-
o n d o l p , ~ i ` ! o o b t e l l Vese o~e novo t e v c in
[OPEK CVETJA
2
MOJ VRT
Razveseljujejo nas v hladnej{ih dneh
Lepotice za lep{e razpolo`enje ima je hladen letni ~as pa kljub vsemu hladu na prostem je za dru`ino to najtoplej{i ~as leta, ko se vrstijo najlep{i prazniki. V stanovanju je toplo, di{i po potici in pi{kotih. Dan je kratek in takrat zacvetijo nekatere sobne rastline, ki jih v ~asu dolge osvetlitve te`ko pripravimo do cvetenja.
Z
Bo`i~na zvezda simbolizira bo`i~. Njeni cvetovi so neizraziti, komaj opazni, vsa lepota pa je v razli~no obarvanih ovr{nih listih, ki so lahko beli, roza najve~krat pa kar svetlo ali temno rde~i. Uspeva v svetlem in toplem prostoru (18 - 20 OC), z zalivanjem pa ne pretiravamo. Zalivamo takrat, ko se prst osu{i. ^e listi venejo se ne obotavljamo z zalivanjem, vendar pred vsakim zalivanjem preverimo, ali ji listi venejo zaradi izsu{itve ali preobilice zalivanja. Bo`i~na zvezda potrebuje kar precej vlage v zraku ({e posebno, ~e je v prostoru ogrevanem s centralno kurjavo, kjer je suh zrak), zato ji okolico listov redno pr{imo. ^e ho~emo bo`i~no zvezdo shraniti za naslednje leto je dobro, da jo spomladi, ko mine nevarnost slane, posadimo na prosto, pred soncem delno za{~iteno mesto. Pretegnjene poganjke ji od{~ipnemo, da bo bolj gosto ra{~ena. Cvetlico ~ez poletje kar obilno zalivamo. Zgodaj jeseni, obvezno pred slano (~e je leto zelo hladno pa pozno poleti) jo ponovno posadimo v cvetli~ni lon~ek in postavimo v stanovanje. Temperatura se ne sme spustiti pod 12 OC. Da se bodo listi ponovno obarvali jo lahko prekrivamo s ~asopisnim papirjem oziroma jo postavimo v prostor, kjer zve~er ne bo lu~i ali televizije. ^e je v prostoru, kjer zve~er gledamo televizijo, ji umetno podalj{amo dan in z obarvanjem ne bo ni~. Bo`i~ni kaktus spada med gozdne kaktuse zato potrebuje humusno zemljo z le malo peska. Imajo pove{eno rast. Liste ima sestavljene v ~lenasta stebla. Ti kaktusi imajo zelo lepe cvetove rde~e ali vijoli~ne barve.
Kalanhoja z enostavnimi cvetovi in kalanhoja s polnjenimi cvetovi Zacveti, ko se za~ne dan skraj{evati, najbolj obilno pa cveti v ~asu bo`i~a in od tod tudi ime. Pred cvetenjem potrebuje obdobje mirovanja. Takrat naj bo na hladnem
(12 OC ). Pred razvojem popkov ga postavimo na toplo (ni~ ni narobe, ~e bo na temperaturi 12 OC, lahko pa je od 12 - 18 OC) in svetlo mesto. V ~asu razvoja popkov in
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 14. 12. 2004, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: bo`i~ni kaktus (foto: Bojan Rauh).
MOJ VRT med samim cvetenjem ga je potrebno kar precej zalivati in gnojiti s fosforjevimi in kalijevimi gnojili. Po cvetenju mu temperaturo ponovno zni`amo, ga redkeje zalivamo, poleti pa ga lahko postavimo na sen~ni del na prosto. Ker ga pol`i obo`ujejo pazimo, da je mesto zavarovano pred njimi. Kalanhoja je zelo nezahtevna sobna rastlina. Je grmi~asta lon~nica z mesnatimi listi. Liste ji ~istimo z mokro krpo, lo{~ila pa raje ne uporabljamo. Cveto~o lahko kupimo v kateremkoli ~asu leta, ~e pa se sami trudimo z gojenjem te rastlinice bo zacvetela takrat, ko se bo dan za~el skraj{evati. Kalanhoje imajo rde~e, bele, rumene, oran`ne, roza in lila cvetove. Zdaj so na voljo tudi sorte s polnjenimi cvetovi. To je lon~nica, ki dobro uspeva tudi na ju`nih oknih in v prostorih ogrevanih s centralno kurjavo. Kalanhoja potrebuje temperaturo od 15 - 22 OC. Gnojimo enkrat na dva tedna s kalijevimi gnojili, pred in med cvetenjem pa s fosforjem. Po cvetenju jo presu{imo za 4 tedne nato pa spet normalno zalivamo. Presajamo jih spomladi po cvetenju. Damo jih v lon~ek, ki je 1-2 cm ve~ji od prvotnega. Spomladi tudi pripravimo vr{ne potaknjence. Najlep{a rastlina med vsemi, ki cvetijo v zimskem ~asu je zagotovo ciklama. Spada
[OPEK CVETJA
3
Sobna azaleja med gomoljnice. To je precej bolj zahtevna rastlina kot kalanhoja, vendar pa potrebuje tudi druga~ne rastne razmere. Potrebuje zelo veliko svetlobe, vendar ne neposrednega sonca. Najbolje uspeva na oknu, ki je
Med najlep{imi rastlinami pozimi je prav gotovo ciklama.
obrnjeno na vzhod. Ker ima rada nizke temperature jo postavimo v hladno spalnico, ve`o ali na starej{e dvojno okno med obe stekli. Dnevna temperatura naj ne bo vi{ja od 15 OC (najbolje 10 - 12 OC), no~na
4
Ciklama Sobna begonija
[OPEK CVETJA
MOJ VRT
pa ne ni`ja od 5 OC. ^e bi jo radi imeli v bolj ogrevanih prostorih jo moramo po~asi prilagoditi na vi{jo temperaturo, vendar se moramo zavedati, da bo ~as cvetenja pri vi{ji temperaturi kraj{i. Zalivamo jih pogosteje kot kalanhoje. Substrat mora biti ves ~as vla`en, medtem, ko se mora pri kalanhojah ob~asno izsu{iti. Po zalivanju moramo vodo iz okrasnega lon~ka odliti sicer za~no gniti korenine. ^e zalivamo premo~no se pojavita plesen na listih in gniloba gomoljev. Ciklame razmno`ujemo po cvetenju in sicer z delitvijo gomoljev. Takrat jih tudi presajamo. Pozimi cveti tudi sobna azaleja. To je pritlikav, mo~no cveto~ grm, ki potrebuje redno vsakodnevno pr{enje z vodo. ^e pr{enja ne izvajamo hitro izgubi vse liste. Prav tako kot ciklama uspeva v hladnej{ih prostorih. Za okras v toplih prostorih jo moramo po~asi aklimatizirati. Ne smemo je izpostavljati nenadnim spremembam in prepihu. ^etudi potrebuje velike koli~ine vode se voda v lon~ku ne sme zadr`evati. Za zalivanje obvezno uporabljamo mehko vodo, ker kalcij (apnenec) povzro~i propad azalej. Za gnojenje uporabimo posebno gnojilo za azaleje s prilagojenim pH. Azaleje namre~ potrebujejo nekoliko bolj kisel substrat in gnojilo. Spomladi po cvetenju azalejo postavimo na prosto, z lon~kom v tla vendar ne na son~no mesto. Septembra jo spet prenesemo v stanovanje. Azalej je veliko vrst: cvetovi so lahko enojni ali dvojni, drobni ali veliki, {iroka pa je tudi barvna paleta cvetja. Zagotovo se bo na{la tudi kak{na za Va{ okus. Med cveto~imi lon~nicami, ki nas razveseljujejo v zimskem ~asu so tudi begonije. Za razliko od vseh zgoraj napisanih pa begonije za cvetenje potrebujejo dolg dan. ^e jih imamo v prostoru, ki je zve~er osvetljen, bodo dobro cvetele. Cvetijo vse leto in so nezahtevne sobne rastline. Njihova slabost so le glivi~na obolenja, ki jih pogosto prizadenejo. @e ob nakupu moramo paziti, da na steblih ali opornih palicah ni plesnive prevleke. Potrebujejo veliko svetlobe (najbolj{e je vzhodno okno), sobno temperaturo (18 - 22 OC) in redno enkrat do dvakrat tedensko zalivanje. Ker so listi zelo krhki in hitro lomljivi jih ne ~istimo in ne lo{~imo. Gnojimo s fosforjem oziroma z gnojilom za cvetenje ob~asno pa tudi s kalijem za mo~ne in temno zelene liste. To bi bilo nekaj besed o pozimi cveto~ih sobnih rastlinah. Upam, da Vam bo vsaj katera v{e~ in si jo boste podarili za dolge in mra~ne zimske dni, ko Vas bo razveseljevala s svojimi cvetovi.
