-
2
[OPEK CVETJA
MOJ VRT
Sadimo jesenske ~ebulnice
Kaj nam bo cvetelo spomladi? ep cveto~ vrt skozi celo leto je `elja vsakega ljubitelja cvetja. Na to, kaj nam bo cvetelo spomladi, moramo misliti `e jeseni. Lahko se odlo~imo za sajenje ~ebulnic ali za sajenje dvoletnic.
L
^ebulnice so skupina rastlin, ki v tleh razvijejo zalo`ni organ - ~ebulico ali gomolj~ek. Tam je zasnova poganjka in cveta. Gojenje ~ebulnic je nezahtevno. Potrebujejo dobro propustna tla in son~ne ali delno sen~ne lege. ^e jih sadimo v nepropustna tla bodo ~ebulice gnile in bomo spomladi razo~arani. [kodujejo jim tudi kisla tla. V takih tleh ~ebulice kar strohnijo zato za ~ebulnice ne dajemo zemlje iz gozda {e posebno ne igli~evke. V~asih se zgodi, da kljub dobri zemlji in son~ni legi ter mnogim posajenim ~ebulicam spomladi ni cvetja. Za to je verjetno kriv voluhar. Lahko si pomagamo s cesarskim tulipanom (Fritillaria). ^ebulica te rastline voluharju smrdi. Spomladi cveto~e ~ebulnice sadimo meseca septembra in oktobra (`afrane `e avgusta). Zimo pre`ivijo na prostem in ko se sneg stali prvi znanilci pomladi `e pokukajo na plano. Sledijo si do za~etka maja, ko zacvetijo najkasnej{i. Za obilno cvetenje nujno potrebujejo mraz. Zemljo pred sajenjem prelopatamo. Nato lahko dodamo nekaj {ote ali komposta iz listja, ki ga zme{amo z zemljo. ^ebulice sadimo v zemljo razli~no globoko od 5 do 20 cm. Ve~je ~ebulice sadimo globje, manj{e pa bolj plitvo. Na vrtovih sadimo razli~no visoke ~ebulnice. Za prednje dele vrtov uporabimo ni`je rasto~e ~ebulnice (5-30 cm), za zadnje dele pa vi{je ~ebulnice (30-70 cm). ^e ~ebulnice sadimo v skalnjak obvezno uporabimo nizke vrste. Za sajenje najve~krat uporabimo: tulipane, narcise, hiacinte, muskarije, razne luke, anemone, `afrane, fritilarije in zvon~ke. Uporabimo lahko tudi druge ~ebulnice,
Rumena vise~a ma~eha v obe{anki
Modra vise~a ma~eha v koritu vendar se manjkrat pojavljajo na na{ih vrtovih. Cvetovi tulipanov so lahko vrstnati ali nevrstnati, papagajevi, rembandtovi, darvinovi, triumph, s cvetovi podobnimi lilijam. Vsaka od na{tetih sort ima
druga~no obliko cveta, razlikujejo pa se tudi po vi{ini in zgodnosti. Narcise so lahko vrstnate ali nevrstnate, z enim ali ve~ cvetovi na steblu, s kratkimi ali dolgimi priven~ki. Ponavadi so enobarvne (bele,
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 28. 9. 2004, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: jesenski plodovi vabijo (foto: Bojan Rauh).
MOJ VRT
[OPEK CVETJA
3
Zasaditev s spomin~icami krem, rumene), v~asih pa tudi dvobarvne (rumeno-bele, rumeno-oran`ne). Ravno tako se razlikujejo po vi{ini (pritlikave do 20 cm) in po zgodnosti. Sadimo zdrave in velike ~ebulice, ker bodo le te zacvetele `e prvo leto. V vrt sadimo srednje velike ~ebulice hiacint, zelo velike ~ebulice pa uporabimo za siljenje. Muskari ali grozdek je zelo nezahtevna rastlina nizke rasti. Za gojenje enostavni so tudi luki, ki zrastejo od 20 cm do enega metra, imajo pa mo~an vonj po ~ebuli. @afrani cvetijo od februarja naprej, so nizke rasti in ne potrebujejo skoraj nobene nege (priporo~ljivo je jesensko gnojenje). Zvon~ek je ~ebulnica, ki zacveti `e januarja. Ni zahteven za gojenje, potrebuje pa vla`na tla. Vse ~ebulnice razmno`ujemo z delitvijo. Ob mati~ni ~ebulici se razvijejo nove mlade ~ebulice, ki jih po cvetenju, ko se listi posu{ijo izkopljemo iz zemlje in razdelimo. Lahko jih pustimo v zemlji ve~ let. Tako bomo imeli v nekaj letih gosto cvetje vendar z manj{imi cvetovi. Vsakih 3 do 5 let moramo ~ebulice vseeno odkopati in odstraniti najmanj{e, ve~je pa posaditi nazaj. Oktobra lahko sadimo tudi dvoletnice. Uporabimo ma~ehe (Viola sp.), marjetice Raznobarvni tulipani
(Bellis perenis) ali spomin~ice (Myosotis sp.). Spomin~ice so modre, roza ali bele in zrastejo 20 do 40 cm visoko. Uspevajo v son~ni, pol son~ni in sen~ni legi. Marjetice so bele, roza in rde~e lahko enostavne ali polnjene zrastejo pa do 15 cm visoko. Spomin~ice in marjetice zacvetijo {ele spomladi. ^e posadimo ma~ehe nam bodo cvetele `e jeseni in {e spomladi do sredine maja, ~e jim leto ugaja. Pri ma~ehah se lahko odlo~amo med mnogo barvami in velikostmi cvetov. V obe{anke, korita in {karpnike posadimo vise~e ma~ehe, ki so sicer drobno cvetne zrastejo pa 30 cm ali celo ve~ v dol`ino. V korita in obe{anke jih posadimo `e jeseni. Postavimo jih v svetel prostor, kjer bo vso zimo temperatura okrog 0 oC ali nekaj nad ni~. ^e takega prostora nimamo jih postavimo na teraso ali ob hi{o in pokrijemo z belo kopreno. ^ez zimo se nam ne smejo izsu{iti. Spomladi, ko se otopli, kopreno odgrnemo ali korita prinesemo iz notranjosti in jih postavimo na okna. [e vedno skrbimo za zalivanje in tudi za redno gnojenje.
� Nata{a [ink, uni. dipl. in`. agr. u~iteljica strokovno teoreti~nih in prakti~nih predmetov na BT[
Lilijevocvetni tulipan
Vrstnati tulipan
4
MOJ VRT
[OPEK CVETJA
Jesenski aran`maji
Prikli~imo jesen v stanovanje esen je letni ~as, ki nam ponuja veliko raznolikega materiala iz katerega lahko naredimo jesenske aran`maje. Cvetje v svojih pestrih oblikah in barvah nam krasi cvetli~ne grede, zelenjavni vrtovi in gozdovi so polni razli~nih plodov. Z nekaj domi{lije in spretnosti si lahko ko{~ek umetnosti sami ustvarimo in prikli~emo jesen v stanovanje.
