deževna obdobja in nižje temperature so uničile lepoto poletnih zasaditev z nizkimi begonijami, žametnicami, lobelijami, gazanijam in ostalim pokrovnim enoletnicam. Te rastline se jeseni odstranijo in zamenjajo običajno z dvoletnimi mačehami. Podobo zasaditve lahko spremenimo z bolj skrbnim načrtovanjem zasaditev. V kolikor imamo na grobovih večje grede in ne želimo velikih pokrovnih marmornatih plošč ali večjih predelov pokritih s pes kom, se lahko odločimo, da oblikujemo miniaturni vrt, kjer bomo zasadili večjo površino z okrasnimi trajnicami in bomo med nje vkomponirali tako priljubljene mačehe in spomladi cvetoče čebulnice kot poletne enoletnice. Kljub temu, da so okrasne trajnice rastline, ki so trajne in ne zahtevajo veliko nege, je vseeno potrebno občasno poskrbeti za njihovo uspešno rast. Običajno te rastline v treh letih prerastejo željeno obliko zasaditve in jih je potrebno na vsake tri leta pomladiti. V kolikor imamo take rastline posajene na obrobju groba in jih obrezujemo zato, da ne prerastejo meje, se po več letih zgodi,

Gauterija

da v sredini začne rastlina odmirati. To je naravni pojav, saj najstarejši del rastline propade in se rastlina koncentrično širi z novimi poganjki. Zato je potrebno rastline pomlajati. Za pomlajanje pokrovnih rastlin je primeren čas pred in po rastnem obdobju, torej pomladi in jeseni. Ker pa želimo imeti jeseni pokopališča urejena, je najbolje, da to delo načrtujemo za pomladni čas. Pri zasaditvah pokrovnih trajnic je dobro, da predvidimo zasaditev, ko rastline cvetijo preko celega leta, kot tudi, da so okrasne v listju in plodovih. Pri izbiri okrasnih rastlin, ki so primerne za zasaditve grobov je potrebno upoštevati rastne razmere, ki so večinoma bolj neugodne. Prvi selekcijski dejavnih je potreba rastlin po vodi. Zato so zelo priljubljene različne vrste sukulentnih rastlin kot so različni sedumi, homulice in netreski. Odporne so tudi hebe, različne okrasne nizke trave. Na grobovih dobro uspevajo določene vrste bršljanov, pokrovne sorte plamenk (Phlox), hojhere (Heuchera), jesenske vrese (Calluna vulgaris) in rese (Erica). Vse bolj pogoste so zasaditve z nizkimi počasi rastočimi in pokrovnimi iglavci. Zanimiva je okrasna rastlina z rdečimi, rožnatimi ali belimi plodovi gauterija (Gaultheria), ki je vednozelen grmiček s košato razrastjo.

Hijacinte Belo rožnati majhni cvetovi se pojavijo spomladi, medtem ko se konec polet ja že oblikujejo velike bele, rožnate ali rdečkaste jagode, ki dolgo ne odpadejo. Ta rastlina raste na sončnem rastišču in potrebuje zmerno zalivanje, kar pa ob jesenskem vremenu v naših krajih ni težko. Kot namig lahko predlagam, da ob to okrasno rastlino, ki nam nudi lepe okrasne plodove, posadimo jesensko vreso (Calluna vulgaris), ki s svojimi rožnatimi ali belimi drobnimi cvetovi popestri strukturo. Pri saditvi rese moramo vedeti, da potrebuje kisla tla, torej šoto. Ob nakupu rese (Calluna) lahko hitro zamenjamo rastlino z vreso (Erica). Razlika med njima je očitna v času in trajanju cvetenja. Jesenska vresa cveti od sredine poletja do jeseni, medtem ko resa cveti pozno pozimi in spomladi. Zanimiva kombinacija na gredi je tudi kombinacija s srebrnim svetlo sivim grmičkom – Calocephalus-om, ki nam s svojo drobno paličasto strukturo razgiba zasaditev. Pozimi se ta rastlina lepo zasuši in počaka na spomladansko prenovo grede.

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 20. 10. 2017, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), Dobrška ulica 4, 4248 Lesce; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica:Kivi lovi zadnje sončne žarke (Foto: Eva Recek)

MOJ VRT

Hrušica Ko se odločamo za zasaditve grobov s trajnimi rastlinami ne pozabimo na pomladni videz grede. V kolikor bi radi, da spomladi cvetoče čebulnice okrasijo grob v prehodnem obdobju, ko je še prezgodaj za poletno saditev nizkih enoletnic, je potrebno čebulice že zdaj jeseni posaditi v gredo. Najpogostejše spomladi-cvetoče čebulice so nizke sorte tulipanov (Tulipa), žafrani (Crocus), hijacinte (Hiacinthus), zvončki

CVETJE V JESENI (Leucujom) in hrušice (Muscari). Pri saditvah čebulic je pomembna saditvena globina, ki je dva do trikratna višina čebulice. Pri saditvi je pomembno, da čebulica v jamico sede in ima koreninski krožec stik s podlago. Zakaj je to potrebno poudariti? Zato, ker veliko čebulic zaradi napačnega sajenja propade. V kolikor smo naredili luknjico za čebulico s sadilnim klinom, je ta nastala v obliki stožca, korneta. Ko vanjo vstavimo čebulico, se le ta zagozdi nekje na dveh tretjinah globine luknjice. Pod čebulico ostane zračni žep, ki predstavlja konico stožca. Tako se čebulica ne more ukoreniniti in propade. Sajenje spomladi cvetočih čebulnic v jesenskem času je nujno, saj morajo biti čebulice zimsko obdobje v zemlji na nizki temperaturi. Le tako se v čebulici sproži proces oblikovanja cvetne zasnove in čebulica spomladi cveti. V kolikor čebulica ni podvržena mrazu, potem se cvetne zasnove ne razvijejo in čebulica požene le listje. Nad čebulicami posadimo mačehe, ki jih ob času cvetenja čebulic lahko odstranimo. Po cvetenju čebulic pa jih zamenjamo s poletnimi enoletnicami. Drugi pomemben rastni dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati je, kako so pri pravljena tla – substrat in drenaža (odtekanje vode). Iglavci, rese in vrese, različni miniaturni rododendroni potrebujejo kisel substrat, medtem ko ostale okrasne rastline dobro uspevajo v nevtralnem substratu. Predvsem je potrebno, da voda po večjih nalivih ne zastaja na gredi, saj v tem primeru korenine in čebulice zgnijejo. Mnogokrat se zgodi, da je dno grede zabetonirano, tako je potrebno najprej

3 urediti prepustnost tako, da v podlagi naredimo luknjo za odtok vode. In še tretji najpomembnejši dejavnik, ki vpliva pri izbiri rastlin in načrtovanju zasaditev je lega groba – osončenost. Rastline, ki uspevajo na sončnih legah v senci ne cvetijo. Ravno tako lahko zaradi lege kasni začetek rastnega obdobja, saj se sneg v senčnih legah dlje časa zadržuje. Omenila sem večje površine, ki so pokrite z marmornatimi ploščami ali z okrasnim peskom. Na te površine lahko postavimo posode z različnimi nasadki. Pri nakupu okrasnih posod moramo paziti, da so odporne na zimske razmere, saj nekatere posode ob zmrzali počijo in razpadejo. Pri teh posodah je pomembno, kako je poskrbljeno za odcejanje vode. Včasih je to problem, saj se na marmornih ploščah pojavi zaradi odtekanja vode madež, ki ga težje odstranimo. To lahko preprečimo le tako, da ima posoda podstavek, lahko je okrasna posoda visoka in ima vložek za zasaditev. Odvečna voda se nabira na dnu okrasne posode. Vedno pa po obilnem deževju preverite stanje in če je potrebno dodatno očistite ploščo. Nasadki v teh posodah so kombinacije okrasnih rastlin, ki se dopolnjujejo v barvah, strukturi in teksturi. Ravno tako je v višjih posodah zaželeno, da je zasajena vsaj ena povešava rastlina. Ko boste pozorni na vse te rastne dejavnike in vaše možnosti oskrbovanja zasaditev grobov, boste lahko ustrezno načrtovali zasaditve. V tem primeru bo vaš grob urejen preko celega leta.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

NAROČITE SE NA REVIJO MOJ VRT! Cena za redno prejemanje 7 zaporedih številk je 10 EUR Svoje podatke (ime, priimek, naslov in telefon) nam sporočite na elektronski naslov specom@specom.si s pripisom »Naročilo Moj vrt«. Plačilni nalog za 7 z aporednih številk bomo poslali na vaš naslov. Jesenska vresa

Orodje za pravilno saditev čebulic

TRENDI

MOJ VRT

Nagrobni aranžmaji

Z manjšo spremembo kasneje do adventnega venca

b Dnevu vse svetih uredimo zasaditve grobov in nanje postavimo nagrobne aranžmaje. Običajno so ti narejeni iz kombinacije eksotičnih plodov in trajnega svežega zelenja. Pri oblikah aranžmajev je več možnosti.