� Nata{a [ink, univ. dipl. in`. agr. u~iteljica strokovno teoreti~nih in prakti~nih predmetov na BT[ Bo`i~ni kaktus
PRAZNIKI
MOJ VRT Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah
December je ~as bo`i~nih zvezd
teh dneh so se rastlinjaki vrtnarij odeli v prekrasne, `ametne barve. Prevladujo~o rde~o barvo dopolnjujejo zelena, roza in bela, piko na i pa dodajo {e nekatere druge barve. Nastopil je ~as bo`i~nih zvezd, lepotic, ki zapeljejo in o~arajo. Njihov glavni ~ar so listi, ki se pri~nejo barvati `e oktobra, proces pa se stopnjuje s kraj{anjem dneva. Drobnih cvetov v sredini marsikdo niti opazi ne. Zato je prava pa{a za o~i obisk vrtnarije, kjer se boste nau`ili pogledov na prekrasno rde~e pregrinjalo ne{tetih bo`i~nih zvezd in zvezdic, ki ~akajo na vas. Velike in majhne so, v velikih in srednjih loncih, pa mini bo`i~ne zvezde ter `e prava mala drevesca zagotovo nekaj za va{ okus.
V
In kje ponujajo vse to? V Vrtnarstvu Gomzi v Podbrezjah prav gotovo! Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponu po Bistri{kem klancu na levi pozdravijo Podbrezje, zna~ilna taborska cerkvica na vzpetini. ^e se odlo~ite za obisk, zavijte z glavne ceste pri izvozu KovorKropa, se po kro`nem kri`i{~u usmerite v podvoz glavne ceste ter nato zavijete levo v vas Podbrezje, ki ni dale~. Ko sledite usmerjevalnim tablam se boste kaj kmalu zna{li na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi. Za ljubitelje cvetja se bo na{lo marsikaj. Na 8.000 m2 pokritih povr{in vzgajajo vse leto balkonsko in vrtno cvetje pridne roke 27 zaposlenih pod budnim o~esom Marijana Gomzija, diplomiranega in`enirja agronomije, ki je v Podbrezjah prisoten `e od leta 1973.
Lepe balkonske rastline so na voljo `e v marcu, svoj obse`en in kakovosten izbor ro`, tudi za gredice, pa nudijo vse tja do avgusta. V septembru in oktobru zacvetijo ma~ehe, ciklame in krizanteme, december pa je ~as, ko preplavijo njihove rastlinjake bo`i~ne zvezde. “Na{ cilj je vzgojiti in prodati zdravo in lepo rastlino, zato se trudimo na{im rastlinam dati najbolj{e pogoje. Uporabljamo najbolj{e sadike, gnojila in naju~inkovitej{o za{~ito pred boleznimi in {kodljivci. Skrbno vzgajane rastline so nam lahko ob pravilni negi v veselje in okras {e dolgo za razliko od uvo`enih, ki hitro propadejo zaradi posledic transporta in prelaganja,� z ljubeznijo do svojih rde~ih varovank pripoveduje Marijan Gomzi. December je ~as pozornosti in topline, ki jo lepa ro`a {e posebej dobro odra`a. In bo`i~na zvezda v dekorativni posodi to nedvomno tudi je. V Vrtnarstvu Gomzi vas bodo vselej veseli, tudi ~e pridete samo na ogled! Obi{~ete jih lahko vsak dan med 8. in 17. uro, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praz� Bojan Rauh nikih.
6
MOJ VRT
PRAZNIKI
Ideje
Modna zapoved je divje z naravo razni~no vzdu{je je `e v polnem razmahu in domovi `e za~enjajo `areti v vsej prazni~ni lepoti. Razli~ni novoletni aran`maji so na{li prostor na mizah v prostorih in pri~arali ~arobno vzdu{je.