V zadnjih letih so zelo raz{irjene okrasne bu~e v svojih nenavadnih oblikah in barvah. Same po sebi so zanimiva dekoracija, lahko pa jih uporabimo za posodo aran`majev. Bu~o izdolbemo, napolnimo z vodo ali gobo za sve`e cvetje in `e smo pripravljeni za izdelovanje aran`maja. V kolikor uporabimo le bu~o napolnjeno z vodo, bo aran`ma imel kraj{o trajnost kot
Kaj pa barve in na~ini aran`iranja? Jesenski letni ~as je poln toplih barv od ne`ne rumene preko oran`nih, rde~ih pa tja do rjave. V zelenjavnem vrtu se bohotijo jaj~evci v svojih temno vijoli~nih barvah, potem pa so tu {e tudi vijoli~asto zelje in drugi temno vijoli~asti ali ro`nati odtenki. Material, ki nas obdaja, je razli~nih struktur in tekstur, kar pride do izraza v kombinacijah v aran`maju. Drobni listki lepo izstopajo na podlagi velikih robustnih listov, gladke povr{ine plodov so v kontrastu z `ametnimi cvetovi. Kombinacije v {opkih so zelo lepe in zanimive, ~e se uporabi poleg cvetja {e na primer plodove paprik ali feferonov, ki izstopajo s svojo gladko povr{ino in dajo {opku posebno noto. Za nenavadne {opke lahko uporabimo vsako posodo, tudi starej{o lon~evino, le da zadr`uje vodo. Kaj pa kuhinja, kako izgleda aran`ma z zelenjavo? Slika cvetli~no-zelenjavnega aran`maja je `e sama po sebi dovolj zgovorna. Barve jaj~evcev so oster kontrast barvam svetlih vrtnic, tudi njihov lesk lepo izstopa iz aran`maja. Ker so zaobljenih okroglih oblik ustvarijo mo~no te`i{~e aran`maja. Bu~ke in redkvice so na nasprotni strani in lepo usklajujejo ravnote`je. V tej nenavadni kombinacji se lepo dopolnjuje tudi petelinji greben, saj s svojo `ametno teksturo in rde~kasto vijoli~no barvo po`ivi aran`ma. Tako, kot `e na{teto zelenjavo, lahko uporabimo tudi druge kombinacije materiala kot so ohrovt, paprika, ~esen in ostala polnila. Ob vsem na{tetem ste si verjetno `e zamislili, kaj vse bi lahko uporabili iz va{ih vrtov. Plodovi so lahko okras le nekaj dni, potem pa kon~ajo v slastnih prikuhah.
Cvetli~no-zelenjavni aran`ma: barve jaj~evcev so oster kontrast barvam svetlih vrtnic, bu~ke in redkvice pa lepo usklajujejo ravnote`je.
J
~e uporabimo gobo. Peclji brez gobe hitreje gnijejo, kot tudi sama posoda - bu~a. Ker pa je jesen ~as obilja, se le veselo polotimo ustvarjanja, saj je za iznajdljive posod in naravnega materiala na pretek. Naredite nekaj za va{ dom, ki bo vesel jesenskih `arkov, ki polep{ajo vzdu{je v bivalnih prostorih. � Sabina [egula, univ. dipl. ing.
Cvetli~no-zelenjavni aran`ma drugi~: prosta pot domi{ljiji
MOJ VRT
IZKU[NJE
5
Nadomestek namakanju
Zdaj je ~as za boj proti su{i z agrogelom amakanje je eden najstarej{ih agrotehni~nih ukrepov. Zaradi na{ih podnebnih razmer se namakanje pri nas v preteklosti ni uveljavilo, razen delno v obalnokra{kem pasu, pa {e tam bolj kot vrti~karsko zalivanje, ne pa kak{no sistemati~no ukrepanje ve~jih razse`nosti. Pri sadjarstvu pa v preteklosti o namakanju na Slovenskem skoraj ne moremo govoriti.
N
Z inteziviranjem pridelave pa je tudi namakanje postalo smiselen ukrep. Ker pa je marsikje zaradi oblike terena in dostopnosti vodnih virov zelo te`ko izvedljivo, ga {e vedno malo uporabljajo. Te`ave s su{o pa je mogo~e re{evati tudi druga~e; to po izku{njah zadnjih let pri nas ni ve~ samo naklju~je. Dejstvo, da nekatere prsti dlje zadr`ujejo vlago in na njih posajeni nasadi ne trpijo toliko zaradi su{e, je spodbudilo pedolo{ke raziskave. @e zelo dolgo so znani dodatki, kot na primer {ota, ki zemlji izbolj{ajo sposobnost zadr`evanja vode. Podobno delujejo razni prozorni dodatki zemlji, kot sta glinopor ali vernikulir. Ti dodatki izbolj{ajo kapilarno strukturo prsti in lahko glede na svojo te`o vpijejo dvaali trikratno te`o vode. Na tem podro~ju je narejen velik korak naprej. Na trg so pri{li takoimenovani hidrogeli, to so snovi, ki lahko ve`ejo nekaj stokratno koli~ino vode glede na svojo te`o. Sodobni hidrogeli so skoraj brez izjeme inertni akrilni polimeri, ne{kodljivi okolju. V Sloveniji proizvaja hidrogele po lastni tehnologiji Melamin iz Ko~evja, za kmetijstvo pod imeni Agrogel in Agrogel-K.
Tehnika uporabe agrogela Na~in uporabe in doziranja je prikazan `e v prospektu in navodilih za uporabo. Ker pa je uporaba agrogela zelo {iroka, navajamo nekaj tehni~nih principov delovanja, ki pomagajo pri pravilni uporabi agrogela pri razli~nih kulturah. Agrogel lahko imamo za povsem inertni rezervoar za vodo v granulatu. Ta “rezervoar� je prazen, zato ga moramo napolniti. Korenine vodo ~rpajo neposredni iz agrogela, nekaj vlage pa dobijo po kapilarnem sistemu zemlje iz agrogela. Agrogel se pri namakanju ali de`ju
polni skoraj samo po kapilarnem sistemu prsti. Voda, ki je vezana na agrogel, je vsaj 95 % na voljo rastlinam in njena sestava je v ravnote`ju s sestavo vode v kapilarnem sistemu prsti. Gnojila in predvsem proti vodi odporne aktivne snovi gredo v agrogel po kapilarnem sistemu prsti, izhajajo pa v glavnem po koreninskem sistemu rastlin. Tako lahko previdimo bolj{i izkoristek hranil. Tehnologija uporabe na ve~jih povr{inah je podobna kot pri uporabi granuliranih industrijskih gnojil. Ne glede na kulturo veljajo tile temeljni principi: a) agrogel vnesemo v korenino globinskega sistema kulture; b) razporejenost v prsti naj bi bila enakomerna; c) agrogel mora po vna{anju dobiti dovolj vode, da nabrekne od polne kapacitete. Najbolje je uporabiti agrogel pri pripravi zemlji{~a, mogo~e pa ga je pri `e posajenih trajnej{ih rastlinah zakultivirati v medvrstne prostore, ~im bli`e koreninam. Pri takem delu lahko vzamemo 300 do 1000 g agrogela na m3 obdelane prostornine koreninskega sistema, glede na su{nost obmo~ja. Uporaba je smiselna tudi v rastlinjakih in drugje, kjer ni te`av z namakanjem, ker agrogel kot odli~en regulator vlagev tleh ugodno vpliva na razvoj rastlin. Ravnanje z agrogelom in uporaba sta povsem netoksi~na in nenevarna. V sadjarstvu lahko agrogel uporabimo predvsem na dva na~ina: kot dodatek v prst pri pripravi zemlji{~a oziroma v sadilno jamo, in agrogel-K kot za{~ito koreninskih laskov pri presajanju. V vrtnarstvu in zelenjadarstvu pa je uporaba podobna, agrogel zafrezamo v prst, obi~ajno 30 - 100 g/m3, agrogelK pa uporabimo za pripravo presajevalne paste.
