-
^AS POMLADI
2
MOJ VRT
Za lep cveto~ okras do pozne jeseni
Uredimo si vrt in polep{ajmo balkone omlad je ~as, ko se narava prebuja iz zimskega spanja. V tem ~asu se za~nejo razli~na spomladanska opravila, ki so nujno potrebna za lep cveto~ okras do pozne jeseni. Najprej si v mislih pri~aramo slike prej{njega cveto~ega poletja in se po spominu sprehodimo po cveto~ih gredah na{ega vrta. Zaradi preventivnega varstva rastlin je namre~ potrebno, da upo{tevamo kolobar in cvetje vsaki~ nekoliko druga~e posadimo. S tem onemogo~imo raznim {kodljivcem in boleznim, ki prezimijo v tleh v obliki spor, da ne morejo spomladi oku`iti novih okrasnih rastlin. Zelo pogosto se zgodi, da ena vrsta bolezni ali {kodljivcev napade oz. oku`i le eno vrsto cvetja. V primeru, da je na gredi drugo cvetje, kot ga `elijo {kodljivci ali spore, potem spore ne vzklijejo, {kodljivci pa se umaknejo. Cvetje, ki je na novo posejano ali posajeno, ostane zdravo in kmalu imamo lep cveto~i okras.
P
Rese - cveto~e trajnice v vrtu
Ob upo{tevanju kolobarja naredimo na~rt za novo posaditev vrta. Pri tem moramo seveda upo{tevati vse spomladanske ~ebulnice, ki smo jih posadili `e jeseni in bodo sedaj `e lepo poganjale in cvetele. Pridni vrtnarji so `e sami vzgojili sadike iz semen, saj se delo v rastlinjaku za~ne `e januarja in februarja. Zdrave sadike imajo ko{at koreninski sistem in zdravo steblo s prvimi listi. Na pogled so temno zelene in kompaktne rasti. Visoke sadike, ki so bledo zelene in imajo zelo podolgovato rast, niso primerne za nadaljno vzgojo. Take rastline imajo majhno odpornost in se hitro oku`ijo z razli~nimi boleznimi ter propadejo. Delo v vrtu se za~ne s temeljito pripravo tal. S tem zagotovimo koreninam in semenom dovolj zraka in vlage. Koreninice, ki bodo na novo pognale, bodo imele ustrezno oporo in s tem cela rastlina. Grede nato ozna~imo po na~rtu. Marca in aprila lahko `e sejemo prezimno trdne eno-
Trajnice s ~ebulicami in gomolji, ki jih sedaj sadimo v vrt.
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 22. 4. 2005, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: cveto~a pomlad (foto: Bojan Rauh).
MOJ VRT letnice. Prezimno trdne enoletnice, ki jih uporabljamo za rezano cvetje, so: {~ir, ognji~, modri glavinec, ostro`nik, son~nica, ~rnika in {e mnogo drugih, ki imajo visoko rast. Nekatere prezimno trdne enoletnice uporabljamo kot pokrovne, saj so nizke rasti (npr.: agerat, grenik, kadulja), medtem ko z nekaterimi lahko lepo okrasimo nezanimive ograje, saj se lepo vzpenjajo (npr.: slak, di{e~i grahor). Ob setvi teh rastlin v tla pripravimo brazde, katerih globina je odvisna od velikosti semen. Splo{no pravilo je, da sejemo dvakrat globje od velikosti semena. Ko semena zasejemo na gredo ni priporo~ljivo, da jih takoj zalijemo. ^e je zemlja presuha, je bolje, da jo nekoliko zalijemo pred setvijo, ko `e naredimo brazde. Semena moramo enakomerno posejati. Drobna semena lahko pome{amo s peskom in jih tako la`je enakomerno posejemo. Red~enje rastlin namre~ vse rastline razrahlja in korenine izgubijo stik s podlago. To rastline do`ivljajo kot {ok. ^e smo zasejali pregosto, potem moramo red~iti, vendar okoli rastlin, ki so ostale v gredi tla nekoliko utrdimo in omogo~imo ponovni stik korenin s podlago. Pri sajenju sadik moramo paziti na sadilno razdaljo. Tako moramo upo{tevati kon~no velikost rastline in naj nas ne premami prazen prostor med sadikami v pregosto sajenje. ^e `elimo biti bolj ekonomi~ni, lahko med dolo~enimi sadikami zasejemo redkev ali kak{no drugo rastlino, ki hitro vzkali in kon~a rast ter dozori veliko prej, kot pa na{e sadike zacvetijo v svoji kon~ni velikosti. Vse potrebne podatke lahko preberemo na embala`i semen. Na embala`i imamo ozna~en ~as sejanja in kon~ni ~as rasti, poleg tega pa tudi velikost rastlin. V vrtu nas potrpe`ljivo ~akajo trajnice, ki tudi potrebujejo nekaj nege. Velike skupine trajnic, ki so stare 3-4 leta, pomladimo z delitvijo. Tla morajo biti nekoliko vla`na. Z vrtnarskimi vilami ali lopato, ki jo uporabljamo za rahljanje zemlje v vrtu, trajnico enostavno razdelimo na dva ali ve~ delov. Tako dobimo vsaj dve novi rastlini in tudi bolj{o kakovost. ^e trajnic ne pomlajujemo se nemolokrat zgodi, da rastlina v predelu, ki je najstarej{i za~ne odmirat. Tako dobimo pokrovno rastlino, ki je na sredini propadla, mlaj{i poganjki okoli nje pa so vitalni. Trajnice lahko pomladimo tudi tako, da korenike ali rizome izkopljemo, iz njih otresemo odve~no prst in jih razre`emo. To naredimo z ostrim no`em, saj je le tako povr{ina rane najmanj{a, zmanj{a pa se tudi mo`nost oku`be s talnimi parazitskimi glivami. Preventivno je priporo~ljivo, da take rastline, preden jih damo v zemljo, popr{imo s fungicidom proti koreninski gnilobi. ^e imamo na vrtu trajnice, ki imajo v zemlji ~ebulice, jih je potrebno na vsakih nekaj let razsaditi. Z vilami jih dvignemo iz zemlje in razdelimo z rokami. Ve~je ~ebulice takoj posadimo na mesto, kjer bodo drugo leto `e cvetele. Ostale manj{e pa posadimo v odmaknjen konec vrta, kjer bodo pognale le zelenje. Po nekaj letih (2-3 leta) bodo dovolj zrele, da bodo cvetele. ^ebulnice posadimo v tla z dobro drena`o - odvodnjavanjem.
