Moj vrt, april 2016

MOJ VRT April 2016

Letnik 16

+ Tudi zelenjava je

lahko dekorativna + Orjaški bambus + Prekrivanje tal z

n ­ aravnimi materiali in folijami

Številka 2

POMLAD

2

MOJ VRT

Lahko bi rekli: Saj ni res, pa je!

Vertikalni vrtovi so izziv za vrtnarje

Floriada, Nizozemska 2012

Z

godovina vertikalnih vrtov sega v dobo faraonov v Egiptu do 3000 let pred našim štetjem. Že takrat so oblikovali vrtove s stenami, per­ golami in utami, ki so jih preraščali fi­govci, bršljan, vinska trta in drugo rastlinje. Pisni zgodovinski viri omenjajo le­gendo o Babilonu, ki je veljal za eno od sedmih čudes antičnega sveta. Čudovite vrtove naj bi dal zgraditi babilonski kralj, ki je vladal med letoma 605 in 562 pred našim štetjem. Z njimi naj bi razvese­ lil svojo perzijsko ženo, ki je pogrešala hribovito domovino. Ob zgodovinskem pregledu je potrebno omeniti tudi stare Rimljane, ki so na stenah svojih vil in zunanjih pergolah gojili vinsko trto, vrtnice vzpenjavke pa so bile celo simbol njihovih enkratnih vrtov. Pojem vertikalnih vrtov zajema tudi te­ rasaste vrtove. V 15. stoletju so Inki na 2400 metrih nadmorske višine v subtropskem podnebju oblikovali terasasta pobočja. Še danes so vsi ti dosežki občudovanja vredni. Na začetku 20. stoletja so se pojavile nove drzne zamisli o drugačnih sistemih vertikalnih vrtov. 1938 je profesor krajinske arhitekture Stanley H. White patentiral

botanične zidake, iz katerih je prvič se­ stavil prototipne vertikalne zelene stene. Na razvoj vertikalnih sten je vplivala tudi nova tehnologija gojenja hortikulturnih rastlin brez uporabe zemlje – hidropo­ nika. Zanimivo je, da se je ta vrtnarska tehnologija razvila v okviru raziskovanja vesolja. Prve zelene stene so bile pravzaprav z mrežnimi jeklenimi sistemi iz kablov in jeklenih pletenic, po katerih so se vzpe­ njale rastline. Pravi preboj popularizacije zelenih sten pa je v poznih osemdesetih letih 20. stoletja sprožil francoski botanik Patric Blanc, ki je oblikoval konstrukcije s kovinskim ogrodjem, plastičnimi ploščami, filcem in kapilarnim avtomatskim zalivanjem. V kratkem času so zelene stene krasile galerije, hotele in nakupovalne centre po celem svetu. Ob zanimivem kratkem zgodovinskem pregledu vidimo, da je pojem vertikalni vrtovi v vsakem zgodovinskem obdobju pomenil pravi izziv za vrtnarsko stroko. Kaj pomeni ta izraz danes? Kot že v preteklosti predstavljajo vertikalni vrtovi nove inovativne pristope v vrtnarstvu. Vertikalne zelene stene imamo lahko v notranjih prostorih, na zunanjih stenah, na ograjah ali celo na vhodnih vratih v

vrt. Kljub temu, da nimate dovolj prostora za posodovke na balkonu, si lahko omi­ slite pokončno gredo. Vaša izbira je, ali bo to zeliščni vrt, zelenjavni vrt ali okrasna greda. Lahko se poigrate in ustvarite mešane zasaditve. Pozorni morate biti na pozicijo stene ali ograje, saj je mikroklima izjemnega pomena. Na vetrovnih legah ob robovih stavb je potrebno saditi bolj trpežne rastline, hkrati pa morate paziti tudi na osvetlitev rastlin. Tako je potreb­ no rastline, ki se nekoliko bolj košato razrastejo posaditi pod manjšimi rastlinami oz. ne pregosto, da ne zasenčijo sosednjih rastlin. Izbor rastlin je seveda prilagojen njihovim naravnim potrebam. Na južno stran vedno zasajamo sonce­ljubne rastline, ki uspevajo v nekoliko bolj sušnih tleh, medtem ko v senčnih legah izberemo rastline za katere vemo, da uspevajo v senci. Vertikalne zelene stene vedno predstavljajo v vrtnarstvu velik izziv. Tako obstaja več različnih tipov vertikalnih sten, ki so narejene iz različnih materialov. Vsi si­ stemi imajo vgrajene sisteme za zalivanje, Patrick Blanc Vertical Garden Hotel Athanaeum, London, april 2016

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 22. 4. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Cvetoča češnja (foto: Matej Rauh)

MOJ VRT

POMLAD

Flormart Miflor, Padova 2012

Foto: Rock Finale

ki se razlikujejo glede na tip sten. Enotno vsem vertikalnim stenam je razporeditev prostorov na osnovi stene, kamor lahko zasadimo rastline. Uporabnost vertikalnih zasaditev je večstranska. Kot smo že omenili je to rešitev za ljubitelje vrtnarjenja, ki nimajo vrtov. Lahko so rešitev za ljudi, ki ima­ jo zdravstvene težave in zaradi tega ne morejo obdelovati običajnih gred. So idealna kombinacija z dvignjenimi gredami. Z vertikalnimi zelenimi stenami povečamo naše zelene površine, hkrati

lahko osmi­slimo visoke betonske ograje. Zelena stena na južni strani omili pregrevanje sten in zato se taki notranji prostori manj se­grevajo, kar pomeni posledično prihranek pri ohlajanju prostorov v vročih poletnih mesecih. Zanimivo je, da je v prostoru, kjer je zelena stena manj hrupno, saj se zvok ne odbija kot od praznih sten, ampak se vpija. Ne pozabimo, da rastline proizvajajo kisik, hkrati pa absorbirajo mikroskopske prašne delce in tako čistijo zrak. V večjih mestih predstavljajo zelene