Kak{ne so prednosti uporabe agrogela? Prvi~, koreninski laski sadike se zaradi uporabe paste niso izsu{ili in sadika takoj po sajenju nemotoma raste brez presaditvenega {oka. Agrogel v sadilni jami po prvih pet let zagotavlja skoraj idealen zra~no-vodni re`im na prostoru razvoja koreninskega sistema. Prst, obdelana z agrogelom, je rezervoar za vodo, ki ga lahko napolni tudi kratka poletna nevihta, ker je prst odporna proti skorjenju. Kakor za vodo je agrogel rezervoar tudi za
hranilne snovi, raztopljene v vodi, tako da nam izbolj{a izkoristek gnojil in zmanj{a izpiranje hranilnih snovi iz prsti. Prav tako pa kompenzira neugodne vplive prevelike koli~ine vode v tleh. Tako omogo~a bolj{i razvoj koreninskega sistema in celotne sadike. V primerjavi z namakanjem je uporaba hidrogelov bolj{a zaradi ni`je osnovne cene, izbolj{anega izkoristka gnojil in strukture prsti, slab{a pa zaradi manj{e trajnosti (po petih letih agrogel ni ve~ u~inkovit) in omejene vodne zaloge (kilogram uporabljenega agrogela lahko teoreti~no uskladi{~i zalogo do 400 l de`evnice, v praksi pa okoli 200 l vode enake sestave, kot je navadno v prsti). V leto{njem su{nem letu so bile posebej vidne prednosti uporabe agrogela. V izredno neugodnih razmerah se je agrogel v nasadih jagod zelo dobro obnesel, propad sadik zaradi su{e je bil skoraj povsem prepre~en, rast pa
bujna. Tudi nasadi jabolk, posajeni v spomladanskem sajenju, so prenesli su{o tako reko~ brez posledic za njihovo rast. Vrtnine, kot naprimer fi`ol in pozno sejane kumare, pa so ob uporabi agrogela in brez zalivanja normalno rasle in rodile nekaj tednov dlje kot enake brez uporabe agrogela, potem se je na vrhuncu su{e rast ustavila, vendar so rastline ostale vitalne, tako da so ob prvih septembrskih padavinah znova rasle in celo rodile. Izredno dobri rezultati so bili dose`eni pri paprikah in paradi`niku, koruza je ob uporabi agrogela samo v vrstah ob sajenju (25 kg/ha) dosegla 20 % ve~ji pridelek, p{enica pa ob uporabi 50 g/m2 kar za 25 % ve~ji pridelek. Ob pravilni uporabi nam lahko, posebno ~e gledamo dolgoro~no, agrogel pri vsaki intenzivnej{i kulturi ve~kratno povrne stro{ke.
� mag. Primo` Ogorelec
6
MOJ VRT
DOBRO JE VEDETI
Fitofarmacevtski koti~ek
Zdravstvene te`ave rododendronov in azalej ribli`uje se ~as sajenja trajnic. Ve~ina zdravstvenih te`av prizadene v tem ~asu rododendrone in azaleje, zato jim bomo tokrat namenili na{ koti~ek.
P
Sajenje v neustrezna tla `e v osnovi pomeni eno samo te`avo! @e pred sajenjem poskrbimo za dovolj kislo zemljo. Za polnjenje sadilne jame (ta naj bo v premeru {iroka najmanj toliko kot je {irina odraslega grma) lahko uporabimo kupljeno specialno zemljo za rododendrone ali pa v gozdu naberemo humus izpod iglavcev. Dodamo kislo {oto zaradi vzdr`evanja primerne zra~nosti in vla`nosti tal. Najprimernej{i pH je v vrednosti 5-5,5. Pri vi{jih vrednostih se lahko pojavi kloroza, ki nastane zaradi prese`ka apna. V takih tleh se `elezo (Fe) in magnezij (Mg) ve`eta tako, da rastlinam nista dostopna. Prizadetim rastlinam rumenijo zlasti tkiva med listnimi `ilami, vr{i~ki poganjkov lahko povsem porumenijo. Reakcijo tal zni`amo tako, da v tla vdelamo kisle organske snovi: {ota, zmleto lubje, nasekana praprot; prav tako jih nasujemo vsako leto po zemlji. Med vegetacijo redno uporabljamo specialna kisla gnojila (za rododendrone, ameri{ke borovnice, ‌). Pomanjkanje magnezija se lahko pojavi tudi v kislih tleh - v tem primeru se na starej{ih listih med `ilami pogosto pojavijo oran`ne in {krlatne pege. Tako `elezo kot magnezij dodajamo prizadetim rastlinam foliarno (= gnojenje skozi list), tako da jih enostavno po{kropimo v ve~kratnih enakomernih ~asovnih presledkih. Pri izbiri lege bodimo pozorni na obmo~ja, kjer je pogosto mraz, saj ga ob~utljive sorte te`ko prena{ajo in imajo kot posledico iznaka`ene, nakodrane liste, ki pogosto rastejo
V POPOLDANSKEM ^ASU svetujem na terenu o ukrepih za pridelavo zdravih rastlin, o zatiranju bolezni, {kodljivcev in plevelov; po `elji nudim OSEBNE IN[TRUKCIJE, da si pridobite potrebno znanje in sami lahko ustrezno ukrepate; PREDAVANJA; NA^RTOVANJE IN UREJANJE vrtov in drugih povr{in. Vse informacije na GSM: 031/302-389 (Tatjana Rupnik). le na eni strani glavne `ile. Zaradi mraza lahko ob vzno`ju po~i lubje debel in {kodo opazimo {ele ~ez mesece, ko za~no odmirati prizadeti poganjki. Spomladi pregledamo deblo, propadle poganjke odre`emo nekaj centimetrov pod razpoko v lubju in vse rane zama`emo s cepilno smolo. Zaradi mraza lahko porjavijo cvetni popki, se zmeh~ajo in zgnijejo. Pri samem sajenju moramo paziti, da se korenine ne izsu{ijo, zato jih namo~imo. Sadik ne posadimo pregloboko in ne pregosto, korenine v sadilni jami dobro razprostremo. Ob neupo{tevanju teh zahtev korenine ne bodo ustrezno delovale - to pa ima za posledico izgubo barve listov, odmiranje poganjkov, slabo in zaostalo rast, slabo oblikovanje cvetnih popkov in njihovo odpadanje pred cvetenjem. Po sajenju moramo v su{nih obdobjih (pozno poletje in zgodnja jesen) zalivati, sicer se cvetni brsti ne oblikujejo in grm naslednje leto ne cveti. Kakor bomo rastlini postlali, tako nam bo kasneje vra~ala s svojo lepoto. Slabo ukoreninjene in preskrbljene rastline so lahek plen za bolezni in {kodljivce. Skrbno in dosledno moramo izvajati vse ukrepe, ki jih zahtevajo za svoje `ivljenje. Ve~ina po{kodb in zdravstvenih te`av izhaja iz neustreznih pogojev, v katerih rastline `ivijo - v veliko manj{i meri so problem rastlinske bolezni in {kodljivci. Zato se nikar ne zana{ajte, da se da katerokoli
