Issuu

MOJ VRT Maj 2016

Letnik 16

+ Novosti pri

balkonskem cvetju + Posebnosti poletnega

sajenja trajnic + Več pozornosti z aščiti

pred boleznimi v sadovnjaku

Številka 3

OBISKALI SMO

MOJ VRT

Sejem IPM Essen 2016

Novosti pri balkonskem cvetju

ot vsako leto so bile na največ jemu vrtnarsko-cvetličarskem sej mu IPM Essen 2016 predstavljene novosti, ki so jih vrtnarji z genetskim inženiringom uspeli ustvariti.

Novi hibridi se razlikujejo od svojih sorodnih okrasnih rastlin po barvah, obliki cvetov, barvah listov in seveda odpornosti na različne vremenske nevšečnosti. Pri balkonskih rastlinah je izjemnega pomena, da rastline same odvržejo odcvetele cvetove, saj se na ta način opravlja na ravna higiena rastlin. Odcveteli cvetovi, ki ostajajo na rastlinah lahko začno gniti in so žarišča glivičnih obolenj. Ravno tako je pomembno, da so balkonske rastline kompaktne in imajo močne poganjke, saj se lahko ob nevihtah kaj hitro polomijo. Na poškodovanih mestih rastlin pa se ponovno lahko pojavijo rastlinske bolezni, obolele rastline v slabi kondiciji pa hitro napadejo tudi različni rastlinski škodljivci. Torej vidimo, da je poleg lepih množičnih bogatih cvetov in zanimivega zelenja za žlahtnitelje predvsem Miniaturni paradižnik.

Pelargonium Zonale Hot Spot Coral. pomembna odpornost rastlin, saj je ključ do uspeha na tržišču oblikovanje čudovite okrasne trpežne rastline. Kot novost v klasičnem izboru pokončnih pelargonij, ki so najbolj številčno zastopane na slovenskih balkonih, je hibrid Pelargonium Zonale ‘Hot Spot Coral’. Cvetovi imajo prav poseben čar prelivanja barv od svetlo rožnate na robu cvetov, do temno rožnato rdeče v njihovem središču. Po pričakovanjih imajo te pelargonije kompaktno rast in močne poganjke. Nega pelargonij ni zahtevna, le vedeti moramo, da večina vrst izvira iz jugozahodne Afrike, nekaj vrst tudi iz Avstralije, male Azije in Saudske Arabije. Kot vidite so to sušni sončni vroči predeli, zato te rastline uspevajo na soncu, hkrati moramo paziti, da jih ne zalijemo preveč. Če so dlje časa deževna obdobja se ob obilnem zalivanju lahko pojavi korenin ska gniloba. V skupini begonij je Begonia Hybrid ‘Upright Salmon’ neverjetna posrečena kombinacija kontrastne rjave barve listov in lososove barve cvetov. Poleg barvnega kontrasta lahko opazujemo kontrast nazobčanega robu listov in njihove hrapave površine z gladkimi nežnimi cvetovi. Tudi ta rastlina ima kompaktno rast. V balkonska korita lahko zasadite niz-

ki ognjič Calendula ‘Sunny’. Nizko rastoči ognjič je kot nalašč za balkone na južni strani, hkrati boste imeli še zdravilno rastlino, katere cvetove lahko uporabite v različne namene. Že stari Egipčani in Rimljani so verjeli v njegov pomlajevalni učinek. Poleg mnogih lastnosti, pripravki iz ognjiča pomagajo pri celjenju manjših ran in odrgnin na koži, manjšajo otekline, blažijo opekline, krčne žile, akne in raz lične izpuščaje. Tako ste s to rastlino dobili poleg okrasja pravo domačo lekarno. Na terasah imamo nekoliko več prostora in v večje posode lahko zasadite grmaste marjetice Argyranthemum frutesces ‘Lolly’. Številni beli cvetovi tvorijo čudovito preprogo in pričarajo romantično vzdušje. Navajeni smo, da je bidens rumeno cvetoč, pa vendar obstaja tudi temno rdeče oranžen z rumeno sredino. Žlahtnitelji so uspeli vzgojiti hibrid Bidens Bee Dance ‘Painted Red’. Ta rastlina je trpežna in lepo uspeva na sončnih balkonskih legah, saj je doma v jugovzhodnih predelih Amerike. Verjetno se boste začudili, ampak v domovini velja ta lepa rastlina za trdovraten plevel. Na balkonih se nam pogled večkrat ustavi na slapovih surfinij v različnih barvah. Te petunije niso enostavne za

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 27. 5. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Marjetice na domačem vrtu (foto: Matej Rauh)

MOJ VRT

OBISKALI SMO

Begonia hybrid Upright Salmon.

Rdeče oranžni bidens.

Surfinija - Fleuro Star.

vzdrževanje, vendar naš trud poplačajo z bogato razrastjo v cvetoči slap. Paziti morate, da imajo stalno vlažen substrat, v koritih voda ne sme zastajati. Substrat naj bi bil nekoliko kisel, dodajati moramo še železove kelate v obliki vodotopnega ali tekočega gnojila. Ob poplavi različnih barv bi mislili, da so žlahtnitelji izčrpali svojo domišljijo, vendar so nas presenetili s surfinijo ‘Fleuro Star’. Cvetovi imajo temno vijolično modro podlago, na kateri so manjši beli madeži, ki spominjajo na zvezdnato nebo. Kot bi poskušali uloviti mlečno cesto v neverjetnih cvetovih sur finije. Kot smo že omenili je mogoče v balkonskih zasaditvah kombinirati cvetoče rastline skupaj z različno zelenjavo. Tako je

bila na sejmu predstavljena miniaturna različica paradižnika, ki ga lahko poleti zobate kot jagode. Na tržišču je vsako leto mnogo novosti, ki se lahko lepo kombinirajo z že poznanimi okrasnimi balkonskimi rastlinami. Večinoma balkonskih rastlin sodi v skupno pogojnih trajnic, kar pomeni, da so v svoji domovini trajnice, medtem ko pri nas ne morejo prezimiti, saj ne prenesejo nizkih temperatur. Glede na muhasto vreme, ki je v mesecu maju pokazalo, da nas lahko preseneti z vdorom mrzlega zraka in snegom, bodite pazljivi pri opremljanju balkonov z rastlinami. Če ste že pohiteli in po stari navadi med prvomajskimi prazniki že zasadili balkonska korita, je potrebno spremljati vremensko napoved. V ko-

likor se napoveduje močnejše ohladitve, je potrebno korita iz izpostavljenih leg balkonskih ograj, prestaviti na notra njo stran ograj na tla in jih prekriti s kopreno. Tako zaščitene rastline pustimo toliko časa, da se temperature dovolj dvignejo. Pomembno je, da listje, ki je porjavelo zaradi nizkih temperatur odstranimo in tako preprečimo širjenje različnih rastlinskih bolezni, med katerimi je najbolj pogosta siva plesen Botrytis. Če jo opazite na rastlinah, je potrebno, da takoj kupite ustrezna fitofarmacevtska sredstva in rastline škropite v razmiku 14 dni. Škropite zvečer in takrat, ko je vsaj en dan brez dežja. Po vsaki nevihti preglejte vaše rastline, odstranite poškodovane dele, rastline v času cvetenja enkrat tedensko gnojite in vaši balkoni bodo imeli cvetoče ogrlice.

