-
[OPEK CVETJA
2
MOJ VRT
Prisluhnimo rastlinam
Zlata vredno je jutranje zalivanje iveti z rastlinami je lepo. ^e pa smo iskreni, je v~asih tudi malo naporno. Lepo je, ~e postane oskrba okenskega in balkonskega cvetja rutinsko opravilo. Znanje, ki ga pri tem potrebujemo, si pridobimo z leti. Nekaj nas podu~ijo vrtnarji, marsikaj lahko preberemo v strokovni literaturi, konec koncev vedno poslu{amo tudi sosedo, ki ima lepe ro`e. @al pa se veliko nau~imo tudi na svojih napakah. Upam, da je teh, slednjih, ~im manj!
@
Son~ne rastline: mimulus, ~rnooka suzana in kopriva za leto Sonca
Novost - surfinija patio blue na preizku{nji. Zaenkrat: brez pripomb!
Zasaditev, namenjena dvoj~kom v rumenomodro-beli kombinaciji.
mo~imo listov, ~e pa so rastline zelo `ejne, vodo nalijemo ~imbolj “po zemlji”, ❖ za zalivanje naj bo zadol`ena le ena oseba, ❖ med na{o odsotnostjo to opravilo prepustimo nekomu, ki mu resni~no zaupamo, ❖ ~imprej si omislimo korita z vodno rezervo, ❖ rastline v koritih z vodno rezervo zalivamo vedno “z vrha”, po zemlji, tako da voda po~asi pronica v rezervoar, ❖ vodo skozi tulec nalijemo v rezervoar samo v ~asovni stiski.
Okenskemu in balkonskemu cvetju namre~ ni dovolj, ~e ga imamo le radi. Od pomladi do pozne jeseni je treba skrbeti zanj. Zalivanje, dognojevanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov, varstvo pred boleznimi in {kodljivci so redna opravila, ki se jih moramo zavedati preden rastline posadimo. Oskrbo rastlin si olaj{amo z izbiro prostornej{ih korit z vodno rezervo, uporabo “te`jih” substratov, ki vsebujejo ve~ji dele` gline ter seveda z izbiro ustreznih rastlin.
Zaradi omejenega prostora potrebujejo balkonske rastline za svojo rast in razvoj uravnote`eno prehrano, brez kopi~enja in pomanjkanja hranil. Za gnojenje balkonskih rastlin lahko uporabljamo zalo`na in vodotopna trdna ali teko~a gnojila. S kvalitetnimi vodotopnimi gnojili rastline lahko dognojujemo pogosto, kar zadnja leta s pridom izkori{~amo.
Odlo~itvi o izboru rastlin in obredu sajenja sledi zalivanje. Voda je poleg svetlobe in toplote rastni dejavnik z najvidnej{im u~inkom. Tako je prav zalivanje nujno opravilo, ki ga moramo opravljati z ob~utkom. Nemogo~e je namre~ dati recept, kdaj in kako zalivati. Poskusila sem zbrati osnovne zakonitosti: ❖ zlata vredno je jutranje zalivanje, ❖ priporo~ljiva (pri oskrbi surfinij obvezna) je uporaba postane vode, ogrete na zunanjo temperaturo, ❖ z zalivanjem ne pretiravajmo, saj rastline zaradi pojava koreninske gnilobe ne smejo “stati” v vodi, ❖ po drugi strani pa substrata tudi ne smemo nikoli popolnoma presu{iti, sicer rastlin dolgo ne moremo temeljito zaliti, saj re~emo, da voda kar “pade” skozi substrat, ❖ ob slabem vremenu brez potrebe ne
Seveda pa to ni vse. Nekatere ro`ice so bolj zahtevne in so lepe le, ~e jim odstranjujemo odcvetele cvetove, prav vsem pa moramo pomagati, kadar jih napadejo bolezni in {kodljivci. ^lovek se ubada z njimi, odkar je pri~el rastline sistemati~no gojiti. Dolgo ~asa so bili ljudje zaradi majhnosti povzro~iteljev bolezni in {kodljivcev pri zatiranju le-teh nemo~ni. Danes pa mno`i~no uporabljamo spojine, s katerimi zatiramo {kodljivce in mikroorganizme, ki na rastlinah povzro~ajo bolezni, ter plevel. Tako spoznamo fungicide, insekticide, akaricide, herbicide, limacide… Zavedati se moramo, da se uporabe kemi~nih sredstev ne smemo lotiti malomarno, saj gre pogosto za zdravju {kodljive snovi. Pogosto zatiramo hkrati bolezni in {kodljivce. Pred me{anjem fungicidov in insekticidov se moramo posvetovati s strokov-
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: pomlad v Arboretumu (foto: Bojan Rauh).
MOJ VRT njakom ali se prepri~ati v strokovni literaturi, ~e sta dolo~eni sredstvi kompatibilni. Me{anico moramo porabiti {e isti dan. Poleg kemi~nega zatiranja bolezni in {kodljivcev poznamo {e mehansko in biolo{ko za{~ito rastlin. Obstaja veliko razli~nih na~inov mehanskega zatiranja {kodljivcev. Najpogosteje pa so v rabi lepljive plo{~e razli~nih barv. Rumena barva privla~i ve~ino insektov, da se le-ti vsedejo na plo{~o in prilepijo. Obi~ajno plo{~e uporabljamo za odkrivanje {kodljivcev, ne pa za njihovo zatiranje. Ko na primer opazimo odrasle mu{ice rastlinjakove {~itaste u{i (bele muhe), vemo, da so te `e odlo`ile jaj~eca, preden so se nalepile na plo{~o. Po 10 do 12 dneh se bodo iz jaj~ec izlegle li~inke, ki bodo za~ele delati {kodo. Tako ugotovimo najustreznej{i ~as za {kropljenje.
[OPEK CVETJA Z modrimi lepljivimi plo{~ami kontroliramo pojav tripsa, {kodljivca, ki ga sicer zelo te`ko opazimo. Z uporabo sredstev za varstvo rastlin z zelo {irokim spektrom delovanja smo z leti poru{ili naravno ravnote`je, ki sicer vlada v naravi. Vsak organizem je imel v~asih svojega naravnega sovra`nika, ki je skrbel, da se dolo~ena vrsta ne bi preve~ razmno`ila. Tako je bilo tudi s sesajo~imi in grizo~imi insekti, ki so zaradi na{ega nespametnega ravnanja postali trdovratni {kodljivci. V tujini se `e nekaj let uveljavlja biolo{ka za{~ita rastlin, pri kateri {kodljivce uni~ujemo z njihovimi naravnimi sovra`niki. @elim Vam, da bi to poletje kon~no znali prisluhniti rastlinam. Rastlinam pa privo{~im pozorne lastnike ali oskrbnike!
Veliko veselja z milijon zvon~ki, surfinijami, nemezijo in zvezdasto pelargonijo. Kaj pa skrbi?
✍ in foto Ruth Podgornik Re{
Ob zaklju~ku pomladanske sezone Vas vabimo na sprehod po na{i vrtnariji. Tudi za Vas bomo vse poletje z ljubeznijo oskrbovali: ❖ raznovrstne okenske in balkonske rastline, ❖ {tevilne posodovke in vzpenjavke, ❖ rastline, posajene v korita po nebesnih znamenjih, ❖ skalnjak in ribnik, ❖ gredico z okrasnimi travami, ❖ dvignjeno gredo, posve~eno letu Sonca, ❖ “gartlc” z zeli{~i, ❖ zbirko di{e~ih pelargonij, ❖ nove grede s trajnicami in enoletnicami, ❖ vzor~ne grobove, ❖ nasad bu~.