KLOROZA zaradi pomanjkanja `eleza in magnezija Po{kodbe zaradi mraza in su{e jeseni
te`avo odpraviti z uporabo fitofarmacevtskih sredstev - ~e ni vzrok gliva ali {kodljivec je to seveda povsem neumestno, pa {e v tem primeru je potrebno najprej odpraviti vzrok! Na koncu bi omenila izmed {kodljivcev brazdastega trsnega ril~karja (Otiorrhynchus sucatus), ki je pogost gost na rododendronih in azalejah v poznem poletju in zgodnji jeseni, po{kodbe pa pogosto opazimo {ele spomladi, ko si v pri~akovanju cvetenja bolj pozorno ogledamo grme. Okoli en centimeter velik temen hro{~ek objeda listne robove in naredi zareze nepravilne oblike, tako da so videti listi raztrgani. Giblje se po~asi in je aktiven pono~i, zato ga podnevi ne boste na{li na grmu. Navadno najbolj napada spodnje veje, zato je na odraslih grmih {koda razmeroma nepomembna. Mlade rastline {kropimo s fitofarmacevtskimi pripravki (pozanimajte se v kmetijski apoteki) v pozno ve~ernem ~asu, prav tako po tleh pod grmom. ^e opazimo po{kodbe {ele spomladi, seveda ni ve~ kaj storiti ! Nujno se bo treba nau~iti, da lahko te`ave uspe{no odpravimo le, ~e pravo~asno in ustrezno ukrepamo! Veliko zadovoljstva pri vzgoji rastlin vam `elim!
� Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr. Brazdasti trsni ril~kar
MOJ VRT
OGLASI
7
8
MOJ VRT
MED GREDICAMI
Jesen v zelenjavnem vrtu
^as pobiranja in skladi{~enja vrtnin eloletno delo in trud je v tem mesecu popla~an, na vrtu je veliko pridelkov, v~asih tudi ve~ kot smo na~rtovali. Tako se zgodi, da ne moremo pravo~asno pobrati vseh pridelkov. Tudi pridelovalci zelenjave za trg ne najdejo vedno kupca ali pa se ta ne dr`i pogodbe, tako velikokrat ravno prav zrela zelenjava {e le`i na njivi in je zamujen njen najbolj{i ~as za pobiranje in skladi{~enje. Premalo zrela zelenjava ponavadi {e nima pravilno razvitega okusa, prezrela zelenjava pa je `e podvr`ena pro-
C
Kaljenje ~ebule v prevla`nem skladi{~u Botritis (~ebula gnije iz vrha), ki ga v skladi{~e prinesemo iz vrta
cesu staranja in propadanja strukture, plodovi postanejo moknati, hkrati pa prepozno pobiranje prepre~uje bogat nastavek novih plodov, kar opazimo pri kumarah in ostalih plodovkah ter pri stro~jem fi`olu.
Po spravilu zelenjave iz njive ali vrta, se dogajata v njej dva pomembna procesa transpiracija ali izguba vode ter dihanje ali staranje pridelkov.
Transpiracija Sve`a zelenjave vsebuje med 75 in 95% vode. Pri shranjevanju koli~ina vode v pridelkih pada kar zmanj{uje njeno kakovost. Pri listnati zelenjavi so kriti~ne `e izgube med 3 in 5%. To povzro~i tudi slab{anje teksture zelenjave in izgubo vitamina C. Zato izgubo vode v skladi{~ih in hladilnicah ~im bolj prepre~ujemo. V ta namen se uporabljajo razli~ni vla`ilci zraka, ki omogo~ajo regulacijo hlajenja in vzdr`evanja visoke relativne vla`nosti zraka. Uporabljajo se ve~je vla`ne povr{ine za izparevanje kot so mokra tla, vre~e in podobno ali naprave za uvajanje pare, mehani~no razbijanje vodnih kapljic ali elektronski razpr{ilec. V zraku tako ustvarimo 90 do 95% vlago, ki omogo~a ~im manj{o izgubo vlage iz pridelkov. Ve~inoma vsa zelenjava zahteva tak{no okolje, izjema je ~ebula in ~esen, pri katerih pa visoka vlaga povzro~a gnitje ali kasneje celo kaljenje ~esna in ~ebule v prevla`nem skladi{~u. Fi`olov o`ig - bolezen se prenese tudi v skladi{~e
Dihanje
Rastline med rastjo dihajo, kar pomeni da del svojega s pomo~jo fotosinteze pridobljenega sladkorja ali glukoze uporabijo za dihanje. Pri tem potrebujejo kisik, izlo~ajo pa ogljikov dioksid in vodo ter spro{~ajo energijo. To se dogaja predvsem pono~i. Rastlinsko tkivo nadaljuje z dihanjem tudi po pobiranju in povzro~a zorenje, staranje in kon~no propad plodu. Intenzivnost dihanja je odvisna od temperature, ki naj bo ~im ni`ja in prisotnosti kisika, ki ga prav tako odvedemo (kontrolirana atmosfera, vakuum). V procesu dihanja se predvsem pri sadju pojavlja kot stranski proizvod etilen, ki pospe{uje zorenje. Zato ni priporo~eno, da skupaj skladi{~imo jabolka, kjer se izlo~a veliko etilena in ostalo zelenjavo. Stranski produkti so lahko tudi lahkohlapne aromatske snovi, kot je alkohol, estri, kisline, aldehidi. Protopektin se pretvori v pektin, hidropektin pa v galakturonsko kislino zaradi ~esar se ~vrsto rastlinsko tkivo spremeni v mehkej{o, moknato strukturo. Izjema je grah in sladka koruza, pri katerih trdota mesa med staranjem nara{~a, ker se pretvarja sladkor v {krob. Kot `e re~eno, procese dihanja upo~asnimo s kontrolirano atmosfero, delno pa tudi z ni`jo temperaturo. Za ve~ino zelenjadnic velja, da se najbolje skladi{~ijo pri temperaturi med ni~ in {tirimi stopinjami Celzija. Izjeme so plodovke (bu~e, kumare, jaj~evci, paprika, zelen paradi`nik) in stro~ji fi`ol, kjer naj bo temperatura skladi{~enja okoli 10 stopinj. Zelen paradi`nik zahteva vi{jo
MED GREDICAMI
MOJ VRT
Optimalna temperatura in vlaga v hladilnici, ki vplivata na {e primerno dol`ino skladi{~enja Vrtnina belu{i brokoli brsti~ni ohrovt bu~ke bu~e cveta~a ~ebula ~esen endivija radi~ grah stro~ji fi`ol koren~ek peter{ilj kumare lubenice paprika paradi`nik rde~ paradi`nik zelen krompir
Temperatura 0 C 0 0 -1-0 0-4 10-13 0 0 0 0 -1-0 0 7-10 0 -1-0 7-10 2-5 7-10 0-10 12-15 4-5
temperaturo, ker sicer ne bo nikoli postal rde~ (razkroj klorofila).