Grmasta marjeta.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Calendula Sunny.

USTVARJAJMO

MOJ VRT

Tehnike izdelovanja šopkov

Male skrivnosti za naše zadovoljstvo

oletje in jesen je čas, ko imamo na vrtovih cvetje, iz katerega lahko ustvarjamo šopke. Vendar kaj hit ro opazimo, da so šopki v cvetličarni iz enakega ali podobnega cvetja lepši, saj je cvetje bolje razporejeno, šopki imajo večjo prostornino in polkrožno obliko. To je zaradi načina izdelave oz. tehnike. Taki šopki so narejeni v spiralni tehniki, kar pomeni, da se stebla cvetja in zelenja dodajajo vedno poševno v eni točki (vezno mesto) in v isto smer. Da je cvetje lepo porazdeljeno po šopku, le tega med izdelavo in dodajanjem stebel stalno počasi obračamo. Če imamo težave s spiralno tehniko si lahko šopke naredimo v paralelni tehniki. Tu stebla dodajamo vzporedno, ravno tako šopek pri izdelavi počasi obračamo. Tako narejeni šopki bodo bolj kompaktni. Večjo prostornino tako narejenega šopka lahko ustvarimo s pomočjo ogrodja, ki ga naredimo iz vej ali drugega materiala. Veje mrežasto zvežemo in nato skozi to mrežo vstavljamo peclje. Ogledali smo si tehnike izdelovanja šopkov. Vendar kaj je še pomembno, da bomo dlje časa uživali ob pogledu na našo cvetočo umetnino? Najprej si moramo pripraviti čisto poso do, v katero bomo nalili vodo in vstavili šopek. Posoda mora biti čista, saj se

Razigrane barve in uporaba lilij.

Paralelni šopek.

Vidna spirala z veznim mestom.

drugače v vodi bakterije hitro razmnožijo in tako zamašijo vodovodne cevi v steblih. Na ta način cvetje hitreje propade. V vodo lahko dodamo hranila za rezano cvetje, če jih imamo. Če jih nimamo, je dovolj čista voda. Hkrati je potrebno paziti, da ob izdelavi šopka vsa stebla temeljito očistimo. Do koder seže voda, na pecljih ne sme biti listja. Listje v vodi gnije in zgodba z bakterijami se ponovi. Ko šopek naredimo, moramo stebla, preden jih damo v vodo, poševno spodrezati z ostrim nožem. Lahko uporabite zelo ostre škarje, v kolikor pa škarij nimate dobro nabrušenih, boste ob rezu peclja le tega spodaj stisnili. Tako boste stisnili in zaprli vodovodne cevi in Poletna kompozicija. cvetje ponovno ne more srkati vode in propade. Ob izdelavi šopka bodimo pozorni, da uporabljamo cvetje in zelenje, ki ima enako življenjsko do bo. To pomeni, da cvetje, ki je v dobri kondiciji lahko dva tedna ne kombiniramo s cvetjem, ki ima življenjsko dobo le en teden, saj to cvetje v šopku prej propade.

Ko smo naredili šopek po željah, razporedili cvetje tako, da nam je všeč, stebla očistili in pravilno spodrezali in ga dali v čisto posodo z vodo, je pomembna še zadnja stvar. Šopka ne smemo postaviti poleg posode s sadjem. Iz sadja, predvsem iz banan in jabolk, izhaja plin etilen, ki pospešuje zorenje cvetja in tako bo življenjska doba vašega šopka razpolovljena. Sedaj, ko ste izvedeli osnove, ki so pomembne pri izdelovanju šopkov vam želim veliko umetniškega navdiha in uživanja ob izdelovanju barvitih šopkov.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Vertikalni vrtovi

Prihodnost je zelena

ivimo v majhni deželi na sončni strani Alp, kjer se na majhni povr šini nahaja biotska raznovrstnost, kakršne ne najdemo v mnogo večjih deželah. Naše pokrajine krasijo jeze ra, morje, gorovja, mokrišča in pros trane ravnice. Kljub vsem naravnim danostim se do narave obnašamo precej mačehovsko. Zanemarjamo dediščino naših prednikov, ki so skozi stoletja ohranjali in plemenitili slovenska avtohtona semena, na najbolj rodovitnih tleh pa gradimo parkirišča in velike nakupovalne centere, ki tešijo našo nakupovalno slo. No, pravzaprav tešijo samo umetne potrebe, ki nam jih je vsilil neokapitalizem začenši z našimi najmlaj šimi. V času ekonomske krize se ljudje čeda lje bolj zavedajo pomena avtohtonih semen, samooskrbe in samozadostnosti. Vztrajno in počasi se pričenjajo oblikovati skupnosti, ki vzajemno zadovoljujejo svoje potrebe in so večinoma ekološko ozaveščene. Poznamo že kar nekaj primerov dobrih praks, ki se širijo, prevzemajo vedno nove oblike in vključujejo tako staro kot mlado. Primeri takšnih skupnosti so npr. Zelemenjava, Menjalni krog, Zeleni krog, Onkraj gradbišča, skupnosti, ki se ukvarjajo s skupnostnim naročanjem ekološko pridelane hrane, stanovanjske kooperative in še bi lahko naštevali. Ljudje prepoznavajo vrednost doma pridelane hrane, ki ni kemično obdelana in ni prepotovala tisoče kilometrov ali celo iz držav tretjega sveta. Vsak dan je več skupnostnih vrtov in permakulturnih zasaditev. V stanovanjskih stavbah z ravnimi strehami se nahajajo celi ekosistemi, ki

Semenske bombe.

Samostojni vertikalni vrt z glinenimi lončki.