Floriada, Nizozemska 2012

3

stene prave oaze narave in so izjemno pomembne za ohranjanje biodiverzitete. Različne žuželke se tako ne izogibajo betonskih in steklenih mestnih središč, saj imajo možnost postanka in bivanja. Podobna zgodba je tudi s pticami. Tisti, ki živimo na podeželju, imamo privilegij bližine narave s ptičjim petjem in preletavanjem metuljev in čebel. V mestih pa tak delček narave lahko pričaramo z vertikalnimi vrtovi. Kakovost življenja se tako v okolici zelenih stavb izboljša, rastlinje pozitivno vpliva na ljudi in posledično se zmanjšuje stres. Na drugi strani je pomembno poudariti, da je v večmilijonskih mestih problem samooskrbe s hrano in ponekod ravno z vertikalnimi zele­njavnimi vrtovi uspešno rešujejo ta pro­blem. Vertikalni vrtovi oz. vertikalne zelene stene tako postajajo vse večji izziv vrtnarjev, ki s svojimi inovacijami presenečajo. Ob razvoju tehnologij novodobnega vrtnarjenja je seveda potrebno razmiš­ ljati o znanju, ki ga potrebujemo za uspešno oblikovanje lepih vertikalnih vrtov. V okviru mednarodnega projekta »Vertical plant life« - vertikalne stene z rastlinami, si na Biotehniškem centru Naklo lahko že ogledate notranjo vertikalno steno zasajeno s sobnimi rastlinami, v izdelavi pa je tudi zunanja vertikalna stena. Skupaj s strokovnjaki iz gospodarstva (Humko d. o. o. Bled) pripravljamo izobraževalne vsebine, saj vam želimo pomagati pri izvedbi novodobnih vertikalnih vrtov.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

4

TRENDI

MOJ VRT

Užitne balkonske zasaditve

Tudi zelenjava je lahko dekorativna

N

a tržišču so že v ponudbi različne balkonske rastline. Ko pomislimo na balkonske zasaditve in balkonske rastline so to običajno v prvi vrsti pelargonije, surfini­ je in ostale okrasne rastline. Tako smo tradicionalno obli­ kovali seznam balkonskih rastlin in sploh ne razmišljamo o drugih možnostih.

Zakaj se določene rastline imenujejo balkonske rastline? Ker jih iz navade sadimo v korita na balkonih. Če bolj široko pogledamo pojem balkonske rastline ugotovimo, da lahko začnemo razmišljati izven okvirja. Ali so rastline, ki jih običajno vidimo v zelenjavnem vrtu pri­ merne za balkonske zasaditve? Je zelenjava lahko dekorativna? Kakšne kombinacije bi lahko naredili z različnimi hortikulturnimi rastlinami? Z izvirnimi idejami lahko vaša okrasna korita gostijo poleg cvetočega okrasja tudi svež zalogaj zelenjave. Če je korito na vrhu balkonske ograje se izogibamo visoki zelenjavi. To sadimo v korita, ki jih imamo postavljena na tleh. Poleg velikosti je pomembna tudi oblika in barva rastlin. Zelo lepo lahko kombiniramo različno obarvano solato, ki zakrije spodnji del zasaditve. Nekoliko bolj drzna je zasaditev kolerabic, ki potrebujejo nekoliko več prostora za svoje razprostrto listje. Na južnih balkonih je pravo mesto tudi za različna zelišča. Tako lahko sadimo kot balkonske rastline žajbelj, timijan, peteršilj, origano, baziliko in druge. Zelišča oz. začimbnice sadimo v korita na sončnih legah, ker se v takih razmerah razvije v rastlinah več eteričnih olj in je njihova rast bolj kompakt­ na. V kolikor imamo tako zasajena korita na senčnih legah, imajo rastline razpo­ tegnjeno rast, so krhke in vsebujejo manj eteričnih olj. Ob saditvi Zelišča, zelenjava in okrasne rastline Barvni kontrast solat

Koleraba je zanimiva rastlin, ki smo jih izbrali za našo balkonsko zasaditev, ne pozabimo na odcednost vode. Če voda zastaja v koritih, začno korenine gniti in ne opravljajo svoje funkcije. Rastline zaradi kore­ninske gnilobe začno veneti in največkrat to napačno razumemo. Tako ponovno rastline zalijemo, namesto, da bi jih presušili. V takih primerih rastline propadejo. Poleg drenaže je pomembno, da rastline v koritih gnojimo z ustreznimi gnojili. V koritih je manjša količina substrata, hranilne snovi se porabljajo in spirajo in rastline brez dodatne nege ne morejo lepo uspevati. V kolikor se boste odločili za bolj nenavadne zasaditve in v korita zasadili tudi zelenjavo, morate biti pozorni na rastlinske bolezni in škodljivce. Okrasne rastline lahko tretiramo s fitofarmacevtskimi sredstvi, pri zelenjavi pa morate upoštevati karenčno dobo pripravkov. To pomeni koliko časa po škropljenju ne smemo poškropljene zelenjave uživati. Takim nevšečnostim se izognemo, da občutljivih okrasnih rastlin, kot so na primer angleške pelargonije, ne sadimo v takih mešanih zasaditvah. Kot vidite je lahko seznam balkonskih rastlin zelo pester in raznolik. Lahko si ga popolnoma prilagodite svojim potrebam.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

Solata, blitva z obarvanimi stebli, zelišča

TRENDI

MOJ VRT

5

Zasadimo si nekaj novega na našem vrtu

Orjaški bambus

A

llTerran BAMBOO je vizija vrt­ narije specializirane za orjaške bambuse. V njej želimo na enem mestu ponuditi obiskovalcem kva­ litetne sadike, bodoče lastnike opre­ miti z vsem potrebnim znanjem in nuditi storitve za saditev, vzdrževanje, omejevanje in obrezovanje bambusa. Z vašo podporo in širjenjem vesti je vizija lahko udejanjena že v prihaja­ jočem maju! Bambusi v Sloveniji niso novost. Kot eksotičen dodatek krasijo že marsikateri vrt ali skrivajo privatno življenje v obliki žive meje. Le redko pa boste videli orjake višje od 15 m. Ko sem sam iskal visoke vrste bambusa po vrtnih centrih in vrtna­ rijah, sem najpogosteje slišal odgovor: Na vprašanje, katero vrsto imajo, pa sem pogosto dobil le začuden pogled, kot da obstaja samo ena. Bambusov je po svetu več kot 1400 vrst. Spadajo v družino trav in so sestrska skupina koruzi, pšenici, ječmenu ... ter seveda vsem »divjim« travam. Večina bambusov je tropskih, vendar lahko v našem zmernem klimatskem pasu dobro uspeva nekaj 100 vrst s pestrim naborom različnih značilnosti: -- dimenzijami stebel od 0,5 do 28 m v višino ter od 0,1 do 15 cm v premer, -- različnimi oblikami stebel (npr. ravni ali cik-cak, z ali brez sulkusa) in dolžinami razmakov med kolenci na steblu, -- različnimi obarvanostmi stebel (odtenki zelene, rumene, rjave, črne) in vzorcev (črta v sulkusu, ena ali več pokončnih črt) ter -- različnimi velikostmi listov in njihovih odtenkov zelene barve. Mene je zanimal predvsem orjaški bambus, pri katerem se lastnosti, ki so sicer