Prav vsaka je lahko kraljica med svojim cvetjem.
V vrtnarski trgovini se boste lahko oskrbeli z vsem potrebnim za oskrbo rastlin v poletnem ~asu!
Razmi{ljate o ureditvi vrta? Pokli~ite tel. {tevilko 031 71 90 11 (Ruth)! Delovni ~as vrtnarije: ponedeljek - petek 8.00 do 19.00, sobota 8.00 do 12.00, nedelja in prazniki zaprto!
Skrbne roke odstranijo vsak odcvetel cvet.
4
MOJ VRT
AKTUALNO
Karantenska bolezen, ki grozi sadnim in okrasnim vrstam iz dru`ine ro`nic (Rosaceae)
Epidemija hru{evega o`iga na Gorenjskem
ru{ev o`ig (Erwinia amylovora) je zanesljivo najbolj nevarna bolezen sadnega drevja ter samoniklih in okrasnih grmovnic iz dru`ine ro`nic. Povzro~a jo zelo agresivna bakterija Erwinia amylovora, ki ima v ugodnih vremenskih razmerah eksplozivno sposobnost oku`evanja in {irjenja in lahko povzro~i epidemije na ve~jih obmo~jih, kajti za njeno zatiranje {e nimamo ustreznega {kropiva.
H
V Evropi je bila epidemija hru{evega o`iga na vi{ku med leti 1980 -1990, ko kljub karantenskim ukrepom niso mogli omejiti {irjenja in so se pojavila vedno nova `ari{~a. Po Evropi je torej bolezen poznana `e 20 let, pri nas pa se je prvi~ pojavila leta 2001 v Naklem. Do prvega izbruha bolezni je pri{lo v leto{njem letu na obmo~ju [kofje Loke, ker so bile o~itno vremenske razmere za razvoj te bolezni zelo ugodne. Bolezen se je v zelo kratkem ~asu (od 23. maja, ko je bila odkrita prva oku`ba v [kofji Loki, pa do sredine junija) raz{irila na {ir{i del Gorenjske, grozi pa tudi ostalim obmo~jem. Do 10. junija je bilo potrjenih `e kar 67 `ari{~ in uni~enih preko 16.000 rastlin. Povzro~i lahko zelo veliko gospodarsko {kodo, zato je pomembna naloga vseh, da jo posku{amo omejiti, v kolikor se pojavi. Najpogosteje napade jablano, hru{ko, kutino, glog, ne{pljo, pane{pljo, ognjeni trn, jerebiko, skor{, japonsko kutino in {e vrsto okrasnih rastlin in gozdnih rastlin. Ker so navedene sadne vrste rastlin pogoste spremljevalke na{ih vrtov, je prav, da so tudi vrti~karji in ostali ljubitelji sadnih in okrasnih rastlin pozorni in spremljajo dogajanja v svojih vrtovih in bli`nji okolici. Pri zatiranju te bolezni je namre~ najpomembnej{e hitro odkrivanje in omejevanje bolezni. Zato ne bo odve~ nekaj napotkov, kako bolezen prepoznati, kako v primeru napada ravnati in se boriti proti njej. Ob izbruhih lahko nastane velika gospodarska {koda v kmetijski pridelavi, dohodkovni problem celih dru`in, kot tudi {koda pri ohranjanju narave, saj je zaradi propada rastlin prizadeta biotska raznovrstnost. Za razliko od ostalih bolezni hru{ev
o`ig ne uni~i le pridelka v letu infekcije, temve~ tudi rastline, nasade in s tem vso nadaljno pridelavo.
Znaki oku`be
Zna~ilno su{enje listov
Spomladi v toplem in vla`nem vremenu iz obolelega tkiva rastlin pri~ne te~i bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij, te pa se z vetrom, de`nimi kapljicami, `u`elkami prenesejo na cvetove ali pa na rane in listne re`e. Zato je nevarnost oku`be najve~ja v ~asu cvetenja in v primeru ve~jih po{kodb rastlin npr. po to~i. Oku`eni cvetovi dobijo voden videz, ovenijo, postanejo rjavi in se posu{ijo. Zelo zna~ilen je izcedek na vseh delih rastlin, ki na starej{ih oku`bah dobi rde~kasto barvo, vendar so kapljice zelo majhne in komaj vidne. Vr{i~ek poganjka se ukrivi navzdol kot pastirska palica. Prizadeti poganjki, vejice in ve~je veje skupaj z listjem so videti, kot da jih je o`gal plamen: listi na poganjku venijo, se su{ijo (najprej po~rnijo `ile, nato cel list) in postanejo pri jablani temno rjave in pri hru{ki ~rne barve. Plodovi potemnijo od peclja navzdol, se posu{ijo in zgrban~ijo. Zna~ilno je, da posu{eni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini. Znaki bolezni se v dolo~enih stadijih lahko zamenjajo z drugimi boleznimi, zlasti z Nectrio in Monilio, znaki po{kodb so tudi zelo podobni po{kodbam osice, ki povzro~a kljukaste vr{i~ke in njihovo su{enje, le da v tem primeru lahko opazimo na obodu posamezne vbode, na prerezu pa najdemo li~inko. Prepoznavanje oku`b je prvi pogoj za uspe{no zatiranje in prepre~evanje {irjenja te nevarne bolezni.
Zna~ilno kljukasto ukrivljen oku`en poganjek
[irjenje bolezni
Izlo~ek bakterije na poganjku
Zelo pomembno je tudi, da vemo, kako se bakterija {iri. Na velike razdalje se {iri z oku`enim sadilnim materialom in embala`o, kjer je glavni prena{alec ~lovek. Pri nabavi sadilnega materiala je potrebno posebno pozornost nameniti poreklu sadik. Bakterija se prena{a tudi s pticami selivkami, vetrom in prometom. Na kraj{e razdalje bakterije prena{a de`, veter in razli~ne vrste `u`elk (~ebele, ~mrlji, ose, muhe, u{i, mravlje), {e posebno v ~asu cvetenja. Oku`bo lahko prena{amo tudi z orodji za obrezovanje. Zato je zelo pomembno, da se v primeru oku`be s hru{evim o`igom
MOJ VRT izognemo letni rezi, ro~nega red~enja in ostalih tehni~nih del. Nujno pa je v oku`enih nasadih zatiranje {kodljivcev, ker so le-ti lahko pomembni prena{alci bakterij po nasadu oz. vrtu.