Stenski vrt, ki se pričvrsti na steno vašega balkona je idealen za pridelavo zelenja ve v mestu. med drugim pripomorejo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in zmanjševanju pregrevanja mesta v vročih poletnih dneh. Pozimi pa predstavljajo izvrstno izolacijo. Po svetu arhitekti vključujejo v svoje projekte zelene stene, ki so izvrstna popestritev mestne sivine in filter za onesnažen zrak. V sivih ljubljanskih blokih se v nekaterih stanovanjih, na balkonih že pojavljajo vertikalni vrtovi, ki so plod samogradnje domačega mojstra ali izdelek podjetja, kot je na primer zadruga Vez. Ti vrtovi omogočajo pridelavo zelenjave, zelišč in jagodičevja, ki je vedno na dosegu roke. Še posebej so zanimivi za otroke in njihov stik z naravo, čeprav v devetem nadstropju. Pravijo, da mora vsaka gospodinja videti svoj vrt že iz kuhinje. Vrtovi so lahko različnih izvedb in lahko omogočajo avtomatsko zali vanje tako, da greste lahko brez skrbi za svoje rastline na morje. V teh dneh na slovenski platformi za množično financiranje Adrifund poteka zasavsko-velenjska kampanja, s katero želi Sadilne vreče.

zadruga Vez povečati svojo prepoznavnost in pridobiti nekaj denarnih sredstev. Ker se zavedajo, kako pomembna so avtoh tona slovenska semena, ki predstavljajo temelj suverenosti in kako pomembna je biotska raznovrstnost, želijo v Velenju in Zagorju ustanoviti knjižnico domačih semen, ki bodo na voljo prebivalstvu, podporo pa bo zagotavljal projekt Vertikalni vrtovi. Spletna kampanja zadruge Vez se je pričela v sredo 11. maja in bo trajala 30 dni (t.j. do 9. junija). Več informacij o projektu najdete na naslovu www.adrifund. com (projekt Vertikalni vrtovi za knjižnico semen). Z vašo podporo projektu bo omogočen nadaljni razvoj vertikalnih vrtov iz lesa, konoplje in re-use materialov ter širje nje socialnega podjetja. Zbrana sredstva bodo omogočila organiziranje niza predavanj na katerih bodo predstavniki zadruge Vez skušali ozaveščati lokalno pre bivalstvo o tem, kaj predstavljajo lokalna semena, ki so se plemenitila skozi stoletja in kako ravnati z njimi. Vključiti namera vajo tudi šole in mladinske organizacije. Donatorjem so na voljo privlačne in uporabne nagrade, ki se začnejo pri semenskih bombah in končajo pri raznovrstnih izvedbah vertikalnih vrtov.

- Matej Burkeljc, Zadruga VEZ Vabljeni, da si vertikalne vrtove zadruge VEZ ogledate in po promo cijski ceni zagotovite do 9. junija na spletni strani www.adrifund.com projekt Vertikalni vrtovi za k njižnico semen

TRAJNICE

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Posebnosti poletnega sajenja

e vedno nas marsikdo že v maju, sploh pa v juniju, sprašuje, če imamo še kaj trajnic in če je še čas saditi. Po drugi strani pa po vrt nih centrih tudi poleti lahko kupujemo vse kipeče in cvetoče trajnice, ki nas seveda premamijo ter jih kupujemo in sadimo na vrtove. To pomeni, da smo marsikdaj kar malo zmedeni, ker živimo v obdobju, ko se prepletata dve vrtnarski praksi, ki sta si diametralno nasprotni in seveda dajeta tudi zelo različne rezultate. Poleg tega nas velikokrat bega poplava najrazličnej ših ponudnikov sadik trajnic, pripeljanih od bogsigavedi kod, ki pa jih je največ v ponudbi seveda spomladi, nekaj manj pa tudi poleti. Zakaj je torej ponudba sadik trajnic na našem trgu največja spomladi? Najpomembnejša sta dva razloga. Prvi je ta, da imajo trgovci s sadikami pač največjo ponudbo takrat, ko je povpraševanje največje. In povprečen slo venski kupec sadik še vedno misli, da se pač trajnice sadijo spomladi in nekaj malega še jeseni. Drugi pa je ta, da nekaj malega sadik trajnic za dopolnitev svojega siceršnjega programa ponujajo tudi bolj ali manj vsi slovenski vrtnarji, ki v glavnem ponujajo enoletnice, sadike za

Sivka (Lavandula angustifolia in njene sorte) je na sušo in mraz odporna rastlina in njene nepomehkužene in ob sajenju vlažne sadike lahko sadimo na prosto tudi sredi poletja. Če ne bo prav posebej dolgotrajne suše, niti ob sajenju ne potrebujejo zalivanja.

Divja vetrnica (Anemone sylvestris) je rastlina sence in polsence, primerna za pokrivanje tal pod listnatim drevjem in grmovjem. Ker je skromna, tudi v lončkih z ne posebej gnojeno zemljo lahko bujno zacveti in jo takšno lahko sadimo na senčne lege kadarkoli, tudi poleti. balkone in grobove. Večina teh vrtnarjev pač svoje vrtnarije čez poletje enostavno zapre in jih spet odpre na začetku jeseni, ko oživi povpraševanje sadik mačeh, krizantem, raznih zasajenih posod za grobove in podobnega. Za poletno sajenje ponujata trajnice v glavnem dva tipa ponudnikov. Prvi tip so trgovci, ki velikokrat na naša morebitna strokovna vprašanja dajejo pomanjkljive ali celo napačne odgovore. Ponujajo pa vse kipeče in cvetoče sadike za takojšen, a žal največkrat le kratkotrajen efekt. Takšne trajnice najdemo po večjih vrtnarijah, ki so odprte tudi poleti in so, vsaj kar se trajnic tiče, bolj vrtni centri in morebiti le v manjšem delu tudi gojitelji trajnic. In seveda po vrtnih centrih in na prodajnih policah velikih trgovskih verig, ki prodajajo vse, od živil do gradbenih materialov in zraven še nekaj trajnic. Ker so te sadike trajnic namenjene za takojšnji učinek, mora njihov videz biti brezhiben. Zato so gojene z modernimi vrtnarskimi tehnologijami, v šotnici, s pomočjo dobro naštudiranih rastlinskih hranil, rastnih stimulatorjev in zaščitnih sredstev in največkrat v rastlinjakih. Ko na trgovskih policah njihov videz ni več atraktiven, ko so torej v odcvitanju ali so že začele odmirati, jih lahko kupimo celo po smešno nizkih, znižanih cenah. Pa saj