Uroš Videmšek (zanimivost: tudi majica je narejena iz bambusa)

skupne vsem bambusom, najlepše izrazijo. Poganjki zrastejo do svojih končnih dimenzij v eni rasni sezoni, kar pri orjaških bambusih pomeni tudi več 10 cm dnevno – v tropih rekordno celo 91 cm! Najpomembnejši lastnosti, ki bambusom omogočata impresivno rast in višino, sta rizomski koreninski sistem, ki skladišči rezervne snovi, in lignifikacija stebel, ki omogoča rastlini trdnost. Bambusi so zaradi hitre rasti trajnosten vir stebel. Velikane v tujini imenujejo kar »lesni« bambusi, saj iz stebel izdelujejo parkete, lepljene plošče, pohištvo. Iz vlaken pletejo ograje, panele, košare, klobuke. Uporablja se tudi v tekstilni industriji in papirništvu. Po neuspehu v vrtnarijah sem iskanje raje usmeril v semena in znanje za vzgojo orjaškega bambusa doma. Po nekaj letih izpopolnjevanj in številnih poskusih sem razvil lastno metodo vzgoje sadik. Bambus je lepa okrasna rastlina, služi pa lahko tudi kot obnovljiv vir količkov. Glede na velikost vrta in učinek, ki ga želimo doseči, ga lahko sadimo posamič, v vrsto za mejico (za zaščito pred vetrom, soncem ali rado­vednimi pogledi) ali v gaj. Različne vrste orjaških bambusov v domači oskrbi.

Vzdrževanje je nadvse enostavno. Kot vsaka trava bambus potrebuje vlažno prst, ne prenaša pa namočenosti. Rastlina vam bo z listi sama kazala svoje potrebe: zviti nakazujejo sušo, povešeni močo, rumeni ali rjavi pa pomankanje dušika. Prišel sem do točke, kjer bi visoke vrste bambusov lahko vzgajal tudi za druge ter delil svoje znanje in izkušnje s to izjemno rastlino. Le hišni zimski vrt moram še zamenjati z rastlinjakom! Pri uresničitvi te želje mi lahko pomagate s prispevkom na ADRIfundu, prvi slovenski platformi za množično financiranje, za katerega boste jeseni nagrajeni s sadikami orjaškega bambusa.

- Uroš Videmšek, univ. dipl. biolog, AllTerran BAMBOO

Sadike orjaškega bambusa si po ceni 6 EUR lahko zagotovite na spletni strani www.adrifund.com projekt Allterran Bamboo Če bom na navedeni spletni strani do 14. maja od prodaje sadik zbral vsaj 4.000 EUR, mi bo to omogočilo, da odprem lastno vrtnarijo, specializirano za vzgojo orjaških bambusov. Zato bom vesel za vsako sadiko, ki jo boste kupili. Hvala! Sledite nam lahko tudi na Facebooku: www.facebook.com/AllTerranBAMBOO

TRAJNICE

6

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Trajnice za domače in profesionalne šopke

C

vetličarji pri nas in po svetu vel­ jajo za prave mojstre oblikovan­ ja z rastlinskimi materiali. Že res, da so sestavni del umetelnih šopkov in dekoracij tudi neživi pomožni materi­ ali, a živi cvetovi so na prvem mestu. Takoj za njimi je zelenje in daleč na tretjem mestu so suhi rastlinski mate­ riali. Med trajnicami je veliko takšnih, ki imajo vse lastnosti, potrebne za uvrstitev v kategorijo uporabnih rastlin za domače in profesionalne šopke.

Nekateri sicer pravijo, da se jim zdi škoda pobirati cvetje na domačem vrtu, ker ga radi gledajo tam. Jaz pa mislim, da je bolj smiselno poskrbeti, da bo cvetja na vrtu toliko, da se sploh ne bo poznalo, če si občasno odrežemo tu in tam kakšen cvet, vejico ali list za šopek. Kadar pa predvidevamo, da bomo potrebovali več cvetja in ne le občasno nekaj malega, si lahko na posebnem prostoru, morda ob zelenjadnem vrtu, omislimo posebno gredo trajnic prav za gojenje rezanega cvetja. Ko govorimo o domačih šopkih, imamo v mislih tako tistih nekaj cvetov, ki si jih mimogrede naberemo na vrtu in jih preprosto postavimo v vazo na domači mizi, kot tudi tiste dekoracije, ki jih domači mojstri skrbno načrtujejo za raz­ Hermelike na večji gredi na prostem ne potrebujejo nobenega zalivanja, pa jih za šopke lahko začnemo v popkih (takšne so najbolj uporabne) rezati že kmalu na za­ četku poletja, potem pa vse do jeseni.

Ta ameriški slamnik (Echinacea purpurea ‘Meringue’) zagotovo zasluži našo pozornost tako na vrtni gredici, kot tudi v šopku. lične družinske ali prijateljske svečane priložnosti in zanje uporabijo cvetje in zelenje iz domačega vrta. Takšno cvetje je seveda močno odvisno od letnih časov, saj na vrtu ne moremo zapovedovati cvetju, kdaj naj zacveti, kot to lahko naredimo v dirigirani klimi rastlinjakov. Vsekakor pa s premišljeno izbiro vrst in sort ter dovolj velikim izborom lahko dosežemo oskrbo s cvetjem skozi večji del leta. Če pa upoštevamo možnost in jo seveda načrtno izkoristimo, si lahko z domačega vrta pripravimo tudi posušeno cvetje trajnic, s katerim oblikujemo šopke zlasti v tistem letnem času, ko svežega vrtnega cvetja skoraj ne moremo priča­ kovati. Seveda niso vse vrtne trajnice uporabne za rezanje. Že zato ne, ker se nekaterim cvetovi hitro osujejo, drugi hitro ovenijo. Jih je pa zelo veliko in med seboj se zelo razlikujejo. Nekatere imajo čisto drobne cvetke, druge spet zelo velike, nekatere na krajših cvetnih steblih in so tako primerne le za drobne šopke. Druge imajo velike cvetove, močna in dolga cvetna stebla in jih lahko uporabimo tudi za ogromne dekoracije. Nekatere zdržijo v vazi le nekaj dni, druge celo tri tedne. Cvetje nekaterih trajnic režemo, ko so cvetovi že popolnoma razviti in odprti, ker sicer zakrnijo in se sploh ne odprejo. Spet pri drugih