Higienski ukrepi V primeru nepravilnega ravnanja z oku`enimi rastlinami obstaja velika nevarnost prenosa bolezni, zato je nujno potrebno upo{tevati vse potrebne higienske ukrepe za zmanj{evanje {irjenja bolezni. Oku`enih rastlin ali rastlin, za katere sumimo, da so oku`ene, se ne dotikamo brez razloga. V kolikor opazimo sumljiva znamenja oku`b, delo z rastlinami takoj prekinemo in razku`imo orodje in roke. Kot razku`ilo lahko uporabimo 10 % raztopino varekine (1 del na 9 delov vode), s katero prema`emo rane na drevesu in obri{emo orodje, ki je pri{lo v stik z oku`eno rastlino ({karje, `age,‌). Ker je varekina agresivna, se za razku`evanje rok in obutve lahko uporabi 70 % alkohol ali komercialna razku`ila (pr{ilo INCIDIN LIQUID). Orodje in naprave lahko razku`ujemo tudi z o`iganjem ali tretiranjem z vro~o vodo ali paro, obleko pa operemo pri 600C. Nujno je razku`evanje vseh oseb in stvari, ki pridejo v stik z oku`eno rastlino. Vsem ostalim osebam in `ivalim prepre~imo dostop do mesta oku`be. ^e opazimo sum na hru{ev o`ig, nismo pa povsem prepri~ani, je pomembno, da se takoj posvetujemo z ustreznim strokovnjakom (svetovalcem ali fitosanitarnim in{pektorjem) o nadaljnem ravnanju. V kolikor smo na oku`enem obmo~ju, je sum na oku`bo bistveno ve~ji in v tem primeru je priporo~ljivo, da ~im hitreje ukrepamo. Sumljive poganjke radikalno skraj{amo pol metra pod mestom oku`be, jih odstranimo iz vrta ali nasada in se`gemo. Nikakor jih ne odlo`imo v smetnjak, na kompost ali rob parcele, ker s tem {irimo oku`bo dalje. V kolikor oku`bo opazimo na deblu, je potrebno odstraniti in uni~iti celo rastlino. ^e nismo prepri~ani, da gre za oku`bo s to bakterijo, ne prena{amo oku`enih poganjkov prosto naokrog, pa~ pa jih takoj odvzamemo z rastline, shranimo v plasti~no vre~ko, razku`imo roke ter vse stvari, ki so pri{le v stik z obolelo rastlino in {ele nato oku`en material lahko odnesemo iz vrta. ^e odvzamemo vzorec sami smo tudi samopla~niki laboratorijske analize. V kolikor
AKTUALNO smo iz neoku`enega obmo~ja in posumimo na pojav hru{evega o`iga ravnamo druga~e: takoj obvestimo najbli`jo enoto fitosanitarne in{pekcije, upravo za varstvo rastlin ali drugo kmetijsko ustanovo, kjer nam bodo svetovali glede nadaljnjega ravnanja in odvzeli vzorec za laboratorijsko analizo. Samo na uradno dolo~enem oku`enem obmo~ju smejo imetniki sami izvajati higienske ukrepe (radikalno izrezovanje in za`iganje simptomati~nih vej). Za ~ebelarje velja opozorilo, da je prepovedano preme{~ati ~ebele z oku`enega obmo~ja, ~e niso pred tem dva dni zaprte, kajti to je ~as, v katerem bakterija {e lahko pre`ivi na ~ebelah.
Obvladovanje hru{evega o`iga Program obvladovanja hru{evega o`iga v Sloveniji vodi Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo z In{pektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribi{tvo, Zavodom za gozdove Slovenije in strokovnimi in{titucijami, ki izvajajo javna pooblastila in javno slu`bo zdravstvenega varstva rastlin. Prijave sumljivih znamenj se zbirajo na krajevno pristojnem fitosanitarnemu in{pektorju ali poobla{~enemu izvajalcu varstva rastlin.
Eksudat (izlo~ek) na jablani
Oku`bo je potrebno prijaviti na {tevilko: 01 478 91 49 ali mobilni telefon: 041 354 405. Sume na oku`bo lahko prijavite tudi na naslednje telefonske {tevilke: Fitosanitarna in{pekcija Ljubljana (uprava) 01 434 57 00; Fitosanitarna in{pekcija Jesenice 04 583 53 10; Kmetijski in{titut Slovenije 01 280 52 10; Kmetijsko gozdarski zavod Kranj 04 280 46 10; Zavod za gozdove Slovenije 01 423 54 32; Gozdarski in{titut Slovenije 01 200 78 00. Mogo~e {e kratko obvestilo vsem potro{nikom sadja: sadje, kolikor se ga v oku`enih nasadih pridela, je zdravo, torej zdravju ne{kodljivo. Bakterija hru{evega o`iga je nevarna le `e omenjenim rastlinam, ker jih zaradi svoje agresivnosti lahko povsem uni~i. Rastline oz. deli rastlin, ki ostanejo neprizadeti so zdravi in nudijo zdrave sade`e.
� mag. Olga Oblak, spec. za agr. ekonomiko in sadjarstvo, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, foto: arhiv Fitosanitarne in{pekcije
Po{kodbe na jablani Po{kodbe na hru{ki
6
@IVETI Z NARAVO
Bivalni vrt
Preureditev pod [marno goro eliki ljubitelji okrasnih rastlin so se odlo~ili za preureditev vrta. Nekatere rastline so `al prerasle namenjeni prostor, nekatere ne dosegajo ve~ `elenih lastnosti npr. v cvetenju. Prav gotovo je vsak vrt po desetletju ali ve~ potreben dolo~ene prenove.
V
Najprej bi omenila velik parkirni prostor, ki bi ga bilo smiselno tlakovati s kakimi prijetnimi materiali. Za parkirni prostor predlagam betonske tlakovce pravokotnikov ali kvadratov, ki so enostavni za polaganje. Vmes bi oblikovala tudi ve~ posameznih vzorcev v svetli, ope~nati barvi. Ta barva vzorcev naj bi bila enaka barvi tlakovcev za tlakovanje plo~nika okrog hi{e. Pot do hi{e bi oblikovala z vmesnimi po{evnimi linijami, ki so `e prisotne na
dovozu pri ~e{nji. Tako bo pot popestrila predvrt in skupaj z zasaditvijo oblikovala lep vhodni del. Glede na ~e{njo sem v tem delu predvidela rastline, ki bodo zanimive celo leto. V o`jo kotno gredico sem namenila prekrasno vrtnico plezalko, pritlikavi ~e{min in modro cveto~o zvon~nico. Po ograji bi namenila {e plezalke okrasne trte in br{ljana. Nadvse dekorativno bo delovala zares lepa korejska jelka v dru`bi rumeno cveto~ih vrtnic, jesenskih aster, kadulj ter marijezijeve brogovite. Slednja se spomladi pona{a z obilnimi belimi cvetovi. V gredi ob meji bodo lepo rasle {e trajnice krokozmije in ivanj{~ice, med lopo in mejo pa br{ljan, ki bo dobro prerasel gredo. Seveda bo navdu{eval tudi ognjeni trn predvsem s plodovi v jesenskem ~asu.