bodo le malokomu sploh preživele in jih je torej nujno čim hitreje prodati, sicer bodo itak končale v odpadkih. Njihovo trajanje v pogojih vrtnih centrov je namreč zelo omejeno. Takšne sadike torej pri poletnem sajenju potrebujejo posebno skrbno pripravljena tla s kupljeno zemljo iz vreč, pa skrb za redno zalivanje, morebitno začetno varovanje pred sončno pripeko in še kaj. Včasih jih lahko rešimo pred dokončnim odmrtjem tudi z močno rezjo, da zmanjšamo izhlapeva nje. V zemljo se bodo namreč le s težavo in počasi vraščale in vode in hranil iz nje še dolgo ne bodo sposobne črpati. Zato je poletno sajenje pregnojenih in v šotnici vzgojenih sadik trajnic še zlasti zahtevno in zato velikokrat neuspešno. Vsekakor pa so takšne sadike ob prihodu v vrtne centre atraktivne in namenjene vsem tistim, ki kupujejo z očmi in se na bogastvo vrst in sort trajnic ne spoznajo kaj dosti. Pa tudi navajeni so že na dejstvo, da se nekaj pač prime, nekaj pač ne in priprav ljeni tu in tam kupiti po kako sadiko ne glede na pričakovani uspeh ali neuspeh. Za večje nakupe in oblikovanje vnaprej premišljenih nasadov pa ‘kupci z očmi’ itak običajno niso zainteresirani. Drugi tip ponudnikov sadik trajnic za poletno sajenje pa so specializirani gojitelji trajnic, ki imajo bogato in raznovrst-

MOJ VRT

TRAJNICE

Sadike, ki so že po naravi odporne na sušo (tudi Bergenia je takšna) in ob saditvi niso bujne, pač pa dobro ukoreninjene, si bodo do potrebne vlage same pomagale tudi ob sajenju poleti. no ponudbo skozi vse leto, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pri njih lahko kupujemo sadike v različnih fazah razvoja in ne samo že bujno rastočih in cvetočih. Tiste, ki bodo zacvetele jeseni, so n.pr. v prodaji že spomladi, ko so komaj začele kazati znake življenja. In tiste, ki so cvetele spomladi, lahko kupimo tudi jeseni, ko niso niti senca njihovi pomladni bujnosti. Takšen tip ponudnikov-gojiteljev tudi pozna vse različne lastnosti in posebnosti ponujenih sadik in svoje znanje lahko tudi prenese na zainteresiranega kupca ali mu celo lahko pomaga pri izbiri primernih trajnic za posamezen namen ali posamezno rastišče. Gredico trajnic, ki naj bi bila atraktivna skozi večji del leta, pač oblikujemo prostoru in tlem primerno tako, da vanjo hkrati zasadimo različne trajnice, ki se skozi čas spreminjajo in tega ob nakupu na prvi pogled, torej z očmi, ni možno zaznati. Pa ne glede na to, kdaj oblikujemo gredo, spomladi, poleti ali jeseni. Gojitelji običajno ponujajo mnogo bolj trpežne sadike trajnic. Takšne, ki bodo v navadni vrtni prsti brez težav preživele dolgo obdobje. Zato pa pri vzgoji v lončkih, brez močnega ali celo pretiranega gnojenja, ob nakupu ne morejo biti vse cvetoče in kipeče. So torej le sadike, le senca rastlin, ki se bodo iz sadik razvile na vrtu. Takšne sadike tudi ob poletnem sajenju niso posebno zahtevne. Je pa kljub temu treba upoštevati nekatere nevarnosti, ki bi jih lahko ogrozile. Bodoglavci (Echinops) v lončkih niso niti malo podobni košatim odraslim rastlinam, zato imajo po sajenju skromno izhlapevanje vode in torej ni potrebe po zalivanju.

Poleti je večja nevarnost suše, kot v drugih letnih časih Trpežne sadike trajnic, torej tiste, ki so dobro ukoreninjene in niso bile z močnim gnojenjem pomehkužene, pa poleg tega tudi ne sodijo med posebej zahtevne vrste in sorte, vzgojene v lončkih, imajo kljub vsemu le toliko korenin, kolikor je lonček globok. Če takšne sadike torej sadimo v letnih časih, ko ni suše, jim velikokrat zadostuje že tista vlaga, ki je na razpolago v zemlji in jih ne bo potrebno zalivati. Hitro bodo namreč razvile korenine v globino in širino in si same pomagale do vode in hrane. Če pa nastopi obdobje velikih vročin in je naravnih padavin malo ali v daljšem časovnem obdobju celo nič, takrat se zemlja lahko izsuši tudi globlje in ne samo na površini. Takrat brez zalivanja preživijo, oziroma celo bujno rastejo in cvetijo le tiste trajnice, ki so v zemljo že dobro vraščene. Tiste sveže posajene pa bo treba z dodatno vodo oskrbovati, torej občasno zalivati, toliko časa, da se v zemljo vrastejo. Poleti, ko je dovolj toplote, je vraščanje zelo hitro, neprimerno hitrejše, kot v hladnejših delih leta. To pomeni, da je poletno sajenje trpežnih in asketsko vzgojenih sadik trajnic zelo uspešno, le ob morebitni suši bodo po sajenju potrebovale nekajkratno temeljito zalivanje.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije Pravi gojitelji trajnic ponujajo bogastvo vrst in sort, primernih za različna rastišča, od polnega sonca, preko polsence do goste sence, od sušnega do močvirskega rastišča. V vsakem letnem času po nekaj cveti in je hkrati pripravljeno za sajenje na prosto (posneto v vrtnariji Trajnice Golob-Klančič).