Relativna vlaga % 90-95 85-90 90-95 85-90 70-75 85-90 70-75 70-75 90-98 90-98 90-95 85-90 90-95 80-90 85-90 85-90 85-90 85-90 85-90 85-90
^as skladi{~enja 15-30 dni 10-30 dni 30-45 dni 15-30 dni 3-6 mesecev 30-40 dni 5-8 mesecev 6-8 mesecev 15-30 dni 30-40 dni 10-15 dni 8-10 dni 4-6 mesecev 60-75 dni 15-22 dni 15-20 dni 8-10 dni 7-14 dni 15-60 dni 5-8 mesecev
stopinjah in relativni vlagi 90 do 98% shranjujemo mesec dni medtem ko koren~ek pri istih pogojih vzdr`i do 6 mesecev.
Predhlajenje zelenjave Predpogoj kvalitetno shranjene zelenjave je optimalen ~as obiranja in zelo hitro ohlajevanje plodov takoj po pobiranju. S tem se upo~asnijo vsi biokemijski procesi staranja in zorenja, prepre~i se razvoj mikroorganizmov in prekomerna izguba vlage. V praksi je to mogo~e le z uporabo hladilnic. V celico vnesemo le del zelenjave in jo ohladimo v najkraj{em ~asu iz 25 stopinj na `eleno temperaturo. Nato postopoma vsak dan dodamo del zelenjave, ki jo lahko prav tako hitro ohladimo. Vse to nam omogo~i, da se nam ~as skladi{~enja podalj{uje. Endivijo, radi~ lahko pri ni~ Skladi{~na bolezen na koren~ku
Skladi{~ne bolezni Vsekakor pa mora biti zelenjava iz vrta zdrava, ne sme biti oku`ena s kakr{nokoli boleznijo, kajti v skladi{~u se bo le-ta zaradi visoke vlage {e bolj razvila. Veliko skladi{~nih bolezni je prine{enih iz vrta (Alternarije, Botritisi, bakterijske bolezni) ali pa so posledica nepravilne oskrbe rastlin z gnojili. Najpogosteje je to prevelika poraba du{ika, ki pospe{uje rast, prevelika koli~ina pa slabo vpliva na kvaliteto pridelka (zelje, ~ebula, koren~ek), lahko pa pride tudi do pomanjkanja dolo~enega mikrohranila.
9 Pobiranje pridelkov V tem ~asu bomo pobirali plodovke, predvsem pravo~asno pobiranje bu~k bo omogo~ilo nadaljno nastavljanje cvetov in plodov. Pri papriki dolo~imo optimalni ~as pobiranja, ko na pritisk roke za~utimo, da je debelina stene dovolj velika. Paradi`nik tudi ne pustimo, da se na rastlini preve~ ne obarva in porabi energijo, katero bi potreboval {e zelen plod. Pri paradi`niku v tem ~asu lahko odstranimo vrh, predvsem pa vse spodnje liste, ki so `e oku`eni s plesnijo. Koren~ek pobiramo, ko se po celi dol`ini korena meso lepo odebeli. ^e ostane po tem koren~ek {e v zemlji, se lahko rast obnovi, korenje dobi nove koreninice in liste, vendar se kvaliteta koren~ka zelo poslab{a, zato moramo pridelek pravo~asno pobrati. Za jesensko pridelavo ali skladi{~enje korenja sejemo korenje {ele konec maja ali v juniju. Predvsem pri koren~ku pazimo na visoko zra~no vlago. Podobno je z rde~o peso. Sejemo jo lahko v juliju. Tak{en posevek dozori v oktobru in peso lahko skladi{~imo. Paziti moramo, da pese ne po{koduje prvi mraz, kajti po{kodbe na korenu so lahko `e pri temperaturi, ki je ni`ja od - 3 0C. Podobno je s kitajskim kapusom in zeljem. Korenovke in gomoljnice (korenje, pesa, krompir) pred skladi{~enjem ne operemo, kajti sloj zemlje okoli korena slu`i kot za{~ita pred transpiracijo ali izhlapevanjem iz pridelka. Tudi pri zelenem paradi`niku moramo paziti, da ga ne skladi{~imo v normalni hladilnici z nizko tamperaturo, ker ne bo razvil rde~e barve. To se zgodi le na temperaturi okoli 12-15 stopinj Celzija. ^e nimate primernih skladi{~nih prostorov, vam ostane zmrzovanje ali konzerviranje zelenjave v kozarce s pomo~jo kisa in visokih temperatur. � Ana Ogorelec
^ebula mora biti dovolj suha
10
MOJ VRT
V SADOVNJAKU
Jesen v sadnem vrtu
Letos jabolka zorijo nekoliko kasneje
jabolki in hru{kami se v ve~ini na{ih sadnih vrtovih zaklju~i tako imenovana obiralna sezona sadja. Velik izbor sort in tehnolo{ko dobro usposobljene hladilnice nam omogo~ajo u`ivanje dobrih in sve`ih jabolk ter hru{k preko celega leta.
Z
Pri sorti jonagold bo potrebno {e nekoliko po~akati na bolj `ivahno barvo. @ivo rde~a barva pozne sorte idared nas ne sme zapeljati k prezgodnjemu obiranju.
Seveda pa lahko jabolka skladi{~imo tudi v kvalitetni doma~i kleti. Kakovost tako skladi{~enih jabolk po dalj{em ~asu sicer ne dosega sve`ine hladilni{kih jabolk, vendar pa nekatere sorte tudi v kvalitetni doma~i kleti kar nekaj ~asa obdr`ijo zadovoljivo sve`ino. Jabolka so najbolj okusna v ~asu tako imenovane u`itne zrelosti. ^e pa `elimo jabolka dlje ~asa skladi{~iti, je potrebno jabolka obrati nekoliko bolj zgodaj, oziroma v ~asu tehnolo{ke zrelosti. Za dolo~anje zrelosti jabolk in hru{k stroka uporablja ve~ metod. Pri nas za dolo~anje okvirnih rokov obiranja jabolk in hru{k uporabljamo podatke, ki jih dobimo z merjenjem ~vrstosti mesa, spremljanjem razgrajevanja {kroba ter merjenjem vsebnosti sladkorja in koli~ino kislin. Na osnovi meritev in ob upo{tevanju spremljanja spreminjanja barve plodov strokovnjaki potem dolo~ijo pravi ~as obiranja. Le v optimalnem roku obrana jabolka se lahko v hladilnicah uspe{no skladi{~ijo do pozne pomladi. V doma~ih vrtovih ponavadi dolo~amo zrelost na osnovi spremembe barve plodov in pe~k ter lo~ljivosti peclja od veje. V leto{njem nekoliko bolj obla~nem in hladnem letu tudi jabolka zorijo nekoliko kasneje. Tako galo in elstar obiramo v prvi dekadi septembra, v drugi polovici septembra pa jima postopoma sledijo po vrsti po ~asu obiranja nekoliko kasnej{e sorte kot so jonatan, jonagold, zlati deli{es, mutsu, gloster in idared.