Na obeh straneh vhoda v gara`o so korita, kamor sem namenila razli~ne nizke rastline, ki bodo prispevale svojevrstno podobo gara`nega in dvori{~nega prostora. V koritih bodo rasli nizki grmi~ki iglavcev brina in kleka ter listavcev skimije in trdoleske. S cvetenjem bodo navdu{evale trajnice nagelj~kov, grenika, trave in sezonske rastline. Najbolj zanimiv del predvrta bo vhod, kjer predlagam tudi postavitev vodnega motiva. Svetujem motiv s kamnom, po katerem naj se pretaka voda in naj bo enostaven za vzdr`evanje. Voda prijetno pomirja in bo tudi privla~na dobrodo{lica v dom. V bli`ini korita sem predvidela zasaditev z vrtnicami, nizkimi iglavci, travami in trajnicami. Posebej lepo bodo cvetele plamenke, pe~niki in zvon~nice. Spomladi bodo o~arale nizke azaleje, javorja pa bosta privla~na celo leto. Na to zelenico sem dodala tudi ve~jo drevo, ~udovito jerebiko. Na vzhodu sem pustila okrasno ~e{njo, v nadaljevanju pa sem v kotu oblikovala prijetno zasaditev, ki bo vidna iz dnevnih prostorov. Ker je na sosedovem zemlji{~u veliko iglavcev in drugih rastlin, bo dovolj sence za rododendrone, ki bodo ta pusti kot lepo popestrili. Rododendronom sem pridru`ila javor, ki bo s svetlo zelenimi listi prostor bolj osvetlil ter pove{avo smreko in trajnice. Vzdol` meje se bo vzpenjal kova~nik, srobot in trta. Magnolija naj ostane. V ozadju bodo rasle kr~nice in {marna hru{ica, ki lepo cveti in se pona{a s ~udovitimi jesenskimi barvami listov. Kot podrast bodo uporabljene {marnice, teloh in ~ebulnice. V osrednjem bivalnem vrtu bo urejen prostor za po~itek. Predlagam leseno uto, odprto iz strani. Do ute sem predvidela povezovalno pot, ki sem jo nadaljevala do zelenjavnega vrta.
PREGLEDNICA RASTLIN Ime rastline
MOJ VRT
Oznaka
Koli~ina
1 2 3 4 5 6
1 1 1 1 1 1
7 8
1 1
Grmovnice - listavci Acer palm. 'Dissectum Garnet' - rde~e naceplj. pahlj. javor Acer palmatum 'Dissectum Viridis' - naceplj. pahlj. javor Azalea japonica - japonska azaleja Berberis buxifolia 'Nana' - nizki ~e{min Euonymus fortuney 'Emerald Gaiety' - fortun. trdoleska Hibiscus syriacus (cepljen) - oslez Hydrangea macrophylla - hortenzija Hypericum calycinum - kr~nica Philadelphus 'Schneesturm' - nepravi jasmin Pyracantha 'Orange Glow' - ognjeni trn Rhododendron - rododendron Skimmia japonica - skimija Viburnum plicatum 'Mariesi' - marijezijeva brogovita
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21
1 1 3 11 2 1 4 5 1 1 3 6 1
Grmovnice - iglavci Juniperus procumbens 'Nana' - nizki brin Juniperus squamata 'Blue Carpet' - polegli luskasti brin Juniperus squamata 'Blue Star' - luskasti brin Thuja occidentalis 'Teddy' - klek Thuja occidentalis 'Tiny Tim' - pritlikavi kroglasti klek
22 23 24 25 26
3 2 2 3 4
Vrtnice Rosa 'Celine' - vrtnica Rosa 'Lili Marlene' - vrtnica
27 28
9 11
Vzpenjalke Clematis 'The President' - srobot Clematis montana var. 'Rubens' - srobot Hedera helix - br{ljan Lonicera tellmanniana - kova~nik Parthenocissus triq. 'Weitchii' - vi~ijeva divja trta Rosa 'Coral Down' - vrtnica Rosa 'Sympathie' - vrtnica
29 30 31 32 33 34 35
1 1 8 1 7 1 3
Trajnice Armeria maritima - pe~nik Aster dumosus 'Starlight'- jesenska astra Astilbe arendsii 'Europa' - kresnica Campanula garganica - zvezdasta zvon~nica Campanula portenschlagiana - zvon~nica Chrysanthemum maximum - ivan{~ica Convallaria majalis - {marnica Crocosmia 'Orangerot' - krokozmija Delphinium pacif. 'Black Knight' - ostro`nik Dianthus gratianopol. 'Badenia' - nagelj~ek Geranium pratense 'Johnson's Blue' - geranija Hedera helix - br{ljan Helleborus foetidus - smrdljivi teloh Hemerocallis 'Double Barrel' - maslenica Hemerocallis 'Queen' s Sprite' - maslenica Hosta 'Frances Williams' - hosta Iberis sempervirens - grenik Iris pallida 'Variegata' - pisanolistna perunika Lavandula 'Hidcote' - sivka Pachysandra terminalis - debela~ka Phlox subulata - plamenka (rde~ cvet) Rudbeckia sullivanti 'Goldsturm' - rudbekija Salvia nemorosa - kadulja Sedum telephium 'Herbstfreude' - visoka homulica
36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59
12 10 5 12 18 5 12 7 3 12 18 15 10 2 2 2 4 5 7 15 5 3 12 3
Trave in praproti Festuca amethystina - biljnica Matteucia struthiopteris - praprot Miscanthus sinensis 'Silberfeder' - miskant Pennisetum alopecuroides - perjanka
60 61 62 63
6 5 1 3
Drevesa - listavci Acer japonicum 'Aureum' - rumenolistni jap. javor Acer palmatum - pahlja~asti javor Amelanchier lamarckii - {marna hru{ica Hamamelis intermedia 'Jelena' - nepozebnik Malus 'Van Eseltine' - okrasna jablana Sorbus aucuparia - jerebika Drevesa - iglavci Abies koreana - korejska jelka Picea abies 'Inversa' - pove{ava smreka
Del vrta pred ureditvijo in po njej Po uti se bodo vzpenjale vrtnice in srobot, v bli`ini bodo rasli {panski bezeg, sivka, hortenzije, nepravi jasmin in nepozebnik, ki cveti {e pozimi. Tla pod njim bodo prekrile krvomo~nice. Na za~etku potke sem predvidela {e modro cveto~ oslez (cepljen v drevesce). V bli`ini ute bo urejen prostor za `ar. Da ne bo preve~ vro~e, bo za senco poskrbel pahlja~asti javor, ki spada med najlep{a drevesa, jeseni pa nudi obilo ~arobnih u`itkov s svojimi barvami listov. Pohi{tvo (miza, stoli) v uti naj bo leseno. Severozahodna meja je obdana z `ivo mejo. Levo in desno bodo ob poti rasla sadna drevesa ter okrasna jablana. Med tlakovci in zelenjavnim vrtom bo greda namenjena trajnicam homulic, rudbekij, maslenic, ostro`nikom in perunikam. Tu bo tudi kamnito korito s pipo z re{etom. Ob vrtu bo primeren prostor za jagodi~evje. Potrebno bo urediti kompostnik. Da ne bo ograja tako pusta, svetujem po njej speljati okrasni enoletni slak in posaditi enoletnice (son~nice, astre cinije). Slednje bodo lahko slu`ile kot rezano cvetje. Vhod v vrt bo popestren z obokom in vrtnico. V vrtu ne bo manjkalo tudi cvetli~nih korit z enoletnicami, posebno na vhodu in na balkonskih ograjah. V na~rt so vklju~ene vrtne svetilke za posebne ve~erne u~inke in seveda zaradi varnosti. Dobrodo{le spremembe v vrtu bodo s~asoma lastnikom prav gotovo vrnile prijeten ob~utek urejenega vrta, v katerem bodo {e naprej u`ivali in ga z veseljem negovali.
� Mojca Habjan, univ. dipl. in`.
