Moj vrt, marec 2016

MOJ VRT Marec 2016

Letnik 16

+ Vesele cvetoče ideje + Orientalski telohi

zacvetijo med prvimi trajnicami

+ Ročna dela - svetovni

čipkarski kongres v Ljubljani

Številka 1

OBISKALI SMO

2

MOJ VRT

Cvetličarsko – vrtnarski sejem IPM Essen 2016

Vesele cvetoče ideje

O

d 24. do 27. januarja 2016 je v Essnu v Nemčiji potekal naj­ večji cvetličarsko – vrtnarski sejem IPM Essen, kjer je bilo 1588 razstavljalcev iz 49 držav celega sveta. Na sejmu so bile predstavljene nove sorte okrasnih rastlin, nove tehnologi­ je, različne inovacije in novi pristopi oblikovanja na področju cvetličarstva. Vsako leto je na sejmu več obiskoval­ cev in letos jih je bilo kar 57.200. Predvsem je bil na sejmu poudarek na novih optimističnih predstavitvah cvetja. Cvetje ustvarja pozitivne čustva in tako z novimi idejami pri oblikovanju cvetličnih dekoracij lahko ustvarimo čudovito atmosfero. Pri oblikovanju okrasnih loncev velja rek, da nas nasmeh nič ne stane, lahko pa izzove nasmeh drugih. Tako so oblikovalci na okrasne lonce naslikali tako imenovane smeškote in rastline v njih delujejo nasmejano, razposajeno. Taka pozitivna sporočila so tisto kar potrebujemo pri oblikovanju notranjih prostorov. To je zelo preprosta ideja kako navaden

Slika 2 - Okrasne rastline postrežene kot mafini.

Slika 1 - Skupina hudomušnih pozitivnih rastlinic. lonec, v katerem raste vaša praprot ali druga rastlina, spremenite v trendovsko pozitivno dekoracijo. Da sam lonec ni osamljen, oblikujete skupino rastlin in že imate veliko skupino veselih hudomušnih rastlin (slika 1). Imate zabavo in bi radi naredili drugačno dekoracijo, hkrati pa na koncu zabave goste še obdarili. Uporabite stojalo za kolačke, kupite majhne rastline, ki jih nato v pisanih enobarvnih okrasnih lončkih razporedite po stojalu kot mafine. Bolj ele­ gantno kompozicijo dosežete, če izberete le zelene rastline in jim dodate okrasne enobarvne lončke. Ko imate otroško zabavo in množico navihanih radovednih otrok, jim namesto vrečk s sladkarijami podarite majhne cvetoče rast­linice. Ta darilca spremenite v igro odgovornosti, saj jih lahko naučite odgovornosti pri skrbi za rastlinice. Ker so nekatere okrasne rastline strupene, lahko skupaj z otroci najprej poslikate lončke, v katere nato posadite sadike solate (slika 2).

Kako bi stekleno vazo spremenili in popestrili njen videz? Poiščite raznobarvne vrvice, ki jih nato ovijate okoli vaze. Ravno tako peljete vrvice preko odprtine, kjer vstavljate cvetje. Vrvice lahko pritrdite z lepilom na spodnji strani vaze, saj ga tam nihče ne opazi. Tako vam ne bodo nekontrolirano spolzele iz kompozicije. Na zgornjem delu, kamor se vtikajo stebla v vazo boste imeli mrežo nitk, ki vam bodo držala stebla v želeni smeri (slika 3).

MOJ VRT. Revija za ljubitelje vrtnarjenja. ISSN 1580-8084. Izid: 15. 3. 2016, odgovorni urednik: Bojan Rauh; strokovna sodelavka: dr. Sabina Šegula; izdajatelj: SPECOM d.o.o.; oblikovanje: Matej Rauh; naslov uredništva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel. & fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; spletna stran: www.specom.si, oglasno trženje: tel. 040/202 384, naslovnica: Siljene čebulice nam pričarajo pomlad (foto: dr. Sabina Šegula)

OBISKALI SMO

MOJ VRT

Slika 3 - Okrasna steklena vaza ovita v vrvice. Imate posodo, ki je ravno prave velikosti za vašo rastlino, pa je poškodovana? Nič lažjega. Prekrijete jo. Tokrat je predstavljena ideja, ko iz tršega kartona, ki ste ga prej polakirali, da je vodoobstojen, izrežete manjše trikotnike. Te koščke nato oblepite z raznobarvnimi koščki blaga, ki ga dekorirate z okrasnimi vrvicami, perlami, bucikami. Lep učinek dosežete, če nekaj koščkov obrobite po robovih trikotnika z vrvicami ali tanko volno. Tako poudarite dinamično trikotno obliko. Nato okrašene trikotnike nalepite na poso­do (slika 4). Imate moderno zasnovano kuhinjo? Gladke linije, večje svetleče površine, modno zasnovane kuhinjske pripomoč­ ke? No ideja s kaktusom, ki ga postavite v srebrno posodo in jo osvetlite z lučko je prav za vas. Kaktus je pravo nasprot­je moderne kuhinjske posode, hkrati je izvirna dekoracija v vaši kuhinji. Ker kakteje ne potrebujejo veliko vode je zelo enostaven za vzdrževanje. Pomembno je, da je oblika kaktusa okrogla, saj se le tako popolnoma zlije z obliko posode in doseže enkratni efekt (slika 5 – Moderna kompozicija s kaktusom).

Slika 4 - Oblepljena posoda - nova trendovska dekoracija.

Kot vidite je bilo na sejmu Slika 5 – Moderna kompozicija s kaktusom. predstavljenih kar nekaj ino­ vativnih pristopov k obliko­ vanju cvetličnih dekoracij. Vsem je skupno to, da s cvetjem izražamo čustva in tako tudi z okrasnimi rastlinami ustvarimo pozitivno atmosfero v prostoru. Znanstvene raziskave so pokazale, da je na delovnih mestih, ki so jih opremili z okrasnimi rastlinami boljša klima, hkrati pa bolj sproščeno vzdušje. To je nek način premagovanja stresa in posledično s tem je tudi manj bolniškega staža. Torej tudi konkretni rezultati dokazujejo, kako pomembno je imeti v prostoru rastline. Tudi, če nimate veliko prostora, si na delovni mizi omislite smejočo rastlino. Že ob pogledu nanjo se boste počutili bolje, bolj sproščeno.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

3

TRAJNICE

4

MOJ VRT

Naravi prijazno vrtnarjenje

Orientalski telohi zacvetijo med ­prvimi trajnicami

O

b koncu zime ne cveti prav ve­ liko trajnic, se jih pa najde do­ volj, da z njihovo pomočjo laže pričakamo bolj barviti del leta. Med zelo nezahtevnimi, dolgo živečimi in dolgo cvetočimi prav gotovo pred­ njačijo različni telohi.

