-
2
^AS JE ZA AKCIJO
MOJ VRT
Nasveti za za~etnike
O sajenju okenskega in balkonskega cvetja
o februarskem in mar~evskem ~asu za premislek je v toplih aprilskih in majskih dneh ~as za akcijo. Kako se bomo lotili tako pomembnega opravila kot je sajenje okenskega in balkonskega cvetja? Upam, da po tehtnem premisleku, ob lepem son~nem vremenu in ob pomo~i doma~ih ali prijateljev.
P
To je opravilo, ki se ga lotimo le enkrat v letu. In kaj potrebujemo, da bodo posajene rastline zadovoljne do pozne jeseni? To so prostorna korita, kvaliteten substrat, po~asi topno gnojilo, zalivalko z ro`ico ter seveda ustrezno {tevilo skrbno izbranih rastlin. Korita napolnimo s substratom. ^e sadimo pelargonije in druge skromne rastline, lahko za sajenje uporabljamo doma pripravljene me{anice. Obi~ajno kompostu ali vrtni zemlji dodamo enako koli~ino kupljenega substrata. Pazimo na talne {kodljivce, strune, ogrce, ki jih uni~imo s talnim insekticidom (npr. dursbanom). Razpostavimo sadike. V obi~ajno 60 cm dolgo korito posadimo tri rastline, najbolje dve vise~i in eno pokon~no rasto~o, v enako dolgo korito z vodno rezervo pa se {tevilo rastlin podvoji. Sadike izlon~imo ter spotoma prekontroliramo njihove korenine. Bele, goste, mo~ne korenine so zagotovilo za dobro za~etno rast in odli~en nadaljnji razvoj. V substratu naredimo jamico, vanjo polo`imo sadiko ter jo previdno obsujemo. Ne pritiskajmo, rastlina ne bo u{la! Globina sajenja je pomembna, saj se na primer pregloboko posajena pokon~na pelargonija hitro odzove. Spodnji listi odgnijejo, siva plesen pa se lahko {iri po rastlini. Po sajenju zlasti rastlinam, ki bodo izpostavljene padavinam, postre`emo s po~asi topno hrano. V stor`kaste tablete zlepljena gnojila potisnemo na notranjo stran korita. Vsaki rastlini privo{~imo po eno tableto. Po~asi topno gnojilo pa lahko v razsutem stanju prime{amo `e substratu pred polnjenjem korit.
Napolnimo zalivalko z ro`ico ter posajene rastline temeljito zalijemo. Substrat se bo tako enakomerno posedel. Posajena korita tudi ob zgodnjem sajenju ne prestavljamo v “svetle� gara`e ali sobe, ker bodo rastline pri~ele z rastjo in se bodo pretegovale. Korita umaknemo v son~no zavetje, pod ali na balkon ter rastline po potrebi v hladnih no~eh pokrivamo s paj~evinasto tkanino. Ob napovedani slani za za{~ito uporabimo ve~ plasti tkanine ali ~asopisa. Rastlin ne prekrivajmo s plasti~nimi folijami. Posvetimo se jim tudi ob
vetrovnih dneh in jih za{~itimo z enojno plastjo paj~evinaste tkanine. Prve majske dni ali po ledenih mo`eh korita postavimo na stalno mesto ter dr`imo pesti, da nam rastlin `e v prvih tednih ne oklesti to~a, kar smo do`iveli lani. Datum sajenja si zapomnimo ali zabele`imo, saj je od njega odvisna nadaljnja oskrba rastlin. O tem pa prihodnji~. Veliko lepih trenutkov ob sajenju ter nato preudarnost ob zalivanju. Dvakrat `ejna ro`a si opomore, dvakrat premo~no zalita te`ko ali `al nikoli! � Ruth Podgornik Re{