8
MOJ VRT
TEMA MESECA
Ekolo{ko pridelovanje zelenjave
S koprivnim pripravkom proti u{em kolo{ko pridelovanje zelenjave je podro~je, o katerem zna vsakdo nekaj napisati in je ena najbolj priljubljenih tem v zadnjem desetletju. Kljub vsemu v trgovini ne boste na{li tovrstnih pridelkov. V Sloveniji kot vrti~karski de`eli si sicer sami pridelamo dovolj ekolo{ke zelenjave, vendar je to dovolj le za samooskrbo. Tr`nih vi{kov in ponudbe v na{ih veleblagovnicah prakti~no ni.
E
Tudi v ostalih de`elah Evrope je pridelovanje ekolo{ke zelenjave najmanj raz{irjeno, kajti pridelovalci se sre~ajo s celo vrsto te`av, preden lahko pripeljejo lepe in zdrave pridelke na trg. Na kaj vse moramo paziti preden se lotimo tak{ne pridelave?
1. Skrb za rodovitna tla Tla naj bodo dobro preskrbljena z organski-
mi snovmi in humusom. Humus je vir hrane za rastline, kajti `e 1% humusa izlo~i letno 30-40 kg du{ika na leto. Spro{~anje je hitrej{e, ~e so tla primerno vla`na in topla. Vedeti moramo, kako je z ostalimi makrohranili, zato naredimo analizo zemlje. ^e je njiva v bli`ini zelo prometne ceste, ali tovarne, kjer je mo`na kontaminacija s te`kimi kovinami, je potrebna tudi ta analiza. Njive naj bodo oddaljene od prometnih poti vsaj 50 m.
2. Pravilen kolobar Ko nam pred boleznimi in {kodljivci {e ni pomagala kemija, smo se obvarovali pred njimi le z dobrim kolobarjem. Ista kultura je lahko pri{la na isto njivo po treh do {tirih letih. S tem se je hkrati zbolj{ala tudi rodovitnost, na kar so vplivale metuljnice ter struktura tal, na katero so vplivale globoke korenine `it ali trav. V ~asu intenzivnega kmetovanja pa si na njivah sledijo le okopavine, ki preve~ iz~rpajo tla, predvsem tam, kjer se ne gnoji s hlevskim gnojem.
3. Gnojenje
Pomembna je izbira odpornih sort. Me{ani posevki
Pri ekolo{kem pridelovanju smemo uporabljati le preperela organska gnojila in anorganska gnojila iz naravnih materialov, kot so kamena moka ali druge zmlete kamnine. Velikokrat imamo prekisla tla zaradi kislih padavin ali uporabe dolo~enih gnojil ali preprosto zaradi pomanjkanja kisika v tleh, kar je posledica premokrih tal. Pomagamo si z drena`ami in apnenjem v jesenskem ali spomladanskem ~asu.
4. Varstvo rastlin
Ravno varstvo rastlin pred {kodljivimi organizmi je te`ava, zaradi katere je ekolo{ko vrtnarjenje te`ko. Pod {kodljivimi organizmi razumemo bolezni, {kodljivce in seveda tudi plevele, ki nam lahko zmanj{ajo pridelek tudi do 50% in ve~.
4.1. Pleveli Varstvo pred pleveli temelji na fizikalnih in mehani~nih metodah (pripravku na Gorenjskem pravijo "Rokoprim", ali "Motikocid"). ^e pustimo {alo ob strani, moramo poudariti, da se z razvijanjem raznih okopalnikov, frez, {~etk, ~esal in bran ukvarjajo strokovnjaki na nekaterih nem{kih univerzah. Z okopalniki se lahko dobro pribli`amo rastlinam, porahljamo zemljo in hkrati odstranimo plevele. Samo rahljanje zemlje nam omogo~i ve~jo prisotnost kisika v tleh in tako hitrej{o nitrifikacijo in spro{~anje du{ikovih hranil. Zaradi slovenske iznajdljivosti, smo marsikatero priredbo videli tudi na na{ih kmetijah. Plevele lahko uni~imo tudi z ognjem, vro~o paro ali {e enostavnej{e z zastirko. Povr{ine zastiramo lahko z organskimi materiali kot so slama ali poko{ene trava, kar priporo~amo pri vseh plodovkah. [e bolj u~inkovito pa je zastiranje tal s folijami, ~rnimi v spomladanskem ~asu, v poletju se bolje obnesejo rjave ali zelene folije, z belimi smo imeli slab{e rezultate. S folijo pokrijemo dobro premo~ena tla, predvsem tam, kjer kasneje ne moremo namakati. Sicer pa polo`imo pod folijo perforirano ali naluknjano cev, s katero bomo kaplji~no zalivali.
Metuljnice (grah, bob) obogatijo tla z du{ikom.
MOJ VRT 4.2. Bolezni in {kodljivci V ekolo{ki pridelavi je cilj pove~ati naravno odpornost rastlin z raznimi ukrepi kot so rodovitna tla, dober kolobar, primerna lega, usklajena prehrana in odporne sorte. Rastlinam pove~amo odpornost, ~e jih zalivamo z nekaterimi doma pripravljenimi teko~imi gnojili. Rastline kot so kopriva, gabez, bezeg, kamilice in druge lahko namakamo v sodu, ki ga imamo ob vrtu. Po nekaj dneh se za~ne razkroj rastlin v vodi in rastlinska hranila prehajajo v vodo, s katero kasneje zalivamo in dobimo tako imenovano teko~e gnojilo. Teko~e gnojilo dobimo tudi ~e namakamo `ivalske iztrebke ali celo {oto, pri tem moramo paziti da tak{no gnojilo dovolj razred~imo. Za to so primerni goveji gnoj brez slame ali kurji gnoj. Dodamo lahko kamninske moke ali dodatke iz zdravilnih zeli{~. Gnojilo polivamo v obla~nih dneh na vla`na tla. Razred~eno brozgo polivamo v obmo~ju korenin, nikakor ne po listih, sicer pride do o`igov. Koprive na primer pospe{ujejo rast in nastanek listnega zelenila. V tla, ki so pognojena s koprivnimi gnojili, se radi naselijo de`evniki. Uporabimo lahko sve`o ali pa posu{eno koprivo. Prevrelek gabez ima v sebi veliko beljakovin, zato obogati tla z du{ikom in kalijem. Zelo ga priporo~ajo pri vzgoji paradi`nika. Poleg tega lahko za prevrelke uporabimo {e naslednja zeli{~a: ple{ec, preslica, kamilice, vrati~, ~ebula, ~esen, regrat, baldrijan in druge. Prevrelek naredimo tako, da najprej damo v sod zeli{~e in ga napolnimo z vodo, najbolje de`evnico. Po nekaj dneh se za~ne razkroj in penjenje, zato moramo prevrelek vsaj enkrat na dan preme{ati. Neprijeten Mehansko uni~evanje plevela in rahljanje zemlje
TEMA MESECA von prepre~imo z nekaj pestmi kamene moke. Da se vse skupaj preve~ ne sluzi, je dobro dati zeleno maso v porozno vre~o, katero kasneje potegnemo iz vode. Seveda moramo red~iti prevrelko v razmerju 1:10 ali celo 1:20. ^e nimamo primernega prostora za namakanje zeli{~, lahko skuhamo tako imenovane ~aje. Koprivo damo v lonec, zalijemo z vodo in prevremo. Ohlajeno teko~ino razred~imo v razmerju 1:10 in {kropimo proti u{em. To ponovimo v nekajdnevnih presledkih. Na tak{en na~in se da opraviti tudi s trdovratno belo muho ali rastlinjakovim {~itkarjem. Zanimive so tudi izku{nje ekolo{kega kmeta, ki je proti ~ebulni muhi rastline v za~etku maja zalival z me{anico mleka in vode v razmerju 1:1. Tak{no me{anico je uspe{no uporabil tudi proti plesni na krompirju in paradi`niku. Sicer pa za slednjo velja, da do bolezni sploh ne bo pri{lo, ~e raste paradi`nik v rastlinjaku, katerega pogosto zra~ite, da se v njem ne nabira vlaga. ^e preprosto prepre~imo omo~enje listov zaradi padavin ali rose in ohranimo vedno suhe liste, do plesni na paradi`niku sploh ne bo pri{lo. Poleg doma~ih receptov, se v tujini borijo proti {kodljivcem na zelenjavi v rastlinjaku z tako imenovanimi koristnimi organizmi. To so razne pikapolonice, tan~i~arice, stenice in drugi organizmi, ki se prehranjujejo z u{mi ali ostalimi {kodljivci na zelenjavi. Ekolo{ko pridelovanje zelenjave je zahtevno opravilo, ~e pomislite, da morate tako kot sedaj obdelujete svoj vrt, tako obdelati {e 10 ali 100 tak{nih vrtov, da boste pri{li do ekonomi~nih 5 ali ve~ ha povr{ine, kar je v tujini minimum za resno tr`no pridelavo. � Ana Ogorelec
Gnojimo vedno s preperelim hlevskim gnojem. Na sliki: zorenje hlevskega gnoja.