Naš navadni divji črni teloh poznamo in včasih najde tudi pot v naše vrtove. Poleg njega pa obstaja še cela vrsta drugih telohov, tako divjih iz naše narave, kot tistih, ki so se k nam razširili iz tujih krajev ali pa so jih požlahtnili spretni vrtnarji. Nekateri med njimi razvijejo cvetje v grozdih na vrhu bogato olistanega cvetnega stebla, ki po cvetenju odmre v celoti. Iz koreninskega vratu pa že zgodaj spomladi odženejo nova, ki bodo s svojo strukturo in zimzelenim listjem bogatila prostor do naslednje pozne jeseni, ko se bodo na njih znova začeli kazati zametki novega cvetja. Spomnimo se korziškega teloha (Helleborus corsicus) z mogočnim sta­ som, srebrnkastim in rahlo bodljikavim listjem in ogromnimi cvetnimi grozdi. Ali pa smrdljivega teloha (Helleborus foetidus) z visokimi in po vsej višini lepo olistanimi cvetnimi stebli z drobčkanimi cvetovi, združenimi v mogočna grozda­ sta socvetja na njihovih vrhovih. Šternijev križanec (Helleborus sternii) slovi po poseb­ no le­ pem listju skozi vso rastno dobo, ob koncu zime pa razvije še zanimive drobne cvetke v socvetjih na vrhu olistanih cvetnih stebel. Prav posebno mesto pa imajo med telohi prav gotovo brezštevilni križanci orientalskih telohov (Helleborus orientalis). Od pomladi do jeseni cenimo njihoZastirka iz listja na koreninah telohov ima vsestransko funkcijo in zagotavlja tudi s humusom bogata in rahla tla. Ker smo odstranili staro in utrujeno listje, pride ­ cvetje bolj do izraza.

Velikokrat se pojavlja cvetje v različnih niansah rožnate barve, z bolj ali manj ­ intenzivnimi risbami. vo bogato listno strukturo. Ob koncu zime pa oblikujejo izjemno bogastvo cvetja v najrazličnejših barvah, od čisto bele, rumenkaste, zelene, rožnate, motno rdeče do modrikasto vijolične in vseh mogočih barvnih kombinacijah. Niti ledeni mraz in močna burja jim ne moreta prav do živega. Ob blažjih zimah cvetna stebla s popki začnejo prodirati iz zemlje že decembra, Kadar pa zemljo pokrije sneg, bodo pod njim morda že razviti popki počakali, da skopni. V zelenih zimah ohranjajo barvitost še ves januar, februar in marec. Šele aprila začnejo barve bledeti in takrat je čas, da se odločimo, ali bomo dotrajane posamezne cvetove in nazadnje cela cvetna stebla odstranili in naredili prostor novemu razvijajočemu se listju, ali bomo nekaj cvetov pustili, da bodo semenili. Na enem cvetnem steblu se namreč postopoma odpira po več cvetov. Kam posaditi oriental­ ske telohe in kdaj? Velikokrat naletimo na napačno navodilo, da telohi potrebujejo kisla tla. Morda to izhaja iz dejstva, da se na našem trgu včasih pojavijo sadike, vzgojene v šotnici. No, pa saj je itak večina sadik, pripeljanih

od daleč ali na hitro vzgojenih pri nas in povsod po Evropi vzgojenih v šotnicah, da jih je enostavno razvažati na velike razdalje. To pa še zdaleč ne pomeni, da taka tla tudi v resnici potrebujejo ali so zanje najbolj primerna. Velika večina traj­ nic še vedno najbolje uspeva v navadni vrtni prsti. To velja tudi za različne telohe, tudi orientalske. Vsekakor bodo bolj bogato rasli in cveteli, če poskrbimo za rahla tla in dovolj hranilnih snovi v obliki organskih gnojil. V pustih in zbitih tleh bodo životarili tako, kot tudi večina drugih trajnic. Prav nič pa jih ne moti celo primes apnenega drobljenca, s katerim pogosto izboljšujemo pretežka vrtna tla. Orientalski telohi prav dobro uspevajo in bogato cvetijo tako na polnem soncu, kot v polsenci. Dobro se počutijo tudi pod listopadnim drevjem in grmovjem, ki jih bo ščitilo pred poletno vročino, omogočilo pa čim več zimskega sonca in na ta način zgodnejše prebujanje. V gosti senci cvetijo bolj skromno in predvsem bolj pozno, kar pa ni zaželjeno, saj je njihova glavna vrednost prav zimsko in zgodnje pomladansko cvetenje. Gotovo velja, kot za druge trajnice, tudi za orientalske telohe, da pridejo posebej do izraza, če jih posadimo po več skupaj. Pri tem čisto nič ne moti, če bo vsak drugačen, kar se pri teh križancih, oziroma

