Issuu

[OPEK CVETJA

MOJ VRT

Od konca maja do prve jesenske slane

Cveto~ okrasni vrt z enoletnicami o zasajamo cvetli~no gredico pred hi{o si `elimo, da bi bil na{ vrt cveto~ vse poletje. To bomo dosegli, ~e bomo zasadili enoletnice, ki cvetijo od konca maja do prve jesenske slane.

Z gredice najprej odstranimo rastline, ki tukaj è rastejo. Ponavadi menjavamo enoletnice in dvoletnice. Gredo dobro prekopljemo, zrahljamo, zdrobimo grude in na koncu zravnamo. ê je zemlja è iztro{ena dodamo nekaj dobro preperelega komposta, ~e pa ga nimamo lahko na gredico stresemo vre~o ali dve substrata za balkonske rastline, ki mu dodamo organsko gnojilo. V zemljo zame{amo tudi gnojilo s po~asnim delovanjem (Plantec, Osmocotte, ...). Ko

Plaze~e cinije

Vedno cveto~e begonije

Tagetes

je zemlja pripravljena se lotimo izbire rastlin. Dobro je, da si pred odhodom v vrtnarijo napravimo na~rt zasaditve. Tako vsaj pribli`no vemo, koliko rastlin bomo potrebovali. Na gredo sadimo v obliko trikotnika, rastlinice pa naj bodo 20-30 cm narazen. ê je nasaditev gostej{a greda sicer takoj zaàri v svojem sijaju, vendar rastline nimajo dovolj prostora za rast in namesto, da bi se razrasle v {irino ostanejo {ibke, rastejo pa predvsem v vi{ino (se pretegujejo). V primeru bolj redke nasaditve se rastline razra{~ajo v {irino, vendar praznine skozi leto ne morejo zapolniti, plevela pa je ve~. Uporabimo lahko razli~ne rastline. Vedno moramo upo{tevati barvno skladnost, velikost rastlin in potrebe rastline po vodi in soncu. Ne me{amo preve~ kri~e~ih barv, ~e pa jih è pa za prehod uporabimo umirjene srebrno-listne ali necveto~e zelene rastline. Lahko uporabimo eno vrsto rastline in kombiniramo samo razli~ne barve ali pa vzamemo razli~ne vrste rastlin iste barve. ê sadimo ob zid, v ozadje posadimo

rastline z vi{jo kon~no vi{ino, spredaj pa uporabimo ni`je rastline. ^e pa sadimo v krogu, so vi{je rastline na sredini, ni`je pa proti zunanjosti. Enoletnice so vseh mogo~ih barv, zato lahko delamo razli~ne kombinacije. Grmi~asto do 30 cm visoko rast imajo nepostarnik, salvija, vednocveto~a begonija, petelinji greben, rudbekija, tagetes, daliete in son~ne vodenke. Vanilijevka in cinerarija zrasteta celo do 50 cm visoko. Ni`je so gazanije, portulak, plaze~e cinije, verbene, grobljnik in lobelija. V modri, beli ali vijoli~ni barvi je nepostarnik, ki je vsaj del dneva rad v senci. Potrebuje obilno zalivanje. Modro in belo cveti tudi lobelija, ki ima blazinasto razrast in prav tako ne prena{a najbolje mo~nega sonca. Potrebuje veliko vode in humozna tla. Pravo nasprotje je modrocveto~a neprava vanilijevka, ki uspeva predvsem na son~nih legah. Grobeljnik je bele ali vijoli~ne barve. Raste blazinasto, dobro prena{a sonce in kratkotrajno su{o. Ima mo~an vonj po medu. Uporabljamo ga predvsem za obrobe. Plaze~e cinije so bele,

MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 16. 6. 2004, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: cveto~a jablana (foto: Bojan Rauh).

MOJ VRT rumene ali oran`ne. Uspevajo na dobro oson~enem mestu. Rumeno ~rne rudbekije res zacvetijo nekoliko pozneje od ostalih enoletnic, vendar nas s cvetenjem razveseljujejo do jesenske slane. Rade imajo sonce, dobro pa prena{ajo tudi bolj suhe lege. Rumen, oranèn in rde~kast je tudi tagetes, ki ima zelo rad mo~no sonce, poleg tega pa tudi obilno zalivanje. Polnjeni cvetovi so bolj ob~utljivi na gnitje, ker se ob deèvnem vremenu bolj napijejo vode. Razno barvne (rde~e, rumene, oran`ne, bele, vijoli~ne) petelinje grebene in metli~aste petelinje grebene sadimo na son~no mesto in tla, ki niso zelo te`ka. V te`jih in zelo vla`nih tleh po~asi odmirajo. @ivo rde~e salvije so bolj odporne od petelinjega grebena. Sadimo jih lahko v vsaka tla le v preve~ siroma{na ne. Rade imajo sonce. Ob su{i jih moramo zalivati. Zelo veliko se sadijo tudi vedno cveto~e begonije (nekateri jih imenujejo tudi ìvljenje, sr~ki, trseki), ki imajo zelene ali temno rdele svetle~e liste. Cvetovi so sr~asti beli, rde~i, roza ali beli z roza robom. Uspevajo na mo~nem soncu in tudi v sen~ni legi. Na su{o zelo odporne so gazanije. Sadimo jih v pe{~eno zemljo in son~no lego. Na sen~nem delu vrta cvetov ne odpirajo. Dobimo jih predvsem v rumenih, oran`nih in rde~kastih odtenkih. Lahko imajo zelene ali sive srhke liste, ki dolgo zadrùjejo vlago. Portulak ali tol{~ak se mo~no razra{~a po tleh. Ker ima mesnate liste je zelo odporen na su{o in mo~no sonce. Uspeva v pe{~enih tleh. Cvetovi so enostavni ali polnjeni v zelo

Verbene

[OPEK CVETJA razli~nih barvah. Vse zgoraj opisane rastline so sejane enoletnice, ki se razmnoùjejo s setvijo. Za sajenje cvetli~nih gred pa lahko uporabimo tudi son~ne vodenke, verbene in daliete. Ker se razmnoùjejo z zelenimi potaknjenci so nekoliko dra`je, vendar se {ir{e razrastejo in jih manj potrebujemo. Son~ne vodenke potrebujejo zelo veliko vode in s tem redno zalivanje ter veliko na{ega ~asa. Kljub temu da so son~ne vodenke so vsaj del dneva raj{i v senci. Mo~no opoldansko sonce povzro~a oìge. Verbene so nekoliko manj ob~utljive na su{o. Pogosto jih ob slabem zalivanju prizadene rja ali pepelasta plesen. Barva in vi{ina verben je zelo razli~na. Razra{~ajo se zelo na {iroko in popolnoma prekrijejo tla. Za su{o odpornej{e so daliete, ki v tleh razvijejo gomolje v katerih skladi{~ijo rezervo vode. Zelo dobro cvetijo na mo~nem soncu. Med vse rastline, ki imajo grmi~asto razrast lahko sadimo srebrno siv lotus. Lotus (kanarska nokota) se razraste po tleh in na ta na~in zadrùje vlago v zemlji in prepre~uje rast plevela. ê se preve~ razraste ga lahko postrièmo. Vse rastline posajene v cvetli~ni gredi ~ez leto oskrbujemo. Moramo jih zalivati, v~asih pognojiti, opleti in zrahljati tla, nekaterim pa moramo za bolj{e cvetenje ob~asno odtrgati tudi odcvetele cvetove.