Predavanja v Vrtnariji Re{ Za uspe{en za~etek na pragu pomladi smo marca pripravili sklop koristnih predavanj, ki so bila dobro obiskana. Govorili smo o pripravah na sajenje okenskih in balkonskih rastlin, varstvu sadnega drevja in trajnicah. Na sre~anju ljubiteljev bu~ pa smo se zbrali bu~arji iz razli~nih slovenskih krajev. Tudi vse petke v aprilu in maju se bomo sre~evali ob spoznavanju razli~nih tem. Predavanja bodo v Vrtnariji Re{, s pri~etkom ob 17. uri - 19. april: Urejanje grobov, predavateljica mag. Anka Bernard, univ. dipl. in`. agronomije; 26. april: Enoletnice, predavateljica Ruth Podgornik Re{, univ. dipl. in`. agronomije; 10. maj: Urejanje vrtov v mestu in na pode`elju, predavatelj Matej [abjan, univ. dipl. in`. agronomije, Vrtnarstvo Murska Sobota; 17. maj: Varstvo okrasnih rastlin, predavatelj: Slavko Zgonc, Unichem; 18. maj: Aran`iranje daril z Matja`em Begu{em, Cvetli~arna Mak, Kranj (dopoldan); 19. maj: Dan {pargljev in nojev, degustacija jedi (od jutra do ve~era); 24. maj: Lepe ro`e do pozne jeseni, predavateljica Ruth Podgornik Re{, univ. dipl. in`. agronomije; 31. maj: Zdrave in okusne jagode z doma~ega vrta, predavatelj Maks Vre~ko, Baronove jagode, Zgo{a.
Iz Vrtnarije Re{ vas vabimo v Vrtnarski center v Podvinu, kjer boste prijazno in strokovno postre`eni. Dobro smo zalo`eni s semenom, sadikami okrasnega drevja, grmovnic in trajnic ter seveda s substrati, gnojili, za{~itnimi sredstvi. Pripravili smo pester izbor skled, obe{ank in korit, tudi z vodno rezervo. VRTNARIJA RE[, Rajko Podgornik Re{ s.p., Mo{nje 2a, 4240 Radovljica, tel.: 04/530 90 40, fax: 04/530 90 41, e-mail: noji@misti.si
MOJ VRT je revija, namenjena ljubiteljem vrta brezpla~no (edicija ~asopisa Spekter). Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (revija MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636). Naslovnica: v modi je enobarvna zasaditev z dodatkom zelenjave (foto: Ruth Podgornik Re{).
MOJ VRT
^aS JE ZA AKCIJO
3
Korita z vodno rezervo
Prava resitev za bujno rasto~e rastline oja prva korita, v katere sem kot zagnana agronomka pred 16 leti posadila prve fuksije in br{ljanke, so bila lesena. Rastline so se v njih odli~no po~utile. Ko so po dveh letih za~ela razpadati, sem kupila nekaj prostornih glinenih korit za okenske police in {e ve~ manj{ih, cenej{ih plasti~nih korit za balkon. Ugotovila sem, da moram ro`e, posajene v glinena korita, neverjetno veliko zalivati, plasti~na korita pa so kar prehitro popokala. Nato sem vrsto let ro`e sadila v meter dolga plasti~na korita, ki sem jih kupovala ~ez mejo. Korita so bila zelo nekvalitetna, saj sta se dalj{i stranici razprli kot harmonika, korito pa je zato postajalo vse {ir{e, vsako leto sem vanj lahko nasula ve~ zemlje. S prihodom surfinije sem si leto za letom belila glavo, kako bi si olaj{ala
M
oskrbo te tako zahtevne rastline. Poskusila sem tudi s sistemom avtomatskega namakanja, kar mi je pobralo veliko denarja, ni pa prineslo pravega rezultata. Tako so korita z vodno rezervo “padla z neba� in pri meni pristala na plodnih tleh. V mislih imam prostorna, nekoliko dra`ja korita, ki imajo na dnu rezervoar za vodo. Korita imajo dvojno dno, voda prehaja do korenin po tulcih ali pa jo korenine srkajo