V primeru, da je grob večji, je najlepše, če se nanj položi večji položni aranžma, ki je barvno usklajen z zasaditvijo in spomenikom. Tako so napisi na spomeniku vidni, kot tudi celotna razporeditev materialov v aranžmaju. Lahko se odločimo za večji venec iz eksotičnih plodov, ki ima le na eni strani asimetrično dekoracijo. V sredino se vstavi večjo svečo. Tak venec je lahko z manjšimi spremembami hitro preoblikovan v adventnega. Na manjših grobovih je možna nekoliko drugačna postavitev nagrobnega venca. Obod venca pritrdimo na višjo posodo, ki služi za stojalo. Venec je narejen iz vej v kombinaciji z mahom. Na obod se pritrdi dekoracija z žalnim motivom. Srce je tudi klasična oblika žalnih aranžmajev. Možno jih je narediti preprosto. Cvetličarsko gobo na eni strani zapolnimo z zelenjem, druga polovica je lahko prekrita s storži ali drugimi plodovi. Da sta polovici bolj vidni ju ločimo z drugim materialom. Lahko tudi z vejicami res, ki se lepo posušijo. Že oblikovane pletene »posode« nam omogočajo, da hitro in enostavno naredimo manjši nagrobni aranžma. V

Nasad mačeh dekoriran kot aranžma

Sveča v manjšem aranžmaju

osrednji del se vstavi goba za sveže cvetje, prekrije se z drobnimi vejicami bora, v kolikor imamo na razpolago mah pa prekrijemo podlago z mahom. Dodamo nekaj plodov v skupinah in že imamo prikupno dekoracijo.

Aranžirane sveče Mnogokrat obiščemo grobove prijateljev in znancev ter prižigamo sveče. Tako se hitro zgodi, da je na grobu množica sveč in se cvetje umika plastiki. To lahko omilimo na ta način, da naredimo manjšo dekoracijo sveče. Svečo postavimo na podstavek ter okoli nje naredimo položni aranžma. Pri tem pazimo, da se vrha sveče material ne dotika, saj se lahko zažge. Lahko pa na sveči naredimo manjšo dekoracijo, s katero svečo objamemo. Enostavno spletemo venček, ki ga pritrdimo na plastiko z vročim silikonskim lepilom. Zelo lepo je, če dodamo še temno satenasto pentljo. Tako dekorirano svečo postavimo na manjši podstavek, ni pa nujno. Vsekakor je pomembno, da si za pokojne vzamemo čas in poskrbimo, da so grobovi urejeni preko celega leta. Nagrobne aranžmaje lahko položimo na grob tudi ob drugih priložnostih. Načini dekoracij, ostajajo, uporabi pa se različno sezonsko cvetje in naravni materiali.

Nasad ali aranžma Včasih nam dilema ne dopusti, da bi se hitro odločili. V kolikor želite imeti nasad, ki je nekoliko drugačen, ga dekorirajte kot aranžma. Uporabimo okrasno posodo iz naravnih materialov (lubje, palice, veje, mah), v katero vstavimo lončke mačeh, res, gauterij. Najbolje je, da se odločimo le za eno vrsto rastlin. Nanje nato položimo različne dekorativne veje, lahko tudi križ ali vstavimo podobo angela. V primeru, ko imamo zasaditev le iz ene vrste okrasnih rastlin so dodatki veliko bolj opazni in celotna dekoracija deluje bolj umirjeno.

- dr. Sabina Šegula, Floweracademy.si

Srce razdeljeno na polovici

Venec iz eksotičnih plodov

Srce v pleteni posodi

Dekoracija sveče

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Rastlinjaki Gajšek

Izdelava in montaža vrhunskih rastlinjakov

roizvajamo rastlinjake - plastenjake in steklenjake tako za profesionalno kot za domačo rabo, vrtne centre in zahtevnejše raziskovalne rastlinjake. Ponujamo tudi opremo za rastlinjake: pomično-poplavne mize, prodajne vozičke, namakalne rampe, ogrevanje, avtomatsko prezračevanje, senčenje.

Naš proizvodni progam smo razširili še na proizvodnjo in montažo skladiščnih šotorov, skladiščnih hal, kmetijskih šotorov, pokritih parkirišč in konstrukcij po meri. Stremimo h kakovosti, kar dokazujemo z več kot 30-letnimi izkušnjami v načrtovanju, izdelavi in postavljanju tako profesionalnih kot vrtnih hobi rastlinjakov. V koraku s sodobnimi tehnološkimi inovacijami vam zagotav ljamo konkurenčnost cen in kakovost rastlinjakov na najvišji ravni, saj s certifikatom bonitetne odličnosti AAA predstavljamo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji: dobavitelji, kupci, zavarovalnicami, bankami in drugimi poslovnimi partnerji. Vsi naši vrtni rastlinjaki so grajeni iz enako kakovostnih materialov kot profesionalni rastlinjaki. Sestavljeni so iz jeklenih pocinkanih cevi premera 28-40 mm, kar zagotavlja izredno statično trdnost.

Razvili smo več tipov hobi vrtnih rastlinjakov. Od manjših, širine 2 m do večjih, širine 5 m in poljubnih dolžin. Prav tako smo razvili različico rastlinjaka z ravnimi boki, s čimer lahko dosežemo še boljšo klimo in večji izkoristek prostora v rastlinjaku. Konstrukcijsko je različica rastlinjaka z ravnimi boki še dodatno ojačana s paličjem in dodatnimi povezavami. Za popolno opremo rastlinjaka poskrbimo z namakalnim sistemom za kapljično namakanje in senčilno ter protitočno mrežo.

V tla jih sidramo s sidrnimi cevmi, s čimer poskrbimo za še večjo stabilnost rastlinjaka (kljubujejo močnemu vetru in obilnim snežnim padavinam). Prezračevanje poteka skozi drsna vrata na obeh čelih in bočna prezračevalna krila izvedena z navijanjem folije. Vsi rastlinjaki imajo pod prezračevalnim krilom fiksen pas folije, ki varuje rastline pred mrzlim zrakom. Čez ogrodje je napeta polietilenska folija debeline 200 um, ki je UV stabilizirana in vsebuje premaz proti rosenju. S tem je preprečeno zadrževanje vode na zgornjih delih rastlin in posledično preprečitev razvoja bolezni. Folija prav tako prepušča UV-B žarke, kar izredno ugodno vpliva na rastline. Folija ima 5 let garancije, življenska doba folije pa je celo dvakrat daljša. Vpeta je v posebej oblikovan vpenjalni profil iz katerega sta izdelana prvi in zadnji lok.