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Cepljenje zelenjadnic

Odpornost na talne bolezni in škodljivce

ed pestro izbiro zelenjavnih sadik lahko izberemo tudi ce pljene rastline. Največ je cep ljenih paradižnikov, paprik, kumar, jajčevcev, lubenic in melon. Cepljene sadike kupujejo vrtičkarji, profesional ni pridelovalci pa zaenkrat še v manjši meri. Zakaj kupiti cepljene sadike? Pri intenzivni pridelavi paradižnika v rastlinjaku zaradi ekonomike pogosto pozabimo na kolobar. Ponavljajoče sajenje iste kulture omogoča razvoj bolezni in škodljivcev. Posebej nevarne so talne glive iz rodu Fusarium in Verticilium, ki lahko povzročijo popolno uničenje posev kov. Proti talnim glivam nimamo na voljo učinkovitih kemičnih sredstev, s katerimi smo včasih razkuževali tla, delno lahko to naredimo s parnimi kolonami, ki se v rastlinjakih zelo redko izvaja. Poleg gliv so nevarne tudi talne nematode, proti kate rim prav tako nimamo uspešnega varstva. Najpomembnejši razlog za cepljenje plodovk je ravno odpornost podlag na talne bolezni in škodljivce. To ne pomeni, da so paradižniki odporni na paradižnikovo plesen (Phytophtoro infestans), ampak le na talne glive. Pogosto so kupci razočarani nad nakupom, ker pričakujejo da cepljen paradižnik ne propade zaradi plesni. Paradižnikova plesen se širi s trosi, ki padejo na omočen list in vlaga omogoča kaljenje spore in prodiranje glivičnih hif v globino lista paradižnika. Nakup cepljenih paradižnikov je zato bolj ekonomičen pri dolgotrajni intenzivni pridelavi v rastlinjaku. Za podlago izberemo odporne in bujno rastoče podlage z globokimi koreninami. Močne korenine omogočajo bujnejšo rast cepljene rastline in manjšo občut

Priprava cepiča za cepljenje v razkol. ljivost na strese. Dobra podlaga omo goča tudi daljšo rastno dobo in spet večjo ekonomičnost pridelave. S prvimi cepljenji so začeli že leta 1920 na Japonskem in v Koreji in sicer s cep ljenjem lubenic na bučke. Danes tu cepijo čez 90 % vseh sadik lubenic. Tudi drugje po svetu se širi cepljenje, predvsem tam kjer imajo intenzivno pridelavo plodovk v rastlinjakih (problem kemičnega razkuževanja tal) ter lubenic in melon na prostem. Cepljenje se je zelo razširilo v severni Grčiji, kjer s cepljenimi sadikami pridelajo večino lubenic, ki jih zgodaj sadijo pod nizke tunele. Najbolj razširjene tehnike cepljenja, ki dajo najboljše rezultate: 1. Na razkol, ali v zarezo Ko imamo večje podlage, najpogosteje cepimo na razkol kar prikazuje slika 1. To

tehniko uporabimo pri cepljenju bučnic. Podlage posejemo 5-7 dni prej kot cepič, da so nekoliko močnejše. Cepimo, ko imata podlaga in cepič 2-5 listov. Dobre podlage za buče so buča Lagenaris spp. in navadne, poljske buče Cucurbita spp. 2. Cepljenje s poševnim ali ravnim rezom s cevko (palčko ali iglo) Pri manjših rastlinah podlago ravno odrežemo, prav tako cepič in ga spojimo s posebno cevčico. 3. Cepljenje z ravnim rezom in porabo posebnih plastičnih spojk u Ta način je praktično najhitrejši in upo raben. Spojke se lahko naročijo tudi po spletu. Podlage in cepiče lahko sejemo istočasno, ker morajo biti enake velikosti.

Do polovice v spojko potisnemo ravno odrezano podlago - nato z nasprotne strani potisnemo cepič.

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

Uspešen prijem. Pri cepljenju morajo biti vsa rezila dobro razkužena zaradi prenosa virusov in drugih bolezni. Za sterilnost skrbimo tudi v času, ko rastlina kalusira, takrat je posebno občutljiva na nizko temperaturo, svetlobo in suh zrak. Pri sajenju sadike na stalno mesto mora biti cepljen del nad zemljo, v nasprotnem poženejo korenine iz cepljenega dela in izničijo prednosti dobre podlage. Kot podlage za cepljenje paradižnika so preizkušali Daturo stramonium, Nicotiana tabacum in obe izločili zaradi prevelike količine alkaloidov. Poskušali so tudi s krompirjem in pasjim zeliščem. Vendar so najboljše rezultate dobili s hibridi, ki so rezultat križanja med Lycopersicon hirsutum in Licopersicon esculentum. Z oznako K so označeni rezistentni izvori na Pyre nochaeta lycopersici in Didymella lycopersici. Na nematode odporne sorte so označene s KN ali KK, medtem ko so odporne na Verticilium označene z KV ali Multi K in KVF so odporne na Verticilium in Fusarium. Cepjenje poveča stroške pridelave sadik,

V spojki združena podlaga in željena sorta paradižnika - za uspešen prijem je potrebna visoka zračna vlaga in temperatura.

vendar je pri utečenem delu hitrost cepljenja tudi 200 sadik na uro. Cepljene rastline morajo biti 7-10 dni v senci (temi) pri temperaturi 20-25°C in relativni vlagi 95 %. Cepljene rastline so odpornejše na talne bolezni, hitreje rastejo, so veliko rodnejše (tudi do 100 %), vendar pa so prav tako občutljive na paradižnikovo plesen, če so listi izpostavljeni dolgotrajnem omočenju. Tudi pri nas imajo nekateri zastopniki semenarskih hiš podlage za paradižnike, kumare, bučke v svojem sortimentu ( Asgrow, Bruinsma, De Ruiter, Royal Sluis, Seminis (Body, Robusta, Homerun) in ostali). Ena bolj razširjenih podlag za paradižnik je Maxifort. Cepljenje plodovk je z uporabo specialnih spojk postalo dostopno tudi manj veščim vrtnarjem. Po cepljenih sadikah zelo radi posežejo tudi ekološki pridelovalce, kajti takšna sadika jim zagotavlja bolj stabilen pridelek.

- Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana

Vstavljen cepič v razklano podlago in ovito s slamico ter pritrjano s ščipalko.

VISOKE GREDE

MOJ VRT

Sveža zelenjava pri roki vsak dan

POHIŠTVO IZ PALET

Visoke grede niso novost, saj je znano, da jih Kitajci že stoletja uporabljajo za intenzivno pridelovanje zelenjave. Visoke grede so bile preizkušene že na mnogih vrtovih, pridelovalci pa so bili zadovoljni s kakovostjo in količino zdravih pridelkov. Visoke lesene grede izdelujemo iz masivnega smrekovega ali macesnovega lesa različnih dimenzij debeline 22 mm ali 27 mm. Grede so izdelane iz skobljanega lesa, na dnu imajo žično mrežo za zaščito pred voluharji, na notranji strani hidrostar gumbasto folijo za zaščito lesa pred notranjo vlago in na vrhu letev za zaščito pred polži. Grede na željo kupca zaščitimo z impregnacijskim premazom. Pri zasaditvah visokih gred in cvetličnih korit vam lahko tudi svetujemo. Zakaj so visoke grede narejene iz lesa? Les je izjemno dober izolator ka vpliva na rast rastlin. Lesene grede se spomladi hitreje segrejejo, jeseni pa se počasneje ohlajajo. Poraba vode? Poleti se porabi manj vode, saj gre voda ne posredno v gredo in se ne razliva naokoli. Je na visokih gredah man plevela? Na visokih gredah ni plevela, zato ne boste imeli dodatnega dela.