Delitev trajnic Zasajanje balkonskih korit - v koritu substrat in glinopor za drena`o
4 Globina je odvisna od velikosti ~ebulice. Obi~ajno sadimo v globino trikratne vi{ine ~ebulice. Pri tem moramo paziti, da luknja, ki jo naredimo s klinom, ni pregloboka. Druga~e ostane ozek del luknje pod ~ebulico prazen. ^ebulica v svoji bazi korenin nima stika s podlago in zato lahko propade. Zdaj, ko smo uredili vrt, lahko polep{amo tudi balkone. Pri izbiri rastlin moramo paziti na katero stran neba je obrnjen balkon. Balkon na ju`ni ali zahodni strani je poleti pove~ini izpostavljen pripekajo~im son~nim `arkom. Vzhodni del ima dovolj svetlobe in se izogne poletni pripeki, medtem ko sever kraljuje v hladni senci. Torej moramo glede na te pogoje izbrati pravilne rastline. Balkonsko cvetje lahko kombiniramo v razli~nih barvah, se odlo~amo za kombinacije preve{ajo~ih in pokon~nih sort ali pa izbiramo tudi med strukturnimi rastlinami, ki imajo kot okras nenavadno zelenje. Izbira razli~nih balkonskih rastlin
^AS POMLADI Torej, ko smo se pravilno odlo~ili za nakup rastlin, potem moramo poskrbeti za pravilno presajanje v okrasna korita. Na dno korita damo glinopor ali enostavno nekoliko ve~je kamen~ke. Tako poskrbimo za drena`o in voda ne zastaja v koritu. To je zelo pomembno, saj druga~e korenine gnijejo in rastline propadejo. Nato uporabimo substrat za balkonsko cvetje in rastline porazdelimo po koritu. Pri izlon~evanju rastlin bodimo pozorni, da preve~ ne po{kodujemo mladih koreninic. Ko rastline damo v korito z drena`o in plastjo substrata, okoli koreninske grude dodamo {e substrat in ga nekoliko utrdimo. Tako imajo korenine stik s podlago in lahko ~rpajo hranilne snovi in vodo, hkrati pa so zadovoljiva opora rastlini. Pri preve{ajo~ih rastlinah moramo paziti, da vse obrnemo na isto stran, tako da vse za~no nemoteno rasti iz balkona navzdol. Pomlad je tudi ~as, ko presadimo lon~nice, ki nam krasijo stanovanje. Tako sobno rastlino presadimo le v eno {tevilko ve~ji
MOJ VRT lon~ek (2-3 cm ve~ji premer lonca) in pri tem pazimo, da smo zamenjali tudi okrasni lonec. Med okrasnim loncem in loncem, v katerem raste rastlina, mora biti vsaj 1 cm praznega prostora okoli celega oboda. Ob presajanju pregledamo korenine, odmrle in po{kodovane odstranimo z ostrim no`em. V novem loncu poskrbimo za odvodnavanje drena`o, dodamo nekaj substrata in korenine enakomerno porazdelimo po substratu. Na koncu, ko smo dodali substrat do roba lonca, z njim rahlo potol~emo ob podlago, tako ni neza`eljenih zra~nih `epov okoli korenin. V primeru, da rastlina cveti, jo pustimo in po~akamo na jesen, ki je tudi primeren ~as za presajanje lon~nic. Kot vidimo, nam v zdaj{njem ~asu ne bo primanjkovalo dela v naravi. Zato pa bo poletje z bujnim cvetjem popla~alo na{ vlo`eni trud za nego in vzgojo rastlin.
� Sabina [egula, univ. dipl. ing., BT[ Kranj
MOJ VRT
USTVARJAJMO
5
Pomladanski {opki
Spustimo pomlad v na{e stanovanje
opli son~ni `arki so ogreli zemljo in prve znanilke pomladi so `e zacvetele. Na{a `elja, da se zima kon~no `e poslovi in hrepenenje po toplih son~nih dnevih, je vedno bolj izrazito. Del~ek lepe, cveto~e in tople narave si lahko pri~aramo z razli~nimi aran`maji. V vsakem gospodinjstvu se bo na{el kro`ni, ki ga lahko za nekaj ~asa uporabimo v dekorativne namene. Na sredino kro`nika postavimo gobo za sve`e cvetje. Vanjo nato zabodemo nekaj vi{jih vej. Zelo lepo pridejo do izraza zvite veje leske ali vrbe, na katere lahko pritrdimo nekaj ne`nih skeletnih listkov. S to osnovo je aran`ma zanimiv in ima velik volumen. V bazo lahko dodamo cvetje po lastni izbiri. ^e imamo mo`nost, uporabimo gerbere, vrtnice ali pa prinesemo iz gozda nekaj cvetov teloha in trobentic. Prostor med cvetjem in vejami zapolnimo z zelenjem. Dodamo {e kak{no vejico asparagusa, ki smo ga prezimili v hladni svetli sobi in aran`ma je narejen.