Rastlinjaki Gajšek d.o.o., Kolodvorska ulica 15, 2310 Slovenska Bistrica T: 08 200 08 10, 08 200 08 11, 041 814 352, E: info@rastlinjaki-gajsek.si., www.rastlinjaki-gajsek.si

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Vrtne krizanteme za različne namene

se krizanteme seveda niso vrtne krizanteme, pač pa v to skupino sodijo le tiste, ki brez problemov in posebnih dodatnih gojitvenih ukrepov lahko preživijo na naših vrtovih. Večina modernih sort krizantem, ki jih lahko kupujemo na trgu kot rezano cvetje ali kot lončne krizanteme, iz več razlogov ni primerna za gojenje na vrtovih. Mnoge niso odporne na naše zime, potrebujejo kemično varstvo pred boleznimi ali ob normalnem gojenju zrastejo previsoko in polegajo. Krizanteme so na sploh pri nas dolgo veljale za pokopališke rože, saj v naravnih pogojih gojene cvetijo na jesen, tam nekje okrog vseh svetih. In na začetku dvajsetega stoletja so se nekatere, precej visoke in na mraz odporne sorte, razširile tudi po naših krajih. Na daljnem azijskem vzhodu so jih gojili za različne namene že pred tisočletji in tam so veljale za rože veselja. Menda imajo še danes posebno veljavo ob svatovanjih in drugih svečanih priložnostih. Vrtnarji so po svetu razvili nešteto sort krizantem. Ljudje jih uporabljamo za različne namene in v različnih delih zemeljske oble imajo različen pomen. Skozi čas se uveljavljajo njihove različne lastnosti, načini gojenja, načini uporabe in načini trgovanja z njimi. Ostajajo pa vsekakor med najbolj razširjenimi okrasnimi rastlinami.

Drobni rjavooranžen gumbek

Nekoč so vrtnarji pridelovali cvetje za šopke v svojem lokalnem okolju. Danes je pridelava, transport in distribucija rezanega cvetja globalna industrija. Transporti na velike razdalje so vsakdanja praksa. Uporaba vseh mogočih tehnoloških prijemov in vsakršne kemije se je razbohotila do neprepoznavnosti. Zato rezano cvetje marsi kdaj nima več niti približno naravnega videza. Pri krizantemah, kot tudi pri nageljčkih in vrtnicah, recimo z običajnimi načini žlahtnjenja in celo ne z genskim inženiringom doslej ni bilo možno doseči modre barve. Jo je pa možno doseči preprosto s kemičnim barvanjem cvetja, ko je to že doseglo tehnološko zrelost. Zato na trgu najdemo tudi takšno ponudbo in seveda kupce, ki takšne bizarnosti kupujejo. Razvoj sort krizantem za rezano cvetje je šel skozi različne faze. Žlahtnitelji so razvili tako velikocvetne, kot drobnocvetne

in najrazličnejše oblike cvetja. Tudi barvna paleta je izjemno bogata, le modre pri krizantemah ni. Vsekakor pa vrtnarska znanja in tehnologija danes omogočajo cvetenje skozi celo leto. Večina proizvodnje se odvija v rastlinjakih z dirigirano prehrano in klimo, oziroma v toplejših delih zemeljske oble, zato odpornost na mraz ni pomembna. Zaradi sistematičnega varstva pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, oziroma gojenja v skoraj sterilnih razmerah, niti odpornost na bolezni ni več pomembna. Od rezanega cvetja krizantem pričakujemo brezhiben videz, dolgi cvetni peclji, čim boljša obstojnost in odpornost na transport. Pri nas so se krizanteme kot rezano cvetje uveljavile relativno pozno prav zaradi njihovega naravnega časa cvetenja v pozni jeseni, ko se v naši kulturi že dolgo posvečamo krašenju grobov z njimi. Anekdota pravi, da so naši cvetličarji po navdihu iz tujine skušali rezano cvetje krizantem promovirati tudi za priložnostne šopke tam nekje v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je industrijsko gojenje rezanega cvetja in trgovanje z njim na velike razdalje začelo jemati zamah. A naši kupci so se le zmrdovali ob lepem nizozemskem cvetju krizantem v spomladanskem in poletnem času. Dokler se ni razširil glas, da si je ob neki svečani

Vijola gumbek

Rdeča nizka marjetka

Krizanteme kot rezano cvetje

MOJ VRT

TRAJNICE

Testiranje raznih lončnih krizantem v vrtnih pogojih. Pri živo rdeči sorti opazen močan napad glivične bolezni. priložnosti prav cvetja krizantem zaželela takratna prva dama Jugoslavije, Jovanka Broz. Odtlej jugoslovanski in seveda tudi slovenski cvetličarji niso več imeli problemov vključevati tega cvetja v vsakršne šopke, če so ga le uspeli nabaviti.

Lončne krizanteme

Lončne krizanteme rečemo tistim krizantemam, ki se na trgu pojavljajo jeseni, gojene v manjših ali tudi zelo velikih loncih, že cvetoče. Nekoč so se prodajale po vrtnarijah s sezonskim cvetjem. Danes jih najdemo tudi po vseh mogočih vrtnih centrih. Njihova življenjska doba je običajno dolga le toliko kot traja njihovo cvetenje. Dolgo smo jih uporabljali le na pokopališčih, sčasoma pa smo jih sprejeli tudi kot jeseni cvetoče rastline za vsestransko takojšnjo uporabo. Tu in tam lončne krizanteme komu uspe ohraniti tudi kot vrtne rastline, kot trajnice torej, vendar redkokdaj ali nikoli ne ohranijo enakega značaja, kot so ga imele v loncih. Od lončnih krizantem pričakujemo da nadomestijo šopke na grobovih ali enoletno cvetje v posodah ali na gredicah v jesenskem času. Ob nakupu so lončne krizanteme goste in kompaktne rasti, nizke in bogato cvetijo. Listja običajno ni videti. Takšen videz pa nastane le s posebnimi tehnikami gojenja in s pomočjo kemičnih sredstev, ki pri gojenju trajnic na vrtu niso ne možne in ne smiselne. Za gojenje lončnih krizantem je potrebno vlončevanje ob pravem času, specifična prehrana, skrajševanje dneva z za-

temnjevanjem, pinciranje, morebiti potrebne opore, natančno varstvo pred boleznimi in škodljivci ter uporaba kemičnih zaviralcev rasti, da bi višje sorte ostale nizke. Pri izbiri sort za gojenje v loncih so pomembne mnoge lastnosti, zlasti oblika barva in velikost cvetja, nikakor pa ni med najpomembnejšimi odpornost na bolezni in odpornost na mraz. Zato se lončne krizanteme na vrtu le malokdaj obnašajo kot trpežne trajnice. Rade zbolevajo in večinoma ne prenašajo naših zim. Tudi ne ostanejo nizke in ne cvetijo tako bogato, kot so cvetele v loncih.

Krizanteme kot vrtne trajnice

Na vrtu lahko gojimo krizanteme le na naravi prijazen način, saj si v svojem bivalnem okolju ne smemo privoščiti uporabe za zdravje škodljivih kemikalij. Na vrtu tudi ne želimo biti sužnji vzdrževalskih opravil in posebnih metod gojenja. Prenašati morajo naše zime in ostati na enem rastišču več let. Kot druge trajnice, tudi krizanteme na vrtu gojimo predvsem za okras vrta. Ko pa jih imamo veliko, jih lahko nekaj tudi naberemo za domače šopke. Kot vrtne trajnice imajo krizanteme posebno vrednost, ker cvetijo zelo pozno jeseni in poskrbijo za barvitost vrta takrat, ko so se že skoraj vse druge cvetoče trajnice poslovile. Cvetja marsikatere sorte krizantem namreč celo prva slana še ne uniči. Tu in tam se sicer še najde kdo, ki na svojem vrtu ne mara krizantem, češ, da je to pokopališko cvetje. Vedno manj pa je takšnih, zato krizanteme pridobivajo veljavo tudi kot cvetje vrtov in javnih zelenih površin. Od vrtnih trajnic – krizantem pričakujemo, da bodo absolutno prezimno trdne, da jih torej naše zime ne bodo pobrale, da bodo odporne na glivične bolezni in da bodo po naravi dovolj nizke in stabilne. Tiste krizanteme, ki zrastejo visoko in morda celo potrebujejo oporo, da bi ostale stabilne, so v vrtu le pogojno uporabne. Tako kot to velja tudi za ostale vrtne trajnice nasploh. Žlahtnitelji krizantem so vzgojili ogromno število sort krizantem. Vendar je velika večina bila vzgojena za namene rezanega cvetja in lončnih krizantem. Le malo pa je med njimi takšnih, ki so uporabne tudi ali predvsem kot vrtne trajnice. Še vedno pa jih je dovolj, da se njihovemu pozno jesenskemu cvetju na vrtovih ni treba odpovedati.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture in krajinske arhitekture