MOJ VRT

TRAJNICE

5

Živo rdeče barve sicer pri telohih ne moremo pričakovati, ­vijo­lično rdeči in rožnato rdeči toni pa so precej pogosti. njihovih sadikah, vzgojenih iz semena, običajno dogaja. Lahko jih posadimo v posebej zanje namenjeno gredo, oziroma jih uporabimo za masovno dopolnilno saditev pod drevjem ali grmovnicami namesto trate. Lahko pa jih vključimo tudi v mešano gredo trajnic. Primeren čas sajenja je tudi za telohe predvsem takrat, ko imamo zanje pripravljen prostor in zemljo, imamo čas in imamo na razpolago trpežne sadike, za katere lahko predvidevamo, da nam bodo dobro rasle. Res pa je, da v času njihovega cvetenja pri gojiteljih telohov lahko izbiramo glede na barvo cvetja, ki ga seveda ne vidimo, če sadike kupujemo v drugih letnih časih. Vsekakor pa se moramo zavedati, da telohi na vrtu potrebujejo nekaj let, da se dobro razrastejo in bogato zacvetijo, potem pa cvetijo veliko let, leto za letom. Dajmo jim torej čas in ne bodimo preveč nestrpni. Splača se! Kako negujemo orientalske telohe? Ob koncu jeseni, oziroma vsaj, ko odleze sneg in začnejo iz zemlje bosti prvi popki, porežemo pri tleh vse listje, ki je običaj­ no že kar malo utrujeno, ima rjavkaste pike in madeže. Če je slučajno listje ostalo zdravo in čvrsto, ga vseeno porežemo, tudi zato, da ne bo motilo pogleda na razvijajoče se cvetje. Če tega ne bomo storili, bodo popki in cvetje ostali v dobršnem delu skriti pod košatim in visokim listjem in ne bomo mogli v polnosti uživati strukture in barv cvetja. Čisto brez škode to lahko nare­ dimo, saj bo spomladi pognalo novo listje, katerega naloga bo poskrbeti za dovolj hrane v gostem koreninskem spletu za cvetenje v naslednjem letu. Zakaj bi ohranjali utrujeno listje in ga porezali šele po cvetenju, če pa je že opravilo svojo funkcijo? Cvetje se bo postopoma razvijalo in odpiralo v blagi zimi več mesecev. Cvetna stebla ne prodrejo iz zemlje vsa hkrati in potem se še na cvetnih steblih posamezni cvetovi odpirajo postopoma. Če želimo poskrbeti za stalen brezhiben in svež videz nasada, se lahko potrudimo in sproti odstranjujemo posamezne dotrajane cvetove. Lahko pa počakamo in ob koncu cvetenja hkrati porežemo vsa odcvetela cvetna stebla pri tleh in s tem naredimo prostor na novo se razvijajočemu listju. Odcvetela, semeneča in kasneje suha cvetna stebla namreč nasadu niso v okras in jih je tako ali tako primerno odstraniti, kot tudi sicer v nasadih trajnic vedno odstranjujemo tisto (odmrlo ali poškodovano listje in cvetje), kar ni več lepo. Če sodimo med tiste ljubitelje vrtnih rastlin, ki radi sami kaj vzgojimo in smo oboroženi z dobršno mero vztrajnosti in po­ trpljenja, pa se lahko lotimo tudi domačega razmnoževanja telohov. Nekaj cvetov pustimo, da bodo semenili in potem skušamo iz semena vzgojiti nove sadike. Trajalo bo sicer nekaj

let da vzgojimo nove cvetoče rastline, a splača se poizkusiti. Nikoli ne vemo, kakšno presenečenje nas čaka. Nove rastline zelo verjetno ne bodo podobne starševskim, nekatere bodo bolj, druge manj živih barv, bodo pa imele posebno vrednost, ker bodo pač povezane z našimi pričakovanji in več leti naše skrbi za njihov razvoj. Orientalski telohi ne sodijo med posebej požrešne trajnice in preživijo in cvetijo vedno znova v čisto navadnih vrtnih tleh. So pa zelo hvaležni, če jim vsako jesen dodamo na korenine komposta ali kompostu podobnega organskega gnojila. Poskrbimo tudi, da so korenine vedno prekrite z organsko zastirko, kot je plast suhega listja, slame ali podobnega. Lubje in druge grobe zastirke bi močno ovirale razrast in prodiranje cvetnih popkov iz zemlje in so, kot tudi za druge trajnice, neprimerne. Nežna zastirka pa bo poskrbela za varovanje tal pred sončno pripeko, izhlapevanjem vode, voda se bo skozi zastirko tudi ob morebitnem zalivanju v hudi suši, kot tudi ob poletnih plohah lepo vpila v zemljo. Ob zastirkah zalivanje ni skoraj nikoli potrebno. Če pa zanj lahko poskrbimo, bo gotovo koristno. Ob hudih sušah si telohi namreč pomagajo tudi tako, da odvržejo del listja in ga obnovijo, kadar je moče spet dovolj.

- Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hortikulture­

in krajinske arhitekture, Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agronomije Poleg čisto belih cvetov so pogosti tudi cvetovi z bolj ali manj izraženimi pikami v temnejših barvah na beli podlagi.

6

TRENDI

MOJ VRT

Siljene čebulice

Predčasna pomlad v prostorih

Ž

e v decembru je bilo možno kupi­ ti prve siljene cvetoče čebulnice. Predvsem so pogoste hijacinte, narcise, muskari, žafrani, tulipani in zvončki. Običajno so to nizke sorte, ki jih imamo v lončkih in so zasajene tako, da iz lončka gleda del čebulice.

Zakaj lahko te čebulice že cvetijo pred enakimi rastlinami, ki so na našem vrtu? Ker so bile že v postopku siljenja. Kot vi­ dite, so čebulice tu posajene gosteje kot na vrtu, saj je namen, da imamo dlje časa v posodi majhen cvetoči nasad. Ko so čebulice posajene v posodo jih postavijo za 15 tednov na hladno in temno mesto pri temperaturi 0-5°C. Ko čebulice zrastejo približno 4-5 cm jih postavimo v toplejše prostore. Take čebulice lahko kupujemo in z njimi oblikujemo čudovite drugačne unikatne nasadke. Kupite več različnih čebulnic, razmislite o barvnih kombinacijah in o posodi, ki jo boste uporabili. Bodite bolj kreativni in uporabite stari kovček ali izdolbljene lesene čoke. Včasih ni potrebno veliko, le čebulice v lončku izlončite, jih ločite na posamezne čebulice in jih operite. Tako pripravljene čebulice uporabite v cvetočih dekoracijah, ki jih naredimo v steklenih posodah. Zanimiva je predstavitev večjega šopka cvetočih čebulnic, ki so obkrožene

z vencem, spletenega iz vejic ali celo iz bo­rovih iglic. Čim manjši materiali so vpleteni v venec, bolj elegantnega videza bo celotna kompozicija. Glede višine po­ sode in venca je pomembno upoštevanje pravega razmerja. Torej venec skupaj s posodo naj bo v spodnji tretjini celotne višine kompozicije, nad njim naj se cvetje razprostira do celotne višine treh tretjin. Pri oblikovanju in sestavljanju naših cvetočih kompozicij bodimo pozorni na vonj cvetlic. Hijacinte imajo zelo močan vonj. V manjšem prostoru je dovolj, če imate le eno cvetočo hijacinto, saj boste drugače imeli namesto lepe cvetoče izkušnje, glavobol. Ko čebulice odcvetijo, jih ne zavrzite.

Odrežite le cvetna stebla in jih posadite v vrt. Globina sajenja je toliko, da je čebulica v zemlji. Listi so pomembni, saj v njih poteka fotosinteza in ta je vir oskrbe čebulice z ustreznimi hranilnimi snovmi. Tako čebulico jeseni vzamemo iz grede, posušene liste odstranimo in jo enako kot ostale čebulice posadimo. Tokrat naj bo globina saditve dvakratna višina čebulice. Lahko se zgodi, da bo prvo leto iz čebulice pognalo le listje, kasneje pa bo ujela svoj bioritem in nas pomladi razveseljevala s čudovitimi cvetovi v vrtu.