Lesene palete so nujni sopotnik industrije, zato proizvajalci nenehno izboljšujejo njihovo uporabnost. V zadnjem času so se začele uporabljati tudi kot trendovsko pohištvo. Pohištvo iz lesenih palet je primerno za ureditev stanovanj in vrtov. Vsi sestavni deli so obdelani s skobljanjem in spojeni z vijačenjem. Prednosti pohištva iz palet so ugodna cena, naravni materiali, lep videz, trpežnost, ročna izdelava, uporaba masivnega lesa in prijaznost do okolja. Pohištvo in vrtne garniture v obliki palet raz ličnih izvedb in različnih dimenzij izdelujemo po naročilu kupca.

V našem programu Storal izdelujemo poleg vrtnega programa (visoke grede, vrtne garniture, pohištvo iz palet, cvetlična korita, lesene ograje in druge mizarske storitve)še različno transportno embalažo (vse tipe palet, pokrove in razne zaboje).

TALUM Izparilniki d.o.o. - program STORAL Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo www.storal.talum.si Telefon 02 7995 442, 031 269 871 E-pošta: milan.kolednik@talum.si

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Letošnje leto ni prijazno za pridelavo sadja

Več pozornosti zaščiti pred boleznimi

reme v letošnjem letu ni prijazno za pridelavo sadja. Mraz v maju je marsikje močno zmanjšal pridelek, ponekod popolnoma uničil, ponekod bo mraz vplival le na kako vost, predvsem izgled plodov. Znano je, da nizke temperature v tem času povročijo mrežavost plodov in druge poškodbe kožice. Vedno je v letu s preveč padavinami prisotnih več bolezni in plodovi intenzivneje propadajo, zato moramo biti še bolj natančni pri varstvu rastlin in pri izvajanju preventivnih ukrepov, ki povečujejo odpornost rastlin. Konec pomladi začetek poletja pobiramo jagode. V pomladih z veliko padavin je zelo priporočljiva pridelava jagod v zaščitenih prostorih (npr. visoki tuneli), ki zmanjšujejo možnost okužbe z različnimi glivičnimi boleznimi (predvsem siva plesen in antraknoza). Paziti moramo, da so jagode v času zorenja vedno ravno prav zalite. Preveč vode v predvsem na težkih, ilovnatih tleh, povzroči zadušitev in zato odmiranje korenin. Plodovi ne dozorijo, rastline ovenijo in propadejo. Na koreninah se razvijejo talne bolezni, ki lahko škodujejo tudi rastlinam, ki bodo na tej površini rasle za jagodami. Tudi zato je na težjih tleh jagode potrebno saditi na višje grebene, da se zemlja po obilnih padavinah hitreje osuši. Rastline, ki trpijo pomanjkanje vode, razvijejo

manj sočne in drobnejše plodove, v skraj nem primeru tudi suhe, brez slastnega soka. Koliko je ravno prav zalita jagoda? Svaljek zemlje, ki ga stisnemo v pest se sprime in razklene, ko razpremo dlan. Pri stisku zemlje v pest ne sme priteči voda. Po končanem obiranju nasada jagod rastline čim prej odstranimo s površine, če imamo namen nasad izkrčiti in zemljo po potrebi pripravimo za naslednjo kulturo ali jo pustimo počivati. Jagoda naj si na isti površini ne sledi vsaj tri leta. Na sad, ki ga bomo obirali še naslednje leto očistimo: odstranimo dele rastlin, kjer so vidni simptomi bolezni (listne pegavosti, siva in pepelasta plesen) ali škodljivcev (pršice, tripsi, uši). Tako listje je potrebno odnesti iz nasada in uničiti (to ne sodi na domači kompostni kup). Po potrebi nasad poškropimo glede na prisotnost bolezni ali škodljivcev. V tem obdobju je varstvo rastlin najbolj ‘varno’, ker bo obdobje do naslednjega obiranja še dovolj dolgo. Rastlin ne zalivamo tako intenzivno kot v času zorenja plodov, temveč le toliko, da se ne posušijo. Konec julija, začetek avgusta je pravi čas za sajenje novih nasadov jagod. Zemljo je potrebno primerno pognojiti. Najbolje, da opravimo kemično analizo tal in gnojimo na podlagi rezultatov. Na splošno jagoda ne prenese visoke koncentracije hranilnih snovi v tleh, hvaležna je za organsko snov (2-4 %). Pomemben

Borovnica za ugodno rast potrebuje kisla tla (pH 4,3-4,8) in veliko organske snovi.

je pravilen kolobar. Jagode ne sadimo na površino, kjer je prej rasel krompir, paradižnik ali jajčevec. Glede na tip tal pripravimo različno visoke grebene ali grede (težka, ilovnata tla vsaj 25-30 cm, lahka, peščena tla lahko manj). Jagode je priporočljivo saditi na folijo, ki preprečuje razvoj plevelov. Pod njo moramo položiti namakalno cev, ki jo ob zalivanju lahko priključimo na vodni vir. Če nimamo možnosti namakanja na ta način, je bolje izbrati drugo vrsto zastirke (npr. slama), pri kateri lahko zalivamo tudi z vrtno zalivalko. Sadike po sajenju nekaj časa močneje zalivamo (npr 14 dni), kasneje naj tla ne bodo preveč namočena, da se razvije bujnejši koreninski sistem. Pri malinah moramo v takih ‘mo krih letih’ paziti, da nasad ni pregost v spodnjem delu (0-30 cm nad tlemi), da zaradi visoke vlage ne pride do okužbe z malinovo sušico in s tem propadanja rastlin. Pri tehnologiji imamo različne možnosti, glede na sorto in tehnologijo pridelave. Pri enkrat rodnih malinah po končanem obiranju izrežemo vse rozge, ki so odrodile in se sušijo. Ostale poganj ke pustimo za rodnost v naslednjem letu. Končno rez opravimo spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe. Enako ravnamo tudi pri robidah. Pri dvakrat rodnih malinah imamo dve možnosti tehnologije. Spomladi lahko vse rozge porežemo do tal in čakamo, da zrastejo nove, ki se obrastejo s kratkimi rodnimi poganjki. V teh nasadih maline zorijo od junija do prvih slan. Druga možnost pri dvakrat rodnih sortah je, da jih vzgajamo enako kot enkrat rodne, se pravi spomladi razredčimo rozge in jih pustimo, da rodijo. Po obiranju odstra nimo samo zgornje dele, kjer so rodile, spodnji deli rozg se obrastejo z rodnimi poganjki. Ti plodovi zorijo jeseni. Pri koščičarjih je letos zaradi obilice padavin veliko pozornosti posvetiti zaščiti dreves pred glivičnimi boleznimi (listne pegavosti koščičarjev, listna luknjičavosti, sadni gnilobi) in v primeru padavin vršiti ustrezno zaščito. Pri rezi poskrbimo, da je krošnja redka, prezračena, da se listje po padavinah hitro posuši. Rez vedno izvajamo v suhem, toplem vremenu, ko je tudi napoved za naslednje 3-4 dni lepa, brez padavin V primeru padavin je tudi gnitje plodov, predvsem na močno obloženih drevesih, zelo pogosto. Češnjeva drevesa, ki so dosegla kon čni volumen krošnje, obrezujemo v času zorenja ali po zorenju plodov. S tem