O sajenju jagod
^e ste v poletnih mesecih namenili prostor v va{em vrtu tudi jagodam, imate sedaj `e lepo razrasle grmi~e. V mnogih specializiranih kmetijskih trgovinah smo v leto{njem letu tudi vrti~karji `e lahko nabavili tako imenovane frigo oziroma zamrznjene sadike, pri katerih tudi v doma~em vrtu lahko pri~akujemo obilen in kakovosten pridelek. Ponavadi nam je glavno opravilo pri poletnem sajenju jagod vestno zalivanje jagodnih grmi~ev. V leto{njem poletju nam je sicer to delo prikraj{ano, vendar pa se kaj rado zgodi, da mo~ni nalivi sperejo zemljo iz koreninskega vratu. Tako je potrebno po vsakem mo~nej{em de`ju ponovno nagrniti in pritisniti zemljo ob sadiko. S tem pomagamo rastlini pri ukoreninjanju in razrasti grmi~a. Mo~ni nalivi povzro~ajo tudi zbitost tal, zato je potrebno stalno rahljanje. [e koristneje je, ~e tla zastremo s kakr{nokoli zastirko. Zamrznjene sadike kmalu po sajenju po`enejo poleg listov tudi cvetove. Te cvetove je potrebno sproti odstranjevati, saj bi sicer plodovi preve~ iz~rpali jagodni grmi~. Pri mo~nej{ih sadikah lahko pustimo tudi kak{en cvet, da bomo lahko `e jeseni poskusili prve zrele jagode. Ko se sadike jagod dobro ukoreninijo, za~no poganjati `ivice oziroma pritlike, s katerimi se jagode razmno`ujejo. ^e `elimo mo~ne grmi~e za naslednje leto, moramo tudi te sproti odstranjevati. Ob veliki ponudbi raznih specialnih gnojil
Jagodni grmi~ek se bo lepo razvijal, ~e bomo odstranili cvetove in `ivice.
MOJ VRT bo marsikaterega vrti~karja zamikalo, da bi tudi svoje jagode nekoliko dodatno prehranil. Naj ponovim `e znano in na tem mestu `e velikokrat napisano dejstvo, da so rastlinske bolezni najve~krat posledica preobilja. In ~e ste gredico, na katero ste posadili jagode v tem letu `e dobro zalo`ili s organskimi gnojili, potem se bodo tudi jagode tu dobro po~utile.
O sajenju sadnega drevja ^e se odlo~imo, da bomo zasadili sadna drevesa, je sedaj je pravi ~as, da razmislimo o sadni vrsti in sorti ter drevesu pripravimo dobro rasti{~e. Sadno drevje bo dobro uspevalo le kadar bomo poskrbeli za ~im bolj{o rodovitnost tal. To pomeni, da moramo zagotoviti sadnim rastlinam take rastne pogoje, v katerih se bodo njihove dobre lastnosti najbolje razvile. V tleh je potrebno poskrbeti za dovolj visoko vsebnost humusa. S tem bomo izbolj{ali mikrobiolo{ko aktivnost tal, zra~nost in sposobnost zadr`evanja vlage. Potrebno je poskrbeti tudi za zalo`enost tal z posameznimi hranili, hkrati pa moramo poskrbeti za ustrezno kislost zemlje. Prvi korak k temu je opravljena kemi~na
V SADOVNJAKU analiza tal, ki nam poka`e, koliko rastlinam dostopnih hranil imamo v tleh. ^e na{a sadna drevesa ne ka`ejo posebnih znakov pomanjkanja, zado{~a da opravimo kemi~no analizo tal na vsebnost kalija, fosforja, humusa in kislost zemlji{~a. Primeren ~as za jemanje vzorca tal je ~as od spravila pridelka pa do ~asa predvidenega za gnojenje. Pri sadnem drevju je najbolje, da to opravimo jeseni preden zemlja zmrzne. Vedeti moramo, da je analiza smiselna in uporabna le, ~e smo res vzeli povpre~ni vzorec. Pred jemanjem vzorca si naredimo na~rt po katerem bomo jemali vzorce tal. Na~rt nam bo slu`il kot dokument za kontrolo rodovitnosti tudi v naslednjih letih. Tako bomo lahko kontrolirali, kako se v na{ih tleh spreminja oziroma ohranja stanje analiziranih elementov skozi ~as. Vzorec tal vzamete s posebno sondo, ki jo dobite na izpostavah kmetijske svetovalne slu`be. Na enoto povr{ine, pri kateri `elimo opraviti kemi~no analizo tal, je potrebno opraviti vsaj 30 vbodov na globini 0 do 30 centimetrov. Pred vbodom sonde je potrebno odstraniti travno ru{o. Po kon~anem jemanju vzorcev, zemljo v vedru dobro preme{ajte in cca 0,5 kg vzorca zapakirajte
Z obiranjem ~edalje bolj priljubljene sorte mutsu bo potrebno po~akati do konca septembra. v plasti~no vre~ko. Vzorec opremite z va{imi podatki, datumov odvzema vzorca, globino jemanja in sadno vrsto in ga oddate na obmo~ni izpostavi kmetijske svetovalne slu`be. Zbrane vzorce tal potem odpremimo v poobla{~en laboratorij, kjer opravijo kemi~no analizo. Gnojilni na~rt, ki vam ga na kmetijski svetovalni slu`bi izdelamo na podlagi prejetih laboratorijskih izvidov, upo{teva tako zalogo hranil v tleh, potrebe sadne vrste, kakor tudi najprimernej{i ~as gnojenja.
� Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto
ZELI[^A
12
MOJ VRT
Narava nam ponuja svoje darove
Z jesenskim mrazom prihaja tudi bole~ina opli jesenski meseci nas vabijo k pobiranju plodov in u`ivanju {e zadnjih toplih son~nih `arkov. V jesenskih mesecih se za~ne kraj{ati dan in prihajajo~i dnevi so hladnej{i, to pa psihi~no vpliva tudi na pogostej{e in intenzivnej{e bole~ine v mi{icah, sklepih, kosteh in ob~utek jutranje okorelosti. Te tegobe opisuje skupni pojem “revmati~na obolenja”, ki se ka`ejo v najrazli~nej{ih oblikah, najbolj obi~ajne pa so artroza, artritis, putika, mi{i~na revma. Tem te`avam pa se pogosto pridru`ujejo tudi bole~ine v hrbtu, lumbago in i{ias.