velja, da se v vazi mnogo dlje ohranijo, če odrežemo cvetna stebla, ko se popki komaj začnejo barvati ali so cvetovi šele na pol razviti. Nekatere potrebujejo tudi v vazi več vode ali so hvaležne za pogosto menjavanje vode. Nekatere pa se ob pomanjkanju vode kar lepo posušijo in ohranijo večino svojih dekorativnih lastnosti. Takšne so recimo meglice (Gypsophilla paniculata), mrežice (Limonium latifolium in L. tataricum) in nekatere sorte sivke. Tudi bodoglavci (Echinops ritro in E.ruthenicus) ostanejo dolgo sveži, potem pa se kar posušijo in morda še opazili ne bomo, da je v vazi zmanjkalo vode, če smo njihova glavičasta socvetja odrezali, ko so se komaj začela barvati. Podobno velja tudi za nekatere trave, n.pr. obrad (Andropogon gerardi), migalico (Briza media), šašulic (Calamagrostis brachytrichia), temedo (Themeda triandra), uniolo (Uniola latifolia) in še nekatere. Nekatere trajnice nam predvsem služijo kot dodatki k običajnemu rezanemu cvetju, k večjim cvetovom torej. Takšne so že omenjene meglice in mrežice ter razne trave. Kot dodatek pa služijo tudi različni listi trajnic. Zlasti so za te namene uporabni listi host, tudi zato, ker imamo med hostami takšne z zelo velikimi listi, kot tudi takšne s srednjimi ali zelo majhnimi listi. Zato jih lahko uporabimo za različno ve-

MOJ VRT

TRAJNICE

7

Rožnati zali kobulček (Astrantia major ‘Roma’) cveti zelo dolgo tako v senci, polsenci, kot na soncu, če ima le dovolj vlage in njena svežina v vazi kar traja in traja.

Dobra stara trajnica (Achilea ptarmica) naših vrtov je že od nekdaj v uporabi in nič ne izgublja na vrednosti kot dodatek večjim cvetovom. Neutrudno cveti vse poletje in še vso jesen.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije Grintavci (Scabiosa caucasica) v beli in modri barvi cvetijo postopoma vse poletje in do jeseni.

like šopke in za različne situacije. Pri hostah lahko računamo tudi na različne barve listja, od sveže do temno zelene, različne nianse sive in modrikaste, pa do rumene in različnih pisanih. Je pa pomembno, da za rezanje izbiramo tiste sorte, ki imajo čvr­ sto strukturo listja in močne listne peclje, ker takšne praviloma zdržijo v vazi dalj časa. Ameriški slamniki so modne trajnice. Že res, da se mnoge izmed tistih s pregrešno živimi barvami in cvetjem nenavadnih oblik, niso izkazale z nekaterimi drugimi lastnostmi. Nekatere so tako visoke in hkrati tako nestabilne, da jih prevrne že vsaka poletna sapica ali ploha. Druge pobere že naslednja, niti ne prav ostra zima. Vsekakor pa so se nekatere izkazale kot odlične, ne samo za vrtne grede, pač pa tudi za šopke. Takšne so prav gotovo sorte Echinacea purpurea ‘Green Jewel’, ki ima povrhu še cvetove modno zelene barve, pa Echinacea purpurea ‘Meringue’ z belimi polnjenimi cvetovi in Echinacea purpurea ‘Sundovn’ z oranžnimi cvetovi. Vse tri imajo tudi stabilno rast in niso zelo visoke in hkrati v naši klimi niso preobčutljive in so dolgožive. Za profesionalno cvetličarstvo se mnoge trajnice gojijo v rastlinjakih, kjer jim lahko zagotovimo tudi v hladnejših letnih časih dovolj toplote, idealne rastne pogoje in idealno zaščito pred

vsemi mogočimi nevarnostmi. V hidroponiki se s kemično hrano pridela tudi kar nekaj rezanega cvetja trajnic. Torej poleg življenja v normalnih vrtnih tleh na prostem prenesejo tudi še marsikatero »visokotehnološko torturo«, da bi se potem lahko bahavo košatile na velikih cvetličarskih in vrtnarskih razstavah ali pompoznih prizoriščih, kjer uporabljamo umetniške stvaritve mojstrov cvetličarjev. Velikokrat se za te namene uporabljajo posebej vzgojene sorte trajnic, ki za običajno vrtno rabo sploh niso uporabne. Tako so recimo Angleži (pa tudi drugi) razvili nebeško lepe ostrožnike na ogromnih cvetnih steblih, ki pa so takšni lahko samo, če jih obvarujemo pred vsako plesnijo, vsakim hroščkom ali listno uško in seveda, če jim dnevno do­ ziramo ravno prav ravno pravih hranilnih elementov in jih hkrati gojimo v mreži opornih niti ali žic, da ne poležejo. No, dandanes so načini pakiranja dodelani in naštudirani, transport na velike razdalje hiter in relativno poceni. Zato mnogo, če že ne večino takšnega rezanega cvetja, tudi trajnic, gojijo v deželah v razvoju, tam, kjer je klima po naravi ugodna skozi vse leto, zemljišče za pridelavo in delovna sila skoraj zastonj in, kjer se o zastrupljanju zemlje in uničevanju lokalne in tradicio­ nalne pridelave hrane in posledično vzpostavljanju nove pre­ hranske odvisnosti še ne razmišlja veliko. Razviti svet pač potrebuje in ceni lepo cvetje in to je dandanašnji najpomembnejše. Seveda pa je tudi za profesionalno uporabo z nekaj znanja možno vzgojiti marsikatero trajnico tudi v naši klimi in naši vrtni zemlji kar na prostem. in tako vsaj malo prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja s pretirano rabo fosilnih goriv in kemije. Če pa že to nikakor več ne bo šlo, bomo pa vsaj za domače šopke lahko marsikaj še vzgojili v čisto navadni vrtni prsti na domačem vrtu.

8

V ZELENJAVNEM VRTU

MOJ VRT

Zastirke

Prekrivanje tal z naravnimi materiali in folijami

Z

astiranje tal pomeni pokrivanje tal s suhim, rastlinskim materi­ alom. S tem zmanjšamo izhlape­ vanje vode in zadržujemo talno vlago. Talna prekrivka preprečuje rast pleve­ la in kasneje ko le-ta razpade, poveča količino hranil v tleh.