MOJ VRT razredčimo krošnje dreves in spustimo svetlobo do ‘vseh’ delov krošnje. S tem dosežemo razvoj rodnih brstov za naslednje leto in omogočimo hitrejše suše nje listja. V poletjih z veliko padavin je potrebno češnjeva drevesa večkrat (glede na pogostost in količino padavin) poškropiti s sredstvi proti listni luknjičavosti in pe gavosti koščičarjev. To sta glivični bolezni, ki lahko v najhujši obliki povzročita odpadanje listja že sredi poletja. Tako drevo nima shranjenih dovolj zalog za nasled nje leto, zato je lahko pridelek manjši. Mlada drevesa češenj, ki še niso dosegla končnega volumna krošenj in drevesa na šibki podlagi (gisela 5 in 6, Weirot 146), režemo spomladi. S tem vzpodbudimo rast in pospešimo razvoj krošnje. Pri slivah in češpljah ter breskvah razredčimo plodove, s tem dosežemo večjo kakovost (lepša debelina in višja vsebnost sladkorja v plodovih). Odstranimo ali vsaj upognemo kakšno bohotivko in skrbimo za zdravstveno varstvo rastlin. Največja težava so češpljev zavijač ter breskov zavijač in molj, ki povzročajo začrvivljenje plodov. Pred zorenjem je predvsem v deževnih poletjih problem sadna monilija. Sorte se med seboj raz likujejo po občutljivosti na to gnilobo. Najbolj so občutljive zgodnejše sorte s plodovi s tanko kožico. Kjer so plodovi v grozdih in se tiščijo med seboj, je okužba še močnejša. Tudi zato je priporoč ljivo redčenje plodičev v zgodnejši fazi. Do okužbe z monilijo pride tudi zaradi poškodbe plodov, ki jih načnejo predvsem ose ali sršeni. Priporočljivo je nastavljanje vab za te škodljivce. V plastenko nalijte sladek sok in malo alkohola, jo zamašite in preluknajte na dnu. Luknja naj bo toliko velika, da gre sršen lahko skoznjo. Plastenko obesite obrnjeno navzdol; ose in sršeni se bodo ujeli, ker jim bo dišala tekočina v plastenki. Na vsako drevo obesite 1-2 taki plastenki.

V SADOVNJAKU

Spodnji del nasada malin in robid mora biti čim redkejši, da se rastline čim hitreje osušijo

Pri jablanah in hruškah je do konca junija čas za izvajanje poletne rezi. Pri tem odstranimo bohotivke, izrežemo kakšno prazno vejo, pri umirjenih drevesih lahko skrajšamo močno povešene veje, vejo, za katero želimo, da razvije cvetne brste upognemo v vodoraven položaj ali celo navzdol. Rez ne sme biti preveč intenzivna, da ne vzpodbudimo ponovne močnejše rasti. Poletno rez izvajamo predvsem v zgornjih delih krošnje in na prebujnih drevesih. Vedeti moramo, da zgod njespomladanska ali zimska rez vzpodbuja rast drevesa, poletna in jesenska rez (takoj po obiranju plodov) pa vplivata na zmanjšano bujnost drevesa. V tem obdobju je tudi zadnji čas, da razredčimo plodove jabolk. S tem bomo pridelali debelejše plodove višje ka kovosti, na cvetenje v naslednjem letu redčenje plodov v tem času ne vpliva več. Pri debeloplodnih sortah puščamo stranske plodove, ki so manj debeli, pri drobnoplodnih sortah puščamo centralni, najdebelejši plod. Z redčenjem vplivamo tudi na Začetek razvoja pepelaste plesni na listih jagod. zmanjšanje črvivosti plodov, ker metuljček jabolčnega zavijača jajčeca najraje odlaga na mesto, kjer se dva plodova stikata. Ličinka, ki se razvije, najprej začrvivi prvi in nato še drugi plod. Od bolezni na jablanah so najpogostejše škrlup, pepelasta plesen, mišja pegavost in sajavost. Za vse glivične bolezni rastlin je značilno, da za okužbo in razvoj potrebujejo dovolj visoke temperature (kar poleti so) in vlago. Zato so drevesa močneje okužena

v letih mokrih poletij. Na vrtovih verjetno ne bomo škropili dovolj pogosto, da bi preprečili okužbe. Za zmanjšanje okužbe lahko veliko naredimo z ostalimi tehnološkimi ukrepi. Spomladi odstranimo okuženo listje prejšnje sezone, ki je vir okužbe, poleti skrbimo, da je krošnja drevesa redka, da se listje hitro posuši. Na bujnost dreves vplivamo tudi s pri mernim oveskom plodov in uravnoteže nim gnojenjem (predvsem z dušikom ne smemo biti preveč radodarni) in ustrezno rezjo, izvajano v primernem času. Naj učinkoviteje je sajenje sort, odpornih na škrlup. Za zmanjšanje okužbe s pepelasto plesnijo izrezujemo okužene poganjke in jih odstranjujemo iz nasada. Pri hruškah je poleg škrlupa pogosta bolezen tudi hruševa rja. Simptome okužbe najdemo na listih: na zgornji strani listne površine je oranžno rdeča pega, na spodnji strani izrastejo trosi. Ob hudi okužbi hruška lahko odvrže vse listje. Hruševa rja je dvodomna bolezen in za vmesnega gostitelja potrebuje smrdeči brinj, ki je pogosto okrasna rastlina na vrtovih. V intenzivnih nasadih hrušk, kjer izvajajo redno varstvo proti škrlupu, z rjo nimajo težav. Po vrtovih je okuženih dreves veliko. Okužbo bi lahko ustavili z odstranitvijo ene izmed gostiteljskih rastlin, hrušk ali brinjev. Za vse sadne rastline velja, da je pri poročljivo izrezovati poškodovan in okužen les. Pri tem moramo paziti na higieno. Orodje po takem delu razkužimo, obolele dele rastlin iz sadovnjaka odstranimo na tak način, da okužbe ne prenesemo še na zdrava drevesa.