- dr. Sabina Šegula,

BC Naklo

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

7

Proti rdečim polžem z bio volnenim filcem Soven Naravna ovčja volna ni odpadek, a velikokrat se zgodi, da jo rejci še vedno zavržejo v gozd ali v smeti. DOBRA PRAKSA iz podjetja SOVEN iz SELNICE OB DRAVI nam pove, da je volna naravni material, iz katerega v slovenskem proizvodnem podjetju, ki letos praznuje 20. obletnico obstoja, naredijo odlične volnene odeje, nadvložke, vzglavnike, volneno prejo ali mikanko za filcanje. V zadnjih letih pa izdelujejo zelo zanimivo in vsestransko uporabno BIO VOLNENO zastirko in BIO volnene vložeke za visoke grede - proti rdečim polžem, proti prekomerni rasti plevela, proti izsušitvi zemlje, pro­ ti prehitremu propadanju lesa v visoki gredi, proti vdoru voluharjev v visoko gredo … Med pozitivnimi lastnostmi ovčje volne, moramo izpostaviti stoodstotno okoljsko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in odlične toplotne lastnosti. Ovčja volna omogoča dober pretok zraka, uravnava temperaturo, enakomerno sprejema in oddaja vlago. S padanjem temperature se povečuje njena zaščita pred mrazom. Je obnovljiv vir energije. Na koncu uporabe ni nikoli odpadek - običajno se kompostira. V vrtnarstvu omogoča boljšo in zdravo rast rastlin, preprečuje prekomerno rast plevela in prehod rdečih polžev. Najpogosteje se uporablja kot BIO VOLNENA ZASTIRKA – spomladanska solata ne bo pomrznila, rastla bo hitreje in bolj zdravo … Z navadnimi škarjami v zastirko, na vsakih 15 cm nare­dimo križno luknjo. Položimo jo na pripravljeno zemljo in po potrebi ob vogalih pritrdimo z kamni ali klini. V luknje posadimo sadike ali semena. Rastline bodo rastle hitreje, pridelek bo večji in bolj zdrav. Zastrika bo preprečila prekomerno rast plevela. Najpomembneje pa je, da bo odganjala rdeče polže. Polži ne marajo vonja po lanolinu, ki je v volnenem vlaknu, ne marajo pa tudi ne suhega in grobega dotika z volnenim filcem. Opozo­ riti je potrebno, da je potrebno predhodno poskrbeti, da polžev ne bo v zemlji, da ne bodo imeli možnosti prilezti iz zemlje k rast­ lini. Če to je, potem jih ne bomo imeli, saj od sosednje grede do rastlin v zastriki ne bodo mogli priti. Zastirko lahko uporabljamo v vr­tičkarstvu, zelenjavar­s tvu, v sadjarstvu, pri urejanju par­kov, ribnikov, nabre­ žin… Življenjska do­ ba zastirke je odvisna od številnih dejav­nikov: vrste rastlinja, sesta­ ve zemlje, na­ čina obdelave, načina pobiranja pridelka,… ­predvidoma je to od 1 do 3 le­ ta. Jeseni lahko zastirko pustimo na zemlji, Marija Srblin, direktorica podjetja Soven vendar bolj pri- d.o.o., iz Selnice ob Dravi.

poročamo,­da jo poberete, posušite in spomladi spet uporabite. BIO VOLNEN VLOŽEK ZA VISOKE GREDE ima dve zelo pomembni lastnosti: prepreči voluharju, da bi prišel v gredo in prepreči prehitro propadanje lesenega oboda grede. Volneni filc je v iglanem stanju in onemogoči, da bi voluhar z rilčkom naredil luknjo in prišel v gredo. To varovalo ima življenjsko dobo 3-4 leta, saj se volneni filc počasneje spreminja v kompost kot volna v neobdelani obliki. Varovalno pa v tem primeru deluje tudi lanolin, ki je v vlaknu volne. Pri pranju se odstrani urin in blato, lanolin pa pridobi na izrazitosti vonja. Tudi to moti voluharje. Volneni filc, ki ga obložimo na notranji strani visoke grede, pa prepreči, da bi les prehitro propadal. Nase sprejema odvečno vlago in jo potem po potrebi oddaja v zemljo. Torej zemlja in vlaga nista neposredno ob leseni steni. Bio volneni filc ni nikoli odpadek, po določenem času uporabe se spremeni v kompost in gnojilo … Številni rejci pa v vrtnarske namene uporabljajo kar ostriženo – nepredelano ovčjo volno. Volna v tej obliki ima nekaj pozitivnih lastnosti, žal pa tudi veliko negativnih. Opozoriti je potrebno, da neoprana volna vsebuje tudi urin in blato, ki pa privabljata glodalce in škodljivce, predvsem voluharje …

- Marija Srblin

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

Juta – naravni material za kvačkanje Tudi pri ročnih delih vedno več poudarka dajemo na ekoloških, naravnih materialih, ki so prijazni uporabniku in nimajo škodljivih vplivov na okolje v času proizvodnje in uporabe. Poleg najpogosteje uporabljenih naravnih materialov za preje – volna in bombaž – je eden od takih naravnih materialov tudi juta. To je rastlinsko vlakno, ki se že dolgo uporablja za izdelavo vrvi, tkanin za vreče in drugih izdelkov. Letošnja novost med prejami za ročna dela je Juta - preja iz 100 % naravne jute. Posebej primerna je za razne torbe, po­ grinjke, košarice, celo preproge in druge izdelke za dom. Celo kvačkano visečo mrežo lahko izdelate sami. Izdelki iz jute so pralni v pralnem stroju na 30 stopinj in zelo trpežni. Za delo potrebujete kvačko debeline 5,5 – 6,5mm, za manjšo torbo pa boste potrebovali 300 – 400 g preje. Za začetek vam ponujamo navodila za izdelavo simpatičnega pogrinjka v obliki hruške, ki bo popestril vašo jedilnico. Navodila za izdelavo kvačkanega pogrinjka – hruške 1. krog: naredimo 5 verižnih P in jih združimo v krog 2. krog: naredimo eno verižno P za novo vrsto in potem še 11 gostih P tako da jih imamo skupaj 12, krog zaključimo s polgosto P 3. krog: spet naredimo eno verižno P za novo vrsto (to ponovimo na začetku vsake nove vrste) potem pa v prvo P eno gosto P, v naslednjo 2 gosti P; zaporedje 1,2,1,2 ponavljamo do 6. kroga 7. krog: začnemo z verižno P, potem naredimo v naslednjo petljo dve gosti P ,v naslednji dve petlji delamo po eno gosto in

tako ponavljamo do konca vrste (2,1,1), ter krog zaključimo s polgosto P. V vseh naslednjih krogih do zaželene velikosti se veča samo število samostojnih petelj (2,1,1,1) (2,1,1,1,1) (2,1,1,1,1,1). Ko smo naredili dovolj velik krog, kvačkamo naprej še pri­ bližno na 1/3 kroga v vrstah in v vsaki vrsti zadnji dve petlji skvačkamo skupaj da dobimo obliko hruške. Na koncu obkvačkamo celotno hruško po obodu z eno vrsto gostih petelj. Na koncu naredimo še pecelj in list, kot je vidno na sliki. Poraba materiala za pogrinjek: 100 g rumene jute in nekaj ­ostankov zelene in rjave.