T
^e nam krive linije niso v{e~, se lahko odlo~imo za linearni-vegetativni aran`ma. Cvetje dodajamo v linijah po skupinah. Za spomladansko vzdu{je dodamo nekaj cveto~ih ~ebulnic kot npr.: hru{ico in hijacinte. Poleg tega, da ~ebulnice {ele odpirajo cvetove, tudi zelo lepo di{ijo. V primeru `elene harmonije barv lahko uporabimo cvetje, ki je v hladnih barvnih odtenkih od modre do roza. Videz takega aran`maja nas v mislih odpelje na cveto~e vrtove. To je seveda zaradi specifi~ne uporabe cvetja. Vsako cvetje je uporabljeno tako, kot resni~no raste v naravi. Pravzaprav gre za imitacijo malega cvetli~nega vrta. Spretne roke in nekoliko potrpljenja pa potrebujemo za nekoliko umetni{ki {opek. V takem {opku uporabimo tulipane, ki jih poljubno zvijamo in s stebli oblikujemo nenavadno zanimive linije. Za tako uporabo tulipanov moramo le te prej prav posebej pripraviti. Tulipani morajo biti pred uporabo toliko ~asa brez vode, da postanejo stebla mlahava in se lahko
upogibajo. Obi~ajno odstranimo vse liste, tako da pride do izraza golo zvito steblo. Na razli~no ogrodje nato tulipane pritrdimo ali pa jih prepletemo med vejami. Pritrdimo jih lahko z okrasnimi iglami, trakovi ali `icami. Dodamo {e ostalo cvetje in zelenje, pove`emo v {opek in vsa stebla spodre`emo z ostrim no`em. Tulipani se bodo hitro napili in postali trdni. Paziti pa moramo na to, da tulipani rastejo tudi v vazi. Tako se bodo od mesta pritrditve za~eli dvigovati navzgor. Tak nenavaden {opek lahko spreminja svojo obliko ve~ dni in nam popestri stanovanje. Upogibanje tulipanov
Vsi {opki, ki jih imamo v stanovanju, imajo dalj{o obstojnost, ~e jih damo v ~isto posodo in redno menjavamo vodo. Paziti moramo predvsem v kuhinjah in v jedilnicah, da {opki ne stojijo poleg sklede s sadjem. Iz sadja namre~ izhaja etilen, ki povzro~a hitrej{e zorenje cvetja. Tak {opek ima `ivljensko dobo skraj{ano tudi za tretjino. Pomlad je ~as, ko je v naravi veliko narcis. Naj vas spomnim, da narcise niso prijateljice drugega cvetja. Iz njihovih stebel se izlo~a strupena sluz, ki negativno deluje na ostalo cvetje v vazi. ^e izrecno `elimo kombinirati narcise z drugim cvetjem, jih
Leto{njo pomlad se je skupina vrtnarjev zdru`ila v gospodarsko interesno zdru`enje Profesionalna vrtnarska dru`ba. Petindvajset ustanovnih ~lanov je zdru`ilo mo~i in kapitalska sredstva za zastopanje ekskluzivnih vrtnarskih podjetij iz tujine, za skupno promocijo rastlin in materialov ter skupno nabavo repromaterialov, surovin in energentov. Za spomladansko sezono so pripravili program rastlin, ki izstopajo iz standardne ponudbe vrtnarskih centrov, {e posebej novosti iz najbolj inovativne selekcije Proven Winners (www.pweurope.com). Najbolj prepoznavne med novostmi bodo naslednje rastline: prva je Sunsatia, ki je lani prejela presti`ne nagrade med inovativnimi rastlinami; druga pa je leto{nja dobitnica dveh prvih nagrad - angle{ke za najbolj{o rastlino leta in francoske na sejmu Salon du Végétal Exhibition kot najbolj inovativna rastlina - Euphorbia 'Diamond Frost'. Obe rastlini zahtevata posebno nego in zemljo, na kar so se vrtnarji posebej pripravili. Naslednja posebno zanimiva rastlina japonskih `lahtniteljev pa je vise~a plamenka Phlox hy. 'Intensia'. Rastlina bo prava po`ivitev v standardnih kombinacijah. Ljubitelji moljevke se bodo razveselili pokon~no rasto~e moljevke Plectranthus 'Blue Spire'. V svoji ponudbi imajo vrtnarji {e angelske pelargonije, nove sorte vise~ih petunij, milijonskih zvon~kov, margarit in {tevilnih drugih okrasnih rastlin. V njihovem promocijskem programu boste na{li {e naslednje zanimive rastline: polnjeno petunijo Sweetsunshine 'Nostalgia', rde~o surfinijo in serijo Conchita, Dipladenija Sundaville, zvezdasto, pisanolistno in angelsko pelargonijo, tunbergijo, akalifo, vise~o vodenko 'Spell Bound', okrasno zelenjavo, trave in koprive, begonije ('Dragon Wing', 'Elserta', 'Bravehart'), dihondro, angelonijo 'Angelface', gavro ... Posebno pestra je ponudba okrasnih trav in nekaterih novih trajnic. Vrtnarji vam bodo poleg sadik cvetja ponudili tudi primerne profesionalne substrate in gnojila, ki so pogoj za dober uspeh. Vrtnarji Profesionalne vrtnarske dru`be postavljajo na prvo mesto svetovanje pri zasaditvah cvetli~nih korit in gredic s sezonskim cvetjem; pravilna zasaditev, ustrezna korita in posode, zemlja ter gnojila so pogoj za uspeh, prednost pa je tudi v tem, da se ~ez ~as lahko vrnete k vrtnarju, ki vam izmeri prehranjenost va{ih rastlin. Tako boste vedeli, koliko in kako gnojiti. V sklopu predstavitve okrasnih rastlin so izdali katalog s primeri zasaditev, nasveti za vzgojo in nego rastlin ter uporabo raznih materialov, s katerimi imajo tudi sami vrsto izku{enj. Poleg cvetja, substratov, gnojil in ostalih potreb{~in imajo v ponudbi tudi vrhunska gnojila za trato Scotts. Seveda nudijo nasvete o negi trate, o urejanju okolice, notranjih