P
Materiali iz katerih so aran`maji narejeni so razli~ni, kot tudi `elje ljudi, ki jih kupujejo. Modna zapoved v floristiki je predvsem divje z naravo. Nekaj ve~ poudarka naj bi bilo na beli in krem barvi. Tisti, ki `elijo bolj stilne aran`maje, ki se zlijejo z njihovim doma~im okoljem, pa se lahko odlo~ajo tudi za enobarvne aran`maje. Tako je zelo aktualna kombinacija hladnih barv z misti~no divjo korenino. Najve~ji poudarek aran`maju samem daje oblika korenine in le z nekaj dodatki, ki so enotni v barvi in obliki, naredimo elegantni aran`ma. Take aran`maje lahko naredimo tudi sami. Najprej se odpravimo na prijeten dru`inski sprehod po gozdu in poi{~emo korenine. Najbolj skrivnostni vtis naredijo korenine `e izruvanih dreves, zato je priro~no, ~e imamo pri roki manj{o `ago in vrtnarske {karje. Ko smo na{li korenino in jo prinesli domov, si priskrbimo primerno posodo. V samo posodo damo nekaj kamenja za obte`itev, nato pritrdimo gobo in v gobo korenino. Glavnina aran`maja je narejena. Dodamo nekaj bunkic in za prazni~no vzdu{je {e sve~e. Ko sve~e pritrjujemo moramo paziti, da jih v aran`maju razporedimo tako, da lahko nemoteno gorijo ob sve~anem kosilu ali ve~erji. Pri izbiri sve~ bodimo pazljivi, da izberemo take, ki v celoti pogorijo in se vosek ne razliva po aran`maju. V kolikor nam je v{e~ bolj naravno brez dodatkov, potem lahko oblikujemo aran`maje le z naravnim materialom. Ven~ki iz srebrne jelke z dodatki vej so zelo elegantni. Tudi smre~ice izdelane iz razli~nih naravnih materialov, ki jih pritrdimo na gobo v obliki sto`ca so zelo dekorativni. Pri sami smrekici moramo paziti, da smiselno razporedimo material po vsej povr{ini. Ve~ji u~inek dose`emo, ~e drobni material zdru`ujemo v skupine, ki jih nato enakomerno porazdelimo po sto`cu. Pri sami izdelavi
Adventni ven~ki moramo biti pazljivi, da izberemo primeren material. To pomeni, da glede na izbiro gobe - suha ali za sve`e cvetje - izberemo tak material, ki je enako obstojen. V gobe za suho cvetje je potrebno dati tak material, ki se ne za~ne osipati. Tako od zelenja lahko uporabimo tiso, cipreso ali pa kar navaden mah. Velika ve~ina ljudi pa doma sama rada ustvarja ven~ke. Najprej se naredi osnova, ki je lahko iz vej ali enostavno iz sena ali slame. Same veje ukrivimo v `eleno velikost, vendar, ~e niso dovolj mehke se nam zelo hitro zlomijo. Zato se najbolj enostavno naredi podlaga iz sena oz slame. Slamo oblikujemo v `eleno velikost ven~ka, jo trdno povijemo z navadno `ico in podlaga za ven~ek je pripravljena. Nato dodajamo izbrano zelenje. ^e uporabimo smre~je mora biti ven~ek postavljen na hladno mesto, saj se kaj hitro pojavijo posamezne iglice, ki so za~ele odpadati iz vej. Zato take ven~ke najve~krat naredimo za dekoracijo vhodnih vrat. Lahko pa
uporabimo tudi nekoliko bolj nenavaden material, kot je nacefrano li~kanje. Taki ven~ki so lahko v naravni barvi li~kanja svetli, ali pa jih pobarvamo z razli~nimi spreji, da dobimo `eleno kombinacijo barv. Dodamo nekaj stor`ev, sve~e in pentlje in ven~ek je gotov. Tako izdelovanje ven~ka je lahko lepo do`ivetje ob sodelovanju otrok, ki vsekakor u`ivajo v pripravah na praznike. Samo pritrjevanje sve~ je nekoliko zahtevnej{e opravilo, zato je bolje, da to opravijo mame, o~ki ali babice. Najbolj raz{irjena tehnika pritrjevanja sve~ je z `icami. Najprej pri`gemo navadno sve~o, ki jo pa~ imamo pri roki in nato za~nemo s postopkom pritrditve okrasnih sve~. Vzamemo {tiri ravne, dovolj dolge `ice, ki so ustrezno tanke (1mm). Na enem koncu jih segrejemo in porinemo v dno sve~e. Ko imamo v sve~i pritrjene vse `ice, polo`imo sve~o na vrh ven~ka tako, da sta dve `ici obrnjeni v notranjost ven~ka, dve pa na zunanjo stran. Nato ven~ek dvignemo in na spodnji strani nasprotne `ice pove`emo.
MOJ VRT Vse na{tete vrste aran`majev smo z dijaki Srednje biotehni{ke {ole Kranj postavili na ogled v tradicionalni prodajni novoletni razstavi, ki je vedno zadnji petek in soboto pred prvo adventno nedeljo, na {olskem posestvu v Strahinju. Na sami razstavi je bilo mogo~e videti aran`maje v trendu, kot tudi klasi~ne namizne aran`maje s sve~kami. Pripravili smo tudi veliko izbiro adventnih ven~kov, organiziran je bil prikaz izdelovanja aran`majev, saj so v ~asu razstave dijaki skozi izdelovali aran`maje. Razstava je poleg pa{e za o~i in raznih novoletnih aran`majev predstavljala tudi prazni~ne dobrote. Tako so se v `ivilski u~ilnici {ibile mize pod prazni~no kulinariko. Obudili smo stare obi~aje in tako pripravili na ogled obredni bo`i~ni kruh poprtnik, ki so ga pekli `e v predkr{~anski dobi in predstavlja eno od najstarej{ih do danes ohranjenih oblik starodavnih praznovanj. V njem je bila skrita prastara poljedel~eva `elja, da bi si `e sredi zime zagotovil pomladno rast. Zanj obstajajo razli~na poimenovanja: poleg na Gorenjskem znanega poprtnika ali poprtnjaka, ga imenujemo tudi stalnik, mo~ni kruh ali pomo`njak, mi`nik, stolnik, parjenk - ta imena imajo kultni pomen, saj izra`ajo mo~, ki jo ima obredni kruh. Po starem izro~ilu je moral ostati na mizi, pokrit z belim prtom vse tri bo`i~e: na sveti ve~er, na silvestrovo in na ve~er pred svetimi tremi kralji. Vsaki~ je ko{~ek dobil vsak ~lan dru`ine, tudi `ivina, koko{i, pes in ma~ka. Navadno so bili bo`i~ni kruhi trije: p{eni~ni, r`en in ajdov. Na razstavi je bila na ogled tudi
PRAZNIKI tradicionalna orehova bo`i~na potica in sadni kruh. S posebnim veseljem pa smo 6. decembra pri~akali svetega Miklav`a, ki na ve~er pred njegovim godom obiskuje otroke v spremstvu parkeljnov ter jih hvali ali graja. Miklav` je v svojih darovih bolj skromen. Navadno gre za neznatne darove: pomaran~e, jabolka, orehe. Poredni otroci pa seveda dobijo {ibo. Tako so dijaki izdelali tudi ve~ razli~nih miklav`ev in parkeljnov iz bolj{ega kva{enega in medenega testa. Velika ve~ina dobrot je bila je bila predstavljena v degustacijskem prostoru, nekaj dobrot pa je bilo tudi naprodaj. Na poku{ino so bile razli~ne sladice, ki so prispevale k sladkemu spominu na razstavo. Tudi domiselna dekoracija na smrekicah, ki so bile narejene iz {ibja, je prispevala k pestrosti in nabiranju idej za doma~o okrasitev domov. @e sami babice in dedki nam veliko vedo povedati o praznikih in starih obi~ajih. Okraski so bili pripravljeni doma in so jih izdelovali iz razli~nih materialov: orehov, stor`ev, bonbonov, papirja. Gospodinje so poskrbele, da je mamljiv vonj iz pe~ic zapolnil vsak koti~ek doma. Smre~ice so okrasene z okusnimi medenjaki. Prostor za smre~ico je bil praviloma v kotu sobe, pod njo pa so stale jaslice, narejene iz malo tr{ega papirja, mavca, gline ali lesa in postavljene na mah. Vse te dobrote in aran`maje si je ogledalo veliko obiskovalcev in upamo, da smo tako mentorji kot tudi dijaki prispevali k predprazni~nemu vzdu{ju.