Rumena pozna, gumbek

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije posneto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Pred jesenskim sajenjem česna

Česen devet bolezni pozdravi

akšnega in še druge pregovore pozna naše ljudsko izročilo, kar pomeni da ni bil pomemben le kot hrana, ampak tudi zdravilo. Česen ima tudi moč za preganjanje zlih duhov in urokov, zato je bila pri vhodu v hišo obešena kita česna … Česen z botaničnim imenom Allium sativum pripada družini Lilliaceae. Poleg čebule je najpomembnejši predstavnik te družine. Izhaja iz področja srednje Azije, kjer so ga gojili že pred 4.000 leti. Preko Egipta se je razširil na območje Sredozemlja in v Evropo. Največ česna pridelajo na Kitajskem. V Evropi ga pridelujemo na okoli 100.000 ha in imamo povprečni pridelek 5,7 t/ha. V Sloveniji se je pridelovanje česna začelo povečevati po letu 2010. Pred tem smo pridelovali česen le na nekaj 10 ha. Razlogi so bili v prenizkih pridelkih, ki so posledica nepoznavanja biologije rastline in načina pridelovanja, slabo organizirane semenske pridelave in nenazadnje trženja. 10 KORAKOV ZA DOBER PRIDELEK ČESNA

Pobiranje česna cveti in ne naredi cvetno steblo. Razmnožujejo ga samo vege-

1. Za vzgojo dobrega pridelka, si moramo zagotoviti kvali- tativno z deljenjem strokov. Iz posajenih strokov poženejo krat-

tetno seme. Sadimo najdebelejše stroke, drobne uporabimo v kuhinji. Večina ekotipov in kultivarjev, ki jih vzgajajo po svetu, ne

Česen pripravljen za prodajo

ke adventivne korenine, ki prodrejo le 5-10 cm globoko, zato je česen v tem času občutljiv na pomanjkanje vlage. V glavici česna se lahko razvije 6 – 20 strokov. Nekateri ekotipi razvijejo cvetno steblo in na njih majhne zračne stroke, ki se lahko uporabijo v kuhinji. Če jih sadimo, se razvije majhna glavica z eno ali le nekaj strokov. Nekateri cvetna stebla odstranijo, kar vpliva na večji pridelek česna.

2. Jesensko sajenje je boljše od spomladanskega. Česen dobro prenaša nizke temperature tudi nižje od -15°C, predvsem zimske sorte. Vzrok za odpornost je predvsem v veliki vsebnosti suhe snovi (35-38 %). Česen kali že pri temperaturi 3-5°C, medtem ko je optimalna temperatura za rast korenine 10ºC, za nadzemne dele pa 16-18°C. Intenzivna rast strokov se začne pri temperaturi 20°C in zorenje pri 25°C. To pomeni da je potrebno saditi spomladanski česen čim bolj zgodaj spomladi. Tudi jesensko prepozno sajenje lahko povzroči, da se rastlina ne ukorenini in ne požene prvih listov, kar mora nato nadoknaditi spomladi. Jesensko sajenje je najbolje opraviti sredi oktobra (pri nas je bolj priporočljiva druga polovica oktobra). Spomladi česen posadimo v prvi polovici marca. Pri poznejšem sajenju se slabše formirajo korenine in posledično nadzemni del. Tak česen ima manjše število in velikost listov, kar vpliva na drobnejše stroke. To se še posebej pokaže takrat, ko nimamo dovolj vlage v fazi formiranja strokov, to je maja in junija. Na česen, tako kot na čebulo, vpliva dolžina dneva. Stroki se formirajo pri 14-urnem dnevu. Kadar prenesemo sorte iz severnih v južne predele, se ne formirajo čebulice, temveč ostanejo v fazi listov. Medtem ko pri prenosu strokov iz južnih v severne predele rastline zelo podaljšujejo vegetacijo. Česen ne prenaša zasenčenih prostorov. Če se goji kot medposevek višjih rastlin, pa formira zelo majhno čebulico. 3. Izberimo odcedna in rodovitna tla. Česen dobro uspeva na lažjih, strukturnih tleh z blago kislo reakcijo pH = 6,2 – 6,8. Tla naj bodo odcedna, vendar z dovolj vlage v času vegetativne rasti. V juniju in juliju, ko česen zori, pa so zaželene

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

visoke temperature in suho vreme. Če dežuje ob spravilu, zunanji listi glavice posivijo, kar je posledica napada saprofitskih gliv. Glede na ostale čebulnice česen zahteva boljša tla. Najbolje uspeva na plodnih strukturnih tleh, z dobrim vodno zračnim režimom. Predvsem pa se moramo pred sajenjem znebiti trajnih, koreninskih plevelov v tleh! Uspešna pridelava se začne pri pravilnem izboru parcele. Dobri predposevki so kulture, ki za sabo ne puščajo veliko plevelov (žita, grah, paprika, krompir, kapusnice in metuljnice). V kolobarju pride česen na drugo ali tretje mesto za hlevskim gnojem. Da se čim bolj izognemo boleznim in škodljivcem, je rastline iz družine čebulnic (Alliaceae), priporočljivo saditi na isto parcelo šele čez 4-5 let. Zaradi možnosti ostanka pesticidov v tleh, česen tudi ne sadimo za koruzo in sladkorno peso. Osnovno obdelavo tal izvršimo takoj ko prejšnja kultura zapusti parcelo. Takrat tla obdelamo tudi s predsetveniki. Pri spomladanskem sajenju mora biti zemlja preorana že jeseni. S predsetveniki jih obdelamo čim bolj zgodaj. Cilj te obdelave je ustvariti drobno mrvičasto zemljo v globini 8-10 cm, s čemer zagotovimo 2-3 cm prekrivnega sloja nad posajenim strokom česna.

4. Sajenje. Ker se česen razmnožuje le vegetativno, se s stroki prenašajo tudi bolezni. Zato je potrebno sadilni material dobro pregledati, kajti pogosto vzamemo sadilni material kar iz merkantilne pridelave. Nekaj dni pred sajenjem stroke oddvojimo od čebulice in izberemo le najdebelejše ne glede kje v čebulici ležijo. Dokazano je, da le najdebelejši stroki dajo velike pridelke. Debelejši stroki imajo večjo začetno kapaciteto za raz voj rastline, ki je na začetku parazit, saj izkorišča rezervne snovi stroka. Pogosto se uporabljajo le zunanji stroki, ki so najdebelejši kadar so spiralno razvrščeni. Pri krožnem razporedu so vsi enako debeli in s tem enakovredni pri sajenju. Česen sadimo ročno ali strojno. Stroji so navadno prilagojeni medvrstnim razdaljam in zelo zmanjšajo stroške pridelave. Slabost strojnega sajenja je pogosto v nepravilnem položaju stroka, ki pade v ležeč ali obrnjen položaj. Če je na razpolago dovolj vlage, sadimo nekoliko bolj plitvo. Stroke prekrijemo z 2-3 cm debelo plastjo zemlje. Jesensko sajenje je lahko globje, saj zima sama navadno požene stroke iz zemlje, zemlja se tudi veliko hitreje posede in stroki ravno v zimskem mrazu pridejo na površino. Pri preplitvem sajenju se del strokov izvrže iz zemlje in osuši. Pregloboko sajenje povzroči počasno kaljenje in slabšo rast. Sadilno razdaljo prilagodimo sorti in načinu vzgoje. Pri jesenskem sajenju navadno posadimo česen v vrste na razdaljo 30 - 50 cm in v vrsti 7 - 10 cm. Pri

spomladanskem sajenju je ta razdalja lahko manjša, kajti pridelali bomo manjše rastline. Pri jesenskem sajenju porabimo okoli 1.400 kg strokov na hektar (odvisno njihove debeline ), pri spomladanskem pa 800-1.400 kg. Vsekakor je zelo priporočljivo, da imamo medvrstno razdaljo prilagojeno strojni mehanizaciji. V začetku rasti, pred formiranjem strokov je namreč zelo koristno enkratno ali večkratno rahljanje tal - okopavanje okoli rastlin, pri tem seveda rastlin ne smemo poškodovati.