ozelenitev in kot posebnost urejanje stre{nih vrtov. Poleg cvetli~nih novosti, so pripravili tudi ekskluzivne artikle, ki jih ne morete kupiti nikjer drugje kot na primer profesionalno gnojilo Peters Professional v 2 kg pakiranju in profesionalni substrat Zeohum Balkon Mix z vulkanskim peskom. Za promocijo novih rastlin in slovenskih vrtnarskih proizvodov razpisujejo Nate~aj za najlep{e ocvetli~ene hi{e in poslovne stavbe. Kupone za prijavo dobite na vrtnarijah Profesionalne vrtnarske dru`be. Nagrade so vabljive: od motornega skuterja do vretenaste kosilnice in vrtnarskih ekskurzij v tujino. Vrtnarji so prepri~ani, da svojim strankam lahko omogo~ijo najbolj{o ponudbo cvetja in uslug in tak je tudi njihov slogan: “Z nami in dobrimi materiali vam mora uspeti, ker smo vrtnarji”. ^lani in prodajna mesta Profesionalne vrtnarske dru`be: Vrtnarstvo Bilban - Spodnje Pirni~e, Vrtnarstvo Frbe`ar - [marje-Sap, Vrtnarstvo Ga{perlin - Moste, Vrtnarstvo Hlebec - Vrhnika, Vrtnarstvo Tratnik - Dom`ale, Vrtnarstvo Kozjek - Voklo, Flora d.o.o. - Kranj, Vrtnarstvo Stanonik - Poljane nad [kofjo Loko, Vrtnarija Re{, Humko Bled d.o.o. - Radovljica, Vrtnarstvo Kra{ovec - Vojnik, Vrtnarstvo Valner - [entjur, Vrtnarstvo Hodak - Izlake, Vrtnarstvo Napret - Dol pri Hrastniku, Vrtnarstvo Tement - Spodnji Duplek pri Mariboru, Vrtnarstvo in cvetli~arstvo Pori - Prevalje, Vrtnarstvo Kurbus - Gornja Radgona, Radenci, Cvetli~arna in vrtnarija Colari~ - Bre`ice, [entjernej, Vrtnarija ^rni~ - Griblje, Bela krajina, Vrtnarija GG - Novo mesto, Stra`a, Vrtnarstvo Fric Silva - Sevnica, Vrtnarstvo Po`ar - Ko~evje, Ribnica, Vrtnarija ^e~ - Postojna, Vrtnarstvo Kocjan~i~ - Ankaran, Vrtnarstvo Ruzzier-^erne -
MOJ VRT
USTVARJAJMO
7
moramo nabrati en dan prej in jih dati lo~eno od drugih cvetlic v posodo za 24 ur. V tem ~asu se izlo~anje strupenega izcedka ustavi in naslednji dan lahko posvetimo kombinacijam cvetja. Paziti moramo le, da narcis znova ne spodre`emo. Omamen vonj spomladanskih cvetlic je pri posamezni rastlini izjemno prijeten in seveda za`elen. Zdru`evanje di{e~ega cvetja v ve~je {opke nam nemalokdaj povzro~i slabo po~utje, ki ga spremljajo glavoboli. Takih di{e~ih {opkov ne name{~amo v spalnice in v manj{e prostore. Kot vidimo, moramo pri vsej lepoti cvetja biti tudi nekoliko pazljivi. Z nekoliko umetni{ke ustvarjalne sre~e pa lahko iz razli~nih preprostih materialov popestrimo prostore, od`enemo sivino in spustimo pomlad v na{e stanovanje.
� Sabina [egula, [opek v potovalni torbici univ. dipl. ing., BT[ Kranj
Tudi kale imajo zanimiva stebla v pravi postavitvi
8
V ZELENJAVNEM VRTU
MOJ VRT
Zavihajmo rokave
Setev in sajenje vrtnin letos kasneje eto{nja zima je dobro zamahnila s svojim repom, saj smo {e v za~etku marca imeli zelo nizke temperature in sne`no pokrivalo po vsej Sloveniji.
L
Prve setve solate, ~ebule, koren~ka, redkvice, kar sejemo v za~etku marca na prosto, smo `e zamudili. Z izjemo setve ~ebule, bomo lahko {e vse nadomestili. Pri vzgoji ~ebule iz semena pa je nujno potrebna zgodnja setev (do konca marca), sicer pridelamo iz semena predrobno ~ebulo. Zato se je v tem primeru bolje odlo~iti za vzgojo ~ebule iz ~ebul~ka. ^e sadimo spomladanski ~esen, je prav tako potrebno pohiteti s sajenjem, kajti ~ebula in ~esen v ~asu kratkega dne bujno rasteta in oblikujeta nadzemne liste, ki so pogoj za lepo in debelo ~ebulico. ^e jih sadimo prepozno, je listne mase premalo in posledi~no dobimo manj{e ~ebulice.
Vzgoja ~esna Med vsemi vrtninami ima ~esen najve~ suhe snovi (35-45%), kar mu tudi omogo~a, da prena{a pozimi zelo nizke temperature. Poleg ostalih mineralov je bogat s selenom (antioksidant). Eteri~na olja mu dajo specifi~en okus in vonj. Zaradi zdravilnih u~inkov na bolezni srca in o`ilja, izbolj{anje imunskega sistema, antibakterijskih u~inkov ter nenazadnje prepre~uje nastanek in razvoj rakastih celic, je zelo priporo~en v prehrani ljudi. Farmacevtska industrija izdeluje izvle~ke iz ~esna (alicin), katere lahko kupimo tudi v lekarni.
Glavice ~esna njej vpliva dol`ina dneva. To pomeni, ~e prinesemo ~esen iz ju`nej{ih obmo~ij v severnej{a, kjer je dan `e sam po sebi dalj{i, se podalj{uje vegetacija nadzemnega dela in se ne oblikuje glavica. Prav tako iz severa prenesene stroke, ki jih sadimo na jugu, dolgo ne oblikujejo glavice, ampak ostanejo v fazi listov. Zato je pomembno, da sadimo ~esen iz iste geografske {irine. Kot je `e omenjeno, kratek dan vpliva na rast listov, dolg dan pa
V Sloveniji je pridelava ~esna zelo, zelo skromna, le za lastne potrebe. Ker je povpre~ni pridelek tako skromen, ga tr`ni pridelovalci ne pridelujejo. V biv{i dr`avi so ~esen pridelovali v Srbiji, kjer je bil povpre~ni pridelek le 3,6 tone na hektar. Vzrok tako majhnemu pridelku je nepoznavanje biologije in temu prilagojene tehnologije pridelave ter bolezni (viroze in plesni), ki {e zmanj{ajo pridelek.