� Sabina [egula, profesorica strokvnoteoreti~nih predmetov in prakti~nega pouka na BT[ Kranj
Kombinacija hladnih barv z misti~no divjo korenino
Dobrote s prazni~ne mize Jaslice
7
8
V SADOVNJAKU
MOJ VRT
December v sadnem vrtu
^e{nja ne sme manjkati v na{em vrtu odpadanjem listja sadjarji za~nemo na~rtovati zimska opravila v na{em sadnem vrtu. V novembru so se odprla tudi vrata sadnih drevesnic in sadjarjem je v tem ~asu na voljo cela paleta sadnih sadik razli~nih sadnih vrst in sort. V tokratnem prispevku se bomo nekoliko bolj posvetili na~rtovanju sadilnih razdalj v na{em vrtu. Vsaka rastlina zahteva za svoj kakovostni razvoj poleg primernega rasti{~a tudi dovolj prostora za razvoj koreninskega in nadzemnega dela. Pri nakupu sadnih dreves ne smemo nikoli pozabiti vpra{ati, kak{ne razdalje sajenja priporo~ajo.
Z
^e{nja kot eden izmed najbolj priljubljenih sade`ev ne sme manjkati v nobenem sadnem vrtu. Ker smo ponavadi v doma~ih vrtovih omejeni s prostorom, je prav da `e pred nakupom sadike vemo, kolik{en prostor ji bomo namenili v na{em vrtu. V na{ih drevesnicah lahko v zadnjem ~asu izbiramo med mno`ico dobrih sort, ki so cepljene na razli~ne podlage. Podlage potem v najve~ji meri odlo~ajo o tem, kako veliko drevo bomo kasneje imeli v na{em vrtu. ^e imamo majhen vrt, je za nas prava izbira ~e{nja cepljena na {ibko podlago, ki se imenuje gisela 5. ^e imate v vrtu prostor s premerom 3 do 4 m, je to `e dovolj, da se ~e{nja cepljena na giseli normalno razvije. Drevo je tudi mnogo ni`je kot sejanec, saj v odraslem obdobju drevesa vi{ina ne pre-
sega {tirih metrov. Vedeti pa moramo, da ta vrsta podlage potrebuje najbolj{a rasti{~a in ne prenese te`kih tal. Prav tako je potrebno poskrbeti, da drevesa v primeru su{e zalijemo. Prednost malega drevesa je tudi v tem, da lahko skoraj polovico plodov poberemo iz tal. [ibkej{a drevesa tudi veliko prej zarodijo, medtem ko ~e{nje iz mo~nej{ih podlag ~akati kar nekaj let, preden stopijo v rodnost. ^e imamo velik vrt in si poleg ~e{enj `elimo tudi senco, moramo izbrati ~e{njo, ki je cepljena na mo~nej{o podlago. Izbor podlag je kar {irok, vendar na trgu najpogosteje naletimo na dve mo~nej{i podlagi. Najve~je ~e{njevo drevo zraste na podlagi ~e{njevega sejanca. Drevesa so zelo bujna in zahtevajo veliko prostora, saj premer kro{enj normalno razvitih dreves zna{a najmanj 8 metrov. Nekoliko manj bujna podlaga, na katero tudi cepijo ~e{njo, je podlaga kolt. ^e{nje cepljene na podlago kolt nekoliko prej zarodijo kot tiste, ki imajo za podlago sejanec. Prostor, ki jim ga namenimo, pa tudi ne sme biti veliko manj{i kot pri sejancu. Marsikdo, ki ima doma posajeno ~e{njevo drevo, je `e skusil razo~aranje, ko je kar nekaj let zaman ~akal na svoje prve doma~e ~e{nje. Ve~ina sort ~e{enj ni samooplodnih, kar pomeni, da potrebujejo opra{evalca. ^e tudi pri vas ~e{njevo drevo vsako leto lepo cveti, vendar kljub temu na njemu poleti ni ~e{enj, je temu
lahko vzrok tudi nepravi opra{evalec. Zato se je `e pri nakupu ~e{enj potrebno pozanimati glede opra{evalnih odnosov med kupljenimi sortami. V na{ih sadnih vrtovih so {e vedno najbolj zastopane jablane. Kakor pri ~e{njah, tudi pri jablani v najve~ji meri podlaga odreja velikost drevesa. ^e smo se odlo~ili za majhna drevesa, potem moramo izbrati sadike na {ibkih podlagi M9, ki zahtevajo v vrsti okoli 1,3 m, med vrstami pa vsaj 3 m. Na mo~nej{ih podlagah, kot so MM 106, zrastejo ve~ja drevesa. Priporo~ljivo je, da ji sadimo na razdalje okoli 1,7 v vrsti in vsaj 2,5 m med vrstami. Pri jablanah, ki so cepljene na sejancu, pa moramo ra~unati na drevesa, ki bodo imela dokon~en premer kro{nje kar okoli 6 m. Velikokrat `elimo preozke sadilne razdalje oziroma prevelika drevesa popraviti z mo~nej{im zimskim obrezovanjem, kar pa skoraj nikoli ne obrodi `elenih sadov. Zaradi ponavljajo~ih se vpra{anj, kako pravilno pristopiti k obrezovanju sadnih dreves, naj tokrat ne bo odve~ tudi nekaj teorije. Glavni namen rezi v sadjarstvu je vzpostavitev in ohranjanje ravnote`ja med rastjo poganjkov in rodnostjo oziroma koli~ino pridelka. Pravilno opravljena rez je prva stopnica k zgodnjemu, obilnemu, kakovostnemu in rednemu pridelku. Z obrezovanjem tudi oblikujemo in vzdr`ujemo kro{njo drevesa. Obrezovanje je
MOJ VRT ve{~ina, ki se je ne moremo nau~iti zgolj iz priro~nikov in strokovnih revij, temve~ je za to potrebno poznavanje tehnolo{kih zna~ilnosti posamezne sadne vrste in veliko prakti~nih izku{enj. Pri drevesu je ravnote`je med rodnostjo in rastjo dose`eno takrat, ko drevo poleg bogatega rodnega nastavka {e minimalno raste. Samo drevesa v takem ravnote`ju redno rodijo, plodovi pa imajo dobro notranjo in zunanjo kakovost. Taki plodovi se tudi dobro skladi{~ijo. Rez sadnih dreves mora biti kot vsi ostali tehnolo{ki ukrepi, prilagojena sorti, rasti{~u in vitalnosti drevesa. Prvi rezultati, po katerih lahko sodimo o pravilnosti obrezovanja, so vidni `e prihodnji rastni sezoni. Optimalna dol`ina poganjkov, pri katerih lahko pri~akujemo obilico kakovostnih cvetnih brstov, je odvisna od sadne vrste. Pri jablani in hru{ki si `elimo enoletne poganjke, ki naj ne bi bili dalj{i od 30 centimetrov. V doma~ih vrtovih se veliko bolj kot s pre{ibko rastjo dreves sre~ujemo s te`avami zaradi prebujne rasti. Posledica bujne rasti poganjkov je slaba osvetlitev ter mali in neredni pridelki. Plodovi iz takih bujnih dreves so slabo obarvani in se slabo skladi{~ijo. Pri takih drevesih se tudi mo~neje pojavljajo bolezni in {kodljivci. Najpogostej{o in najve~jo napako pri obdelovanju oziroma umirjanju takega bujnega drevesa ponavadi storimo pri zimskem obrezovanju. Drevo vedno najbolj mo~no reagira na ve~je posege v drevo. V kolikor bujno in gosto drevo mo~no pore`emo, bomo dobili v naslednji rastni sezoni {e mo~nej{e poganjke. Drevo na mo~no rez odgovori {e z mo~nej{o rastjo in pot do umirjenega drevesa je z vsakim takim posegom {e dalj{a. Drevo nam na tak na~in `eli povedati, da smo ga preve~ obrezali in da potrebuje ve~ji `ivljenjski prostor. Le posku{ati moramo razumeti to govorico. Kljub temu, da smo v na{ih sestavkih `e govorili izbiri najbolj pravega ~asa obrezovanja za posamezno sadno vrsto, naj pravila {e enkrat ponovimo. Glavno obrezovanje pri jablanah, hru{kah in kutinah opravljamo v ~asu mirovanja dreves. To je od odpadanja listja, pa do napenjanja brstov spomladi. Dopolnilno obrezovanje lahko opravljamo tudi preko