^e posejemo med ~ebulo koren~ek, s tem od`enemo ~ebulno muho.
Pikapolonica uni~uje u{i.
10
OPRAVILO MESECA
MOJ VRT
Prepre~imo pravo~asno
Krompirjeva plesen na paradi`niku
Pokrivanje paradi`nika z raznimi folijami ni zanesljiv ukrep proti plesni. @al ne gre popolnoma brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Škropiti za~nemo preventivno do cvetenja z bakrovimi pripravki, DITHANE M-45,… Za zanesljivej{o za{~ito uporabimo sistemi~ne fungicide, npr. RIDOMIL gold (2x na 7 do 10 dni presledka). PAZIMO NA KARENCO! Ko bolezen izbruhne, ne moremo storiti ni~ ve~. Zato se pravo~asno posvetimo svojemu vrti~ku in poskrbimo, da bo paradi`nikom svetlo, toplo, zra~no, da ne bodo `ejni in la~ni - skratka, da se bodo dobro po~utili in se la`je ubranili bolezni!
e nekaj let povzro~a veliko preglavic zlasti vrti~karjem, krompirjeva plesen na paradi`niku (Phytophthora infestans). V juniju moramo posvetiti vso pozornost tej bolezni in njenemu prepre~evanju. Pojavi se predvsem pri gostem sklopu rastlin na prostem ali v za{~itenih prostorih (rastlinjaki, plastenjaki), kjer je vi{ja zra~na vlaga. Prav vlaga je pogoj za razvoj te bolezni, ki je lahko po poletnem de`ju usodna za ve~ino paradi`nikov v vrtovih.
@
Rastline so videti kot o`gane od slane ali ognja. Listni robovi porjavijo, listi v celoti hitro odmrejo in se su{ijo. Po steblih se pojavijo ~rnikaste lise. Plodovi imajo sprva sive pege z belkasto prevleko, kasneje so kot mumificirani in odpadejo. O varstvu paradi`nika pred to nevarno boleznijo, ki oku`uje tudi krompir, moramo razmi{ljati `e ob saditvi. Izberemo toplo lego, s humusom bogata in odcedna tla. Dobro utrjene rastline posadimo na medvrstno razdaljo najmanj 75 cm, v vrsti na pribli`no 40 cm. V ve~ini vrtov opa`am, da je tu storjena osnovna napaka. Vrti~karji ve~inoma vzgojijo sadike doma iz semena. Obi~ajno jih vzkali ve~, kot jih potrebujemo v svojem vrtu, {koda pa jih je zavre~i. Posledica tega je pregosta saditev in ugodni pogoji za razvoj plesni. Pri gnojenju ne pretiravajmo z du{ikom, saj so take rastline bolj dovzetne za napad bolezni in {kodljivcev! Za vitalnost rastlin poskrbimo z naravnimi pripravki. Sproti odstranjujmo spodnje liste in stranske poganjke v listnih pazduhah, vendar ne pretiravajmo. Pazimo pri zalivanju, za stalno vlago v obmo~ju korenin poskrbimo z zastirko ali {oto.
Zna~ilno znaki bolezni krompirjeve plesni na paradi`niku
✍ strokovni nasvet Tatjane Rupnik, univ. dipl. ing. agr., svetovalke pri KGZ z.o.o. [kofja Loka
Delavnice o varstvu rastlin Kot samostojni podjetnik vas vabim na delavnice o varstvu rastlin, kjer spoznavamo bolezni, {kodljivce, plevele,…kulturnih rastlin in se u~imo pravo~asnih in pravilnih ukrepov proti njim. V zimskem ~asu prirejam tematska predavanja o varstvu sadnega drevja, zelenjave, okrasnih rastlin, polj{~in,…Pripravljam tudi novosti. Po `elji vas obi{~em na terenu (domu), pregledam va{e rastline, predpi{em ukrepe,…Vabljeni! Za vse informacije pokli~ite na GSM 031/302-389.
MOJ VRT
OGLASI
11
12
ZELI[^A
MOJ VRT
Zdravilne rastline v juniju in poletnem ~asu
Narava radodarno ponuja svoja bogastva J
unij je gotovo eden najlep{ih mesecev v letu. Z njim se napoveduje poletje, ko lahko v svojem vrtu u`ivamo sadove svojega spomladanskega dela. Rastline so v polnem razcvetu in v tem mesecu cvetja tudi intenzivno nabiramo cveto~e zdravilne rastline in iz njih pripravljamo zdravilne pripravke za svojo doma~o lekarno. Poletni ~as moramo izkoristiti, ker nam v tem ~asu narava radodarno ponuja svoja bogastva. [tevilna zeli{~a uporabite pri pripravi jedi in jih tako {e dodatno obogatite.
Ehinaceja - ameri{ki slamnik (Echinacea purpurea) Ehinaceja je zdravilna rastlina, ki izvira iz Amerike, kjer so jo starodavna indijanska plemena uporabljala za zdravljenje {tevilnih obolenj in te`av. Danes je to najpomembnej{a zdravilna rastlina sveta. V raziskavah so dokazali, da ameri{ki slamnik zelo u~inkovito spodbuja delovanje na{ega imunskega sistema in tako krepi odpornost proti bakterijskim in virusnim oku`bam. Ehinaceja je tudi naravni antibiotik, pomaga pri laj{anju alergij, `e stoletja pa se uporablja za zdravljenje ko`nih obolenj. Zaradi velike zdravilnosti ta rastline ne sme manjkati v va{em vrtu. Na gredicah vam bo v veselje tudi zaradi lepih {krlatnih cvetov, ki krasijo va{ vrt ~ez poletje. Ob son~nih dneh naberite cvetove in jih na drobno nare`ite ter namo~ite v dobro doma~e
`ganje. Tako si boste pripravili zelo u~inkovito zdravilo, ki vas bo v zimskem ~asu varovalo pred prehladom in gripo.
no zdravilo za vneto in razdra`eno ko`o, delujejo antisepti~no, prepre~ujejo {irjenje oku`b in pospe{ujejo celjenje po{kodb na ko`i.