5. Oskrba z vodo. Zelo je občutljiv na pomanjkanje vode v kritičnih obdobjih. To se odraža že pri samem ukoreninjanju, čeprav načeloma lahko rastlina izkorišča rezervo iz stroka. To je dodatni razlog za zgodnejše sajenje, ko rastlina lahko izkorišča zimsko vlago v tleh. Naslednja kritična faza glede pomanjkanja vode je pri formiranju listov v maju in formiranju strokov v juniju. Posledice se odražajo v drobnih ali včasih popolnoma gluhih strokih. V Sloveniji česna ne namakamo, kar je eden od vzrokov za zelo nizke pridelke. Predvsem to velja za spomladanski česen, kajti jesenski česen preraste kritične faze v času zimske vlage. Spomladanski česen doživi sušo ravno v času formiranja listov v maju in juniju, ko se oblikujejo stroki, zato bi bilo v tem času potrebno namakanje. 6. Gnojenje. Pri pridelku 4,5 t/ha česen potrebuje 115 kg dušika, 90 kg fosforja, 150 kg kalija, 15 kg magnezija in 25 kg kalcija (Tehnološka navodila IPZ). Kot je že navedeno, organska gnojila sicer vplivajo na formiranje sočnih, debelih strokov z manjšo količino suhe snovi, so pa zato rastline bolj podvržene boleznim, stroki pa niso primerni za daljše skladiščenje. Mineralna gnojila dodamo po prej navedenih potrebah in založenosti tal. Pri osnovni obdelavi jeseni dodamo 1/3 dušika ter polovico fosforja in kalija (na primer 8:6:24). Pri predsetveni obdelavi damo še ostalo polovico fosforja in kalija ter 1/3 dušika, katerega nato dodamo še v fazi najintenzivnejše rasti listov. 7. Zastirka ali mulč. Na manjših površinah ali vrtovih že jeseni takoj po sajenju prekrijemo posajeno površino z zastirko iz suhega sena, slame, listja ali praproti (orlova praprot – na steblu). Zastirka bo varovala posevek pred pleveli, ki poženejo jeseni, pred zimsko zmrzaljo, pred spomladanskimi pleveli in poletno izgubo vode iz tal. 8. Odstranjevanje plevelov. Česen ne prenaša plevelov. Na zapleveljenem posevku je manjši pridelek. Posevek česna medvrstno okopavamo. 9. Posevek varujemo pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Bolezni velikokrat zmanjšajo pridelek, zato vodilni pridelovalci česna v svetu uporabljajo brezvirusni material (ZDA, Francija…). Med najnevarnejše glivične bolezni spada plesen (Peronospora destructor), prisotne so tudi bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) in rja (Puccinia sp.)Za varstvo doma pridelanega česna uporabimo pripravke iz alg, zelo dobro je česen zalivati tudi s koprivino prevrelko. Najpogostejši škodljivec na česnu je česnova muha (Sulia lurida) in čebulna muha (Chlortophila antiqua). Čebulna muha se tako kot na čebuli, pojavlja spomladi, medtem ko se česnova muha pojavi v ugodnih razmerah že na jesenskem posevku česna. Škoda je opazna šele spomladi, ko se zvišajo temperature, vendar je že prepozno za tretiranje. Posevke prekrijemo s folijo ali pogosto uporabimo mešanico vode in mleka.

Pravočasno pobiranje česna

10. Pobiranje in skladiščenje. Po pričetku rumenenja listov, je treba česen pobrati, kajti zelo hitro pride do poganjanja novih korenin. Česen pulimo, ko se tretjina listov obarva rumeno in se

V ZELENJAVNEM VRTU

Skladiščenje česna korenine še držijo zemlje. Zato je potrebno česen spodkopavati, kajti korenine odmrejo šele, ko se listi popolnoma osušijo. Če čakamo predolgo in pride do deževnega obdobja, česen nadaljuje z rastjo. Nadzemni del odmre, stroki se oddvojijo od čebulice in takšen česen nima tržne vrednosti. Izkopavamo strojno ali ročno. Jeseni sajen česen izkopavamo v zadnjem tednu junija, spomladanskega pa v sredini julija. Pri nas se pogosto pojavlja tudi avtohtoni, domači česen, ki obvezno naredi cvetna stebla. Je prezimen in veliko poznejši od ostali sort. Njegov izkop se prične navadno proti koncu julija. Po izkopu česen sušimo na njivi, zaradi negotovega vremena pa je boljše sušenje z obe

MOJ VRT

šanjem na pokritem, a ne zaprtem prostoru - različni kozolci, s streho pokrite površine. Nato sledi čiščenje in odstranjevanje listov ter suhih korenin. Česen damo v vreče in v skladišče z nizko zračno vlago, kjer jesenskega shranjujemo 4-6 mesecev, spomladanskega pa tudi do 10 mesecev. Glavice sušimo v tankem sloju v senčnem prostoru. Skladiščimo ga v suhem prostoru pri relativni vlagi 70 – 75°C in temperaturi 1 – 2 °C. Pričakujemo lahko okoli 3 – 5 ton pridelka na ha, medtem ko v Franciji pridelajo tudi 6 – 8 ton česna na ha. Evropske norme zahtevajo cele glavice, ki so karakterestične barve, pravilne oblike, dobro očiščen, korenine morajo biti gladko odrezane, stroki morajo biti čvrsto povezani v glavici. Glavice ekstra klase imajo 45 mm premera, prva klasa 30 mm in razlika med največjo in najmanjšo glavico je lahko 15 mm. V tujini česen že v vegetaciji tretirajo z malainskim hidrazidom da preprečijo kaljenje. Uporabljajo tudi gama žarčenje. Česen nato skladiščijo v mrežastih vrečah ali v rinfuzi v boks paletah. Hranilna vrednost. Glede na ostale vrtnarske kulture, vsebuje česen največ suhe snovi. Največ je sladkorjev 30 %, beljakovin 6 %. Vsebuje veliko mineralov (0,2 – 0,14 mg selena) in vitaminov, s katerimi so bogati predvsem listi. Zaradi vsebnosti eteričnih olj ima česen specifičen vonj in okus, zato je cenjen v prehranski industriji. Česen vsebuje tudi rastlinski antibiotik alicin, ki nastaja iz aliina z delovanjem alinaze. Vendar kljub zdravilnim lastnostim in dobremu okusu česen včasih raje opustimo iz jedilnika. Po uživanju se čez kožo in dihalne organe izloči neprijeten vonj, ki ga povzroča alilsulfid, kar pa bližnji navzoči vedno ne odobravajo.

- Ana Ogorelec, KGZS - Zavod Ljubljana

Temeniška pot 1, Trebnje Tel.: 07/3481525 e-mail: trebnje.vc@kz-trebnje.si

Delovni čas: pon - pet: 7.00 - 18.00 sob: 7.00 - 12.00

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Želimo si lepše sezone pridelave sadja

Mraz in vročina oklestila letošnji pridelek

ozimi v sadovnjaku nimamo delovnih konic. Morda je to čas, ko se lahko spočijemo in razmislimo o novi prihajajoči sezoni in o vsem, kar nas je naučilo letošnje leto. Prelistajmo naše zapiske in razmislimo o vremenskih pogojih, vseh opravilih ki smo jih izvedli in o odzivu rastlin nanje.