Nepostarnik

Grobeljnik

âœ? Nata{a [ink, uni. dipl. in`. agr. u~iteljica strokovno teoreti~nih in prakti~nih predmetov na BT[

Sve`e nasajena greda z enoletnicami

MOJ VRT

FITOFARMACIJA

Gladiolin resokrilec ali Trips (Taeniothrips simplex)

Za{~itimo lepotice vrta ladiole so hvale`ne in nadvse lepe gomoljnice, ki polep{ajo vrt celo poletje do hladnih jesenskih dni, zlasti ~e jih sadimo v razli~nih ~asovnih obdobjih. Odlikujejo se tudi kot rezano cvetje za {opke ali pa so primerne za cvetli~ne aran`maje. Razo~aranje vsakega gojitelja je toliko ve~je, ~e postanejo cvetovi sivkasti in lisasti, skratka nelepi na pogled ali pa se sploh ne odprejo. Po{kodbe se pogosto zamenjujejo s plesnijo, v resnici pa je krivec drobcen metulj~ek gladiolin resokrilec ali trips.

Zdrava socvetja

Gladiole kot rezano cvetje

SVETOVANJE O VARSTVU RASTLIN V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; po `elji nudim OSEBNE IN[TRUKCIJE, da si lahko sami pridobite znanje in ukrepate; PREDAVANJA; NA^RTOVANJE IN UREJANJE VRTOV in drugih povr{in. Vse informacije na GSM: 031/302-389.

Odrasle ùèlke (metulj~ki) imajo na krilcih drobne resice, odtod tudi ime. S prostim o~esom so vidni kot drobne, temnorjave ali rumene, do 3 mm dolge pali~ice. [ele pod lupo lahko razlo~imo ìvalice seveda ~e jih poznamo! Prisotnost tripsov lahko dolo~imo po po{kodbah, ki jih povzro~ajo odrasli metulj~ki in li~inke s sesanjem sokov. Na listih so kot posledica vidne srebrnkasto-sive pikice, podobne so po{kodbe na cvetovih. Ob huj{em napadu cvetni listi porjavijo, se posu{ijo in se popki ne odprejo. Ve~ja nevarnost napada oziroma po{kodb je v suhih in vro~ih poletjih. Tripsi prezimujejo na gomoljih, zato jih razkuìmo è pred sajenjem. Enako ravnamo tudi s kupljenimi, saj ni zagotovila, da niso okuèni. Za 20 minut do najve~ eno uro jih namo~imo v raztopino npr. pripravka Perfekthion ali Vertimec, jih osu{imo in posadimo. ê ste gladiole è posadili, jih med rastjo redno pregledujte in v primeru po{kodb takoj {kropite z istimi pripravki do cvetenja. Fitofarmacevtski pripravki lahko tudi po{kodujejo cvetove, zato jih v tem ~asu ne uporabljamo. Gladiolin resokrilec dobesedno “raste” skupaj z rastlino, jeseni pa ubere obratno pot proti gomoljem, kjer prezimi. Zato po spravilu gomolje ponovno razkuìmo, obvezno dobro osu{imo in spravimo v shrambo. Verjetnost oku`be gomoljev gladiol s tripsi je zelo velika, zato ukrepajte pravo~asno. Ne ~akajte do cvetenja in se izognite razo~aranju. Veliko veselja ob pogledu na cveto~i vrt vam èlim!

Resokrilec ali Trips

✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.

Po{kodbe na cvetju zaradi sesanja

MOJ VRT

OGLASI

ZELENJAVNI VRT

MOJ VRT

[parglji v receptih

Najbolj{i za pripravo so sve`i {parglji ^i{~enje {pargljev in priprava za kuho

[parglje speremo pod teko~o vodo in jih odcedimo. Z no`em za lupljenje zelenjave jih tanko olupimo in sicer od vr{i~ka proti dnu poganjka, da odstranimo olesenelo povrhnjico. Pri zelenih {pargljih olupimo le spodnjo tretjino poganjka. Tako pripravljene {parglje pove`emo s kuhinjsko nitko v {ope po 8 do 10 poganjkov. Olupke in olesenele spodnje dele poganjkov (1 do 2 cm) uporabimo za kuhanje {pargljeve juhe ali ju{ne osnove.

Kuhanje {pargljev Za kuhanje {pargljev zavremo vodo, jo osolimo in ji dodamo `li~ko masla in nekaj kapljic limoninega soka. [parglje damo v poseben lonec za kuhanje {pargljev in zmanj{amo ogenj na najni`jo stopnjo, kajti voda ne sme mo~no vreti. Praviloma naj bi {parglji med kuhanjem stali v loncu pokonci. ê nimamo posebnega lonca za kuhanje {pargljev, ki je ozek in visok ter ima ì~nati vstavek, lahko uporabimo visok navaden lonec, ali pa v {op povezane {parglje poloìmo v lonec v leè~em poloàju. Primernej{i so visoki lonci, napolnjeni z vodo toliko, da vr{i~ki gledajo iz vode. Vr{i~ki so najne`nej{i in najmehkej{i deli {pargljev in naj se zato kuhajo v sopari. âs kuhanja {pargljev je odvisen od njihove debeline. Zelene {parglje kuhamo 10 do 15 minut, obeljene pa 20 do 25 minut. ê so {parglji dovolj kuhani, preverimo tako, da vzamemo poganjek iz vode in ga poloìmo na vilico. Pravilno kuhan poganjek se na obeh straneh upogne do 2 cm navzdol. Primeren na~in kuhanja

{pargljev je tudi kuhanje v sopari. Pri tem ostane v {pargljih ve~ina mineralnih snovi, pa tudi barva, izgled in aroma {pargljev se dobro ohranijo. Uporabni so tudi oleseneli deli {pargljev in olupki. Iz njih skuhamo prevretek oziroma ju{no osnovo za juhe, ri`ote in omake. Vodo, sol, sladkor, maslo, limonin sok in ostanke {pargljev zavremo ter kuhamo pribli`no pol ure. Nato prevretek precedimo in uporabimo za pripravo raznih jedi. Ob nadaljnji pripravi jedi obi~ajno ne uporabljamo mo~nih za~imb oziroma dodatkov, ker bi lahko prekrili okus {pargljev. Navadno predvidimo 250 do 500 g poganjkov {pargljev na osebo, odvisno pa~ od na~ina priprave in {tevila obrokov, s katerim bomo postregli pri obedu. Kuhane {parglje lahko uporabimo kot zelenjavno prilogo ali jih prelijemo z razli~nimi omakami ter postre`emo kot predjed ali la`ji obrok.