T
Vzroki za revmatizem so razli~ni. Najve~krat bolnik ne ve ali je vzrok njegovim te`avam v motnjah imunskega sistema, vnetju sklepne ovojnice, hrustanca ali celo kosti. Bole~ine so lahko posledica s starostjo pogojene obrabe sklepov, vzrok za vnetje je lahko tudi oku`ba z bacili. Do poslab{anje bolezni in intenzivnej{e bole~ine lahko privede tudi stres in druge psihi~ne motnje. Revmati~na bole~ina pa je skoraj vedno povezana z ~ezmerno kislostjo telesa, kar je posledica motenj pri razstrupljevanju telesa in te`av s presnovo. Zato je prvi ukrep pri zdravljenju ustrezna dieta in zmerni post, ki pomaga razstrupiti telo. Potrebno je pomagati organom, ki so odgovorni za ~i{~enje telesa, zlasti jetrom in ledvicam. Sredstva medicine, ki se uporabljajo bla`ijo bole~ino in vnetje pa ne odpravljajo vzroka. Poleg tega so z uporabo ve~ine antirevmatikov povezani {tevilni stranski u~inki: bole~ine `elodca in krvavitve iz prebavnega trakta. [ele najnovej{i antirevmatiki so zasnovani tako, da bla`ijo bole~ino in vnetje in pri tem ne povzro~ajo ne`elenih u~inkov na prebavilih. Veliko pa lahko za svoje zdravje naredite tudi sami s pomo~jo zdravilnih rastlin. Pitje nerazred~enega soka belega zelja, krompirjevega soka ali limoninega soka u~inkovito delujejo proti odve~ni kislini. To pomaga tako pri revmati~nih bole~inah, kot tudi pri drugih bole~inah, ki so posledica utrujenosti in preobremenjenosti. Preobremenjenim jetrom pomagamo z semeni pegastega badlja. Semena so na razpolago v zeli{~nih lekarnah. Naju~inko-
vitej{a so suha surova semena, ki jih zmeljete v prah s pomo~jo kavnega mlin~ka. Zmleta semena u`ivate po eno do dve kavni `li~ki zve~er. Ledvicam pomagamo z rastlinami, ki delujejo diureti~no, kar pomeni, da pospe{ujejo odvajanje se~a. Z odvedeno teko~ino se iz telesa odplavljajo tudi strupi. Diureti~no delujejo {tevilne zdravilne rastline, ~e jih na{tejemo samo nekaj: lipovo cvetje, kopriva, spori{, breza, regrat, zlata rozga, zelena, peter{ilj, lu{trek, navadni potro{nik, koruzni laski, navadni repik,... Revmati~na vnetja bla`ijo {entjan`evka, timijan, lubje bele vrbe in brestovolistni oslad ali medvejka. Sklepom in mi{icam bo dobro dela ne`na masa`a z olivnim oljem, v katerega ste poleti namo~ili sve`e cvetove {entjan`evke, cveto~e vr{i~ke timijana, materine du{ice, ro`marina in cvetove ognji~a. Pri obnovi tkiv lahko pomaga pitje ~aja iz regrata in bezga in vtiranje gabezovega mazila na okorele in bole~e sklepe. Za laj{anje revmati~nih te`av so dobre kopeli z eteri~nimi olji, ki zavirajo vnetja, pospe{ujejo prekrvavitev v sklepih in s tem odstranjevanje strupenih snovi iz prizadetih mest. V kopel si lahko dodamo
eteri~na olja evkaliptusa, timijana, ro`marina, klin~ke, borove iglice, smrekove in brinove vr{i~ke. Ve~ina revmati~nih bolnikov se dobro odzove na toplo kopel z dodatki zdravilnih zeli{~. Osnovno pravilo je, da se kopamo pribli`no 20 minut, pri~nemo s temperaturo 36°C in jo po~asi dvigujemo do 42°C. Nato le`emo v posteljo, saj je za u~inkovito zdravljenje pomembno tudi po~ivanje. Tudi ingver spodbuja prekrvavitev in okrepi pretakanje krvi po zunanjih delih telesa in laj{a te`ave s prebavo. Zato tudi v kitajski medicini uporabljajo ~aj iz ingverja za laj{anje bole~in v sklepih in mi{icah. Bole~im sklepom bodo dobro dele tudi obloge iz gline, ki si jih pripravimo iz gline, sadnega kisa, vmes pa vme{amo na drobno nastrgano korenino hrena. Hren lahko u`ivamo tudi v solatah in prilogah, ki pospe{ijo prekrvavitev. Narava nam nudi veliko ve~ metod in sredstev, kot nam jih ponuja {olska medicina. Gotovo se nam je kak{na metoda izmuznila in je nismo opisali, ste pa zato vabljeni, da svoje izku{nje delite z nami. Pi{ite nam! ✍ Katarina Ko{ir
Oslad ali medvejka rada raste na vla`nih tleh. V njej se nahaja salicilna kislina, ki u~inkovito deluje proti bole~ini in vnetju.
MOJ VRT
13
ZDRAVJE
Bio hrana
Res samo za vegetarijance in bogata{e? lovek je v svojih prizadevanjih za prevlado nad naravo, v `elji, da bi kar najbolj pove~al pridelke rastlin in `ivali, ki ga hranijo, {el predale~. Z nekontroliranimi posegi v naravo (`al tudi kontroliranimi v korist kapitala) je povzro~il spremembo naravnega okolja, kar je negativno vplivalo na zdravje organizmov in ogrozilo njihov obstoj.