V SADOVNJAKU celega leta. S tem vplivamo predvsem na zmanj{anje bujnosti drevesa. Pri obrezovanju jablan, hru{k in kutin v rastni sezoni moramo predvsem paziti, da ne obdelujemo dreves v ~asu nevarnosti za oku`be s hru{evim o`igom, ki jih redno objavlja kmetijska svetovalna slu`ba preko svojih odzivnikov in medijev. Tudi rez manj znanih sadnih vrst kot sta jerebika in skor{ opravimo pozimi. Na na{em obmo~ju obrezujemo breskve {ele v ~asu cvetenja. S tem se nekoliko zapoznimo odganjanje in se tako nekoliko izognemo spomladanskim pozebam. Pri breskvah je potrebno opraviti tudi nekajkratno postopno poletno obrezovanje, s katerim osvetljujemo notranjost kro{nje. Na tako osvetlenih drevesih plodovi lep{e dozorijo in so okusnej{i. Rodna drevesa ~e{enj obrezujemo poleti, vzgojno rez mladih drevesc pa opravimo spomladi tik pred cvetenjem. Pri vi{njah z zimsko rezjo predvsem pomlajujemo drevesa, s poletnim obrezovanjem po obiranju pa izrezujemo pregoste poganjke. Pri slivi dose`emo redno rodnost z zmerno zimsko rezjo in z izrezovanjem odve~nih mladik v poletnem ~asu. Marelice obrezujemo takoj po obiranju, ker se takrat nastale rane najhitreje zarastejo. Bezeg obrezujemo v ~asu mirovanja in v ~asu cvetenja. Pozimi odstranimo vse veje, ki so imele v preteklem letu plodove. Med cvetenjem pa prered~imo pregoste enoletne poganjke in cvetove. Obrezovanje ribeza in kosmulje je priporo~ljiv opraviti pred odganjanjem, to je pred sredino marca. Maline lahko prered~imo `e takoj po obiranju, ~e pa smo to zamudili, jih obre`emo pred odganjanjem. Robide pore`emo spomladi, ko mine nevarnost nizkih zimskih temperatur. Tudi ameri{ke borovnice obre`emo {ele takrat, ko ni ve~ nevarnosti zimskih pozeb. Orehe obrezujemo nekaj tednov pred brstenjem, poletno osvetljevanje kro{nje pa opravimo v avgustu. Glavno rez pri leski opravimo v ~asu mirovanja, v poletnem ~asu pa izrezujemo vse koreninske izrastke in bohotivke iz notranjosti grma.
� Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto
9
Neobrezano drevo
Obrezano drevo
V ZELENJAVNEM VRTU
10
MOJ VRT
Gnojenje vrtnin
Kako do kakovosti in koli~ine pridelka? ri pridelavi kakovostne zelenjave, ki bo tudi koli~insko zadovoljila povpra{evanje, se stroka in pridelovalci sre~ujemo s vpra{anjem kako najbolj to~no ugotoviti prehranske potrebe rastlin in pogoje v katerih so potrebna hranila v tleh na voljo in dostopna rastlinam.
P
Prehrano rastlin lahko opazujemo iz dveh popolnoma nasprotnih vidikov: - sprejem hranil v rastlino iz tal v fiziolo{ko aktivni obliki - raztopljena hranila v vodi - sprejemanje hranil iz tal s pomo~jo interakcije mikroorganizmov in koreninskega sistema rastlin Poleg fertirigacije (dodajenje vodotopnih hranil v sisteme za zalivanje), lahko v
prvem primeru govorimo o hidroponski vzgoji rastlin, ko rastline za svojo rast potrebujejo le inerten substrat kot je kamena ali steklena volna in dovolj pogosto dodajenje hranilne raztopine. V Italiji je zelo raz{irjen tudi na~in pridelave rezane zelenjave (berivka, motovilec, rukola) na bazenih s hranilno raztopino, na katerih plavajo stiroporne plo{~e v katere je posejana zelenjava. K tak{ni prehrani rastlin lahko pri{tejemo {e listno ali folijarno gnojenje. Nasprotje tak{ni pridelavi je ekolo{ka pridelava, kjer s pomo~jo mikroorganizmov (v 1 gramu tal je 2,5 milijarde MO) in organsko snovjo vzdr`ujemo dovolj plodna tla. Posebno vlogo imajo razli~ne bakterije, ki pretvarjajo organsko maso v rastlinam
Vsebnost hranil v `ivinskih gnojilih @ivinsko gnojilo Goveji hlevski gnoj Goveja gnojnica Goveja gnojevka Ov~ji gnoj Konjski gnoj Pra{i~je gnojevka Koko{ji gnoj (suhi)
(kg/t oz.kg/m3) N 5 3,5 5 8 6 6 22
(kg/t oz.kg/m3) P2O5 2,5 0,2 1,9 3 3 3,5 24
(kg/t oz kg/m3) K2O 6 9,5 7 7 6 3,5 16
dostopna hranila, hkrati pa s svojim sinergisti~nim in v~asih antagonisti~nim delovanjem vplivajo na ravnote`je v tleh in pravilen vnos vseh potrebnih hranil (ni prese`kov nitratov, nitritov in drugih nena~rtovanih snovi v rastlini). V ekolo{ki pridelavi je osnovna organska masa hlevski gnoj, ki mora biti primerno zrel. To je na pol humificirana organska masa, ki nastane po nekajmese~nem zorenju. Koli~ina hranil v hlevskem gnoju je razli~na odvisna je od vrste in starosti `ivali, od njihove prehrane in nastilja, ki se uporablja. Ko potrosimo hlevski gnoj po povr{ini, ga je potrebno ~im prej zadelati v tla, kajti na povr{ini pride do izgub du{ika in organske mase. Izgube zmanj{amo, ~e gnojimo pri ni`jih temperaturah, pri obla~nem vremenu in brezvetrju in ~e gnojnico in gnojevko red~imo z vodo. ^e sadimo zgodnje kulture, je potrebno gnojenje `e v jeseni. S hlevskim gnojem dodajamo hranila na zalogo, kar pomeni da je izkoristek tega gnoja v prvem letu le 30 - 50 %, ostalo se izkoristi v drugem in tretjem letu. Poleg hlevskega gnoja lahko uporabljamo kompost, ki nastane po nekajmese~nem delovanju mikroorganizmov na odpadlo organsko maso. Hitrost razkroja organske mase je odvisna od C:N razmerja v rastlini. Ve~ vlaknin ima bilka, dalj ~asa bo razpadala (tudi do 2 leti) in nasprotno, ~im mlaj{o travo kosimo, hitreje se razkroji. Kompost mora biti sestavljen iz obeh vrst rastlin. Lahko pa uporabimo `e pripravljena organska gnojila na osnovi {ote ali ostankov pri predelavi (tropine‌) Z organsko maso lahko oskrbimo tla tudi z zelenim gnojenjem ali setvijo posevkov, ki jih nato v celoti v zemljo zadelamo. Kaj vpliva na bolj{i sprejem hranil v rastlino? Najpomembnej{i je dober koreninski sistem, kjer govorimo predvsem o sesalnem delu, to je koreninskih laskih, preko katerih rastlina sprejema vodo in hranila. Rastline z bujnimi in razpredenimi koreni-
MOJ VRT nami bolje sprejemajo hranila, so odpornej{e na su{o, imajo ve~jo povr{ino prepredeno s koreninami, ki odmirajo in znova tvorijo organsko maso in pustijo zra~ne prostore napolnjene s plini, ki so nujno potrebni za `ivljenje v tleh. Na razvoj korenin vpliva ve~ dejavnikov: - temperatura tal - toplej{a tla pove~ajo razvoj korenin - zra~nost tal - korenine se razvijejo le v zra~nih tleh - dostopnost fosforja, ki izbolj{a razvoj koreninskega sistema - prisotnost huminskih kislin - vla`nost tal - v suhih in prevla`nih tleh se korenine slabo razvijajo - oskrbe tal s hranili - korenine se razvijejo v smeri dotoka hranil.