Kako jemo {parglje

Pribli`no 5 cm dolge vr{i~ke {pargljev odre`emo od poganjkov in jih spravimo. Preostale {parglje zre`emo na majhne ko{~ke in jih skuhamo. Kuhane ko{~ke {pargljev, z vodo, v kateri so se kuhali, sesekljamo v me{alniku v ka{o. Zelenjavo juho zavremo, damo vanjo vr{i~ke {pargljev in jih 8 minut pokrite kuhamo. [pargljeve vr{i~ke stresemo na cedilo, zelenjavno juho pa prilijemo {pargljevi ka{i. Juho po okusu popramo in solimo. Moko zme{amo z nekaj hladne vode in z njo zgostimo juho, nato pa jo oplemenitimo s sladko smetano in maslom. [pargljeve vr{i~ke damo v juho in vse skupaj {e enkrat na hitro segrejemo. Pred serviranjem dodamo v kro`nik z juho {e `li~ko kisle smetane.

[PARGLJEVA FRITAJA Po pravilih bontona jemo {parglje tako, da s prsti desne roke primemo {pargelj na debelej{em koncu, v levi roki pa drìmo vilice, na katere naslonimo {pargljev vr{i~ek. Tako nosimo {pargelj k ustom in ga po ko{~kih jemo. Obstajajo tudi posebne kle{~e s pomo~jo katerih jih jemo. [pargljev nikoli ne reèmo z noèm!

Recepti:

500 g {pargljev, 6 jajc, 3 `lice olj~enega olja, {alotka, sol, poper. Na olj~nem olju rumeno prepraìmo ~ebulo in dodamo sesekljane sveè {parglje. Praìmo dokler {parglji ne popustijo. V posodici raz`vrkljamo jajca in jih ob neprestanem me{anju dodamo praènim {pargljem. Jajca naj ne zakrknejo popolnoma, da je fritata mehka.

[PARGLJEVA KREMNA JUHA

RECEPT MOJSTRA [PARGLJA

1 kg {pargljev, 3 dl bistre zelenjavne juhe, sol, {~epec sladkorja, bel poper, 2 dl sladke smetane, 50 g masla, 70 g moke, 4 `li~ke kisle smetane.

500 g {pargljev, 300 g {irokih rezancev, 2 dl kisle smetane, 1 dl sladke smetane, 100 g ~ebule, 0,5 dl olj~nega olja, 2 stroka ~esna, sol, poper, peter{ilj.

MOJ VRT [parglje in rezance lo~eno skuhamo. V posodi segrejemo olj~no olje, dodamo sesekljano ~ebulo in jo rumeno prepra`imo. Prime{amo ~esen na kratko prepra`imo, da zadi{i in dodamo odcejene testenine in na 5 cm dolge kose narezane {parglje. Dodamo {e kislo smetano, solimo, popramo, dobro preme{amo, potresemo s sesekljanim peter{iljem in vro~e ponudimo. Namesto {irokih rezancev lahko uporabimo tudi {pina~ne ali me{ane testenine.

[PARGLJEVA RI@OTA MARIO

ZELENJAVNI VRT 450 g {pargljev, 1/2 manj{e ~ebule, 3 `lice masla, 400 g rià, kozarec belega vina, 1 l koko{je juhe, 60 ml smetane, 1/2 skodelice parmezana, sol, bel ali ~rn poper, peter{ilj. Na maslu zlato prepraìmo tanko narezano ~ebulo. [parglje nareèmo na majhne ko{~ke in dodamo k ~ebuli. Prilijemo vino in pustimo da zavre. Dodamo ri` in preme{amo. Med me{anjem prilivamo koko{jo juho, po eno skodelico neenkrat, naslednjo prilijemo, ko prej{njo ri` vpije. Ri` skuhamo â€œal denteâ€?, solimo, popramo, dodamo smetano in parmezan ter preme{amo. Potresemo s sesekljanim peter{iljem in takoj postreèmo.

GRATINIRANI [PARGLJI 600 g {pargljev, sol, beli poper, ko{~ek masla, `li~ka limoninega soka, `li~ka sladkorja, 140 g kuhane gnjati, pol {opka peter{ilja, 80 g parmezana, 80 g masla. [parglje olupimo, olesenele dele odreèmo, poganjke nareèmo na enake dolìne in jih poveèmo v {ope. V kozico damo liter osoljene vode z maslom, limoninim sokom, sladkorjem in poprom ter zavremo. Doda-

7 mo {parglje in jih kuhamo 20 minut. V prevretku {parglje ohladimo, nato jih odcedimo. Pe~ico segrejemo na 220 stopinj Celzija. Gnjat nareèmo na tanke trakove, peter{ilj sesekljamo. Posodo za pe~enje namaèmo z maslom, vanjo zloìmo {parglje, po njih porazdelimo narezano gnjat, potresemo s parmezanom, pokapamo z razpu{~enim maslom in potresemo s peter{iljem. [parglje v pe~ici pe~emo 10 minut; ne preve~, ker lahko dobijo grenak okus.

Vloèni belu{i Lepo bele, ~e mogo~e precej debele belu{e operi, ostriì, odreì lesnate dele in jih sproti dajaj v mrzlo vodo. Nato zberi enako dolge in jih poveì v {opke. V loncu zavri vodo, jo malo osoli in daj vanjo {opke belu{ev. Pokriti naj vrejo 2-3 minute. Belu{e daj takoj v kozarce in sicer tako, da stoje na glavicah in jih zalij z rahlo osoljeno, zavreto vodo, tako da sega v kozarcu pol prsta do roba. Kozarce dobro zapri in kuhaj v sopari 50 minut pri 100 stopinj Celzija.

âœ? Ana Ogorelec

MOJ VRT

DOBRO JE VEDETI

8 Mladi pol`i se intenzivno hranijo

Napadajo vse rastlinske vrste ulturne in tudi druge rastline pogosto napadajo bolezni in {kodljivci, ki omejujejo njihov normalni razvoj. @u`elke zelo hitro zaznavno po{kodujejo kulturo in zato naredijo najve~jo {kodo. Razen njih delajo {kodo {e pajkovci, ogor~ice, pti~i, raki, stonoge, divjad, glodalci in pol`i.

Mnogi so mnenja, da polì povzro~ajo {kodo le na vrtninah, vendar to {e zdale~ ni res. Napadajo skoraj vse rastlinske vrste in se v velikem {tevilu pojavljajo tudi na okrasnih rastlinah in na njivah (p{enica, oljna ogr{~ica itn.). @e nekaj polèv na m2 nam lahko uni~i celotni pridelek. Radi imajo so~ne liste, napadejo pa tudi plodove. Najnevarnej{i so, ko so rastline {e ne`ne, majhne. Pomembnej{e {kodljive vrste polèv so goli polì - lazarji (veliki rde~i ali rjavi lazar). Tudi polì s hi{icami (nekatere vrste) povzro~ajo {kodo. Polì v {tiriindvajsetih urah pojedo hrane za 5 do 50 % svoje teè. Hranijo se predvsem pono~i. Prezimujejo v razli~nih razvojnih oblikah. So dvospolniki in zato vsak osebek odlaga jajca. Odlagajo jih v skupinah od 400 do 600 (najve~krat 300) in sicer 3-krat letno. Po 3 do 4 tednih se izleèjo novi polì in po 6 tednih postanejo spolno zreli. @ivijo 6 do 8 mesecev. Mladi, komaj izleèni polì se intenzivno hranijo. V tem ~asu so tudi najbolj ob~utljivi na moluskicide (sredstva za zatiranje polèv). Pri zatiranju igra zelo pomembno vlogo starost polèv. îm starej{i so polì, manj so ob~utljivi na moluskicide. V ~asu spolne zrelosti in v ~asu odlaganja jaj~ec ob~utljivost ponovno naraste. Vzroki prerazmnoìtve polèv so

razli~ni, npr. velike neobdelane povr{ine, zmanj{ana obdelava tal, vedno ve~ povr{in s posevki ve~krat letno, zgodnja setev ìt, mile zime in tople pomladi. êzmerno {kodo, ki jo povzro~ijo polì lahko prepre~imo z uporabo sredstva MESUROL GRANULAT. Omenjeno sredstvo ima ve~ prednosti, saj je vablji-

vo tudi za bramorje in tako isto~asno zatremo tudi tega {kodljivca. Pri zatiranju {kodljivcev upo{tevamo navodila za varno uporabo in preventivne ukrepe, kot jih navaja proizvajalec.