In kak{ne so zahteva pri pridelavi ~esna? Na oblikovanje ~ebulice oziroma strokov v
Cepljenje paradi`nika
na oblikovanje glavice. Zato je za spomladanski ~esen pomembno, da ga sadimo ~im bolj zgodaj, da raste v obdobji kraj{ega dne, hkrati pa ujame {e tako imenovano zimsko vlago, ki mu omogo~a dober razvoj korenin. V prvem obdobju ~esen izkori{~a hrano iz posajenega stroka. Pri sajenju izlo~imo drobne stroke in posadimo la debele v globino 2-3 cm. ^e je posajen pregloboko, ~esen porabi preve~ energije za kaljenje, preplitvo sajenje pa povzro~a, da se strok izsu{i in ostane na vrhu zemlje. V fazi ukoreninjenja je pomembno, da je dovolj vlage, zato je v su{nih pomladih potrebno zalivanje. Drugo obdobje z visoko potrebo po vlagi je maj, ko ~esen intenzivno oblikuje liste in za~etek junija, ko se za~nejo oblikovati glavice. Ravno pomanjkanje vlage v teh obdobjih je vzrok slabemu pridelku ~esna. Temu se pridru`i {e plesen, ki je agresivnej{a v mokrih poletjih ter izbor semena, ki bi moral biti brezvirusen. Veliki pridelovalci ~esna v svetu uporabljajo le brezvirusne stroke za pridelavo ~esna.
Novosti pri vzgoji plodovk Paradi`nik (Lycopersicum esculentum) @e nekaj let se na na{em tr`i{~u pojavljajo
MOJ VRT
V ZELENJAVNEM VRTU
9
cepljeni paradi`niki. V tujini cepijo tudi jaj~evce, melone in lubenice. Prednost cepljenih rastlin je v ve~ji odpornosti na nekatere talne bolezni, neugodne klimatske razmere in veliko ve~jem pridelku. Pri paradi`niku je zmotno mnenje, da bodo cepljeni paradi`niki odporni na najpogostej{o bolezen pri vzgoji paradi`nika na prostem, to je paradi`nikova plesen. Ta se bo po dolgotrajnem de`evju razvila tudi na cepljenih paradi`nikih. Cepljene paradi`nike uporabljajo predvsem v rastlinjakih, kjer se je zaradi slabega kolobarja razvila talna gliva Verticillium. Nekaj zahtev, ki jih ima pridelava paradi`nika: - je termofilna kultura - podnevi zahteva 20-25°C, pono~i 15-18°C, pod 10°C se cvetovi slab{e oplodijo, pod 16°C pri zorenju se plodovi ne obarvajo, - zahteva intenzivno osvetlitev, kar omejuje pridelavo pozimi! - kljub temu, da ima globoke korenine, je za tr`no pridelavo potrebno zalivanje v fazi formiranja plodov, - presajamo ~vrste sadike s 5-6 listi, - pri vzgoji sadik mora biti temperatura podnevi 20 - 25°C, pono~i 18°C, - vzgoja sadik traja 2 meseca, - na prosto jih presajamo maja, ko ni nevarnosti pozebe.
-
-
Zelje
Pridelava zelja (Brassica oleracea L. var. capitata)
Zahteve pri pridelavi zelja: - zahteva visoko zra~no in talno vlago in srednje visoke temperature, - optimalno kali pri 20°C v {estih dneh, - za rast potrebuje 15-20°C, - pri pomanjkanju vlage v tleh, pride do manj{e rasti, slab{ega kisanja…, - najve~ vode potrebuje v za~etku oblikovanja glavice, - optimalna zra~na vlaga je 85-90%, - zahteva srednje te`ka, humusna tla, pH naj bo 6-6,5, - kolobar na 3-4 leta, predkulture: stro~nice, detelje, `ita, krompir, - slabo raste za: vsemi pesami, repami, kolerabami, kapusnicami, - jeseni zaorjemo hlevski gnoj, pred sajenjem dodamo potrebna mineralna gnojila, - z du{ikom dognojujemo dvakrat.
Zgodnje zelje in cveta~a je po nekaterih delih Slovenije `e posajena ([tajerska, Primorska, Dolenjska). Posevki so pokriti z vlaknato folijo, ki jih {~itijo pred nizkimi temperaturami.
Zatiranje plevelov: - nekemi~no zatiranje plevela (okopalniki, ~esala), - pred presajanjem: - Devrinol zadelamo, deluje na enoletne plevele (obstojen,
karenca je 70 dni) slab{e rastejo `ita in koruza. goal s karenco 42 dni, deluje na kale~e plevele od 2 do 4 liste, tla ~im manj me{amo, herbicid ne sme priti v obmo~je korenin, stomp (karenca je 63) deluje le, ~e je v tleh dovolj vlage, Treflan, Trikepin s karenco 91 dni zadelamo v tla. V plitvih tleh obstaja nevarnost izpiranja v podtalnico. Butisan (odmerek 2 l/ha) tretiramo 8-10 dni po presajanju. Karenca je 70 dni.
V Sloveniji pridelujemo zelje na 450-600 ha letno. Nekaj ga je za sve`o uporabo, ve~ina pa za kisanje. Prodaja kislega zelja poteka predvsem preko velikih blagovnic (Spar, Mercator…). Vemo, da je u`ivanje zelenjave najbolj priporo~ljivo v ~asu njene sezone, ker je takrat najbolj okusna in vsebuje najve~ vitaminov. V zimskem ~asu zato priporo~amo u`ivanje kislega zelja in kisle repe.
✍ Ana Ogorelec
Cveta~a
10
SADIMO KROMPIR
MOJ VRT
Krompirjeve sorte
Priporo~amo izbiro najmanj dveh sort
rompir (Solanum tuberosum) je bogat z ogljikovimi hidrati, kalcijem in nikotinsko kislino. Vsebuje veliko vitamina C in le 2 % beljakovin, med katerimi so tudi ~loveku nujno potrebne aminokisline. Po raz{iritvi pridobivanja je krompir na ~etrtem mestu, takoj za p{enico, ri`em in koruzo.