Pomen elementov v prehrani rastlin Rastline potrebujejo za svoje `ivljenje poleg vode, son~ne svetlobe, ogljikovega dioksida in kisika tudi hranila. Glavna ali makrohranila so: N, P, K, ca, Mg, S in mikrohranila: Fe, Zn, Cu, B, mn, Si, Mo, Na, Co, Cl. Vsa na{teta hranila so potrebna za razvoj in nobenega od njih ne sme manjkati. Zakon o minimumu pravi, da rastlina uspeva tako dobro, kakor ji dovoljuje hranilo, ki ga je najmanj (npr.: ~e rastlini primanjkuje fosforja, ji gnojenje z du{ikom ni~ ne koristi, ker du{ika ne more izrabiti, dokler ne dobi dovolj fosforja). Pri sprejemu hranil je zelo Pomanjkanje magnezija
V ZELENJAVNEM VRTU pomembna tudi kislost tal oziroma pH vrednost. Kmetijske rastline uspevajo v obmo~ju med pH 5 in 7,2. Nad in pod to vrednostjo je dostopnost hranil v rastlino zmanj{ana. Prekisla tla lahko izbolj{amo z dodajanjem kalcija, medtem ko preve~ alkalna tla le te`ko zakisamo (gnojila, kisel de`‌). Pomen du{ika: Du{ik je element, katerega je v okolici rastlin najve~ (v zraku), vendar ga rastlina ne more izkoristiti. Izjema so metuljnice, ki imajo na koreninskem sistemu simbiotske bakterije, ki so sposobne vezati du{ik iz zraka. Soja na primer ve`e iz zraka 60 kg N/ha, lucerna 128 kgN/ha, ostale detelje in lupina ~ez 100 kgN/ha. Zelo malo du{ika pride v tla {e preko nesimbiotskih bakterij in direktno iz atmosfere. Osnovni vir du{ika je organska masa, ki je bogata z beljakovinami. Na `alost pa je v konvencionalni pridelavi potrebno ve~ino rastlin dognojevati z du{ikom. Du{ik je zelo mobilen element, zato z njim ne moremo gnojiti zalo`no in ga je prepovedano trosit v jesenskih in zimskih mesecih. Du{ik dognojujemo le v ~asu vegetacije. Du{ik je v tleh najve~krat v dveh oblikah v amonijski in nitratni obliki. Amonijska oblika je fiziolo{ko kisla oblika in zni`uje pH tal. Rastline ga sprejemajo le v manj{ih koli~inah. Amonijska oblika se v dobrih zra~nih razmerah ob prisotnosti kisika spremeni v nitratno obliko
11
(NO3) - nitrifikacija. Nitratno obliko rastline najhitreje sprejmejo, vendar se ta ne ve`e na talne delce in je zato podvr`ena izpiranju. Dodajanje du{ika mora zato biti zelo natan~no, najbolje po predhodni analizi tal na N-min. Z osnovnim gnojenjem ga dodamo ~im manj, saj je potreba na za~etku rasti majhna in spomladanske padavine du{ik zelo pogosto izperejo iz obmo~ja padavin. Zato du{ik ~imve~krat dodajamo z majhnimi odmerki. Pri vzgoji plodovk na foliji to najla`je naredimo s fertirigacijo ali hkratnem zalivanju in gnojenju. Du{ik od vseh elementov najbolj vpliva na rast rastlin. Skupaj s kisikom, vodikom in ob~asno `veplom tvori amino kisline, ki so osnovni del beljakovin, ki so prisotne v vseh procesih presnove rastlin. Prekomerno gnojenje z du{ikom povzro~a kopi~enje nitrativ in nitritov v pridelku. Hkrati se v rastlini ve`e ve~ vode, kar povzro~a poleganje, ve~jo ob~utljivost na mraz, bolezni in {kodljivce in slab{o kvaliteto plodov. V primeru pomanjkanja du{ika so listi svetli, majhni in s~asoma porumenijo. Celotna rast rastline je slab{a. Pomanjkanje du{ika posredno onemogo~a rast korenin in rastlina je slab{e pripravljena na obdobje polne rodnosti.
Steklena volna kot substrat za rast rastlin Ekolo{ko kmetijstvo temelji na gnojenju z organskimi gnojili.