âœ? Svetovalna agronomska slu`ba PINUS TKI d.d.

MOJ VRT

ZELI[^A

Ko v naravi vse cveti

^as pomladi je ~as alergij on~ni pomladni dnevi, ko v naravi vse cveti, v nas prebudijo veselje in sre~o, ko opazujemo prebujajo~o se naravo in cveto~e drevje v lastnem sadovnjaku. Vendar okoli 30 % ljudi v tem ~asu trpi zaradi alergij na pelode. Sezonski alergijski rinitis ali seneni nahod je alergijska reakcija, pri kateri na{ obrambni sistem reagira tako, kot si ne `elimo.

Ko zgodaj spomladi za~nejo cveteti leska, breza, vrba, bukev, javor, hrast in trave ter {tevilne travni{ke rastline v zgodnjih poletnih mesecih, se pokaèjo znaki za sezonski alergijski rinitis. Zna~ilni znaki so peko~, zama{en nos z izcedkom, kihanje, solzenje in vzdraène o~i. Nekateri ljudje imajo glavobole, ka{ljajo, te`ko dihajo, postanejo razdra`ljivi in potrti izgubijo tek in slabo spijo. Opisane teàve se lahko pojavijo v zelo blagi obliki in velikokrat menimo, da smo samo malo prehlajeni. V primeru, da vas teàve motijo pri vsakodnevnih opravilih in se pono~i prebujate, morate obiskati zdravnika, ki vam bo predpisal ustrezna zdravila, najve~krat se uporabljajo antihistaminiki. Nekatere znake in teàve zaradi alergijskega rinitisa nam lahko olaj{ajo tudi zdravilne rastline. Vendar morajo biti ljudje z alergijami vedno pozorni, saj nikoli ne vedo natan~no, za kaj lahko pri njih pride do alergijske reakcije. Zato moramo biti previdni in pozorni tudi pri uporabi zdravilnih rastlin, ki potencialno lahko pri preob~utljivih ljudeh sproìjo neèleno reakcijo. Prvi ukrep pri prepre~evanju je, da iz prehrane izlo~imo dele` beljakovin, to je meso, mleko in mle~ni izdelki, jajca, sladkor, ma{~obe in alkohol, ker pospe{ujejo nastajanje sluzi. Ameri{ki slamnik ali ehinaceja (Echinacea spp.) je ena najbolj poznanih zdravilnih rastlin, ki spodbuja pravilno delovanje obrambnega mehanizma. Zdravilna je cela rastlina, najbolj u~inkovit pripravek pa je tinktura, ki je na razpolago tudi v lekarnah. Tinkturi ameri{kega slam-

nika lahko dodamo tudi tinkturo iz bezgovih cvetov (Sambucus nigra) in vrtnega timijana (Thymus vulgaris). Tako pripravljen pripravek uìvamo trikrat na dan po eno malo `li~ko v kozarcu tople vode. Bezgovi cvetovi utrjujejo sluznico v nosu in `relu ter krepijo odpornost proti oku`bam, so znano zdravilo za laj{anje ka{lja, saj pripravki delujejo spro{~ujo~e. Timijan deluje krep~ilno in pomirjevalno na sluznico dihal, timol v eteri~nem olju timijana pa je znana u~inkovina, ki spro{~a kr~e mi{ic. Velika kopriva (Urtica dioica) je znana zdravilna rastlina bogata z rudninami. V zeli{~ni medicini se uporablja predvsem kot zeli{~e za ~i{~enje organizma in hitrej{e odstranjevanje strupov iz telesa. Zdravilna je cela rastlina, korenine se najve~krat uporabljajo za laj{anje teàv pri pove~ani prostati, poparek iz listov pa je odli~no krep~ilo. Za odpravljanje zdravstvenih teàv je velikega pomena odplavljanje strupov iz telesa, tudi pri laj{anju teàv zaradi alergijskega rinitisa in srbe~ih obolenj koè. Iz enakih deleèv listov koprive in cvetov bezga si lahko pripravimo ~aj, ki ga uìvamo po 3 - 4 skodelice na dan, neprekinjeno tri mesece. Priporo~ljivo je, da se za~ne ~aj piti mesec dni preden se teàve za~nejo. V pomo~ pri izka{ljevanju je tudi sirup pripravljen iz velikega trpotca (Plantago major), ki ga lahko kombiniramo tudi z koreninami pomladanskega jegli~a (Primula veris). Trpotec spodbuja celjenje po{kodovanih tkiv, tudi zaradi alergijskih procesov po{kodovane sluznice dihal, pomaga pri izka{ljevanju in laj{a posledice vnetja v dihalih. Korenine spomladanskega jegli~a so mo~no sredstvo za izka{ljevanje, uteko~inja gosto sluz in s tem olaj{a izlo~anje te sluzi. Cvetovi jegli~a delujejo pomirjevalno in lahko pomagajo pri nespe~nosti, spro{~ajo kr~e in prepre~ujejo vnetja, zato jih nekateri zeli{~arji uporabljajo pri astmi in drugih teàvah, ki jih povzro~ajo alergije. Pripravkov iz spomladanskega jegli~a pa ne smejo uìvati ljudje, ki so preob~utljivi na aspirin.