K
Sadimo ga lahko `e konec marca, najve~krat pa aprila. Razdalja med vrstami naj bo od 60 do 70 cm, v vrsti pa od 25 do 30 cm. Najprimernej{sa globina sadilnim jam oziroma jarkov je do 10 cm. Kak{en bo pridelek, je odvisno od rodovitnosti tal, sorte in podnebja. Najbolj{a so s humusom bogata in zra~na tla, ki v su{nih obdobjih dobro zadr`ujejo vlago. V zbitih tleh je pridelek slab, rastline pa so bolj dovzetne za bolezni in {kodljivce. Do zgodnej{ega pridelka pridemo tudi tako, da sadimo nakaljene gomolje. Semenski krompir do sajenja shranimo v zra~ni in temni kleti. Damo ga v zaboj~ke, v katerih ga kasneje nakalimo. Pribli`no tri tedne pred sajenjem prestavimo zaboj~ke v svetel in toplej{i prostor (15 stopinj Celzija). Kali~i se morajo razviti na svetlobi, biti morajo kratki, mo~ni in zeleni. Za rast krompir potrebuje vlago in toplo vreme od 18 do 20 stopinj Celzija. Pomembno je tudi, da po okopavanju krompir dobro osujemo s prstjo. S sajenjem zdravih gomoljev in zgodnjih sort, ki jih izkopljemo `e junija, se lahko povsem izognemo krompirjevi plesni in tako tudi {kropljenju. Krompirjeve sorte se med seboj zelo razlikujejo. Zelo pomembna razlika med njimi je `e v rastni dobi, zato jih delimo na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne.
Zgodnje sorte so namenjene predvsem za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja, katerega rastna doba je manj kot tri mesece. Srednje zgodnje sorte uporabljamo za prehrano v jesenskem ~asu, srednje pozne in pozne sorte pa so namenjene za ozimnico ali za industrijsko predelavo.
bej pazimo na rani izkop. Se dobro skladi{~i. - Jana (podolgovati gomolji z rumeno ko`o in belim mesom; primerna za zgodnjo pridelavo in odli~na za pe~enje; pridelek je srednje velik, dober za skladi{~enje; sorta odporn aproti krompirjevi plesni).
Zgodnje in srednje zgodnje sorte
Srednje pozne sorte
- Riviera (zgodnja sorta; svetlo rumena barva ko`ice in meso rumene barve). Gomolji so so ~vrsti in niso moknati. Sorta je srednje odporna proti boleznim. - Arinda (srednje zgodnja sorta; svetlo rumeno meso in ko`a; gomolji podolgovato ovalni in ~vrsti, niso moknati; sorta srednje odporna proti boleznim). - Primura (zgodnja sorta s svetlo rumenim mesom in ko`o; gomolji so ovalni; sorta ob~utljiva na krompirjevo plesen na listju, gomolji pa so proti njej odporni). - Maris Bard (pri nas najbolj raz{irjena sorta za zgodnjo pridelavo; podolgovati ovalni gomolji imajo belo ko`o in meso, dobro se skladi{~i; sorta je zelo rodna in odporna proti krompirjevi plesni). - Ulster sceptre (zelo zgodnja jedilna sorta, ki ima belo meso in svetlo rjavo ko`o; podolgovati ovalni gomolji so srednje veliki in vsebujejo malo {kroba).
- Carlingford (ko`ica in meso sta bele barve). Se zelo dobro skladi{~i in se ne razkuha. Na plesen je srednje ob~utljiva. Ni primerna za pe{~ena tla, ker je zelo ob~utljiva na su{o. - Romano (rde~a ko`ica in rumeno meso; se ne razkuha in se dobro skladi{~i; ob~utljiva na krompirjevo plesen na listju). - Sante (rumena ko`ica in meso). Sorta je priporo~ljiva za ekolo{ko pridelavo, odporna na plesen, virusne bolezni in proti ogor~icam. Ob~utljiva na rjavo pegavost. - Bright (kakovostna jedilna sorta; ovalni gomolji imajo belo meso in svetlo rumeno ko`o; primerni za dolgo skladi{~enje; sorta odporna proti krompirjevi plesni; dobrodo{la sorta za ljubitelje ocvrtega krompirja). - Cvetnik (slovenska sorta; svetlorjava ko`ica, meso bele barve, ovalni gomolji, sorta je zelo ob~utljiva na krompirjevo plesen in navadno krastavost; gomolji se dobro skladi{~ijo, saj za~nejo kaliti {ele pozno spomladi). Priporo~amo izbiro najmanj dveh sort z razli~no dobo dozorevanja, zgodnje in srednje pozne. Z nakaljevanjem zgodnjih sort in vzgojo pod pokrivno tkanino bomo lahko kmalu okusili svoj krompir v ~asu, ko so cene dokaj visoke. Srednje pozno sorto bomo pridelali za ozimnico.
Pomembnej{e doma~e sorte: - Kresnik ali “Kifel~ar� (ko`ica je svetlo rjave barve in meso bele barve). Gomolji so {tevilni, dolgi in zaviti. Primeren je za zgodnje pridelovanje, manj primeren za skladi{~enje. - Vesna (ko`ica je rjave barve in meso svetlo rumene barve). Ob polni dozorelosti ima globoka o~esa, zato {e pose“Kifel~ar�.
Z nakaljevanjem pred sajenjem bomo lahko kmalu okusili svoj krompir.
MOJ VRT
V SADOVNJAKU
Dobro je vedeti
O pravilnem sajenju Material za sajenje
Za posaditev ene sadike potrebujemo: 0,25 kg sadjarskega NPK gnojila, 20 kg hlevskega gnoja, 1 vedro starega komposta ali {ote, dva kvadratna metra pocinkane `i~ne mre`e ali `e pripravljene za{~itne mre`e, 2 do 2,4 m visok impregniran kol debeline 5 do 7 cm, lopato, sadjarske {karje, vrvico. Namesto hlevskega gnoja lahko pognojimo tudi z ustrezno koli~ino kak{nega drugega organskega gnojila.
Priprava sadilne jame Jamo za sajenje pripravimo po mo`nosti vsaj 14 dni pred sajenjem. [iroka naj bo 0,6 do 1 meter in globoka 0,4 do 0,5 meter. Izkopani zemlji dodamo NPK gnojilo z majhno vsebnostjo du{ika (sadjarski NPK, Gardin,...). Na dno jame damo obrnjeno travno ru{o (~e je bil tam prej travnik). Nato namestimo `i~no mre`o proti voluharju. Za to potrebujemo dva kvadratna metra mre`e z odprtinami velikosti do 1,2 cm. Iz zemlje mora po posaditvi gledati najmanj 10 cm mre`e. Na sredino jame zabijemo impregniran kol tako, da stoji na ju`ni strani sadike. Jamo zasujemo z zemljo, ki smo ji prime{ali rudninsko gnojilo. Med zasipavanjem dodamo v kolobarju hlevski gnoj (glej skico). Paziti moramo, da nobeno gnojilo ne pride v direktni stik s koreninami, ker jih lahko po{koduje. ^e nimamo rudninskega gnojila, lahko dodamo 2 do 3 gnojilne brikete 25 cm od debla in vsaj 20 cm globoko.