ROČNA DELA

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

Največja čipkarska prireditev na svetu - OIDFA 2016 prvič v Sloveniji

L

etos junija bo Slovenija gostila 17. svetovni čipkarski kongres za klekljano in šivano čipko OIDFA. Orga­ nizacija združuje več kot 2300 čipkarskih strokovnjakov, čipkaric, ljubiteljev čipk, čipkarskih organizacij in ustanov, ki se s čipkami ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko, iz 37 držav po vsem svetu. Osrednje kongresno dogajanje bo potekalo od 24. do 26. junija 2016 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kongresni program je zelo raznolik in pester. Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.oidfaljubljana.si V trgovini Čipke Mojca v Škofji Loki se aktivno pripravljamo na svetovni čipkarski dogodek, kot tudi na 30. obletnico podjetja. Naj najprej izpostavimo največji punkelj Zamorec. Izdelali smo ga tik pred novim letom 2016 in sicer Jernej Jemc in Maks Košenina. Punkelj je dolg 240 cm ter tehta skoraj 70 kg. Posebej za ta pukelj pa je narisala vzorec znana risarka vzorcev Vida Kej­ žar. Namen klekljanja na velikem punklju s čim večjim številom klekljaric je razpoznavnost, ohranjanje in predstavitev ročno klek­ljane čipke domačim in tujim gostom, ki nas bodo obiskali v okviru svetovnega kongresa. Vabljeni klekljarice in klekljarji na druženje in klekljanje ob punklju, ki se je že začelo in poteka med delovnim časom v trgovini Čipke Mojca. Vse sodelujoče bomo zapisali v spominsko knjigo. Za razpored klekljanja in ostale informacije pokličite v trgovino Čipke Mojca.

Veliki punkelj Zamorec - desno avtorica vzorca Vida Kejžar, na sredini Mojca Jemc, levo Andreja Jemc. Če se želite naučiti prelepih klekljarskih veščin, ste lepo vab­ ljeni v trgovino Čipke Mojca, kjer orga­niziramo za otroke ali

Klekljarski tečaji in delavnice za otroke.

Klekljarski tečaji in delavnice za odrasle. odrasle tako začetne in nadaljevalne tečaje, kot tudi klekljarske delavnice. Pravkar sprejemamo prijave za klekljarsko delavnico z žico.

pletemo, šivamo, kvačkamo ...

ROČNA DELA

V podjetju Čipke Mojca smo poskrbeli tudi za uporabne novosti kot je poseben raven punkelj, na katerem lahko klekljamo čipke v obročkih. Z druge strani pa punkelj uporabimo za klasično klekljanje.

Novost v trgovini Čipke Mojca: 3D - ŠTIRKA ZA 5.

Inovacija v trgovini Čipke Mojca: poseben punkelj z ravno in okroglo površino. Novost je tudi posebna štirka, ki jo uporabljamo za utrditve večdimezionalne čipke.

Vrtna dela v marcu

Vzgoja lastnih sadik zelenjave

Z

ima je v marcu še enkrat zamahnila s svojim repom in sneg ter deževje so dodatno razmočili tla. Marec je po starem poimenovanju sušec, kar je pomenilo, da se je zemlja počasi osušila in bila godna za prva dela in setve na vrtu.

Tako kot kar nekaj predhodnih marcev je tudi letošnji moker. To pomeni, da bo potrebno počakati na pravilno vlago v tleh za prva zemeljska dela. Za potešitev vrtnarske nestrpnosti, pa je sedaj pravi čas za vzgojo lastnih sadik. Najboljši prostor za vzgojo sadik je rastlinjak, kjer je dovolj svetlobe, vendar pa si manjše število sadik lahko vzgojimo tudi na okenskih policah. Kaljenje rastlin iz semena je kot naravni čudež, ki ga zelo radi opazujejo tudi otroci. Skupaj z njimi posejte nekaj paradižnika in po dobrem tednu se bodo prikazali prvi kalčki. Paradižnik v mesecu marcu sejemo v korita ali direktno v jogurtove lončke, prav tako kot papriko, ki jo sejemo že v februarju, potrebuje tudi paradižnik za vznik temperaturo nad 25°C. Semena rahlo prekrijemo s prstjo in dobro zalijemo. Za boljše kaljenje in preprečitev izsušitve zgor­ nje plasti, vse skupaj prekrijemo s polietilensko folijo. Posevek opazujemo in takoj, ko se prikažejo prve rastlinice, folijo odmaknemo in posodo premaknemo na nižjo temperaturo. S tem preprečimo, da se rastlinice ne izdolžijo ali »pretegnejo«. Če se to k­ljub temu zgodi, jih prepikiramo. Zemljo zalijemo in s pomočjo starega svinčnika nežno izpulimo sadike in jih zopet s pomočjo svinčnika potisnemo v zemljo v drugem lončku. Tako

vzgojene sadike si še bolj okrepijo korenine, kajti pri puljenju se odlomi koreninski vršiček in to vzpodbudi močnejše obraščanje korenin. Pri paradižniku potisnemo sadiko bolj globoko v zem­ ljo, zato se po vsej dolžini stebla, ki je v zemlji pojavijo korenine. Močne korenine povečajo možnost črpanja vode v kasnejšem obdobju, ko je rastlina že na vrtu. Podobno kot paradižnik v februarju ali marcu posejemo semena čebule: »ptujske rdeče« »holandske rumene«, ali celo podolgovate in malo manj ostre »belokranjske«. Konec aprila ali v maju jih presadimo na prosto, kajti zelo dobro prenašajo pre-

Fižol previdno izlončimo, preden ga posadimo na vrt ali v rastlinjak.