Pri laj{anju teàv zaradi vnetih o~i in solzenja je navadno u~inkovita navadna smetlika (Euphrasia spp.) ali o~ec. Smetlika uspeva na travnikih, je do 50 cm visoka plaze~a enoletnica z majhnimi jaj~astimi cvetki z zna~ilnimi lisami, ki spominjajo na oko. Zdravilne sestavine smetlike utrjujejo o~esno sluznico in pomagajo pri vnetjih o~i. Iz smetlike si pripravimo poparek, ki ga uporabljamo toplega (ne vro~ega) kot obkladek na o~i. V ~ajnih me{anicah smetlika zavira ~ezmerno izlo~anje sluzi, kar pomaga pri zama{enem nosu zaradi alergijskega rinitisa, vendar pripravkov iz smetlike zaradi tega u~inka ne smemo uìvati pri suhem ka{lju, ker lahko povzro~i poslab{anje bolezenskih znakov. Opozorilo: Ljudje z alergijskimi boleznimi morajo biti pri uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin {e posebej pozorni in previdni, saj lahko ti pripravki pri njih sproìjo hudo, celo ìvljenje ogroàjo~o alergijsko reakcijo. âœ? Katarina Ko{ir Ameri{ki slamnik ali ehinaceja

V SADOVNJAKU

MOJ VRT

Opravila v juniju

^as za {kropljenje proti razli~nim nadlogam

unij je mesec, ko nam nekatere sadne rastline è povrnejo trud z obilico so~nih plodov. Pri jagodah, ki so prvo sveè sadje iz na{ih vrtov, je potrebno v tej mokri pomladi posebej paziti na polè, ki so letos prava nadloga. ê èlimo prepre~iti {kodo, je potrebno pravo~asno nastaviti sredstva proti polèm - vabe (npr. bio plantella). Nastavimo jih takoj po de`ju in sicer na robove grede z jagodami. Po zauìtju vabe se polì umaknejo v senco in tam poginejo. Zorijo è tudi prve ~e{nje. Z obe{anjem rumenih lepljivih vab lahko v doma~em vrtu kar precej zmanj{amo ~rvivost plodov. Medtem, ko jagode, ~e{nje in ribez è obiramo, bo pri ostalih sadnih vrstah potrebno do spravila pridelka opraviti {e veliko dela.

V zadnjem obdobju je v Sloveniji tudi kmetijska politika usmerjena predvsem v podpiranje naravi prijazne integrirane pridelave sadja. Integrirana pridelava je naravi in ljudem prijazna pridelava hrane, ki pomeni uravnoteèno uporabo agrotehni~nih ukrepov, kjer pa imajo pri enakem gospodarskem u~inku naravni ukrepi prednost pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pri tem gre uravnoteènje gospodarskih, ekolo{kih in kemi~nih postopkov in na tak na~in zadràti organizme pod pragom {kodljivosti. Cilj sodobnega varstva sadnega drevja je predvsem ohranjanje zdravja sadnega drevja in tal, ki ga lahko doseèmo z okolju prijazniPreve~ obloèn poganjek jablane

mi ukrepi kot so ustrezna izbira lege, rasti{~a, izbira ustrezne sadne vrste, sorte, podlage, z uravnoteèno prehrano in {ele po resni~ni potrebi uporaba kemi~nih sredstev za varstvo rastlin. Vsebina integrirane pridelave teì k ustvarjanju naravnega ravnovesja in k ustvarjanju uravnove{enega sistema, ki omogo~a preìvetje ~im ve~jemu {tevilu rastlinskih in ìvalskih vrst. V integriranem varstvu uporaba kemi~nih sredstev ni prepovedana, vendar so kriteriji pri njihovi izbiri in uporabi zelo strogi. Fitofarmacevtska sredstva lahko uporabimo {ele takrat, ko smo za zatiranje {kodljivih organizmov iz~rpali vse druge mo`nosti. Pravila integrirane pridelave tudi natan~no predpisujejo sredstva, ki so dovoljena za zatiranje bolezni in {kodljivcev pri posameznih sadnih vrstah. Pri ~asu in izbiri sredstev za varstvo rastlin je potrebno upo{tevati napotke prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, saj lahko na tak na~in zmanj{amo {tevilo {kropljenj na najmanj{o mo`no mero. Izbrana in predlagana so taka sredstva za varstvo rastlin, ki imajo ~im manj neèlenih stranskih u~inkov na koristne organizme, predvsem na naravne sovra`nike {kodljivcev sadnega drevja. Po pravilih integrirane pridelave lahko uporabimo fitofarmacevtska sredstva {ele takrat, ko smo è iz~rpali mehanske, biolo{ke in biotehni~ne ukrepe pri zatiranju {kodljivih organizmov. In kako to izgleda v praksi? V prvi polovici meseca junija imamo {e ~as,

da dognojimo na{a sadna drevesa z du{ikom. Integrirana pridelav podaja maksimalne dovoljene koli~ine ~istega du{ika, s katerimi lahko pognojimo posamezno sadno vrsto in te so slede~e: breskve - 150 kg ~istega du{ika na hektar, ~e{nje 140, jablane in hru{ke 60, jagode 60 in oreh do 140 kilogramov ~istega du{ika na hektar. ê to pretvorimo v mineralno gnojilo KAN, ki vsebuje 27 % ~istega du{ika, zna{a ta 220 kg KAN-a na hektar pri jablanah, hru{kah in jagodah, pa do 550 kg KAN ana hektar pri breskvah. Celotno priporo~eno koli~ino du{ika moramo razdeliti na ve~ odmerkov in ga ve~krat dodati rastlini v ~asu od cvetenja do sredine junija. Tako prepre~imo izpiranje in hkrati postopno prehranjujemo rastlino. Gnojenje moramo prilagoditi tudi obloènosti sadnega drevesa s plodovi. V kolikor je drevo polno in ima {ibko rast, je potrebno tako drevo znotraj dovoljenih priporo~il bolj pognojiti, manj obloèna drevesa pa manj. Integrirano varstvo rastlin predpisuje v smislu prepre~evanja {irjenja oku`b tudi sprotno mehani~no odstranjevanje oziroma izrezovanje rakastih tvorb in plesnivih poganjkov. Vse obolele dele rastlin je potrebno iznesti stran od dreves in jih za`gati. V mesecu juniju moramo v nasadu jablan in hru{k vso pozornost posvetiti varstvu pred {krlupom. Leto{nje mokre razmere mu {e posebej godijo, zato se je za gladke in zdrave plodov potrebno potruditi bolj kot v lanskem suhem letu. Proti

Po opravljenem ro~nem red~enju se bodo plodovi lep{e razvijali.

MOJ VRT {krlupu se v prvi polovici junija {e priporo~a uporaba sredstev kot so Baycor, Indar, Rubigan, Score, Stroby in podobnotem, proti kocu junija pa `e lahko preidemo na kontaktna sredstva kot so Capten, Merpan in podobno. V kolikor se bo nestalno vreme {e nadaljevalo, razmaki med {kropljenji ne bodo smeli biti dalj{i od 10 do 12 dni. Veliko pozornosti je potrebno posvetiti tudi u{em. So~ni mladi listi~i so za njih prava poslastica in samo nekaj dni je potrebno, pa bomo imeli po{kodovane vse mlade poganjke. Proti listnim u{em dobro delujejo Actara, Calypso, Confidor in podobno. V juniju za~nemo zatirati tudi jabol~nega zavija~a. Ker je razvojni stadij {kodljivca bistvenega pomena pri izbiri sredstva, se je pri varstvu rastlin potrebno redno poslu`evati odzivnika prognosti~ne slu`be za varstvo rastlin, ki nas v odvisnosti od vremenskih pogojev in pojava {kodljivih organizmov sproti obve{~a o potrebnosti {kropljenja na posameznih obmo~jih Slovenije. Telefonske {tevilke odzivnikov so slede~e: za obmo~je Novega mesta 090 93 98 17. za obmo~je Ljubljane se zadnja {tevilka 17 spremeni v 11, za Gorenjsko 14, za [tajersko 12 in 13 in za Primorsko 15. Da bodo jabolka bolj ~vrsta, je zelo koristno, ~e dodajamo rednemu {kropljenju tudi kalcijeve pripravke.