- Alenka Caf, svetovalka za

sadjarstvo, KGZS – Zavod Ljubljana

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Naravno sredstvo za krepitev rastlin

Presenečeni bomo nad rezultati

poletnem času lahko naše rast line, zlasti tiste na prostem, do leti marsikaj neugodnega za njihov razvoj. Da ne bomo razočara ni nad pridelkom ne bo odveč nekaj nasvetov za uporabo Minerala. To na ravno sredstvo je ob pravočasni, red ni in pravilni uporabi po programu in navodilih učinkovita pomoč, saj okrepi rastline in poveča naravno odpornost proti boleznim, škodljivcem in stresom iz okolja. Optimalne rezultate pa lahko pričakujemo samo v primeru, da uporabljamo vse tri vrste Minerala, to so zeleni, ru meni in rdeči. Da bodo rastline čimbolj krepke in zdrave, moramo poskrbeti že na začetku rastne dobe od setve semena ali presajanja sadik dalje in jih potem redno oskrbovati do spravila. 1. Zalivanje z zelenim Mineralom takoj po setvi ali presajanju sadik okrepi predvsem korenine, pospeši razvoj lasastih koreninic, ki edine lahko srkajo vodo in hranila iz tal in ker jih je več, dobijo več hrane tudi nadzemni deli rastlin (listi, cvetovi, plodovi), ki so zato bolj krepki, čvrsti, trpežni. Zeleni Mineral veže za dalj časa (nekaj dni) vodo v tleh v okolici korenin in v samih koreninah, zato je potrebno manj zalivanja, rastline pa veliko bolje prenesejo vročino in sušo. Tako prihranimo na času in preudarno ravnamo s pitno vodo. Poleg tega so hranila, ki jih dodamo v tla z raznimi gnojili, ob zalivanju z zelenim Mineralom lažje dostopna koreninam, rastlina jih hitreje

Paradižnik vzgojen samo z Minerali julija lani (levo). Zdravi, sijoči, čvrsti plodovi brez uporabe kemije (desno).

Domač čili, prav tako vzgojen z Mineralom. lahko uporabi in to v celoti. Zaradi bolj šega izkoristka lahko gnojimo z do 20 % manjšo količino gnojil. Nikar ne pozabite čez poletje zali vati z zelenim Mineralom plodovk kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevci, feferoni. Načeloma zalivamo 1 x na 14 dni s 4 % raztopino, to je 4 dcl Mine rala/10 l vode. Vedno dodamo Mineral v vodo, nikoli obratno. Na pomanjkanje vlage v tleh in s tem povezan slabši sprejem hranil, kar privede do odpadanja plodov, grenke pega vosti, črnih uleknin na plodovih paradižnika in še in še, … so zelo občutljive tudi stročnice (fižol npr. dobi nitke, …), ka pusnice (npr. zelje ne zavija glav, cvetača slabo oblikuje cvetove, …), gomoljnice in korenovke (npr. korenje ali redkvica razpokata, ...), zato praktično pri oskrbi vseh vrst zelenjave ravnamo kot je opi sano pri plodovkah. Prav tako v primeru suše, vročine, hitrih temperaturnih preskokov in drugih stresov oskrbimo z za livanjem z zelenim Mineralom v 4 % koncentraciji korenine sadnega drevja, zlasti lani in letos posajene sadike, ali pa drevesa cepljena na šibko podlago, prav tako vinsko trto, kivi, jagodič je, okrasne rastline, zlasti balkonsko cvetje, vrtne trate. 2. Škropiti z rumenim Mineralom pričnemo 14 dni po vzniku rastlin iz tal oziroma 7 dni po presajanju sadik in po navljamo redno v enakomernih presled-

kih, običajno vsakih 14 dni v 4 % koncentraciji (40 ml/1 l vode, z 1 litrom vode pa poškropimo pri zelenjavi približno 10 m², da ne odtekajo kapljice z rastlin). Na razne bolezni, kot so plesni, pepelovke, rje ipd. moramo misliti že sedaj, zato pričnemo s škropljenjem pravočasno preventivno. Ob nevarnosti okužbe ali ob pojavu znakov bolezni povečamo koncentracijo na najmanj 8 % in škropimo na krajši čas, kar je natančno opisano v našem brezplačnem Katalogu. Naj bolj na udaru bolezni v domačih vrtovih je paradižnik in ostale plodovke, a naše izkušnje kažejo, da je mogoče s škrop ljenjem z rumenim Mineralom omejiti celo fitoftoro. Vse rastline, od zelenjave, sadnega drevja, okrasnih rastlin do trave nam bodo hvaležne za redno in pravilno škropljenje z rumenim Mineralom, saj bodo tako lažje povečale svojo na ravno odpornost proti boleznim in stresom iz okolja (vročina, suša, toča, …). Naša testiranja kažejo, da se z uporabo rumenega Minerala močno zmanjša uporaba fungicidov v intenzivni pridelavi, na domačih vrtovih pa se jim lahko praktično v celoti izognemo. S škropljenjem z rumenim Mineralom vsakič dodamo direktno na rastline tudi hranila, zato lažje prenesejo strese, imajo večji nastavek cvetov in plodov, ti so bolj intenzivne in sijoče barve, aromatični, pa tudi listi so temnejši in debelejši. 3. Škropljenje z rdečim Mineralom opravljamo enako kot z rumenim in z njim pomagamo rastlinam v boju proti škodljivcem. Tudi z rdečim Mineralom pričnemo škropiti preventivno čim prej, en dan ali dva po prvem škropljenju z rumenim mineralom. Med uporabo enega in drugega naj vedno mine vsaj 1-2 dni. Mineralov nikoli ne mešamo med seboj, niti z drugimi sredstvi. Škropljenje z rdečim Mineralom je učinkovito samo, če je preventivno. Najboljši učinek ima na listne uši, na grizoče žuželke (gosenice, koloradski hrošč) pa predvsem v zgodnjih stadijih razvoja.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com). Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si