Sajenje Sadiki odre`emo po{kodovane
dele korenin, mo~nej{e pa nekoliko prikraj{amo. Korenine lahko pomo~imo v me{anico vode in zemlje, kateri lahko dodamo fungicid (0,3 % Captan, 0,2 % Previcur N, 0,25% Antrakol...). Tako jih zavarujemo pred boleznimi. ^e smo sadilno jamo izkopali `e prej, jo sedaj odkopljemo le toliko, da lahko razporedimo korenine. Pokrijemo jih z bolj{o zemljo, kateri lahko dodamo tretjino {ote ali star dobro predelan kompost, vendar brez dodanih mineralnih gnojil. Med zasipavanjem sadiko rahlo stresamo, da se zemlja dobro razporedi med koreninami in jo nato rahlo potla~imo. ^e ob pripravi sadilne jame nismo dodali hlevskega gnoja to storimo sedaj. Gnoj pokrijemo z zemljo in {e enkrat potla~imo. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici (cepljeno mesto vsaj 10 cm nad zemljo). Upo{tevati moramo, da se bo zemlja pozneje rahlo posedla. Na koncu sadiko rahlo prive`emo h kolu in po potrebi zalijemo. Jeseni moramo sadike za{~ititi pred divjadjo (koruzna slama, mre`a,...). Spomladi jih odre`emo 20 cm (5 do 6 brstov) nad `eleno vi{ino debla. Vse leto skrbimo za primerno za{~ito pred boleznimi in {kodljivci. Pravilno posajena in nato oskrbovana drevesa nam bodo v veselje in ponos ter bodo kmalu redno in dobro rodila.
� KGZS - ZAVOD LJ Sadna drevesnica Studenec tel./faks: 01/ 529 17 20, Matja` Male`i~, in`. kmet. spletna stran drevesnice: www.drevesnica.lj.kgzs.si
11
MOJ VRT
FITOFARMACIJA
12
Breskova kodravost (Taphrina deformans)
U~inkovito je samo prepre~evanje
a breskovo kodravost postanejo ljubiteljski sadjarji prepogosto pozorni {ele, ko so listi pove~ini `e skodrani, torej PREPOZNO! V boju proti boleznim velja osnovno pravilo, da je u~inkovito samo PREPRE^EVANJE. Zlasti na Gorenjskem je potrebno zaradi podnebnih razmer obvezno {kropiti breskve proti kodravosti v zgodnjih fazah vegetacije. ^e ste za letos prepozni, upam da vam bo ~lanek koristil vsaj v prihodnje.
N
Breskova kodravost ali po latinsko Taphrina deformans oku`uje breskve, nektarine, mandlje in zelo redko marelice. Povzro~a jo parazitska gliva, ki prezimi na drevesu. Listje se oku`i le ob brstenju. Br`, ko so listi oku`eni, jih ni ve~ mogo~e ozdraviti. To seveda pomeni, da so vsa poznej{a {kropljenja neu~inkovita! ^e ne ukrepamo pravo~asno (kar je najpogostej{a napaka!), se oku`eni listi precej odebelijo, razvijejo se v mehurjaste deformirane tvorbe, ki izgubijo zeleno barvo in porde~ijo. Lahko tudi smrdijo. Pozneje se na spodnji strani listov pojavi siva prevleka - to so spolni trosi, s katerimi se gliva raz{irja. Te spore padejo na lubje, vzkalijo in oblikujejo drugo vrsto spor, ki prezimijo na lubju in pod luskolisti brstov. Ko se na breskvi pojavi kodravost, moramo nanjo ra~unati `e za naslednje leto! Oku`ijo se lahko tudi poganjki. Oku`eno in iznaka`eno listje se posu{i in odpade, zato lahko postane drevo povsem golo. Pri zgodnej{em in mo~nej{em napadu obi~ajno od`ene novo listje, to pa drevo {e bolj iz~rpava. Pri ponovnem obra{~anju svetujem uporabo foliarnih (listnih) gnojil, da prizadeta rastlina ~imprej vsaj delno nadomesti izgubljeno hrano. Proti breskovi kodravosti lahko u~inkovito ukrepamo le tako, da `e v zimskem in predspomladanskem ~asu (od zadnjih jesenskih Iznaka`eni listi oku`eni z breskovo kodravostjo
Tatjana Rupnik s.p. v popoldanskem ~asu opravljam svetovanje NA TERENU glede rastlinskih bolezni, {kodljivcev, plevelov,…in o ukrepih za varstvo rastlin, nudim OSEBNE IN[TRUKCIJE na domu, izdelujem NA^RTE za urejanje vrtov in drugih povr{in, izvajam PREDAVANJA in organiziram OBVEZNE TE^AJE iz varstva rastlin. Vabljeni! dni do brstenja) zmanj{amo {tevilo zimskih spor z uporabo bakrovih pripravkov, kot so Cuprablau Z, Cuprablau Z Ultra, Kupropin, Champion WP 50,… Upo{tevati moramo koncentracije po navodilu za uporabo v ~asu mirovanja, ki so zelo visoke. Drevesa po{kropimo temeljito, dobesedno jih operemo. Od brstenja dalje je baker fitotoksi~en za sadno drevje (zlasti v takih koncentracijah) in lahko povzro~i o`ige, zato prenehamo uporabljati te pripravke. Najprimernej{e je tretiranje ({kropljenje) v ~asu napenjanja brstov (postanejo ve~ji, a se {e ne odprejo) in tik pred odprtjem (v sredini vidimo zeleno pikico v velikosti bucikine glave). Takrat se izvr{i oku`ba, zato te faze ne smemo zamuditi! Fitofarmacevtska sredstva, ki jih lahko uporabljamo med odpiranjem brstov in so v ta namen registrirana (to pomeni, da dejansko delujejo na bolezen, ~e so pravo~asno in pravilno uporabljena) so Delan SC-750, Ziram 76WG, Merpan 80 WDG (na osnovi kaptana), Syllit 400 SC (na osnovi dodina),… Ob tem ponovno poudarjam, da je pomembnej{a od izbire pripravka izbira ~asa {kropljenja! V primeru, da se brstenje zavle~e zaradi slabega vremena ali je de` izpral nane{eno fitofarmacevtsko sredstvo, moramo {kropljenje ponoviti. Zadnje {kropljenje opravimo po mo`nosti tik pred cvetenjem. Podobno zvijanje listja lahko povzro~ijo