V SADOVNJAKU

Le koga ne premamijo di{e~e jagode?

V kolikor bo po junijskem trebljenju va{a jablana {e vedno preve~ oblo`eno z plodovi, moramo plodove ro~no prered~iti. V enem socvetju je prostor le za en plod. Tudi pri breskvah je potrebno na bolj vla`nih legah opraviti {kropljenje proti {krlupu (Euparen multi in podobno) in posvetiti ve~ pozornosti breskovemu zavija~u (Reldan, Basudin). Da ne {kodujemo ~ebelam, je potrebno {kropljenje z insekticidi opraviti v ve~ernih urah in paziti, da v bli`ini dreves nimamo cveto~e podrasti. Znan slovenski sadjarski strokovnjak Franc Lomberger ni svojih slu{ateljev nikoli pozabil opozoriti, da je drevo potrebno ve~krat na teden pozdraviti in se pogovoriti z njim. Torej obi{~ite svoja drevesa vsaki dan in morda tudi uporaba kemije ne bo ve~ neobhodno potrebna.

âœ? Andreja Brence, KGZS - zavod Novo mesto

Plesnive poganjke je potrebno odstraniti iz dreves.

MOJ VRT

ZA BOLJ[I PRIDELEK

Poskrbimo za na{e rastline

Sedaj je pravi ~as za dognojevanje reìvetje ~love{tva je è od nekdaj odvisno od rastlin, ki so nam vir hrane, surovin in energije. Zelo pomemben vidik rastlinske pridelave je prehrana rastlin. Le s pravilno in uravnoteèno prehrano rastlin lahko dosegamo visoko produktivnost in kakovost.

Tla so substrat, v katerem rastline rastejo, zato se pridelovalci in agronomi trudimo tla kar najbolj izbolj{ati in pripraviti za dobro rast in razvoj rastlin. Na vrsto tal mo~no vpliva mati~na podlaga, ki je osnovni izvor mineralnega dela tal. Zelo pomembna v tleh je tudi organska snov, ki se s pomo~jo mikroorganizmov razkroji do preprostih anorganskih spojin, ki predstavljajo hrano rastlinam. Dolo~en dele` organske snovi pa ne razpade povsem in se spremeni v trajni humus. S tem se ustvarja pozitivna bilanca humusa v tleh, ki vpliva tudi na strukturo tal. Sprejem hranil je bolj{i v dobro strukturiranih tleh. Rastline potrebujejo za svojo rast in razvoj razli~na rastlinska hranila. To so anorganske

snovi, ki jih rastline sprejemajo iz zraka (ogljikov dioksid, kisik) in vode. Glavna rastlinska hranila, ki jih rastline sprejemajo iz talne raztopine v obliki ionov so du{ik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in `veplo. Kot mikrohranila ozna~ujemo tiste elemente, ki jih rastline potrebujejo le v sledovih (èlezo, cink, baker, bor, mangan, silicij, molibden, kobalt, natrij, jod,â€Ś). Pri intenzivni pridelavi in z èljo po ~im ve~jih pridelkih moramo v obdelovalno zemljo vrniti hranila, ki smo jih odnesli s pridelkom. To storimo z optimalnim gnojenjem ob pravem ~asu, v skladu s potrebami posameznih rastlin in rodovitnostjo tal. S kalijem (K2O) in fosforjem (P2O5) lahko gnojimo na zalogo, ker nista tako mobilna, ampak se veèta na talne delce (glineni minerali, humus). Z du{ikom (N) gnojimo vedno pred rastno sezono ali med samo rastjo. Najbolje je, ~e celoletni odmerek du{ika razdelimo na ve~ obrokov. Z du{ikom nikoli ne gnojimo ob koncu rastne dobe v jeseni in ne preko zime.

Letos je narava radodarna s padavinami, kar vpliva tudi na hitrej{e spiranje du{ika proti ni`jim plastem tal. Zato posebno pozornost namenimo dognojevanju bolj zahtevnih rastlin kot so plodovke, jagode, kapusnice, â€Ś Za dognojevanje lahko uporabimo organska gnojila, ki vsebujejo vse, rastlinam potrebne elemente. Gnojilo rahlo zakopljemo v vrhnjo plast tal. S tem prepre~imo izgubo du{ika z izhlapevanjem, pa tudi hranila so rastlinam hitreje dostopna. Rastline za~nemo dognojevati nekaj tednov po sajenju, ko so se `e dodobra okoreninile in so za~ele intenzivno rasti. Paradi`nik na primer lahko dognojimo takrat, ko ga osipavamo. Z dognojevanjem kon~amo avgusta, posebno pomembno je to pri trajnicah, grmovnicah in drevesih, da lahko les pravo~asno dozori in se pripravi na zimski po~itek. Pomembno je, da poleg gnojenja na{im rastlinam nudimo primerno oskrbo: okopavanje, varstvo pred boleznimi in {kodljivci ter zalivanje, ~e je potrebno. âœ? Alenka Novak

MOJ VRT

NA[E ZELENICE

Kdaj...Kako...Koliko...

O zalivanju travne ru{e oda je izrednega pomena za ìvljenje. ê jo je premalo lahko umremo, ~e pa jo je preve~ se lahko utopimo. Isto pravilo velja tudi za travo na{e trate. Voda predstavlja kar 70-80% teè navadne trate, v samih izrezih (zvitkih) pa voda doseè celo 90%. êprav ve~ino ljudi skrbi, da svojo trato ne zalivajo dovolj, dejstva kaèjo, da je ve~ina trat uni~enih ali po{kodovanih prav zaradi preobilnega zalivanja. Na novo poloèna travna ru{a ima pomembne zahteve glede zalivanja. Pravilna oskrba z vodo takoj po polaganju bo zagotovila prav{nji razvoj travne ru{e in bo direktno vplivala na to, kako bo trata uspevala v prihodnjih letih.

KDAJ zalivati novo poloèno travno ru{o? Z zalivanjem je najbolje za~eti takoj po polaganju travne ru{e na rasti{~e. Uporabite (nanesite) vsaj 2-3 cm vode, tako da je povr{ina pod travno ru{o zelo mokra. Idealno je, da je zemeljska povr{ina pod travno ru{o mokra do globine 7-10 cm. Nasvet za zalivanje {t. 1: Dvignite koti~ek travne ru{e in zarinite izvija~ ali kakr{enkoli oster predmet v zemljo. Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi rasti{~e. Ko ga izvle~ete, bi moral biti vlaèn v vi{ini 7 - 10 cm, oziroma ~e to ni, je potrebno dodatno zalivanje. Nasvet za zalivanje {t. 2: Prepri~ajte se, da voda prodira do prav vseh podro~ij va{e nove travne ru{e, ne glede na to kak{en namakalni sistem uporabljate. Razpr{ilci namakalnih sistemov pogosto zgre{ijo kote in robove travne ru{e, zato so leti zelo ranljivi oziroma propadajo hitreje kot osrednji del trate. Prav tako, so k izsu{itvi bolj nagnjene travne povr{ine poleg stavb in sicer zaradi izàrevanja vro~ine iz le-teh, zato jih moramo dodatno namakati. Nasvet za zalivanje {t. 3: Na dolo~enih podlagah in nagnjenih zemlji{~ih se lahko pojavi odtekanje vode, {e preden doseèmo pravo mero vla`nosti. Da bi zadràli vodo in zagotovili primerno vpijanje v podlago, izklopite vodo {e preden za~ne leta odtekati ter po~akajte od 30 minut do ene ure in {ele takrat nadaljujte namakanje istega dela. Ponavljajte postopek nadaljevanja in