^
Tudi ~lovek sam se je zna{el med ogro`enimi vrstami, saj je dandanes podvr`en vrsti sodobnih bolezni kot so: bolezni srca in o`ilja, rakava obolenja, povi{an krvni tlak, povi{an holesterol, sladkorna obolenja, alergije, prekomerna telesna te`a, itd. Te so med drugim tudi posledica nezdravega, neuravnote`enega in prekomernega prehranjevanja, kajti ~lovek se te`ko upira iz dneva v dan ve~jim pritiskom nagovarjanja k potro{ni{tvu, ki ga izvajajo velike proizvodne in trgovske dru`be s prehrambenimi izdelki. Ekolo{ka gibanja, ki se na vseh podro~jih zavzemajo za zdravo ~love{ko okolje in skrbno gospodarjenje z omejenimi naravnimi viri, segajo desetletja nazaj in so bila `e zelo zgodaj prisotna tudi na podro~ju pridelovanja hrane. Ekolo{ko kmetovanje temelji na kolobarjenju, recikliranju na kmetijah nastalih organskih snovi in nekmetijskih organskih odpadkov ter na vrsti nekemi~nih metod za nadzor {kodljivcev, bolezni in plevela. Ekolo{ki kmetijski sistem na ta na~in izklju~uje ali strogo omejuje uporabo umetnih mineralnih gnojil, pesticidov, herbicidov, razku`enih semen, gensko spremenjenih organizmov, rastnih regulatorjev in krmnih
dodatkov. Izdelki iz ekolo{ke predelave ne vsebujejo aditivov, ki dostikrat zavajajo potro{nika in prikrivajo slabo kakovost izdelka, pogostokrat pa tudi predstavljajo tveganje za zdravje. Kot mnoge druge dr`ave tudi Slovenija s predpisi regulira in nadzira pridelovanje in predelovanje ekolo{kih pridelkov in izdelkov, njihovo istovetnost in sledljivost. Tako potro{nika kot pridelovalca in predelovalca {~itijo programi preverjanja, ki so sestavljeni iz standardov, nadzora in potrjevanja, in jih izvajajo usposobljene, neodvisne organizacije. Kmetijskim pridelovalcem in proizvajalcem prehrambenih izdelkov, ki imajo potrdilo, je dovoljeno trgovati s svojimi izdelki pod oznako “EKOLO[KO PRIDELANO� in uporabljati blagovno znamko nadzorne organizacije kot zagotovilo za to trditev. Kljub temu, da je velik del slovenske krajine kot ustvarjen za ekolo{ko kmetijstvo, in da {tevilo ozave{~enih pridelovalcev iz leta v leto vztrajno nara{~a, pa je obseg pridelanih
`ivil `al {e vedno premajhen za vse ve~ji porast povpra{evanja po tovrstnih `ivilih. Vedno ve~ ljudi je naklonjenih ekolo{ki pridelavi in si `elijo kupovati tako pridelano hrano, ki je polnega okusa in visoke prehranske vrednosti. Dostikrat so razlogi zdravstveni, {e ve~krat pa preventivni v zavedanju lastne odgovornosti za vzdr`evanje zdravja in dobrega po~utja. Vse ve~ je tudi ljudi, ki jim je odgovoren odnos do narave na~in mi{ljenja in `ivljenja in `elijo s svojimi nakupovalnimi odlo~itvami tudi spodbujati ekolo{ko pridelavo in predelavo ter tako prispevati k varo-
vanju okolja. Zaradi zahtevnej{ih postopkov pridelave in manj{ega donosa so ekolo{ki pridelki in s tem tudi izdelki dra`ji od tistih iz konvencionalne pridelave. Vendar pa to ne pomeni, da so dostopni samo ljudem z debelej{imi denarnicami. Ljudje, ki kupujejo ekolo{ka `ivila, imajo do nakupovanja in porabe obi~ajno druga~en, lahko bi rekli spo{tljiv odnos. Kupijo le toliko kot potrebujejo, nikakr{nih izdelkov “v akciji�, ki potro{nika tako radi zapeljejo, da trpa v nakupovalni vozi~ek nepotrebne kalorije in zdravju {kodljive snovi.
14
ZA BOLJ[I PRIDELEK
Prehrana rastlin
Gnojenje vrtov jeseni
- zaradi intenzivne obdelave vrtov se organska snov v tleh hitro razgrajuje in prav je, da jo nadomestimo z organskimi gnojili - jeseni gnojimo zmerno, saj se s padanjem dnevnih temperatur zmanj{uje aktivnost talnih organizmov in tako se pove~uje mo`nost izpiranja hranil - gnojilo plitvo zadelamo v tla, saj s tem zmanj{amo izgube hranil - pred sajenjem vrtnih jagod gredice dobro pognojimo, posebno z organskimi gnojili; vrne jagode namre~ potrebujejo s hranili dobro zalo`ena in z organsko snovjo bogata tla - pognojimo gredice kamor bomo sadili spomladi cveto~e ~ebulnice: tulipane, narcise, `afrane, ... - zmerno pognojimo tudi ma~eham, razli~nim trajnicam ter ~ebuli in ~esnu, ~e jih sadimo `e jeseni - potrudimo se, da gredice ne bodo prazne (posejmo motovilec, zimske solate, me{anice za podor); s tem zmanj{amo neugodne vremenske vplive na tla - ob sajenju sadnega drevja, vinske trte, okrasnih grmovnic in drevin gnojimo zalo`no (uporabljamo organska gnojila in gnojila, ki vsebujejo ve~ji odstotek fosforja - P in kalija - K in le malo du{ika N) - pri gnojenju z Bogatinom porabimo pri sajenju jagod 5 l Bogatina na 10 m2 - pri sajenju sadnega drevja in okrasnih grmovnic odmerimo 1- 2 l Bogatina na sadiko, Bogatin zme{amo z zemljo in ga enakomerno razporedimo po sadilni jami
� Alenka Novak
MOJ VRT
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Kamnose{tvo Brezav{~ek
Dose~i stik s preteklostjo Dela na{ih prednikov
Pe~ati na{e kulture dandanes zaslu`ijo na{o najve~jo pozornost. Kot kamnoseki smo sprejeli izziv, se usposobili in uporabili vse na{e izku{nje ter znanje o preteklosti. S svojim delom lahko ta pre~udovita, spo{tovanja vredna dela, ohranimo pri `ivljenju ali jih v `ivljenje vrnemo. Tako obnavljamo stare spomenike, pro~elja ter notranjost starih stavb in cerkva.
Spomeniki V zadnjem ~asu sta kultura in odnos do oblikovanja spomenikov ter izdelkov iz kamna padla na zelo nizko raven. Kamnose{tvo je izgubilo korenine iz davnih ~asov in postalo strojni{tvo. Z novimi, neenostavnimi oblikami nagrobnih spomenikov, se z ro~no izdelavo unikatov trudimo najti stik s preteklostjo. Ve~ kot tridesetletna tradicija in izku{nje nam pri tem pomagajo in skoraj vsako `eljo lahko izpolnimo v realnosti. Pogoj zato je ubrano sodelovanje naro~nika in mojstra. Dana{nji utrip `ivljenja nam vsiljuje poceni serijsko proizvodnjo ter hitro dobavo. V tej smeri vam na{a trgovina nudi preko 30 vrst
IZDELUJEMO: - vrtne mize in klopi, cvetli~na in druga korita, vodnjake, fontane, obrobe ribnikov in bazenov - okenske police, stopnice, tlake obrobe, erte, portale… - kuhinjske in kopalni{ke pulte, kamnito opremo gostinskih lokalov, trgovin, mesnic, bank… - nove nagrobne spomenike in obnavljamo stare - restavriramo cerkve, gradove
Na sede`u na{ega podjetja imamo ve~je {tevilo `e izdelanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke - za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo (~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - ro`e, kri`e, …). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce, … in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali, …). maloserijskih ter unikatnih `e polizdelanih spomenikov. Le-ti so enako kakovostni in cenej{i, dobava pa je bistveno kraj{a.
NA ENEM MESTU
MOJ VRT
KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
16
pesek in zemlja za grobove, sve~e, ma~ehe, krizanteme, ...
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER
- vse za va{ zelenjavni in okrasni vrt ter sadovnjak - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - svetovanje - krmila, `ita, gnojila, semena, ... - kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - zoo program - hrana in oprema za male `ivali
- delovna za{~ita, gozdarska, hlevska in mesarska oprema - hobi program, ro~no orodje - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva ikebane in nasadi za grobove, sredstva za zatiranje - gospodinjski pripomo~ki plevela na grobovih
sadike grmovnic, trajnic, sadnega drevja, ...