MOJ VRT

V ZELENJAVNEM VRTU

11

Posejano čebulo presadimo na vrt ko ima dva lista. Nega sadik pri vrtnarskem krožku na osnovni šoli. sajanje. Pri nas smo navajeni le na sajenje čebule iz čebulčka, vendar je v tujini zelo razširjena direktna setev semena na njive. Po setvi zemljo strojno obdelajo in čebulo tudi strojno poberejo. Tako pridemo do poceni pridelka, kajti semena so navadno hibridna, kar še poveča pridelek. Pri takšni vzgoji je tudi manj težav s čebulno muho in boleznimi, ki povzročajo gnitje čebule. Vsi ki boste poskusili s setvijo, morate vedeti, da bo pridelek nekoliko kasnejši. Takšno čebulo lahko pobiramo konec avgusta ali celo v septembru. V marcu si v lončke posejmo tudi rukolo, ki se bo tako izognila napadu bolhačev, ki jo na vrtu popolnoma naluknjajo. Poleg tega si vzgojimo še sadike začimbnic, kot je bazilika, enoletni majaron, timijan, žajbelj, ali celo peteršilj, ki na vrtu tako počasi kali. S setvijo kumar, bučk ali celo lubenic in melon počakajmo do aprila. Prezgodnje setve v marcu, ko še ni dovolj svetlobe, povzročijo izdolžene sadike in v aprilu je navadno še premrzlo, da bi jih posadili na prosto. Za zgodnejše pridelke fižola, lahko aprila posejemo tudi nekaj nizkega stročjega fižola, ki ga v maju previdno presadimo, tako da ne poškodujemo koreninske grudice, na prosto. Takoj ko bo zemlja dovolj suha in topla – že sedaj ima okoli 5-8°C , prelopatimo vrt in posejemo najbolj zgodne vrtnine. Mednje spada gotovo solata, ki jo posejmo v vrste, med katere

Paradižnik je potrebno prepikirati.

posejemo tudi mesečno redkvico. Vse skupaj prekrijmo z vlaknato folijo ali kopreno, da si zagotovimo zgodnejši pridelek. Če imamo na vrtu prezimno solato, jo okopljemo in prav tako prekrijemo. Okopljemo tudi zimski česen in če je potrebno tudi malo dognojimo. V marcu posejemo še grah in bob. Ko se zemlja dovolj izsuši in ogreje je pravi čas za sajenje nakaljenega zgodnjega krompirja, ki ga prav tako prekrijemo s kopreno. Pozen krompir lahko še malo počaka. V marcu si posejmo še zgodnji korenček in rdečo peso. Te korenovke bomo lahko sejali še v aprilu, maju in celo v juniju. Na vrtu naj bo čim več terminskih setev, predvsem solate, ki jo sejemo vsakih 14 dni, tako imamo skozi celo leto na voljo dovolj sveže zelene solate, ki je pri nas nepogrešljiva.

- Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana

V SADOVNJAKU

12

MOJ VRT

Prva spomladanska opravila

Otoplitev nas priganja k delu

L

etos je pomlad zelo zgodnja. Vi­ soke povprečne dnevne tempe­ rature in zgolj kratke ohladitve so zelo pospešile razvoj in marsikje že začenjajo cveteti marelice. Samo upa­ mo lahko, da ne bo več večjih ohla­ ditev in pozeb. V sadovnjakih je čas, da opravimo zimsko rez, odstranimo obolele dele dreves in ostanke plodov (mumije), odstranimo ostanek listja iz nasada, čimprej obdelamo tla pod krošnjami sadnih dreves in pred cve­ tenjem pognojimo s prvim obrokom dušika. Rez sadnega drevja V sadovnjaku se vedno trudimo vzpostaviti fiziološko ravnotežje med rast­ jo in rodnostjo. Po naravni poti, če ne posežemo s tehnološkimi ukrepi, je sadno drevo nagnjeno k alternativni rodnosti. Se pravi da imamo obilen pridelek vsako drugo leto, v vmesnih letih pa je drevo zaradi izčrpanosti prazno. Plodovi v letu obilne rodnosti so drobni in slabše notranje kakovosti. Sadjarji želimo kakovosten pridelek vsako leto in v ta namen izvajamo številne tehnološke ukrepe: zimska rez, poletna rez, rez po obiranju, redčenje plodičev, gnojenje, varstvo sadnih rastlin… O umirjeni rasti drevesa, ki se jo trudimo doseči z izvajanjem tehnologije govorimo, kadar imamo na drevesu poleg primernega pridelka plodov tudi zmeren prirast poganjkov v dolžini 30 do 50 cm. Rez sadnega drevja je eden najpomemb­

nejših ukrepov v pridelavi sadja. Z njo najučinkoviteje vplivamo na količino in kakovost pridelka v tem in naslednjem letu. Glede na obdobje rezi ločimo zimsko rez, ki jo izvajamo v času mirovanja rastline, to je od odpadanja listja do cve­ tenja, poletna rez od zaključka prve rasti do konca junija, jeseni po obiranju plodov porežemo predvsem vrhove bujno rastočih dreves in z zmanjšanjem listne površine zmanjšamo skladiščenje hranilnih snovi v korenine za naslednje leto. Za začetek moramo ločiti rok rezi glede na različne sadne vrste. Najprej začnemo z rezjo pečkarjev (jablane in hruške), nadaljujemo z jagodičjem (ribezi, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice), koščičarje (breskve, nektarine, slive, ringloje, češnje, višnje) obrezujemo, ko so že vidni zaprti cvetovi. Rez pečkarjev. Čas in intenzivnost rezi sta odvisna od cvetnega nastavka drevesa in bujnosti rasti. Najprej porežemo šibko rastoča drevesa in drevesa z obilnim cvetnim nastavkom. Zimska rez je tudi prvo redčenje plodičev. Kakšen cvetni nastavek lahko pričakujemo, ocenimo po pridelku preteklega leta in po številu cvetnih brstov, ki jih prepoznamo po debelini in obliki. Cvetni brsti so debelejši in bolj zaobljeni od vegetativnih ali rastnih brstov. Popolnoma se o cvetnem nastavku prepričamo, če na sadnem drevju narežemo veje z eno in dvoletnim lesom, jih damo v posodo z vodo in postavimo v topel, svetel prostor. Ko se bodo brsti

Čmrlji, čebele in drugi opraševalci so v sadnih nasadih neobhodno potrebni.