Zastirke se lahko uporabljajo pred in po sajenju, kot tudi okoli sadik sadnih dreves. To je še posebej koristno za gojenje rastlin v suhih območjih in v sušnih letih. Zastirka preprečuje tudi erozijo, posebej počasi razpadajoči materiali (nizka vsebnost dušika, visoko razmerje C/N). Kakšne so prednosti mulčenja? -- Zastirka ohranja vlažna tla dlje od golih tleh. -- Preprečuje erozijo tal in ublaži posledice dežnih kapelj. -- Zavira rast plevelom. -- Obogati tla s hranili. Katere so pomanjkljivosti? -- Zastiranje zahteva veliko ročnega dela. -- Z mulčem lahko prinesemo nove škodljivce in bolezni, ali ustvarimo pogoje zanje (polži, voluharji, bramorji, talni škodljivci). Vedno uporabimo zdrav rastlinski material -- Vedno nimamo na voljo primernega materiala. Zastirke naj bodo visoke 7-15 cm. Upo­rabimo suh rastlinski material. Zastiranje tal v nasadu jagod

Dušična imobilizacija Z ogljikom bogati materiali kot so slama in lubje porabijo veliko dušika za delo mikrobov, ki razkrajajo slamo. Dušik začasno ni na razpolago za rast rastlin. Če rastlinski material ne vsebuje zadostne količine dušika (slama), bodo mikro­ organizmi to vzeti iz tal. Ta proces se ime­ nuje dušična imobilizacija. V tem času mikrobi tekmujejo z rastlinami za dušik in pridelek je lahko nižji. Dušična imobilizacija se pojavi, če se uporabljajo naslednji materiali: slame ali lubje ali sekanci lesa ter žagovina. Takšne materiale z veliko celuloze je treba upo­ rabiti vsaj 2 meseca pred sajenjem ali setvijo glavnega posevka. Zemljo zastiramo: -- s pokošeno travo, slamo, listjem, koprivami, gabezom in drugimi listnatimi rastlinami, ki ne semenijo, -- s črno polietilensko (PE) in črno polipropilensko (PP) folijo, -- z dvoplastno folijo, bela je na zunanji in črna na notranji strani, -- s celulozno šotnim papirjem. Naravni materiali Zastiranje tal okoli rastlin je pomembno ravno poleti, kajti rastlinske korenine ne marajo prevročih tal, ki se na golih tleh segrejejo tudi do 35 in 40°C. Tla lahko ohladimo z namakanjem ali zastiranjem. Za dolgo ohranjanje vode v tleh poskrbi-

Sajenje sadik na zastirko iz ovčje volne. mo z zastirkami. Zastirke tla varujejo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kot so močne poletne nevihte, močan veter in pripekanje sonca. V takih tleh se tla sesedajo in zbijajo, kar je neugodno za rast korenin in živi svet v zemlji. Zastirka prepreči rast ple­ velom, kar nam prihrani veliko ročnega dela. Organska zastirka s travo, slamo, listjem in drugim mora biti zato dovolj debela, močna in neprepustna za sve­ tlobo. Zastirke, predvsem tiste iz sveže zelene mase, so lahko tudi gnojilo ali pa zaščita rastlin pred škodljivci, kot so zastirke iz kopriv, metuljnic, gabeza. Za zastiranje lahko uporabimo vsako zeleno ali posušeno listno maso, ki ne vsebuje semena. Najpogostejša je uporaba sena, slame in spomladi pokošene trave z zelenic. Nekatere zastirke obenem gnojijo vrt. Posebne zastirke iz kopriv, stročnic, me­ tuljnic ali gabeza so namenjene gnoje­ nju. Zastirka iz listov in stebel paradižnika zmanjša število bolhačev in gosenic na kapusnicah. Slama je na vrtu za zastiranje tal odlična predvsem spomladi, saj lahko akumulira toploto sonca podnevi in jo občutljivim rastlinam ponoči oddaja. Z njo na vrtu zastremo plodovke in jagode. Če imamo težave s polži, slami primešamo listje gozdne praproti ali bezga, lahko tudi timijan, pelin ali vratič. Pri zastirkah uporabimo naravne materiale, ki jih imamo pri roki. Za zastiranje tal na vrtu lahko

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

9

uporabimo različne vrste lubja, ki ga naberemo sami. Uporabimo lahko katerokoli lubje. Zastirke iz ovčjega filca (Soven) So razgradljive in tla obogatijo s hranili, z vonjem pa odvračajo polže. Ovčja volna vsebuje veliko organsko vezanega dušika, manj pa fosforja in kalija. Kot takšno je to lahko naravno dušično gnojilo primerno za ekološke pridelovalce, ki imajo prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil. Neoprana ovčja volna prav tako dobro zadržuje vodo, ker vsebuje smrdljivo snov lanolin, ki naj bi odganjala voluharja. V namene gnojenje je popolnoma primerna odpadna volna na­ strižena iz trebuha, nog in glave, ostalo pa je bolje predelati. Zastirke iz folij S folijami pokrivamo neposredno po obdelavi, zemlja mora biti primerno vlažna. V folijo naredimo luknje, v katere presajamo sadike npr. paradižnik, papriko, jajčevec, cvetačo ali sadimo seme npr. fižol, kumare. Črne folije so narejene iz polietilena, imajo odlično mehansko odpornostjo na trganje, preluknjanje ali razpadanje pred časom, kar na koncu sezone omogoča lahko odstranjevanje s polja. Biorazgradljiva zastirna folija Ekološke zastirne folije so narejene iz biorazgradjivih termoplastičnih materialov na bazi koruze. Omogočajo zdrav in učinkovit način zastiranja, posebej primerne so za ekološke pridelovalce zelenjave. Folije lahko po koncu uporabe enostavno zadelamo v tla, s čimer zmanjšamo strošek odstranjevanja in uničenja folije. Obstojnost ECOPAC folije je odvisna od sestave tal, vlage in ostalih vremenskih razmer. Obstaja nevarnost, da se razgradi, preden je zaključena sezona. Biorazgradljiva zastirna folija, narejena iz organskega osnovnega materiala zahteva poseben pristop in posebno pozornost pri uporabi. Priprava tal je osnovna operacija in zelo pomemben faktor pri uporabi biorazgradljive folije. Pravilna priprava tal ohrani vse dobre lastnosti folije. Tla, ki bodo prekrita s folijo, morajo biti dobro obdelana, brez kamnov in ostankov prejšnjih pridelkov na površini, ki lahko poškodujejo folijo. Vlaknate folije ali po domače agrokoprene So narejene iz polipropilenskih vlaken in jih uporabljamo zgodaj spomladi in jeseni za zavarovanje posevka pred nizkimi temperaturami. Pod prekrivko je lahko od 3 do 5 stopinj Celzija višja temperatura. Hkrati zrak lahko kroži preko prekrivke, prav tako je prepustna za vodo. Ima še eno dobro lastnost, da preprečuje nalet škodljivih žuželk v spomladanskem času kot so uši in razne muhe. Senčenje rastlin v pripekajočem soncu in vročini Nekatere rastline na vrtu je dobro v hudi vročini in pripekajočem soncu na vrtu senčiti. S čim jih najbolje zasenčimo? Senčenje je namreč nujno potrebno pri vsaki neposredni setvi, saj močni poletni žarki sonca močno segrejejo setveno plast in tako ustavljajo kaljenje semena, požgejo pa lahko tudi mlade rastline. Senčimo na novo presajene rastline, saj njihove korenine še niso sposobne načrpati dovolj vode in imajo nekaj dni po presajanju več težav. Senčimo tudi posevke (motovilec). Uporabimo agrokopreno, belo blago, platno, vrečevino itd. S tem dosežemo nekoliko nižje temperature, s tem pa še ugodnej­ še razmere za vznik. Senčilo odstranimo šele takrat, ko sonce