tudi u{i, zlasti siva breskova u{. Tega {kodljivca vidimo na spodnji strani lista s prostim o~esom - za strokovnjaka ni mo`na zamenjava s kodravostjo (lahko se poka`ejo znaki isto~asno), ljubitelji pa raje povpra{ajte na pravi naslov. Po mojih izku{njah laiki to bolezen pogosto poimenujejo kar “zavija~”, ker so pa~ listi zaviti in zviti. Bodite previdni, kadar si dovolite sami postaviti diagnozo! ^e boste v takem primeru zahtevali v kmetijski apoteki sredstvo proti breskovemu ali drugemu zavija~u (kar je ~rvivost plodov!), boste seveda kupili insekticid, ki je namenjen zatiranju tega {kodljivca. Breskova kodravost pa je - kot `e re~eno glivi~na bolezen in nima s kakr{nimkoli sadnim zavija~em nobene zveze. In spet smo pri prepogostih posledicah NEZNANJA: {kropili bomo za popolnoma napa~en namen in ob nepravem ~asu s fitofarmacevtskim sredstvom, ki smo ga sami zahtevali zaradi napa~ne odlo~itve, po nepotrebnem bomo obremenili okolje in si seveda naprtili NEPOTREBNE STRO[KE. In ker ne bo u~inka, bomo slabe volje - kolikokrat `e?! Obvezni te~aji za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev bodo zagotovo pripomogli k osve{~anju - moje izku{nje z udele`enci so zelo pozitivne tudi na prodajnem mestu. Obilen in kakovosten pridelek vam `elim!
✍ Tatjana Rupnik, univ. dipl. ing. agr.
Prepozno za {kropljenje! Podobne po{kodbe povzro~a siva breskova u{
Breskov zavija~
MOJ VRT
OGLASI
13
14
MOJ VRT
ZA BOLJ[I PRIDELEK
Gnojenje
Hranilne snovi za na{e rastline
pomladi je pravi ~as za osnovno gnojenje vrtov. Vsako leto znova moramo nadomestiti hranila, ki smo jih ~ez leto z vrtov odnesli s pridelkom, odstranjenim plevelom kot tudi s porezanim lesom v sadovnjakih in vinogradih.
S
Najprimernej{a za gnojenje doma~ih vrtov so organska gnojila. Hranila se iz kompostiranih organskih gnojil spro{~ajo postopno, to pomeni, da jih imajo rastline na razpolago za dalj{i ~as. Spro{~anje je sicer odvisno od aktivnosti mikroorganizmov v tleh, vrste gnojila, vrste tal, temperature tal, padavin, ... Poleg glavnih hranil vnesemo z organskimi gnojili v tla tudi potrebne mikroelemente, to so hranila, ki jih rastline potrebujejo v zelo majhnih koli~inah, pa vendar se pri pomanjkanju le-teh dokaj hitro poka`ejo zunanji znaki (npr. kloroza listov
pri pomanjkanju `eleza). Zelo pomembno je, da v vrtu redno skrbimo za nadome{~anje organske snovi v tleh. Nekaj je ostane v tleh z odmrlimi rastlinskimi ostanki, nekaj jo dodamo z organskimi gnojili. Organska snov je nekak{na banka s hranili, saj se le po~asi razgrajuje in ob tem se spro{~ajo rastlinska hranila. Dolo~en dele` organske snovi pa ne razpade povsem in se spremeni v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki vpliva tudi na strukturo tal. Dobro strukturirana tla vplivajo na bolj{o rast korenin in s tem tudi na bolj{i sprejem hranil v rastline. Tla, ki so bogata z organsko snovjo, dobro zadr`ujejo vlago, kar ob poletnih su{ah ni zanemarljivo. Bogatin je naravno organsko gnojilo in je primeren za gnojenje vrtnin, okrasnih rastlin, dreves in grmovnic, zelenic. Zelenjavne gredice pognojimo z Bogatinom tako, da ga potresemo po povr{ini in
rahlo zakopljemo v tla. Pomembno je, da gnojilo zakopljemo v tisto globino, kjer bodo imele rastline najve~ korenin. Z Bogatinom lahko tudi dognojujemo `e posajene trajnice, vrtnice in druge okrasne grmovnice tako, da ga potrosimo okrog rastlin ali med vrstami in ga prav tako narahlo vkopljemo v vrhnjo plast tal. Trato gnojimo pred de`jem ali celo v de`evnem vremenu, tako da se gnojilo enakomerno porazdeli in se vpije do korenin. V primeru su{nega vremena zelenico pognojimo in jo obilno zalijemo. Pomlad je tudi pravi ~as za gnojenje sadnih dreves, jagodi~evja ter trte. Odmerke moramo prilagoditi bujnosti rasti, rodnemu nastavku, ... Gnojilo potrosimo okrog dreves in grmov v {irini kro{nje. Najbolj{i u~inek dose`emo, ~e zemljo okrog grmov in trte rahlo prekopljemo in gnojilo zakopljemo v tla. � Alenka Novak
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce
Bogata izbira za vrti~karje in kmete
Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ oprema za konje ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva
MOJ VRT
NO
KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
NA ENEM MESTU
16
VO
D O B R O D O [ L I V RT I ^ K A R J I
KMETIJSKO-VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15
KMETIJSKO-TEHNI^NI CENTER SLOGA Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13
- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - substrati za sajenje, presajanje, pikiranje - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program
- fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin svetovanje vsak dan - svetuje univ. dipl. ing. agronomije - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema - barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje - lon~nice, okrasni lonci - okenske in balkonske rastline
- zoo program - hrana in oprema za male `ivali
- vse za va{ vrt
- sadike grmovnic, trajnic ...