Navadna zlata rozga (Solidago virguarea)
[entjan`evka (Hypericum perforatum)
Zlata rozga je rastlina z razvejanimi skupinami zlato rumenih cvetnih ko{kov, ki jo najve~krat najdemo na son~nih predelih na neobdelanih tleh ter ob vodah in poteh. ^e na sprehodu naletite nanjo, si jo le naberite. Rastlino posu{imo in ~aj uporabljamo pri vnetjih ledvic in mehurja, ki so pogosta v zimskem ~asu. Lahko si pripravite tudi ~ajno me{anico, ko zlati rozgi dodate liste koprive in breze.
Cveto~e vr{i~ke {entjan`evke nabiramo sredi poletja po travnikih, gozdnih posekah, po obre`jih in ob poteh. Po tradiciji iz te rastline pripravljamo oljni izvle~ek, ki deluje kot izvrstni antiseptik in ga uporabljamo pri zdravljenju opeklin in ran. Ope~ena ko`a, negovana z {entjan`evim oljem, je za{~itena pred izsu{itvijo in se manj lupi. ^e pa olje uporabimo pred son~enjem, nas varuje pred soncem s faktorjem za{~ite 4. [entjan`evka je izvstno zdravilo pri te`avah z `ivci. Uporabljamo jo kot krep~ilo pri tesnobi, `iv~ni napetosti, nespe~nosti, depresiji, {e posebej pa je zeli{~e u~inkovito, ~e so te te`ave posledica menopavze.
{tevilna aromati~na zeli{~a, ki jih uporabljamo kot za~imbe v kuhinji. Poleg dobrega okusa in vonja, nam te rastline nudijo tudi svoje zdravilne u~inke. Lovor (Laurus nobilis) ureja delovanje `elodca, spodbuja tek in izlo~anje prebavnih sokov. Sladki jane` (Pimpinella anisum) so uporabljali `e zdravilci v faraonovih ~asih pri te`avah s prebavo in pri zobobolu. Ro`marin (Rosmarinus officinalis) je zelo znana in priljubljena evropska za~imbnica, ki je bila pri starih grkih posve~ena boginji Afroditi. @e stari Grki so uporabljali ro`marin pri glavobolih in migrenah, v novej{ih raziskvah pa so dokazali, da rastlina spodbuja prekrvavitev mo`ganov ter s tem izbolj{uje miselno zbranost in spomin. Origano (Origanum vulgare) je rastlina, ki jo uporabljamo kot za~imbo za pizzo in mesne jedi, je pa tudi mo~an antiseptik, ki pomaga pri oku`bah prebavnega trakta in pri ko`nih obolenjih.
V poletnem ~asu vzcvetijo tudi
� Katarina Ko{ir
Vrtni ognji~ (Calendula officinalis) Vrtni ognji~ ima prekrasne ble{~e~e oran`ne cvetove. Zdravilni ognji~ je ena najpomembnej{ih in vsestranskih zdravilnih rastlin. Cvetne ko{ke obiramo na za~etku poletja, takoj ko se razcvetijo in jih posu{imo v senci. V~asih so cvetove uporabljali kot nadomestek za dragi `afran, lahko pa jih dodate solatam in omletam. Iz ognji~evih cvetov si lahko pripravite poparek, s katerim si lahko laj{ate te`ave pri oku`bah prebavil. Tako pripravljen ~aj tudi pospe{i odstranjevanje strupov iz telesa. Za razli~na ko`na obolenja si pripravite kremo, mazilo, oljni izvle~ek ali tinkturo. Ti pripravki so izvrst-
Jane`ev liker. Rastline su{imo in jih pozimi uporabljamo kot ~aje. Iz zeli{~ lahko pripravimo sirupe, likerje in tinkture.
MOJ VRT
ZA BOLJ[I PRIDELEK
13
BOGATIN, naravno organsko gnojilo
Gnojenje v poletnih mesecih Z
a zelenjavni vrt je zaradi intenzivne obdelave zelo priporo~ljivo gnojenje z organskimi gnojili. Hranila se iz organske mase spro{~ajo postopno in s tem omogo~ijo enakomerno rast rastlin.
Na{ vrt gnojimo glede na potrebe posamezne rastline po hranilih. Med zelo zahtevne uvr{~amo paradi`nik, papriko, kumare, bu~ke, jaj~evec, por, zelje, brokoli, cveta~o, brsti~ni ohrovt, jagode, ... Te vrste so tudi zelo hvale`ne za gnojenje z organskimi gnojili.
{est tednov po setvi oziroma sajenju, ko so rastline v intenzivni rasti.
Bogatin je odli~no gnojilo za dognojevanje v ~asu rasti. Poleg glavnih rastlinskih hranil (du{ik, fosfor, kalij) vsebuje tudi druge makro in mikroelemente, ki so nujno potrebni za zdravo rast in razvoj rastlin. Zaradi svoje sestave in nevtralne pH reakcije je izredno primeren za dognojevanje plodovk.
Med zmerne porabnike hranil uvr{~amo kolerabico, {pina~o, radi~, redkev, rde~o peso, solato; manj zahtevne pa so ~esen, ~ebula, peter{ilj in koren~ek.
Z Bogatinom najla`je dognojujemo tako, da sipkega potrosimo med vrstami ali okoli rastlin. Gnojilo rahlo zakopljemo v tla, saj tako dose`emo bolj{i gnojilni u~inek. Odmerek prilagodimo potrebam posameznih rastlin, pribli`no 3 do 4 litre na 10 m2.
Primerno je, da gnojenje razdelimo v dva ali ve~ obrokov. Prvi~ pognojimo spomladi pri osnovni obdelavi tal, drugi~ pa tri do
Lahko pa dognojujemo tudi s teko~im gnojilom, ki ga pripravimo tako, da v 10 litrov vode namo~imo 0,5 l Bogatina in pustimo
Plodovi na{ega vrta stati nekaj ur. Raztopino preme{amo in zalijemo ro`e, okrasno grmovje, vrtnine ali trato. Dognojujemo enkrat na 14 dni. Z uporabo Bogatina poskrbimo za prehrano rastlin, obenem pa izbolj{ujemo biolo{ke, fizikalne in kemi~ne lastnosti tal.
� Alenka Novak
MOJ VRT
IDEJE
14 Za trenutke oddiha
Vrtno pohi{tvo - moda in/ali udobje rtno pohi{tvo spada v segment tistih izdelkov, ki jim potro{nik v zadnjih nekaj letih namenja precej pozornosti, saj je kultura bivanja na prostem postala pomemben del ~lovekovega spro{~anja v napornem vsakdanjiku. Vrtno pohi{tvo predstavlja tako enega izmed mnogih programov, ki jih uvr{~amo v podro~je prostega ~asa, ki je `e kar nekaj let ena izmed vodilnih svetovnih panog nasploh.