ustavljanja dotoka vode, dokler ne doseète prave vlage tega dela zemlji{~a. Naslednja dva tedna ohranjajte vla`nost rasti{~a z vsakodnevnim zalivanjem ali z zalivanjem ve~krat na dan. Ob vro~ih, suhih ali vetrovnih razdobjih bo potrebno ve~kratno in bolj obilno zalivanje. Nasvet za zalivanje {t. 4: Ko travna ru{a za~ne poganjati nove korenine v zemlji{~e, bo oteèno, nemogo~e ali/in {kodljivo dviganje kota trate, da bi se preverilo koli~ino potrebnega namakanja (nasvet {t. 1). Kljub temu je preverjanje mo`no in sicer tako, da zarinete ostro orodje direktno skozi travno ru{o v zemlji{~e (brez dvigovanja kota). Nasvet za zalivanje {t. 5: Zalivanje opravite, ~e je le mo`no, v zgodnjih jutranjih urah, tako boste ujeli naravno, jutranjo, za~etno fazo rasti trave, isto~asno pa je prav v tem ~asu obi~ajno {ibkej{i veter in znatno manj{a mo`nost izgube vode zaradi ni`je temperature, s tem pa se zmanj{a tudi mo`nost izparevanja. Nasvet za zalivanje {t. 6: ê se temperatura ozra~ja dvigne do 37 stopinj Celzija ali ve~ kot polovico dneva mo~no piha veter, lahko zmanj{ujete temperaturo travne ru{e z rahlim {kropljenjem

www.travni-tepihi.com DRU@INA KRIVIC, Zgo{a 22, 4275 Begunje, tel.: 04/530 72 00, faks: 04/530 72 01 (brizganjem) vode po njeni povr{ini. Tak{no rahlo brizganje ne nadome{~a temeljitega, dalj{ega zalivanja, ki ga je prav tako nujno potrebno izvajati v ~asu spremenljivih vremenskih razmer. Skozi preostali ~as rasti trave, bo travna ru{a zelo dobro uspevala, ~e tedensko dobi pribli`no 2,5 cm vode, ne glede na to ali bo to de` ali zalivanje. Ta koli~ina vode, ~e je pravilno razporejena, je vse kar zagotavlja zdravo rast trave. Pravilno razporejena pomeni, da je enakomerno nanesena ter da v zadostni meri namo~i povr{ino rasti{~a (do globine 10-15 cm). Nasvet za zalivanje {t. 7: Bolj{e je bolj poredko in globoko zalivanje, kot pogosto in plitvo, saj travne korenine rastejo samo do tiste globine, kjer se nahaja najbli`ja zaloga vode. Globoko ukoreninjena trava mora imeti ~im ve~jo â€œvodno rezervoâ€? rasti{~a iz katerega ~rpa hrano. Le na ta na~in bo trava pre`ivela su{o in vro~e vreme, ki nenehno izsu{ujeta zgornji del rasti{~a.

KAKO zalivati novo travno ru{o? Pravilna tehnika zalivanja je pravzaprav skoraj najte`je vpra{anje glede zalivanja, sicer pa je enako pomembna kot vpra{anje kdaj in

14 koliko je potrebno zalivati. Tukaj nekaj klju~nih faktorjev za pravilno tehniko zalivanja: Izogibajte se ro~nem brizganju, saj ne zagotavlja potrebne enakomernosti, ker ve~ina ljudi nima dovolj potrpljenja, ~asa ali “o~esa”, da bi objektivno ovrednotila ali je voda bila primerno nanesena na ~isto vseh delih trate. Edino odstopanje od tega pravila je pri brizganju trate zaradi ohladitve le-te oziroma za zagotovitev dodatne vode na tistih delih trate, ki so blizu stavb ali ostalih podro~jih, ki so izpostavljeni ve~jem izsu{evanju. Najprej je treba razumeti prednosti razli~nih izvedb namakalnih sistemov, saj vsak tip ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Pravilna uporaba le-teh bo torej v prvi fazi dolo~ena è z izbiro namakalnega sistema. Sistemi {kropilcev vgrajenih v zemlji{~e, da bi bili u~inkoviti in zadostni, zahtevajo profesionalno planiranje in in{talacijo, rutinsko spreminjanje nastavitev in nenehno vzdrèvanje. Najve~ja napaka pri ve~ini tovrstnih sistemov je v na{em napa~nem razmi{ljanju “montiraj in pozabi”, ki ne upo{teva sezonskih sprememb potrebe po vodi, ki jo trata potrebuje za ~im bolj{o rast ali celo dovoljuje, da namakalni sistem deluje med ali po deèvnem nalivu. Naslednji pogost problem se pojavlja, ~e {kropilci niso prav razporejeni in zato, namesto trate, namakajo hodne poti, ceste ali dele stavb. Prenosni brizgalni sistemi so sicer kompleksnej{i, nekoliko dra`ji, vendar imajo dalj{o ìvljenjsko dobo, so lahko prenosni in, ~e jih pravilno razporedimo na trato in vzdrùjemo, zagotavljajo enakomerno in konstantno prekrivanje. [kropilci, ki ne brizgajo vodo previsoko v zrak, so ponavadi bolj u~inkoviti. V tem primeru na spremembo vzorca dovajanja vode (pr{ec) ne vpliva veter niti drevesa in ostale rastline v bliìni (ali je ta vpliv zelo majhen), zato se posledi~no zmanj{uje potencial izgubljene vode. Seveda je med sezono rasti/zalivanja trate potrebno ve~kratno preverjanje, ~e so {kropilci morda zama{eni, spu{~ajo, brez filtra ali nepravilno name{~eni. Tak{no rutinsko vzdrèvanje je izredno pomembno ne glede na izbiro izvedbe namakalnega sistema. Izberite {kropilce in sisteme, ki vam bodo zagotovili enakomerno pokritost namakanja po celem podro~ju. Cenovno ugodnej{i

NA[E ZELENICE

MOJ VRT

{kropilci in sistemi za vgradnjo v zemlji{~e lahko zagotovijo enakomerno pokritost, vendar imajo lahko tudi velika odstopanja in neenakomeren vzorec prekrivanja. Pre-verjanje enakomernosti dovajanja vode lahko dose`emo z zelo enostavno in ceneno metodo pri kateri bomo uporabili 4 do 6 konzerv z ravnim dnom in pokon~nimi stranicami (ribja konzerva, hrana za ma~ke,…), metrom in uro. Sledite naslednjim navodilom:

KOLIKO vode moramo nana{ati oziroma je potrebno za rast na{e trate?