Pomen kalija: Sve`a zelenjava vsebuje veliko kalija, zato ga za svojo rast in razvoj plodov tudi veliko potre-
Plavajo~e plo{~e na hranilni raztopini
De`evniki predelajo organsko snov v humus
12 buje. V tleh je kalij srednje mobilen, zato ga lahko dodajamo na zalogo. Kot element vpliva na razvoj plodov in gomoljev, ki so zaradi tega obstojnej{i in bolj{ega okusa. Kalij deluje tudi kot transportno stredstvo za prenos hranil po ksilemu in sladkorjev po floemu. S tem omogo~a bolj{i izkoristek hranil in njihovo vezavo v procesu fotosinteze ter preme{~anju metabolnih produktov v plodove. Prav tako skrbi za normalen turgor v rastlini. Prekomerno gnojenje s kalijem lahko ovira sprejem kalcija in magnezija v rastlino. Pomanjkanje kalija pa se ka`e tako, da rastlina postane temno zelena in mehurjasta. Robovi listov za~nejo rumeneti in se su{iti. Na starej{ih listih se pojavi med`ilna kloroza. Pridelek je ni`ji, slab{e so tudi skladi{~ne sposobnosti rastlin in odpornost na nizke temperature. Pomen fosforja: Potreba po fosforju pri rastlinah je med makroelementi najmanj{a. Ta se nahaja v tleh v velikih koli~inah, vendar ga rastline ne morejo izkori{~ati, ker je zelo mo~no vezan na talne delce. Na dostopnost fosforja ima zelo velik vpliv kislost tal. Pri pH vrednosti pod 5,5 in nad 7 je prakti~no nedostopen. Ker je fosfor slabo dostopen, so rastline razvile posebne mehanizme, s
MOJ VRT
V ZELENJAVNEM VRTU pomo~jo katerih pripravijo fosfatne ione za sprejem. Rastline preko korenin v okolico oddaja eksudate (ione karbonskih kislin). Ti sprostijo vezan fosfor, da ion preide v talno raztopino in od tam v rastlino. Izbolj{an sprejem fosforja se omogo~i tudi z dodatkom huminske kisline. Rastline potrebujejo najve~ fosforja po presajanju. Je izredno pomemben pri tvorjenju koreninskega sistema. Poleg tega fosfor vpliva na tvorbo cvetov. Pri plodovkah mora biti prisoten ves ~as rasti. Ker je v tleh slabo mobilen s preveliko zalo`enostjo ni nevarnosti, da pride do izpiranja. Pomanjkanje fosforja se ka`e pri majhnih rastlinah, listi postanejo rde~avijoli~asti. Cvetenje in zorenje zakasnita in pridelki so zelo skromni. V tleh je pomemben {e magnezij, ki je sestavni del klorofila. V na{ih tleh ga je veliko (dolomiti), vendar se pomanjkanje ka`e pri intenzivni vrtnarski pridelavi v rastlinjakih. Kloroza na listih paradi`nika - med`ilni prostor porumeni. Kalcij je element, ki vpliva na pH vrednost tal. Je srednje mobilen in podvr`en izpiranju. Kljub temu ga je v na{ih tleh dovolj (Kras). V rastlinah pogosto pride do relativnega pomanjkanja, za kar je vzrok
konkurenca za sprejem s kalijem. Na tleh bogatih s kalijem rastline ne sprejmejo dovolj kalcija in posledica je kloroza. Kalcij vpliva na pro`nost in prepustnost celi~nih membran. Z dognojevanjem prepre~imo marsikateri fiziolo{ko bolezen (rjavenje listnega robu pri solati, gniloba na muhi ploda pri plodovkah, grenka pegavost pri jabolkah‌). Proti tem motnjam je najbolj u~inkovito listno dognojevanje. To so le nekateri elementi, ki vplivajo na kakovosten in koli~insko velik pridelek. Zelo pomembno je harmoni~no in uravnote`eno gnojenje. Za to pa potrebujemo analizo tal, da vemo s kak{nimi tlemi imamo opravka, kak{na je zalo`enost tal s hranili. Poleg tega moramo poznati zahteve gojene rastline, ki jo bomo sadili naslednje leto in na tej osnovi naredimo gnojilni na~rt. Kot smo `e na za~etku videli, lahko to zelo natan~no izra~unano, kot to potrebujemo pri hidroponskih kulturah, ali pa vse prepustimo, dobri, stari organski masi in mikroorganizmom, ki bodo poskrbeli, da bodo rastline dobile hranila. V prvem primeru imamo vse pod nadzorom, pri drugem pa to prepustimo naravi. Ve~na dilema!
Kalcij je element, ki vpliva na pH vrednost tal. ^eprav je podvr`en izpiranju, ga je v na{ih tleh, predvsem na Krasu, dovolj.
� Ana Ogorelec
MOJ VRT
13
FITOFARMACIJA
Varstvo sobnih rastlin
Pozimi ne pretiravajmo z zalivanjem
zimskem ~asu namenjamo pozornost v glavnem sobnim rastlinam, saj bomo v njihovi zeleni dru`bi pre`iveli vse hladne dni. To seveda ne pomeni, da bomo pretiravali z oskrbo, saj tako lahko povzro~imo le te`ave.
V
Osnovno je, da rastlinam izberemo primerno mesto, ki mora biti sicer dovolj svetlo, vendar pazimo, da son~ni `arki ne sijejo direktno na mokro listje. To lahko povzro~i son~ne o`ige - bledorjave elipti~ne velike pege na listih. Take liste odstranimo in v bodo~e previdno zalivamo pod listje. Obi~ajno preobilno zalivanje, pa tudi neustrezno gnojenje in nepravilna saditev (prevelika posoda, brez drena`e) povzro~a neustrezno delovanje korenin, ki posledi~no ne morejo ~rpati hranil. Znake ali simptome opazimo najve~krat na listih, ki zato izgubijo zna~ilno barvo ali se popolnoma razbarvajo, lahko se pojavijo na njih nepravilne rumene ali rjave pege, konice ali robovi porjavijo, pri ve~ji prizadetosti listi pred~asno odpadejo. Rastlinam lahko pomagamo s pogostim rosenjem s postano vodo ogreto na sobno temperaturo, kateri na vsake dva do tri tedne dodamo listno gnojilo. Prizadete korenine v takih razmerah pogosto napadejo talne glive, ki povzro~ajo koreninsko gnilobo. Korenine po~rnijo in gnijejo, listi so manj{i, mladi poganjki odmirajo. Odstranimo vse mrtve dele v koreninski grudi, rastline posadimo v manj{i lonec kot bi bilo sicer potrebno in korenine lepo razprostremo. Nekaj dni po presajanju zalijemo npr. s previcurjem. BISTVENO je, da ne zalivamo preve~! Ve~ina sobnih rastlin potrebuje visoko ZRA^NO vlago (ro{enje), kar je pri ogrevanju s centralno kurjavo lahko hud problem (suh zrak), talne pa ne prena{ajo dobro, zato PREVIDNO! Zaradi prevla`nih tal se lahko pojavi vodenica (edem, plutavost). Na spodnji strani listov in na steblih se pojavijo blede, za bucikino glavo velike bradavi~ice, ki kasneje po~ijo, postanejo rjave in plutaste. Pojav je pogost tudi pri balkonskih rastlinah, zlasti pelargonijah in sorodnih vrstah, kjer se vodenica pojavi tudi ob zmernem
V POPOLDANSKEM ^ASU svetujem na terenu o ukrepih za pridelavo zdravih rastlin, o zatiranju bolezni, {kodljivcev in plevelov; po `elji nudim OSEBNE IN[TRUKCIJE, da si pridobite potrebno znanje in sami lahko ustrezno ukrepate; PREDAVANJA; NA^RTOVANJE IN UREJANJE vrtov in drugih povr{in. Vse informacije na GSM: 031/302-389 (Tatjana Rupnik). zalivanju kadar je ozra~je prevla`no (npr. hladno in de`evno poletje). Rastne razmere izbolj{amo s skrbnim zalivanjem in zra~enjem. Po{kodovanih listov ne odstranjujemo, ker to stanje le {e poslab{a! Prepogosto ali neredno zalivanje ustvarja pogoje tudi za razvoj {kodljivcev sobnih rastlin. Mrtva{ke mu{ice ali Sciaridae (razne vrste) so majhne sivo~rne mu{ice, ki tekajo po povr{ini zemlje v lon~kih ali po~asi letajo okrog njih. Li~inke so drobne bele `erke s ~rno glavo in v glavnem `ivijo v tleh na gnijo~ih rastlinskih ostankih. V~asih pa po{kodujejo tudi korenine rastlin, ki so `e sicer oslabljene. Odrasle `u`elke zatiramo s {kropljenjem npr. s piretroidi ({kropimo v nebivalnem prostoru!), li~inke pa z zalivanjem z ostankom {kropilne brozge. Tudi skaka~i raznih vrst so drobne bele `u`elke v tleh, katera vsebujejo veliko {ote. Na povr{ju zemlje se pojavijo po zalivanju. Ker na rastlinah ne povzro~ajo po{kodb, jih ne zatiramo! ^e povzamem - poskrbite za pravilno oskrbo rastlin po njihovih potrebah, zlasti ne pretiravajte z zalivanjem in marsikateri
Vodenica ali plutavost
zdravstveni problem bo re{en sam od sebe! Uspe{en in zadovoljen zaklju~ek leta `elim vsem bralcem koti~ka in vse lepo v prihodnje!