V
Slovenci v tem pogledu nismo izjema. Nasprotno, cenimo lepo urejen vrt, kamor sodi obvezno tudi vrtna garnitura, ki mora biti predvsem udobna, funkcionalna, ~e pa je pri vsem tem tudi modna, lahko predstavlja so`itje v popolnosti. Moda in modni trendi so vsekakor prisotni tudi pri oblikovanju vrtnih garnitur, pri tem velja nepisano pravilo, da se le-ti spreminjajo oblikovno v dveh do treh letih, barvno pa {e prilagajajo trendom vsako leto znova. Razli~ni trgi in kupci v Evropi SUN GARDEN
EMU
vsekakor narekujejo razli~ne barvne izbore, materiali in forme pa ostajajo unificirani bolj ali manj v vsej Evropi. Tako imajo na primer kupci v severnih predelih Evrope raje temnej{e tone in barve, vremensko dobro odporne izdelke in enostavne ter ~iste linije, kupci na jugu pa `ive barve in alpsko-mediteranske linije in sloge. Konglomerat pisane ponudbe sledi enim in drugim zahtevam. Vsekakor pa lahko iz {tevilne ponudbe, ki je na trgu, povzamemo linije in materiale ter barve, ki so trenutno v modi. Naj poudarimo, da je obdobje plastike pri vrtnem pohi{tvu mimo oz. v mo~nem upadanju, kar dokazuje, da si dana{nji kupec `eli naravnih materialov ali zelo dobrih kopij naravnih materialov ter kvalitetno izdelanega vrtnega pohi{tva z relativno dolgo dobo uporabe, za kar je pripravljen pla~ati tudi vi{jo ceno. Kot material {e vedno prednja~i teak (teakov les prihaja iz azijskih ali ju`noameri{kih de`el). Teak je les, ki je zaradi svoje strukture izredno primeren za vrtno pohi{tvo, saj ne potrebuje posebne za{~ite in kljub vsemu ostaja ve~ let odporen na agresivne zunanje vplive. Precej v modi je tudi aluminij kot osnovni material, saj zadustuje enemu izmed najpomembnej{ih kriterijev, to je za{~iti pred vremenskimi vplivi. Poleg aluminija se kot dobra alternativa pojavlja {e nerjave~e `elezo. Sedala in nasloni stolov in le`alnikov so izdelani iz teakovega lesa ali iz aluminija, v trendu pa je tudi Batylen (Tekstylen); gre za umetni material (izredno vzdr`ljiva in odporna PVC mre`a), ki daje stolom atraktiven videz in visoko stopnjo vzdr`ljivosti. Mizne plo{~e so izdelane ali iz teaka, aluminija ali iz umetnih mas. V zadnjih dveh letih se na FISCHER
trgu pojavlja kot alternativa teakovemu lesu tudi Robinija (akacija), ki jo nekateri {tejejo za evropski teakov les. [tevilni proizvajalci nudijo artikle kombinirane z na{tetimi materiali v razli~nih kvalitetnih (in cenovnih) razredih. V na{em izboru vrtnega pohi{tva je mogo~e najti zelo kvalitetne proizvajalce (t.i. trendmaker-je), ki sami oblikujejo in diktirajo svetovne trende in linije. Podjetje Fischer (nem{ka firma) sledi enostavnim linijam in kombinira pohi{tvo iz aluminija s teakom; v istem najvi{jem kvalitetnem razredu se nahaja tudi {panski proizvajalec Kettal, ki z barvitostjo in {panskim slogom impresionira {e tako zahtevnega kupca. Italijanski Emu pa nam predvsem s {irokim spektrom izdelkov in barv daje neizmerno mo`nost kombinacij, ki so tudi glede na dano kvaliteto cenovno zelo zanimive. Naj na koncu omenimo {e nem{kega proizvajalca sen~nikov Sun Garden, ki je slovenskemu kupcu poznan po svoji specifi~ni formi sen~nika t.i. “banana�. V svetu kakovostnega vrtnega pohi{tva velja pravilo triletne garancije na kvaliteto, kar nudijo tudi pravkar omenjeni ponudniki, ki jih na{e podjetje zastopa ekskluzivno in katerih proizvode je na na{em trgu mogo~e kupiti od leto{njega leta dalje.
� Peter Pusser KETTAL
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT Kamnose{tvo Brezav{~ek
Ustvarjajmo s stilom Kamen v gradbeni{tvu (2):
Enostavni in mozaik tlaki, masivne in klasi~ne stopnice, cokli in stenske obloge, police, portali in okvirji oken, (erte) ter {tevilni drugi elementi v gradbeni{tvu.
Fontane in kamen v zunanji ureditvi (1, 4): Projektiramo in izdelujemo najrazli~nej{e fontane vseh cenovnih razredov in za vsak prostor. Poleg tega pa izdelujemo tudi kamnite mize klopi, kandelabre, najrazli~nej{e vodnjake in umivalnike; vse to v masivnem avtohtonem kamnu, kar ima pri zunanji ureditvi {e poseben pomen.
Kamen v opremi (3): Izdelujemo in oblikujemo vrhunsko obdelane izdelke za notranjo ureditev prostora, kot so kuhinjski, kopalni{ki pulti, mize {anki, kamini, okrasni predmeti... Zavedamo se, da je v notranji opremi pomemben vsak {e tako droben detajl.
Okrasni predmeti in darilni program: Na{ nemirni duh nas je gnal do izvedbe okrasnih predmetov kot so namizne in
stenske ure, mini fontanice, skledice, pepelniki... vse v unikatnih oblikah in najrazli~nej{ih barvah naravnega kamna.
Nagrobni{tvo in izdelki za sakralne objekte: Na razstavi imamo ve~je {tevilo `e izdelanih nagrobnih spomenikov, poleg tega pa nudimo tudi razne dodatke kot so za~asne plo{~e v obliki knjige ali lista, vaze ter vso kovinsko galanterijo ~rke, lu~ke, vaze, aplikacije - ro`e, kri`e..). Obnavljamo tudi zgodovinske objekte - cerkve, dvorce... in izdelujemo nove elemente zanje (oltarji, amboni, portali...) Da bi si vse na{teto la`je predstavljali vas vabimo na na{o stalno razstavo na sede`u podjetja, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri izboru kamna in izdelka. Ko igra oblika glavno vlogo nastopimo z na{imi arhitekti in oblikovalci, ki bodo uskladili zakonitosti narave in va{e `elje. Zavedamo se pomembnosti izvr{iti kompletno storitev, zato vas bodo na{i vrhunski monterji obiskali `e ob izmerah, kasneje pa izdelke dostavili in kakovostno montirali.
1
AKCIJA Venecijanski tlaki `e od 950 SIT dalje 2
3
4
NA ENEM MESTU
MOJ VRT
KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
16
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER
- zalivalni program, vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje - sadike (grmovnice, iglavci, trajnice) - sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - substrati za sajenje in presajanje
- AKCIJA: semena trav
- lon~nice, okrasni lonci - korita in lonci za ro`e - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - kmetijska mehanizacija, stroji, rezervni deli - hlevska, gozdarska, kmetijska, pa{ni{ka, mesarska oprema Fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin - svetovanje barve, laki, olja, maziva, premazi - ro~no orodje vsak dan, svetuje univ. dipl. ing. agronomije
- zoo program - hrana in oprema za male `ivali
Teko~a specialna gnojila za vrtove in okrasne rastline, vrtnine, trave