Pri vzgoji mladih dreves češenj si pomaga­ mo z upogibanjem vej. odprli, bomo natančno lahko prešteli število cvetov in se na podlagi tega podatka odločili o intenzivnosti rezi. Naj vas ne preseneti oblika cvetov, ki v tem obdobju še niso dokončno izoblikovani, lahko jim manjkajo prašniki, pestič ... Drevesa, ki močno rastejo in tista s slabšim cvetnim nastavkom, režemo kasneje, se pravi bližje cvetenja. S tem odstranimo več hranilnih snovi, ki so iz korenin prešla v poganjke in oslabimo rast. Pri rezi v tem obdobju, ko so temperature že višje, moramo biti pozorni na vremensko napoved. Nekaj dni po rezi naj bo suho vreme, zaradi nevarnosti okužbe z bakterijsko boleznijo hruševim ožigom. Splošno pravilo pri rezi pečkarjev je: zgodnejša zimska rez pospešuje, kasnejša slabi rast. Bujnost dreves zmanjšamo tudi s poletno in jesensko rezjo. Pri poletni rezi odstranjujemo letošnje poganjke, izrezujemo premočne veje, ki močno senčijo sredino krošnje, krajšamo močno rastoče veje, ki nas ovirajo pri delu … Poskrbimo, da so vidni ‘vsi’ plodov. Jesensko rez izvajamo, ko je listje na drevesu še fotosintetsko aktivno. Z zmanj­ šanjem listne površine zmanjšamo tvorbo asimilatov v listih in možnost skladiščenja le-teh v korenine. S tem oslabimo rast v naslednjem letu. Na odziv drevesa na rez močno vpliva tudi število rezov: večje število manjših

MOJ VRT

V SADOVNJAKU

13

Tla pod drevesi obdelamo čim se da, da pospešimo segrevanje in mineralizacijo. rezov močneje vzpodbuja rast kot manjše število večjih rezov. To moramo upoštevati predvsem pri rezi zelo bujnih dreves. Za redčenje in obnavljanje krošnje izrezujemo cele veje, izogibamo se krajšanju, predvsem v zgornjem delu krošnje. V spodnjem delu, kjer želimo obraščanje in rast novih poganjkov, lahko veje tudi krajšamo. Z rezjo skrbimo za ustrezno obliko in gostoto krošnje. Idealna vzgojna oblika drevesa je stožec: glavna os – provodnik, obraščen z različno dolgimi poganjki. Prve veje naj bodo na višini 70 do 80 cm od tal, nižje ovirajo košnjo pod drevesi in se zaradi teže plodov lahko povesijo tudi do tal. Najnižje ležeče veje naj bodo najdaljše, višje po deblu pa vedno tanjše in krajše. Svetloba naj prodre do ‘vseh’ listov. Veje naj bodo vretenasto razporejene v razmiku 10 do 15 cm. Pri rezi takega drevesa vej ne krajšamo temveč jih postopoma zamenjujemo z izrezovanjem na 5-10 cm dolge čepe. Najprej izrežemo vse predebele veje (premer več od ½ premera debla). Veje, ki ostanejo, očistimo – odstranimo stranske poganjke tako, da je veja ozka in ne senči spodaj ležečih vej. Pri umirjenem drevesu, ki ne raste več bujno je pri nekaterih sortah potrebno skrajšati rodne nosilce, ki so močno povešeni (kjer je mesto izraščanja višje od vrha veje). To je značilno za sorte kot so ‘gala’, ‘zlati delišes’ … Taka rez spodbudi obraščanje, ki ga sicer ne bi bilo in drevo bi s časom ostarelo. V zgornjem delu krošnje naj bo le kratek roden les izraščen neposredno iz debla. Nikoli ne krajšamo enoletnih poganjkov. S tem bi rast močno pospešili. Koščičarje (češnje, breskve, slive) režemo nekoliko kasneje in takrat, ko je pred nami vsaj teden dni lepega vremena, brez padavin. Odstranjevanje obolelih delov dreves in ostankov plodov. To je zelo pomemben ukrep, ki prispeva tudi k lažjemu zdravstvenemu varstvu rastlin. Zimska trosišča, v obliki katerih glive preživijo na obolelih delih, spomladi ob dovolj visoki temperaturi oživijo in bruhajo trose. To je vir okužbe za tekoče leto. Iz nasada odstranimo veje na katerih so simptomi okužbe z jablanovim rakom, lanske poganjke okužene s pepelasto plesnijo, odstra­ nimo vse plodove v obliki mumij, ki bi bili vir okužbe z monilijo. Pograbimo in odstranimo listje, ki preko zime ni propadlo. To je

vir okužbe s škrlupom, sajavostjo, mušjo pegavostjo. Gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo v jesenskem času. Potrebno količino določimo glede na rezultate analize tal. O tem smo več pisali v jesenskih številkah. Pred cvetenjem je čas za prvo gnojenje z dušikom. Lesnate rastline, ki so ustrezno pognojene, v jesenskem času po obiranju plodov in pred odpadanjem listja, skladiščijo asimilirane hranilne snovi in dušik iz tal v korenine. Ta zaloga zadošča do cvetenja. V tem času so tla prehladna, da bi lahko potekala mineralizacija, zato rastlina nima na razpolago dušika iz tega vira. V času cvetenja sadna rastlina potrebuje veliko dušika za oplodnjo in intenzivno rast. Zaloge od prejšnjega leta niso več dovolj, zato moramo pognojiti. Dušik je v tleh lahko gibljiv, zato ga ne moremo dodajati ‘na zalogo’. Srednjo letno priporočljivo količino 6 kg čistega dušika na površini 10 arov (za jablane in hruške, koščičarji potrebujejo letno 14 kg dušika na 10 arov) razdelimo v več obrokov: prvi obrok v času pred cvetenjem, za drugega se odločimo po oplodnji, ko ocenimo pričakovan pridelek in bujnost rasti, tretjega damo jeseni po obiranju, vendar pred odpadanjem listja (konec septembra do sredine oktobra). Jesenski obrok dušika je namenjen skladiščenju v korenine za naslednje leto in ne za rast v tekočem letu. Zato pognojiti ne smemo prekmalu, da ne izzovemo ponovne rasti v istem letu. Pri mlajših in šibko rastočih drevesih s površine pod krošnjo odstranimo travo in plevele. S tem odstranimo konkurenco za vodo in hranilne snovi. Želim vam lepo cvetočo pomlad brez nizkih temperatur!