Ali smo bili uspešni, ali je bilo kaj izvedeno prepozno, morda po nepotrebnem… na podlagi takih opažanj in izvedenih tehnoloških ukrepih, kar si zapišemo, se lahko največ naučimo. Zato je zelo priporočljivo voditi dnevnik izvedenih opravil, kamor zapisujemo tudi vremenske pogoje, razvojne faze rastlin in odzive rastlin na izvedene ukrepe. Letošnje leto je bilo izredno. Najprej zelo hladen januar brez snežne odeje, ki je zmanjšal odpornost predvsem pri jagodah in jagodičastih sadnih vrstah, kjer les ni dozorel, kasneje so visoke temperature pospešile začetek vegetacije. Konec aprila smo v večini Slovenije 'obrali' vse sadje. Priznana je 85 % pozeba sadja pri nas, večino ostalega sadja pa je poškodovanega od mraza (rjavost plodov, mrazni obročki, kravate…) tudi skladiščna sposobnost takega sadja je slabša. Ker je tudi v gozdu primanjkovalo užitnih plodov so škodo delali tudi ptiči. Takega leta si ne želimo nikoli več. Drevesa so v marsikaterem sadovnjaku odreagirala z intenzivno rastjo, kar je pomenilo dolge poganjke, ki so senčili krošnjo in porabljali energijo. Zato se bo lahko zgodilo, da bo tudi cvetni nastavek v naslednjem letu slabši. Dokler je listje na drevesu še aktivno, je priporočljivo izvesti rez za zmanjšanje list ne površine in osvetlitev krošnje. Pred zimo je potrebno poskrbeti za zaščito rastlin pred divjadjo. Pregledati in popraviti ograjo ali posamično zaščito dreves, kjer je to potrebno, da zajcem in srnam preprečimo dostop. Zajci bodo obglodali lubje, kolikor bodo dosegli, srne bodo pojedle vršičke z brsti, predvsem cvetnimi. Drevo si po poškodbi od zajca lahko opomore, če je vitalno lubje vsaj na polovici obsega debla. Rano je potrebno čim prej (takoj, ko opazimo), zamazati s cepilno smolo. S tem preprečimo dodatno izhlapevanje sokov, ki se spomladi pričnejo pretakati iz korenin v krošnjo. Drevo si lahko opomore tudi pri hujši poškodbi lubja, pravijo da naj bo nepoškodovanega vsaj desetino lubja (glede na obseg debla), vendar taka ob-

nova traja dolgo časa in vprašanje je, če ni bolj smiselno posaditi in vzgojiti novo drevo. Na mestu, kjer srna odgrizne vršiček, se drevo nerado obrašča, zato je za vzgojo novih vej potrebno take veje obrezati, da se rana obnovi. V primeru visoke snežne odeje bo ograja verjetno prenizka. Zato so redni obhodi sadovnjakov pozimi sadjarjevo obvezno opravilo. V tem času do prvega snega se potrudimo uloviti čim več voluharjev, da nam ne bodo delali škode pod snežno odejo. Poskrbimo, da je površina pod drevesi čista, da nam pri tem opravilu pomagajo tudi ujede. V času odpadanja listja je priporočljivo sadna drevesa poškropiti z enim izmed bakrovih pripravkov. S tem zmanjšamo potencial glivičnih (škrlup, sajavost plodov, mušja pegavost, monilije, pegavosti…) in bakterijskih bolezni (jablanov rak, rakasta obolenja na koščičarjih…) natančnejša navodila preberite na spletnih straneh prognostične službe za varstvo rastlin. Odpadlo listje odstranite iz sadovnjaka in ga uničite. To ne sodi na kompostni kup. Lahko ga tudi zmulčite in s tem zmanjšate njegov volumen. Na tak način tudi pospešite njegov razkroj. Po odpadanju listja z jablan in hrušk se prične obdobje zimske rezi drevja. Najprej z rezjo pričnejo veliki nasadi, kjer izkoristijo vsako uro primernega vremena za izvajanje tega opravila. Kot smo že večkrat napisali obdobje rezi zelo vpliva na bujnost rasti. Biološko mirovanje dreves poteka novembra in decembra, v

Plodovi gale z mraznimi obročki januarju se po deblu že pričnejo pretakati hranilne snovi, ki so uskladiščene v koreninah. Torej: dalj časa kot čakamo z zimsko rezjo (februar, marec), več hranilnih snovi bo že v zgornjem delu krošnje (praviloma na vrhovih lanskih poganjkov, kar je posledica apikalne dominance) in več hranilnih snovi bomo odstranili z rezjo. S tem bomo zmanjšali bujnost rasti drevesa. Zato drevesa z najmanj bujno rastjo režemo najprej, da prihranimo čim več energije za tiste poganjke, ki jih nismo odrezali. Po drugi strani močno bujna drevesa režemo čim bližje obdobju cvetenja, da čim več hranilnih snovi, namenjenih rasti, odrežemo stran. Do razvojne

Češnjeva drevesa morajo zdravo listje ohraniti do jeseni

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

faze cvetenja mora biti zimska rez z vsemi popravki (dodatno izrezovanje preveč cvetočih poganjkov , izrezovanje enoletnih cvetočih poganjkov …), zaključena. V času cvetenja se v drevesu dogaja toliko hormonskih sprememb, da ne smemo še dodatno posegati s škarjami. V zimskem času tudi izrezujemo poškodovane in okužene dele rastlin (predvsem rakaste dele …), ker je v tem obdobju možnost, da si okužbo raznesemo na zdrava drevesa, majhna. Odstranimo tudi vse gnile plodove, ki bi v obliki mumij, v katerih prezimijo glive, ostali na drevesu in v naslednji sezoni predstavljali vir okužb. Pri koščičarjih (slive, češnje, breskve, marelice) z zimsko rezjo počakamo toliko, da mine nevarnost nizkih temperatur. Za koščičarje je priporočljiva rez v razvojni fazi belega popka. Če predvidite, da boste v tem času uspeli porezati vsa drevesa, ki jih imate, ne režite prej. Priporočljiv tehnološki ukrep pri koščičarjih je premazovanje lubja z apnenim beležem preden se začne lubje ogrevati. To je lahko že v času, ko v nasadu še leži sneg, topli sončni žarki, ki se uprejo v deblo pa že pospešujejo pretok sokov po deblu. Če se temperature zopet spustijo pod ledišče, sok pod lubjem zmrz ne in lubje na deblih poka. S tem nastanejo rane, kjer v drevo vdrejo glive, ki povzročijo propadanje lesa. Zato je premazovanje debel marelic in bujno rastočih sliv zelo priporočljivo. V ta namen si pripravimo nekoliko gostejšo mešanico apnenega beleža, ki mu lahko dodamo do 3 % bakrovega pripravka in to nanesemo na deblo in debelejše veje. Razlog za pokanje debel je lahko tudi prekomerno gnojenje z dušikom v času vegetacije, zato s tem ne pretiravajte. Zimski čas je tudi obdobje gnojenja sadovnjakov s fosforjem, kalijem in mikroelementi. Najbolj utemeljeno in učinkovito je gnojenje na podlagi rezultatov analize, ki jo opravimo vsaj vsakih pet let. Takrat pripravimo (ali nam ga pripravijo) gnojilni načrt, ki mu sledimo do naslednje analize tal. Gnojenje 'na pamet ' ima lahko tudi nasproten učinek. Z dušikom v zimskem času ne gnojimo. To je element, ki se ne veže na talne delce in bi se spral v globine, kjer ga rastline ne morejo doseči in v podtalnico. Z dušikom gnojimo, kadar so rastline fotosintetsko aktivne, da so ga sposobne porabiti. V nasadih jagod lahko v tem času še potikamo živice tja, kamor so prazna mesta. Za eno manjkajočo sadiko lahko podtaknemo tri nove sadike. To lahko izvajamo dokler zemlja ne zamrzne. Za ta ukrep velja, da je bolje pozno, kot nikoli. V nasadih, ki so letos že rodili in jih bomo ohranili tudi naslednje leto, lahko na sadike, kjer so poganjki dolgi in so nad zemljo, dodatno dosujemo prst. S Pozebli plodiči češenj