Jagode in maline na talnih prekrivalih - agrotextil. preneha pripekati oziroma ko dobijo rastline vsaj en pravi list, včasih tudi več. Tudi rastlinjake senčimo tako, da jih preprosto prebarvamo z apneno brozgo, ali prekrijemo s posebnimi senčilnimi mrežami. Gnojenje Z organsko snovjo bogata tla lahko dalj časa zadržujejo vodo, zato je gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom, zaoravanjem zelenih delov rastlin prav tako pomemben tehnološki postopek za večje zadrževanje vlage v tleh. Podnebne spremembe in poletne suše so naša realnost, zato se bo potrebno na njih čim prej prilagoditi.

- Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana

10

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Vabljeni v cvetličarne in vrtne centre Gozdnega gospodarstva Novo mesto: • Lastna proizvodnja sadik zelenjave in zelišč • Balkonske rože iz domačih rastlinjakov • Bogata ponudba okrasnih grmovnic in trajnic • Vse za delo na vrtu in urejene terase • Strokovno urejanje zelenih površin Odprto imamo tudi v sredo, 27. 4. in p ­ onedeljek, 2. 5. 2016.

Več informacij na www.ggnm.si Vrtni center Novo mesto Smrečnikova 45 tel. 07/33 42 287 gsm 051 654 994

Cveličarna Straža Ulica talcev 20 tel. 07/30 84 490 gsm 051 655 762

Cvetličarna Srebrniče Srebrniče 1 a tel. 07/33 82 315 gsm 051 655 768

Cvetličarna Šmarješke Toplice Šmarješke Toplice 115 tel. 07/30 73 010 gsm 051/655 763

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

11

Humko d.o.o.

Posebne zemeljske mešanice za vrt

P

ri izgradnji ali urejanju vrta večkrat naletimo na problem izbire in na­ bave prave zemeljske mešanice za določene rastline ali namen. Obsto­ ječi vrtni zemlji lahko dodajamo šote, komposte in gnojila ali pa izberemo namenske mešanice sestavljene iz su­ rovin, ki jih uporabljajo vrtnarji. Za ureditev okrasnega ali zelenjavno sadnega vrta priporočam vrtne zemlje z dodatki zelenega in gnojnega komposta, humusa deževnikov, vulkanskega plovca, lave in zeolita. Takšna zemlja ima več organske mase in povečano biološko aktivnost, boljšo drenažo in povečano kapaciteto za vodo, še posebej težje dos­ topno vodo. Deleže sestavin prilagajamo glede na kulturo in način vzgoje. Za gredo s plodovkami damo več gnojnega komposta in humusa deževnikov, za korenovke in čebulnice pa manj komposta in več vulkanskega plovca, da so tla bolj zračna in odcedna. Vulkanski minerali ne škodijo nobeni kulturi, ker so silikatnega izvora

in imajo nevtralen pH. Dobro zadržujejo vodo in jo počasi oddajajo, in hkrati tla vzdržujejo odcedna in zračna. Takim zemeljskim mešanicam lahko dodamo biooglje za povečano biološko regene­ rativno sposobnost tal, lesna vlakna kadar sadimo okrasne rastline, da povečamo kislost in preprečujemo talne glivične okužbe. Za še bolj kisla tla dodamo belo šoto ali kokosovo šoto v različnih frakcijah. Pri dvignjenih gredah dodajamo več mineralov in kompostov, ki zadržujejo vodo, ker v dvignjeni gredi voda hitreje odteka zaradi nižjega okoliškega terena in boljše drenaže. Posebej kisle zemlje pripravimo za bo­ rovnice, rododendrone, azaleje, hortenzije, pierise in podobne rastline. Sestavljene so iz grobe in vlaknate bele šote, črne šote, lesnih vlaken in zelenega komposta. Zopet drugačne so zemlje za vrtno trato. Tu vrtni zemlji dodamo fini vulkanski plovec in vermikulit, ki nudita zračna tla in dobro vodno kapaciteto. Tako se korenine razraščajo globje in dobijo več vode.

Povsem drugačne so zemlje za zelene strehe in saditve v betonska korita na prostem. To so zelo mineralne mešanice, ki imajo zelo malo vrtne zemlje in komposta, zato pa veliko lave, plovca in zeolitov. Vsi vulkanski minerali so trajni in svojo funkcijo kationske izmenjave in zadrževanja vode opravljajo neskončno. Na podlagi dolgoletnih izkušenj tako lahko nudimo več kot 50 različnih zemelj­ skih mešanic ali dodatkov za izboljšane zemlje, ki vam omogočajo lažje vrtnarje­ nje in boljše pridelke. Seveda poleg dobre priprave tal moramo izbrati še prava gnojila in tu lahko izbiramo med humusom deževnikov kot enega najbolj naravnih in učinkovitih gnojil, mineralizirano organsko gnojilo Guano, peletirani kokošji gnoji, hidrolizirani kolageni in specialna vrtnarska mineralna gnojila. Tako vašim rastlinam nudite dobre pogoje za rast in čim boljši pridelek.

- Tomaž Čufer

12

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Redčenje plodičev v sadnih vrtovih

Za višjo kakovost in boljši pridelek

V

osrednji Sloveniji v večini vrtov sadno drevje letos obilno cveti. Slive in marelice so marsikje že odcvetele, hruške, češnje in višnje so v obdobju polnega cvetenja, jablane so v stadiju rdečega balona. Na raz­ vojni stadij rastlin seveda vpliva lega (mikroklima) in zgodnost/poznost sor­ te, zato je tudi razvoj različen. V tem obdobju sadjarji poskrbijo za pri­ sotnost čebel in drugih opraševalcev (divje čebele, troti …) v nasadih. Odstranjujejo cvetočo podrast, da se čebele pasejo na cvetovih sadnega drevja. Kadar so v času cvetenja sadnega drevja napovedane padavine, je potrebno predvsem koščičasto sadno drevje (češnje, višnje, slive, marelice) poškropiti z ustreznim fungicidom proti cvetni moniliji. Pri jablanah in hruškah bo letos lahko zaradi visokih jutranjih in dnevnih temperatur, nevarnost okužbe cvetja z bakterijami hruševega ožiga. Priporočamo spremljanje napovedi škropljenja na prognostičnih obvestilih službe za varstvo rastlin. Po oploditvi preverimo, koliko cvetja se je oplodilo in se po potrebi lotimo redčenja plodičev. Najpogosteje ta ukrep izvajamo v nasadih jablan. V večjih, tržno naravnanih nasadih, prvo kemično redčenje plodov