- Alenka Caf, KGZS – Zavod Ljubljana

14

PREDSTAVLJAMO

MOJ VRT

Odprto: pon. - pet. 8-19, sob. 8-13

VSE ZA VRT IN POLJE ❖ SEMENSKI KROMPIR ❖ SEMENA ZELENJAVE IN CVETLIC, ^EBUL^EK ❖ ZEMLJA ZA POTAKNJENCE ❖ ORGANSKA IN MINERALNA GNOJILA ❖ SREDSTVA ZA ZIMSKO ZA[^ITO SADNEGA DREVJA MEDVODE, Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, tel.: 01/3613-300, GSM: 031/810 384, 051/649 640; VODICE, Kamni{ka 8, 1217 Vodice, tel.: 01/8324-011, GSM: 031/810 385; VI@MARJE, Tacenska 67, 1210 Ljubljana-Vi`marje, tel.: 01/5124-666, GSM: 031/728 611, DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43, 1261 Ljubljana-Dobrunje, tel.: 01/5471-684, GSM: 041/321-543

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

15

Naravno sredstvo za krepitev rastlin

Za hitrejše kaljenje in pomoč pri presajanju V marcu presajamo lončnice, pota­k­ njence balkonskih rastlin (pelargonije, fuksije, …) v večje sadilne lončke in tudi posodovke (citrusi, oleandri, …), ki jih nismo presadili že več let. Vedno po pre­ sajanju takoj ali čimprej zalijemo vse rast­line z raztopino zelenega Minerala v 4 % koncentraciji. Potem zalivamo do takrat, ko bomo prestavili vse na prosto, samo z vodo in še to skromno, ker zele­ ni Mineral zadržuje vlago v tleh za dalj časa. Lončnice, balkonske rože in posodovke v prezimovališčih (kleti, garaže) redno pregledujemo zaradi bolezni in škod­ ljivcev. Še posebej se posvetimo matič­ nim rastlinam, ki so običajno izvor vseh zdravst­venih težav. Poskrbimo za redno zračenje, ker je večja nevarnost, da se pojavi siva plesen. Vse obolele (»kosmate«) liste in druge dele rastlin odstranimo in po možnosti sežgemo oziroma uničimo. Po presajanju počakamo vsaj 14 dni, potem pričnemo škropiti z rumenim Mineralom. Rastline samo narahlo orosimo, da kapljice ne odtekajo z listov, ker s kapljicami odteka tudi sredstvo in je delovanje v tem primeru veliko slabše. Če se je bolezen že pojavila, najprej očistimo rastline, potem pa škropimo z najmanj 8 % koncentracijo rumenega Minerala. To pomeni, da dodamo 80 ml (malo manj kot 1 dcl) rumenega Minerala na 1 l vode oziroma 8 dcl (malo manj kot 1 l) rumenega Minerala na 10 l vode. Poškropimo 3 x vsak drugi dan (1., 3., 5.). Tudi škodljivci ne počivajo, spomladi Vse rastline takoj po presajanju zalijemo z zelenim Mineralom.

Z Mineralom vzgojene rastline so trpežne, imajo izredno velik cvetni nastavek in intenzivne barve. se prebudijo listne uši, rastlinjakov ščitkar (bele mušice), tudi kakšno gosenico najdemo na pelargonijah. Ko najdemo škodljivca, ga najprej poskusimo odstra­ niti fizično (zmečkamo), potem škropimo z 8-10 % koncentracijo rdečega Mi­ nerala 3 x vsak drugi dan. S škropljenjem počakamo vsaj 16 dni po presajanju. POMEMBNO: Vedno dodamo Mineral v vodo, nikoli obratno. Vsi trije Minerali se uporabljajo samostojno in se mešajo samo z vodo. Ne mešajo se niti med seboj. Lahko pa vsa ostala sredstva in pripravke uporabimo ločeno še isti dan. Med uporabo rumenega in rdečega Minerala naj mine najmanj 24-48 ur. V marcu presajamo sadike paprike, jajčevcev, paradižnika, čilijev, … ki smo jih sejali v januarju ali februarju. Kupimo kakovosten sadilni substrat (zemljo), ki je običajno malo dražji, vendar vsebuje že dodana hranila in je primerne strukture in teksture, da se bodo presajene nežne rastlinice čim hitreje in čim lažje na novo ukoreninile. Lončki so najboljši iz naravnih materialov (celuloza, šota, …), ki sčasoma razpadejo v tleh. Taki lončki omogočajo rast korenin skozi stene in tako zanesljivo vemo, kdaj je čas za presajanje na prosto. Velikost naj ne bo večja od 10-12 cm v premeru. Za presajanje vedno izberemo najmočnejše in zdrave sadike. Tako že na začetku poskrbimo za optimalen razvoj in kasneje bo s takimi rastlinami veliko manj zdravstvenih pro­ blemov. Takoj po presajanju zalijemo s 4 % raztopino zelenega Minerala, kar pomeni

40 ml (slabe pol decilitra) na 1 l vode ali 4 dcl (slabe pol litra) na 10 l vode. Zalijemo temeljito, vendar pazimo, da voda ne zastaja v podstavku, zato odvečno po eni uri odlijemo. S to odvečno raztopino lahko zalijemo druge rastline, npr. lončnice. Zalivanje z zelenim Mi­ neralom ponovimo vsaj enkrat na mesec do presajanja na prosto. V tem času ne gnojimo sadik, ker so hranila že dodana substratu, dodamo pa jih vsakokrat tudi z zalivanjem z zelenim Mineralom. Presajene sadike damo na primerno topel prostor (15-18°C), kjer je dovolj svetlobe. Če te primanjkuje, poskrbimo za redno obračanje rastlin in tako omogočimo enakomerno rast. Konec meseca sejemo že večino zelenjave tudi na prosto, zlasti v zatišnih in toplih, primerno osušenih legah: solate (berivka), špinača, blitva, redkvica, bob, grah, čebula, zelišča, korenje, peteršilj. Tako seme, ki ga sejemo v zaprtih prostorih, kot tudi tisto, ki ga sejemo na prosto, takoj po setvi zalijemo s 4 % raztopino zelenega Minerala. Ta bo poskrbel za hitrejše kaljenje semena. Zeleni Mine­ ral tudi dlje zadržuje vlago v tleh, zato je manj nevarnosti, da bi se v času kaljenja substrat presušil in bi zaradi tega komaj nastale koreninice propadle. To je zlasti pomembno v času kaljenja peteršilja in korenja, ki za to potrebujeta tudi daljši čas. Seveda pazimo na ustrezno zalivanje in ne utapljamo rastlin.

- Tatjana Rupnik, univ. dipl. inž. agr., AS AN d.o.o. Siva plesen lahko popolnoma uniči rastline.

Mineral lahko kupite v maloprodaji v pakiranjih po 1 l in 3 l v Mercator centrih, Intersparu, trgovinah Kalia, Kmetijskih zadrugah in bolje založenih kmetijskih trgovinah; večja pakiranja po 20 l pa v trgovinah Planet zdravja (www.planetzdravja.com). Za vse informacije, nasvete, naročilo brezplačnih katalogov ali CD-jev s slikovnim materialom pokličite 01/518 76 10 ali na info@asan.si