Korak 1: Postavite konzerve na razli~ne oddaljenosti od {kropilca, vendar le v obmo~ju za katerega menite, da ga le-ta dosega;

Standardna zahteva po vodi za ve~ino travnih povr{in je 2 - 3 cm vode na teden. To je odvisno tudi od razli~nih sort trave in celo vzgojitelja dolo~ene vrste. Koli~ina vode je vsekakor odvisna tudi od sezonskih sprememb, prav tako pa tudi od razlike med tipi zemlji{~.

Korak 2: Poènite {kropilec za to~no dolo~en ~as (na primer za pol ure) ALI dokler se ne napolni prva, nastavljena konzerva do dolo~enega nivoja (na primer za 1,5 cm); Korak 3: Izmerite koli~ino vode v vsaki konzervi posebej in isto~asno primerjajte enakomernost v vseh konzervah. Lahko pri~akujemo nekaj odstopanj. Odstopanja med katerokoli konzervo za 10% ali ve~ procentov nam govori, da je treba zamenjati ali morda prerazporediti {kropilce na drugo mesto. Tak{no merjenje bi morali izvesti na celotnem obmo~ju travne ru{e, ki ima postavljen vgrajen namakalni sistem, ~e èlimo zagotoviti maksimalno pokritost in razporejenost pr{enja vode. Namakanju teàvnih podro~ij kot so pobo~ja ali podro~ja pod drevesi, je potrebno nameniti nekaj dodatne pozornosti, da bi zagotovili najve~ji moèn u~inek in prekrasno trato. Za namakanje pobo~ij ali strmin glejte Nasvet za zalivanje {t. 3. Za podro~ja pod ali v bliìni dreves morate najprej vedeti koliko vode potrebuje samo drevo in koliko trava. Kljub dejstvu, da se drevesne korenine nahajajo globoko pod zemljo, le-te pridobivajo ve~ji del vlage in hrane prav iz zgornjih delov zemlji{~a…iz istega dela kot jo ~rpa tudi trava. Drevesa in trava se bodo tako bojevala za vodo. Zadostno namakanje trave lahko nekaterih drevesom povzro~i dotok prevelike koli~ine vode, drugim pa spet premalo. Najpogostej{a in najenostavnej{a re{itev tovrstnih teàv je, da v neposredni bliìni drevesa ne sadimo travo, ampak raje to podro~je pokrijemo z trajnicami, roàmi ali steljo.

Koli~ina vode, ki jo va{a trata zahteva in dobiva, je odlo~ilna za njeno zdravo rast, lepoto ter ji omogo~a pre`ivetje su{e in prehitre obrabe. Ne pozabite, da preve~ vode lahko uni~i va{o trato enako hitro kot premalo vode.

Za dolo~itev koliko vode potrebuje, poglejte va{o trato. Trava, ki je potrebna vode, bo imela nekoliko sivo-moder odtenek barve, namesto modro-zelene oziroma zelene barve. Prav tako, bodo odtisi stopal vidni tudi pol ure pozneje. Na trati, ki je dobro preskrbljena z vodo, odtisi izginejo v nekaj minutah. Sondirajte zemlji{~e, uporabite sondo, izvija~ ali ve~je bodalo, da ugotovite koliko je trata suha. ^e sonda lahko prodira skozi tla, je najverjetneje {e dovolj vla`na, ~e pa je treba uporabiti veliko silo za narivanje, potem je pravi ~as, da za~nete z zalivanjem. Preverite koli~ino potrebnega namakanja na podoben na~in kot je opisano (z konzervami), le da boste tokrat vpisovali tudi ~as, ki je potreben, da se konzerva napolni do dolo~ene meje. Na primer: ~e se v konzervi nabere 0,5 cm vode v 30 minutah, lahko izra~unate, da boste potrebovali eno uro za dovajanje 1 cm vode oziroma dve uri za 2 cm vode. Merilci vode lahko zagotovijo ~asovno doslednost oziroma jih lahko programiramo za vklop ali izklop dokler spimo ali nismo prisotni. Nekateri merilci merijo le porabljen ~as, zato je pri uporabi le-teh smotrno izra~unati koliko ~asa moramo namakati trato (glejte odstavek nazaj - izra~un ~asa namakanja). Drugi merilci lahko merijo tudi koli~ino porabljene vode. Dejstvo, da je 2.280 litrov vode na 93 m2 trate enako nanosu 2,5 cm vode, vam bo pomagalo za izra~un ~asovnih nastavitev namakanja, ki je potrebna za va{o trato.

✍ Metka Krivic

MOJ VRT

PREDSTAVLJAMO

Kamnose{tvo Brezav{~ek

Ustvarjajmo s stilom K AKCIJA Kamen v gradbeni{tvu:

Enostavni in mozaik tlaki, masivne in klasi~ne stopnice, cokli in stenske obloge, police, portali in okvirji oken, (erte) ter {tevilni drugi elementi v gradbeni{tvu.

Fontane in kamen v zunanji ureditvi (1): Projektiramo in izdelujemo najrazli~nej{e fontane vseh cenovnih razredov in za vsak prostor. Poleg tega pa izdelujemo tudi kamnite mize klopi, kandelabre, najrazli~nej{e vodnjake in umivalnike; vse to v masivnem avtohtonem kamnu, kar ima pri zunanji ureditvi {e poseben pomen.

Kamen v opremi (3, 4): Izdelujemo in oblikujemo vrhunsko obdelane izdelke za notranjo ureditev prostora, kot so kuhinjski, kopalni{ki pulti, mize {anki, kamini, okrasni predmeti, ... Zavedamo se, da je v notranji opremi pomemben vsak {e tako droben detajl.

Okrasni predmeti in darilni program (2): Na{ nemirni duh nas je gnal do izvedbe okrasnih predmetov kot so namizne in stenske ure, mini fontanice, skledice, pepelniki, ... vse v unikatnih oblikah in najrazli~nej{ih barvah naravnega kamna.

Nagrobni{tvo in izdelki za sakralne objekte: Na razstavi imamo ve~je {tevilo `e izde-

Venecijanski tlaki è od 950 SIT dalje lanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke kot so za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo ~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - roè, kriè, ...). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce, ... in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali, ...). Da bi si vse na{teto la`je predstavljali vas vabimo na na{o stalno razstavo na sedeù podjetja, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izboru kamna in izdelka. Ko igra oblika glavno vlogo nastopimo z na{imi arhitekti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e èlje. Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vas bodo na{i vrhunski monterji obiskali è ob izmerah, kasneje pa izdelke dostavili in kakovostno montirali.

Okrogla miza s klopjo Hotel Cerkno

Mo`nar

NA ENEM MESTU

MOJ VRT

KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj

KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER

Fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - svetovanje vsak dan, svetuje univ. dipl. ing. agronomije

- sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - lon~nice, okrasni lonci - korita in lonci za ro`e - zalivalni program, vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema - barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje

- zoo program - hrana in oprema za male `ivali

Ekolo{ko vrtnarjenje: - naravna bioaktivna gnojila - gnojila iz rastlinskih izvle~kov - naravna sredstva za varstvo rastlin brez ~akalne dobe

Bogata izbira enoletnic

- AKCIJA: teko~a in trdna gnojila