opravijo že v cvet. S tem zmanjšajo število cvetov, ki bi se lahko oplodili. Kasnejša kemična redčenja so namenjena redče­ nju plodičev do premera 8 mm. Z redče­ njem plodičev do te debeline še vplivamo na cvetni nastavek v naslednjem letu. Vsa kasnejša redčenja debelejših plodičev vplivajo le kakovost plodov v tem letu. V vrtovih se navadno odločimo za ročno redčenje plodičev, zato s tem ukrepom začnemo takoj po končani oplodnji. Za redčenje plodičev se odločamo iz dveh razlogov: -- za višjo kakovost plodov -- za vsakoletni pridelek VIŠJA KAKOVOST PLODOV: Samo plodovi, ki so ustrezno pre­ hranjeni, razvijejo sortno tipične lastnosti kot so debelina, barva, aroma ter vsebnost sladkorjev in kislin, trdota plodov. Taki plodovi imajo tudi boljšo skladiščno sposobnost, se pravi da dalj časa zdržijo v užitni zrelosti tudi v domačih skladiščih. V povprečju potrebujemo 40 normalno razvitih, zdravih listov v neposredni bližini za preskrbo enega plodu. Plodovi, ki visijo posamično so manj prizadeti od bolezni in škodljivcev ker se hitreje osušijo, na njih tudi lažje vršimo zaščito (npr. jabolčni zavijač). Taki plodovi so lepše obarvani kot tisti, ki rastejo v grozdih.

Ob zimski rezi češenj (ob suhem in toplem vremenu) na šibko rastočih drevesih, ki so nagnjena k obilni rodnosti, zmanjšamo cvetni nastavek.

VSAKOLETNI PRIDELEK Jablana ob ustrezni preskrbljenosti in tehnologiji vedno nastavi preveč cvetnega nastavka. Če ne posežemo z ustreznimi tehnološkimi ukrepi, imamo pridelek vsako drugo leto in govorimo o tako imenovani izmenični rodnosti. Kadar je pridelka veliko, so plodovi drobni in slabše kakovosti, v naslednjem letu pa je drevo preveč izčrpano, da bi zopet lahko rodilo. Drevo, ki je v tekočem letu premočno obloženo s cvetjem in kasneje plodovi, v naslednjem letu ne bo imelo cvetnega nastavka. Razvoj cvetnega nastavka za naslednje leto se v drevesu začne v času letošnjega cvetenja in razvoja plodičev. Drevo, ki se prekomerno izčrpa s cvetjem letošnjega leta, nima dovolj energije, da bi cvetelo tudi v naslednjem letu. Zato je zelo pomemben čas redčenja socvetij in plodov. Dokazano je, da na cvete­ nje v naslednjem letu lahko vplivamo z redčenjem cvetov in plodičev do debeline plodičev približno 10 mm. Kasnejše redčenje vpliva le na debelino in s tem kakovost plodov v tekočem letu. KAKO REDČIMO? Prvo redčenje izvedemo že v času zimske rezi. Predvsem v letih, ko je cvetni na­ stavek obilen, izrežemo več rodnega lesa. V letu obilnega nastavka drevo kljub intenzivnejši rezi ne bo reagiralo s prebujno rastjo, ker bodo energijo porabili plodovi. Izrežemo predvsem veje, ki senčijo druge dele krošnje in tiste, ki so premočne. Na drevesu, ki ima slabši cvetni nastavek, opravimo blažjo rez po času čim bližje cvetenju. Tudi po oplodnji, ko vidimo koliko plodov je ostalo na drevesu, lahko odstranimo rodne veje ali njihove dele. Pri rezi v času vegetacije moramo paziti, da jo izvajamo v suhem vremenu, ko je tudi napoved za nekaj naslednjih dni brez padavin, da se izognemo nevarnosti okužbe dreves z bakterijskim hruševim ožigom. Priporočamo tudi spremljanje napovedi možnosti okužbe s to boleznijo preko sistema fito info in sredstev javnega obveščanja. Naslednji način je redčenje plodičev s pomočjo kemičnih sredstev, ki se med seboj razlikujejo glede na način delova­ nja in zato tudi časa uporabe. Ta sredstva uporabljajo predvsem v večjih intenzivnih nasadih in jih v namene redčenja plodov v vrtovih ne bomo natančneje obravnavali.

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

13

Na tako obloženem drevesu naslednje leto ne bo primernega pridelka, tudi letos jabolka ne bodo kakovostna.

ZA UREJEN VRT IN OKOLICO

Tudi plodove sliv je potrebno razredčiti. Tako v intenzivnih nasadih kot v vrtovih je ročno redčenje ali doredčevanje nepogrešljiv ukrep. Kaj je pri tem pomembno? Idealno je, da pustimo en cvet oziroma plodič na socvetje, pri drobnoplodnih sortah lahko ponekod dva, ki se med seboj ne dotikata. Redčimo tako, da so plodovi na koncu približno enakomerno razporejeni po vsej krošnji. Pri drobnoplodnih sortah pustimo centralni plodič v socvetju, ki se bo razvil v debelejši plod kot stranski, pri debeloplodnih sortah pa naj ostane eden od stranskih plodov. Tudi s tem vplivamo na končno debelino plodov in s tem na kakovost pridelka. Z zgodnjim redčenjem že cvetov ali plodičev do 10 mm bomo vplivali tudi na cvetni nastavek v naslednjem letu, kasneje pa le še na debelino in kakovost plodov v tem letu. Redčimo tudi plodiče breskev, sliv, marelic, tudi češenj in višenj. Češnje in višnje redčimo že v času zimske rezi (izvajamo jo v toplem, suhem vremenu, ko je napoved vsaj za tri - štiri dni vnaprej brez padavin). To izvajamo predvsem na drevesih šibke rasti, ki no nagnjena k obilnemu cvetenju. Prikrajšujemo eno in dvoleten les, ki je obilno obložen s cvetnimi brsti. Lahko pa le odstranjujemo odvečne cvetne brste predvsem na spodnji strani vej. Plodiče breskev in marelic redčimo pri debelini plodičev kot lešnik. Pustimo po en plodič na razdalji 10 cm do naslednjega (cca 20 listov/plod). Pri slivah preredčimo plodove v grozdih. S tem dobimo debelejše plodove z boljšo notranjo kakovostjo. S tem, ko se plodovi ne dotikajo med seboj je možnost okužbe s sadno monilijo, manjša. Ne glede na to ali pridelujemo sadje za trg ali lastno porabo, je naš cilj vsakoleten pridelek kakovostnih plodov. Za doseganje tega cilja je redčenje plodičev eden izmed nepogrešljivih ukrepov.