KGZS - ZAVOD LJ, Gospodinjska ul. 6, 1000 LJ Sadna drevesnica Studenec, Studenec 48, 1260 LJ- Polje; tel.:01/529 17 20; GSM 041/762 461 spletna stran: drevesnica.lj.kgzs.si

Dragi sadjarji in vrtičkarji ! Sadimo jeseni za boljšo rodnost V naši sadni drevesnici smo letošnjo jesen za sajenje pripravili širok izbor sadnih sadik: jablane (tudi sadike nekaterih starih in odpornih sort), hruške, češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine, kutine, nešplje, cepljene na različne podlage ter sadike leske, aktinidije, ribeza, malin, robid in tayberija vzgojenih v naši sadni drevesnici. V prodaji bodo tudi sadike ameriških borovnic, orehov, kostanja, vinske trte, kakija in nekaj pomožnega sadjarskega materiala: gnojila, zaščitne mreže, sadjarske žagice… S prodajo sadik bomo pričeli 27. oktobra. V času prodaje bo drevesnica odprta: delavnik od 8 00 do 17 00, v soboto od 8 00 do 13 00. Drevesnica je na Studencu pri Ljubljani blizu končne postaje mestnega avtobusa št. 20 in 22 - smer Fužine, poleg vzhodne ljubljanske obvoznice - izvoz Moste v smeri proti mestu (glej spletno stran ). Informacije in strokovne nasvete lahko dobite na GSM 041/ 762 461, v času prodaje v drevesnici in na spletu: drevesnica.lj.kgzs.si

tem bomo poganjke zaščitili pred pozebo. Rastline bodo razvile nove korenine. Močen, razvejan koreninski sistem je zlasti v času zorenja plodov, zelo pomemben. V juniju, ko zori večina jagod, so pri nas navadno visoke temperature. Rastline jagod s slabo razvitim koreninskim sistemom ne morejo dovajati dovolj vode in hranilnih snovi in lahko tudi propadejo. Zato je osipanje rastlin z zelo dvignjenimi poganjki, priporočljiv ukrep. Čiščenje nasadov jagod, odstranjevanje starega listja in odvečnih poganjkov, izvajamo spomladi. Kdaj začeti s tem ukrepom? Prezgodnje čiščenje nasada bo vzpodbudilo novo rast in razvoj sadik, ki nam ob kasnejšem mrazu, lahko pozebejo. Prepozno čiščenje pa pomeni bolj natančno delo, ker bodo rastline že začele z novo rastjo. Novih listov in brstov ne smemo poškodovati, ker bi s tem zmanjšali pridelek. Nasadi ostalega jagodičja (maline, ribez, robide, borovnice): v nasadih robid in enkrat rodnih malin smo očistili, porezali rozge, ki so odrodile takoj po obiranju. Razredčili smo tudi letošnje rozge – pustimo jih nekoliko več za primer pozebe in spomladi razredčimo na končnih 10 – 12 rozg na 1 m nasada v vrsti pri malinah, pri robidah 6 – 8. Ribez, borovnice, josto bomo porezali spomladi, ko bo verjetnost hujših pozeb, mimo. Spomladi grme porežemo in očistimo plevela. Priporočljivo je uporabiti zastirko, da nam plevel ne prerase nasada prehitro. Za zastirko lahko uporabimo slamo, različne tkanine, folije… in jih s strani namestimo na že posajen nasad. V tem času imamo tudi čas, da razmislimo o morebitnih novih saditvah spomladi in poiščemo ustrezne sadike, pripravimo tla …

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo, KGZS - Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

BIO-volneni filc podaljša življenjsko dobo visoke grede! Naravna ovčja volna ni odpadek, a velikokrat se zgodi, da jo rejci še vedno zavržejo v gozd ali v smeti. DOBRA PRAKSA iz podjetja SOVEN iz SELNICE OB DRAVI nam pove, da je volna naravni material, iz katerega v slovenskem proizvodnem podjet ju, ki letos praznuje 20. obletnico obstoja, naredijo odlične volnene odeje, nadvložke, vzglavnike, volneno prejo ali mikanko za filcanje. V zadnjih letih pa izdelujejo zelo zanimivo in vsestransko uporabno BIO VOLNENO zastirko in BIO volnene vložeke za visoke grede - proti rdečim polžem, proti prekomerni rasti plevela, proti izsušitvi zemlje, proti prehitremu propadanju lesa v visoki gredi, proti vdoru voluharjev v visoko gredo … Med pozitivnimi lastnostmi ovčje volne, moramo izpostaviti stoodstotno okoljsko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in odlične toplotne lastnosti. Ovčja volna omogoča dober pretok zraka, uravnava temperaturo, enakomerno sprejema in oddaja vlago. S padanjem temperature se povečuje njena zaščita pred mrazom. Je obnovljiv vir energije. Na koncu uporabe ni nikoli odpadek - običajno se kompostira. V vrtnarstvu omogoča boljšo in zdravo rast rastlin, preprečuje prekomerno rast plevela in prehod rdečih polžev. Najpogosteje se uporablja kot BIO VOLNENA ZASTIRKA – spomladanska solata ne bo pomrznila, rastla bo hitreje in bolj zdravo … Z navadnimi škarjami v zastirko, na vsakih 15 cm naredimo križno luknjo. Položimo jo na pripravljeno zemljo in po potrebi ob vogalih pritrdimo z kamni ali klini. V luknje posadimo sadike ali semena. Rastline bodo rastle hitreje, pridelek bo večji in bolj zdrav. Zastrika bo preprečila prekomerno rast plevela. Najpomembneje pa je, da bo odganjala rdeče polže. Polži ne marajo vonja po lanolinu, ki je v volnenem vlaknu, ne marajo pa tudi ne suhega in grobega dotika z volnenim filcem. Opozoriti je potrebno, da je potrebno predhodno poskrbeti, da polžev ne bo v zemlji, da ne bodo imeli možnosti prilezti iz zemlje k rastlini. Če to je, potem jih ne bomo imeli, saj od sosednje grede do rastlin v zastriki ne bodo mogli priti. Zastirko lahko uporabljamo v vrtičkarstvu, zelenjavars tvu, v sadjarstvu, pri urejanju parkov, ribnikov, nabre žin… Življenjska do ba zastirke je odvisna od številnih dejavnikov: vrste rastlinja, sesta ve zemlje, na čina obdelave, načina pobiranja pridelka,… predvidoma je to Marija Srblin, direktorica podjetja Soven od 1 do 3 le ta. d.o.o., iz Selnice ob Dravi.