� Tatjana Rupnik, univ. dipl. ing. agr.
Koreninska gniloba
14
MOJ VRT
FITOFARMACIJA
Pomembna novost v zakonodaji
Vrti~karjem se obeta obisk te~aja
zakonodaji na podro~ju fitofarmacije se obetajo pomembne spremembe, zlasti pri prodaji fitofarmacevtskih sredstev, zato vas `elim z njimi pravo~asno seznaniti v tem prispevku.
V
Dne 09. 09. 2004 je iz{el novi Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (UL RS {t. 98), ki ureja promet in nadzor nad fitofarmacevtskimi sredstvi, registracijo, uvoz in izvoz v EU, proizvodnjo, odpadke,… V 7. ~lenu se zahteva - citiram: “Fitofarmacevtska sredstva, za katera je v odlo~bi o registraciji dolo~eno, da se prodajajo v specializiranih prodajalnah s fitofarmacevtskimi sredstvi, se smejo prodati le uporabniku, ki predlo`i veljavno dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede izobrazbe oziroma strokovne usposobljenost…”. Ta ~len se navezuje na prehodne in kon~ne dolo~be Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, kjer je v 34. ~lenu pojasnjeno, da se ta dolo~ba za~ne uporabljati 1. januarja 2006. Da ne bo izzvenelo tako suhoparno, bom posku{ala razlo`iti bolj konkretno in “po doma~e”, kaj se bo v prihodnosti zahtevalo od kupcev in prodajalcev omenjenih sredstev. Vsako leto izide praviloma spomladi sez-
nam trenutno registriranih fitofarmacevtskih sredstev v RS, kjer je navedeno tudi mesto prodaje: ve~ina (vklju~no nekateri biolo{ki pripravki, npr. AQ-10, Delfin, Madex,…) se lahko prodaja samo v specializiranih prodajalnah, kjer imajo zaposleno odgovorno osebo, prodajalce z opravljenim izpitom iz fitomedicine in izpolnjujejo vse ostale zakonske zahteve.
IZJEMA so fitofarmacevtska sredstva, ki se lahko prodajajo tudi v cvetli~arnah, trgovinah z ne`ivilskim blagom in posebnem delu prodajaln z `ivili. Po sedanjem seznamu so to: Aktiv, Aktiv-R, Arion, Asef 3 v1, Belo olje-Pinus, Bioblatt konc. in spray, Bio-formatox, Biomyctan spray, Biool, lepljivi trakovi in plo{~e, Biotip ubij me ne`no, deratizacijska lepila, Bioton, Caracol, Dueciins., Feramol, Frutapon, Kenyatox verde, Natur-F, Natur-F-R, Nu-film, Ogriol, Pips bio herbal, Prima, Prima-R, Promanal AF, Proplant, Spruzit, Super-F, Super-F-R, Terminator insekticid, Terminator vaba za pol`e, WEG, nekateri rodenticidi proti glodalcem, npr. Glodacid. Ta sredstva bodo tudi po 1. januarju 2006 na policah v prosti prodaji, za vsa ostala registrirana fitofarmacevtska sredstva pa velja, da bo za njihov nakup potrebno
Kdo bo po novi zakonodaji lahko kupoval fitofarmacevtska sredstva?
opraviti te~aj iz varstva rastlin za izvajalce ukrepov iz fitomedicine in izpit, na osnovi katerega si pridobite potrdilo (izkaznico). To potrdilo boste morali obvezno pokazati na prodajnem mestu v kmetijski apoteki, ker vam sicer prodajalec ne bo smel prodati `elenega sredstva, razen `e prej na{tetih izjem. Kazen za prodajo fitofarmacevtskega sredstva kupcu, ki ne bo predlo`il veljavnega dokazila je visoka, zato verjetno noben prodajalec ne bo pogledal strankam skozi prste! Seznam trenutno registriranih fitofarmacevtskih sredstev v RS in mesto njihove prodaje lahko preverite na spletni strani www.fito-info (informacijski sistem za varstvo rastlin): seznam registriranih sredstev. Po zagotovilih s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaenkrat ne predvidevajo spremembe in izjeme v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih, kar prakti~no pomeni, da ta zakonska obveznost velja tudi za VRTI^KARJE, ki bodo `eleli samostojno kupovati in uporabljati sredstva, ki se lahko po Seznamu o registriranih fitofarmacevtskih sredstvih prodajajo le v specializiranih prodajalnah (kmetijskih apotekah). Za vse, ki ne bodo `eleli opraviti te~aja in izpita v tem primeru velja, da bodo za {kropljenje lahko najeli izvajalce ukrepov, ki imajo izpit iz fitomedicine ali pa bodo uporabljali sredstva, ki sem jih na{tela kot izjeme. ^asa je dobro leto, zato razmislite o morebitni udele`bi na te~aju. Za vse informacije v zvezi s tem me lahko pokli~ete na GSM: 031/302-389 (Tatjana Rupnik). V primeru, da bo z dolo~enega obmo~ja vsaj 15 udele`encev in bo na voljo ustrezen prostor, se lahko domenimo za izvedbo te~aja v kraju po `elji te~ajnikov. Ker sem samo izvajalec nalog vas prosim, da se glede vseh informacij in morebitnih sprememb v zakonodaji obrnete na Fitosanitarno upravo RS, Einspielerjeva 6, Ljubljana.
✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.
MOJ VRT
OGLASI
15
NA ENEM MESTU
MOJ VRT KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
16
hi{ice, son~ni~no zrnje in me{anice za zunanje ptice
BLI@A SE NOVO LETO
- ciklame, vijolice, kalonhoe, zamie, dracene - teko~a gnojila, substrati za presajanje
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER
- vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak
aran`iranje in darilni program
- velika izbira ~ebulnic - teko~a gnojila, substrati za presajanje - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje - krmila, `ita, gnojila, semena, ... - kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva, gospodinjski pripomo~ki
- zoo program - hrana in oprema za male `ivali
- sadike sadnega drevja, grmovnic, trajnic, ... - substrati za sajenje in presajanje - organska gnojila (Biopost, Biogrena, Biosol, Organik)