- Alenka Caf, svetovalka za sadjarstvo,

KGZS – Zavod Ljubljana

Brezplačna številka

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Naravno sredstvo za krepitev rastlin

Vsestranska uporabnost Minerala

V

aprilu je delo na vrtu že v polnem razmahu, zlasti če vreme ne na­ gaja preveč po aprilsko. Sadno drevje se prebudi in pečkarji (jablane, hruške) razvijajo prve lističe, koščičar­ ji (breskve, marelice, slive, češnje, …) zacvetijo ali pa se k temu intenzivno pripravljajo. Prebudijo pa se tudi bolezni in škodljivci, zato pomagamo drevesom v boju proti njim od začetka rasti. Ko se razvijejo prvi trije lističi na jablanah in hruškah in tik pred cvetenjem pri koščičarjih, pričnemo s škropljenjem z ru­ menim Mineralom, še prej pa drevesa zalijemo s 4 % raztopino zelenega Min­ erala, zlasti na novo posajena. Odvisno od občutljivosti sorte in lege škropimo z rumenim Mineralom preventivno v najmanj 4 % koncentraciji, to pomeni 40 ml na 1 l vode ali 4 dcl na 10 l vode. V pri­meru občutljivih sort na določeno bolezen, na primer jonatana na jablanovo pepelovko, lahko za preventivna škropljenja do konca cvetenja uporabimo tudi 6 % koncentracijo in ponavljamo v rednih presledkih najmanj enkrat na teden. Običajno pa ponavljamo škropljenja z rumenim Mineralom, če ni večjih zdravstvenih problemov, od začetka v rednih in enakomernih presledkih vsakih 14 dni do obiranja. Pri mladih sadnih drevesih, ki jih od sajenja naprej vzgajamo z uporabo vseh treh vrst Mine­rala po navodilih, se pojav bolezni zmanj­ ša po treh letih, čez daljši čas postane prisotnost bolezni tako omejena, da jo še komaj opazimo. Seveda se to ne dogaja pri

Solata po presajanju zalita samo z vodo (levo). Solata zalita z zelenim Mi­neralom takoj po presajanju – rastlina ne občuti presaditvenega šoka, tla ostanejo vlažna (desno).

Kljub gosti saditvi ob uporabi Minerala ni sledu o solatni plesni, listi so sijoči. vseh boleznih enako, vendar je razlika ob uporabi Minerala opazna, celo v primeru cvetne monilije in breskove kodra­ vosti. Če pričnemo na novo škropiti starej­ša drevesa, je to sprva zanje šok, ker pač niso vajena Minerala, vendar ga ob redni in enakomerni uporabi sčasoma pozitivno sprejmejo. V roku nekaj let je viden napredek glede odpornosti na bolezni in ves trud in potrpežljivost se izplačata. Tudi če se nam zdi, da ni opaziti ob uporabi Minerala nobene razlike med drevesi, v vsakem primeru dodamo za rastlino pomembna hranila, ki imajo nanje pozitiven učinek, zato ne smemo prekmalu obupati. Tudi škodljivci kot so na primer listne uši, ne počivajo več, čeprav njihova pri­sotnost na rastlinah še ni tako očitna. Rast­linam omogočimo že sedaj, da lahko v čim večji meri razvijejo svojo naravno odpornost proti škodljivcem. Zato pričnemo škropiti z rdečim Mineralom dva dni po prvem škropljenju z rumenim in ponav­ ljamo redno v enakomernih presledkih na en teden do praviloma spravila pridelka. Če običaj­no naše rastline nimajo velikih problemov s škodljivci, škropimo preventivno v 4 % koncentraciji in to povečamo na 8 - 10 %, ko se škodljivci pojavijo. Če pa redno delajo večje preglavice na primer uši na vrtnicah ali na sadnem drevju ali nizkem fižolu, potem uporabimo za preventivno škropljenje 6 % koncentracijo in ponavljamo do sredine poletja vsaj enkrat na teden. Isti dan, ko škropimo z rumenim ali rdečim Mineralom, lahko uporabimo tudi druga naravna ali pa, če je to res nujno, fitofarmacevtska sredstva. Nikoli

jih ne smemo mešati istočasno skupaj v škropilnici, priporočljivo pa je, da najprej poškropimo rastline z Mineralom, takoj ko se listi osušijo, pa še z drugimi sredstvi. Vsi skupaj delujejo še toliko boljše. Trava je v tem mesecu na višku rasti. Ko jo prezračimo in pognojimo, jo temeljito zalijemo s 4 % raztopino zelenega Minerala in ponavljamo enkrat na mesec, če je suša pa na 14 dni. Suha tla najprej namočimo s čisto vodo, da ne porabimo preveč Minerala. Še bolje pa je, če to storimo po dežju. V zelenjavnem vrtu v aprilu posejemo ali presadimo večino vrst razen plodovk in nekaterih zelišč. Vse takoj po setvi ali presajanju zalijemo s 4 % raztopino zele­nega Minerala, čez 14 dni pričnemo s škroplje­ njem z rumenim Mineralom v 4 % koncentraciji in dva dni zatem s 4 % raztopino rdečega Minerala. Zalijemo 1 - 2 x v razmaku 14 dni, škropljenje z rumenim in rdečim pa ponavljamo do spravila ali obiranja enkrat na teden ali na 14 dni. April je v znamenju sajenja krompirja, tako na manjših vrtovih kot tudi na polju. Tudi v tem primeru ravnamo enako, pred sajenjem pa lahko gomolje namočimo za 20 minut v 2 % raztopino rumenega Minerala. Poskusi in naša testiranja so pokazala, da Mineral omeji napad ples­ ni, pa tudi koloradskega hrošča in strun, vendar samo, če od začetka rasti redno uporabljamo vse tri vrste. Za konec ponovimo še preprosta pravila za uporabo Minerala: -- vedno dodamo Mineral v vodo, nikoli obratno, -- vsaka vrsta Minerala se uporablja samostojno in se ne mešajo istočasno v zalivalki ali škropilnici z drugimi sredstvi, prav tako se ne mešajo med seboj, -- med škropljenjem z rumenim in rdečim Mineralom naj mine vsaj 24 – 48 ur. Poskrbimo za dober pridelek in zdravo hrano že sedaj.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com). Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si