Jeseni lahko zastirko pustimo na zemlji, vendar bolj priporočamo,da jo poberete, posušite in spomladi spet uporabite. BIO VOLNEN VLOŽEK ZA VISOKE GREDE ima dve zelo pomembni lastnosti: prepreči voluharju, da bi prišel v gredo in prepreči prehitro propadanje lesenega oboda grede. Volneni filc je v iglanem stanju in onemogoči, da bi voluhar z rilčkom naredil luknjo in prišel v gredo. To varovalo ima živ ljenjsko dobo 3-4 leta, saj se volneni filc počasneje spreminja v kompost kot volna v neobdelani obliki. Varovalno pa v tem primeru deluje tudi lanolin, ki je v vlaknu volne. Pri pranju se odstrani urin in blato, lanolin pa pridobi na izrazitosti vonja. Tudi to moti voluharje. Volneni filc, ki ga obložimo na notranji strani visoke grede, pa prepreči, da bi les prehitro propadal. Nase sprejema odvečno vlago in jo potem po potrebi oddaja v zemljo. Torej zemlja in vlaga nista neposredno ob leseni steni. Bio volneni filc ni nikoli odpadek, po določenem času uporabe se spremeni v kompost in gnojilo … Številni rejci pa v vrtnarske namene uporabljajo kar ostriženo – nepredelano ovčjo volno. Volna v tej obliki ima nekaj pozitivnih lastnosti, žal pa tudi veliko negativnih. Opozoriti je potrebno, da neoprana volna vsebuje tudi urin in blato, ki pa privabljata glodalce in škodljivce, predvsem voluharje …

- Marija Srblin

MOJ VRT

MINERAL

Kako na naraven način pomagati rastlinam

Jesenska oskrba grobov z okrasnimi rastlinami

valitetne, predvsem zdrave in močne sadike mačeh, res, hojher, heb in drugih rastlin, ki jih sadimo na grobove v jesenskem času, bodo najbolje uspevale, če jih posadimo vsaj do 20. oktobra. V tem času so primerne temperature, da se lahko presajene rastline čim bolje in hitro na novo ukoreninijo.

Tako bodo do 1. novembra že toliko pri močeh, da bodo razvile nove cvetove, ki bodo zdržali do zmrzali. Tudi prezimile bodo veliko bolje. Iz izkušenj vemo, da pravočasno sajene jesenske lepotice z optimalno razvitim koreninskim sistemom spomladi zgodaj zacvetijo in krasijo grobove do junija ali še dlje, ko jih lahko zamenjajo poletne cvetice. Za sajenje na grobove izberemo kvalitetno, humusno zemljo, ki ponavadi ni zelo poceni, vendar bodo rastline v njej veliko bolj zanesljivo dobro uspevale. Razne poceni akcije pomenijo, da zemlja vsebuje veliko šote in malo hranil. Šota se čez zimo sesede, ker je prhka, vrhnje plasti odpihne veter in če ob sajenju izdatno ne pognojimo z dolgodelujočimi granuliranimi gnojili, bodo mačehe in vse ostale okrasne rastline zdržale na grobu ali v posodah kvečjemu tistih nekaj dni okoli 1. novembra. Tega pa si res ne želimo. Zato je prav, da nakupu zemlje in sadik namenimo nekaj centov več, saj običajno površine na grobovih niso velike. Zavedati se moramo tudi, da ležijo pokopališča na odprtih legah, kjer pogosto piha, rastline so pozimi izpostavljene pozebi, poleti pa vročini in suši. Zato je bistveno, da imajo močne korenine, ki bodo sposobne v plitvih tleh prenesti vse te neugodne razmere. Dobro razvit koreninski sistem pa pomeni tudi močne liste in veliko lepih cvetov. Brez tega ne gre. Pri razvoju korenin ima bistveno vlogo zalivanje z Mineralom zeleni. Ko smo torej kupili kvalitetne sadike in zemljo, se odpravimo na grob naših bližnjih. Če je možno in ne bomo posadili veliko, je pametno s seboj vzeti tudi postano vodo, še bolje deževnico v plastenkah za zalivanje. Voda, ki jo natočimo iz pipe na pokopališčih, je ponavadi precej hladna in trda. To pomeni, da vsebuje dosti kalcija, ki lahko oteži rastlinam sprejem drugih potrebnih hranil. Iz tega razloga se težje na novo ukoreninijo, ko jih prestavimo iz lončka v zemljo. Nekaj dni so videti uvele in pravimo, da kar »ne pridejo k sebi«. Lonček z občutkom potolčemo po dnu, da zrahljamo stik in sadiko s koreninsko grudo na lahno izvlečemo iz sadilnega lončka. Pri kvalitetnih sadikah se zemlja ne otresa od korenin. Dobro pregledamo korenine, ki morajo biti lepo in enakomerno razporejene po celotni koreninski grudi, ne samo po spodnjem delu ali da jih je celo samo nekaj, ki so večkrat zavite na dnu. Zdrave korenine so bele ali zelo svetle barve, od blizu so videti kar malo kosmate. Maloštevilne rjave korenine ne napovedujejo uspešne rasti, kaj šele cvetenje. Izkopljemo približno 10 centimetrov globoke sadilne jamice, na dnu potresemo z gnojilom, prekrijemo s kupljeno zemljo, v jamico postavimo sadiko, okoli korenin dosujemo kupljeno

zemljo in narahlo pritisnemo, da korenine dobijo stik s tlemi. Ko posadimo vse sadike, po tleh ( ne po rastlinah ) enakomerno in ne pregosto spet potresemo gnojilo in vse prekrijemo z dodano kupljeno zemljo. Potem temeljito zalijemo najprej s čisto vodo, po možnosti deževnico, nato pa še z raztopino Minerala zeleni v 4 % koncentraciji. To pomeni, da na 10 l vode dodamo 4 decilitre (40 ml ali slabe pol decilitra na 1 l vode) Minerala zeleni, dobro premešamo in zalijemo čim bolj po tleh, da Mineral pride do korenin. Tam ima namreč svojo funkcijo, da presajene rastline čim bolj in takoj oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Tako se pospeši razvoj novih koreninic, ki črpajo hranila in vodo v rastline. Tako oskrbovane mačehe in druge okrasne rastline skoraj ne občutijo presaditvenega šoka, niso videti uvele in utrujene, ampak rastejo naprej in cvetijo. Če bomo sadili do druge polovice oktobra, smo lahko povsem brez skrbi, ali nam bodo mačehe cvetele za 1. november ali ne. Zanesljivo bodo, cvetov bo več in močnih barv. V tem primeru priporočamo, da en teden do deset dni po presajanju še enkrat zalijemo z Mineralom modri v prav tako 4 % koncentraciji, čimbolj po tleh, ne po rastlinah. V primeru, da sadimo okrasne rastline na grobove en teden ali le nekaj dni pred 1. novembrom, pa zalivanje z Mineralom modri opustimo do spomladi, ko bodo spet začele z rastjo. Priporočamo, da jeseni, če le ne bodo temperature pod 0°C podnevi, vsaj enkrat poškropite po rastlinah z Mineralom rumeni v 6 % koncentraciji (60 ml ali dobre pol decilitra na 1 l vode). Škropite lahko že en teden po presajanju. Na ta način dodate hranila še skozi liste, rastline bodo še močnejše in lepše. Brez skrbi lahko škropite tudi po cvetovih. Če bo toplo vreme, se lahko pojavijo na grobovih tudi škod ljivci kot je rastlinjakov ščitkar. Spoznamo ga po tem, da so običajno na spodnji strani listov bele drobne mušičke, ki zletijo, ko se dotaknemo listov. V tem primeru poškropimo vsaj dva do trikrat vsak drugi dan z že pripravljeno raztopino Minerala rdeči forte. Pazimo samo, da pršilko pred uporabo pretresemo, vedno pretresemo tudi plastenke s koncentrati, preden pripravimo raztopino. Med uporabo Minerala rumeni in rdeči forte naj mine vsaj en dan ali dva. Z Mineralom rdeči forte lahko začnemo škropiti štirinajst dni po presajanju. Grobovi, kjer bomo pravilno poskrbeli za naše rastline od presajanja dalje, bodo ob pomoči Minerala vredni občudovanja.

- Tatjana Rupnik,

univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Zdrave, bele koreninice po c elotnem volumnu lončka pri sadikah vzgojenih z Mineralom.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pršilkah 0,5 l in v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah, v katerih lahko naročite tudi večja pakiranja po 20 l. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani www.mineralzarastline.si, spremljate pa nas lahko tudi na facebooku in instagramu.

Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

MOJ VRT

Posebna ponudba ob Dnevu spomina na mrtve

❖ NAGROBNE IKEBANE ❖ CVETLIČNI ARANŽMAJI ❖ JESENSKO CVETJE: RESE, KRIZANTEME, CIKLAME, MAČEHE ❖ SVEČE, VAZE ❖ PESEK MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543