skozi perforirano dno. Korita, dolga 60, 80 in 100 cm, ki sprejmejo na zalogo 4 in pol, 6 ali 7 in pol litrov vode, so opremljena z merilcem nivoja vode - vodomerom in navodili. Iz njih razberemo, da rastline zalivamo tako, da vodo dolivamo v rezervoar po vgrajenem polnilnem stebru ali skozi odprtino ob strani korita. Tu pa se lahko zatakne, kot se je `e pri marsikaterem ljubitelju. Rastline moramo namre~ zalivati
tudi na klasi~en na~in, z vrha in ne le skozi tulec v rezervo. Zavedati se moramo, da samo zalivanje skozi tulec ni smiselno, dokler rastline ne prerastejo substrata, saj lasaste koreninice niso sposobne ~rpati vode iz zaloge. Tako rastline lahko trpijo su{o. Bujno rasto~e rastline, posajene v meter dolgo korito, v vro~em dnevu posrkajo najmanj 10 litrov vode. Prednost korit z vodno rezervo pred obi~ajnimi pa je v tem, da lahko sprejmejo tako koli~ino vode. V~asih smo morali rastline ve~krat dnevno zaliti po malo, ker je sicer voda stekla ~ez podstavek. Odve~na voda pa v koritu z vodno rezervo odte~e na dno korita, koreninice pa jo skozi perforirano dno ~rpajo preko celega dneva. Preden se dolo~imo za nakup, preverimo {irino okenskih polic in nosilcev za korita, da se izognemo neljubemu presene~enju, ~e{ da so korita pre{iroka.
� Ruth Podgornik Re{
@IVETI Z NARAVO
4
MOJ VRT
Setveni koledar
Upo{tevajmo gibanje Lune in Sonca Tako pomembno je biti dober s seboj in naravo. In namesto da vlada samo eden od vaju obeh, je bolje, da z mehkim medsebojnim vplivom vzpostavljata ravnote`je drug z drugim. Goethe
^lovek je tiso~letja dolgo `ivel v harmoniji z ritmi narave, da je lahko pre`ivel. Opazoval je stvari in na{el tudi povezave med njimi: med stanjem in ~asom opazovanja (dan, mesec, letni ~as, polo`aj sonca, polo`aj in oblika lune ter zvezd). Koledarji, ki so jih izdelali na osnovi gibanja Lune in Sonca, so slu`ili za pregled dolo~enih sil - impulzov, ki delujejo na naravo, ~loveka, `ivali in rastline. Izostreni ~uti, budnost, sposobnost zaznavanja in natan~no opazovanje narave so bili glavni u~itelji na{ih prednikov. Odkrili so povezave med luninim pojavom in {tevilnimi naravnimi pojavi kot so plima, oseka, rojstva, vreme... Ritmu v naravi je podvr`eno delovanje in uspeh {tevilnih vsakodnevnih opravil kot so: sekanje drv, delo na vrtu, gnojenje, operacije... Rastline in njihovi posamezni deli so izpostavljeni delujo~im silam, ki so od dneva do dneva razli~ne. Na osnovi izku{enj Marije Thun na rast rastlin bolj vpliva prehod meseca skozi zodiakalni krog. Mesec ima pet razli~nih ritmov, od katerih so nam dobro poznana
polna luna in mlaj ter {~ip. Obstajajo tudi {tirje drugi ritmi, ki imajo mo~an vpliv na rast rastlin. Tako kot je podro~je zodiaka sestavljeno iz 12 razli~nih znakov (kvalitet), tako je tudi mesec na svoji poti “impregniran” z razli~nimi kvalitetami zodiaka. Ko se mesec nahaja v ognjenih znamenjih (oven, lev in strelec), je bolj stimuliran razvoj plodu. Medtem ko vodni znaki (ribe, raki, {korpijon) stimulirajo razvoj listja, zra~ni znaki (dvoj~ki, tehtnica, vodnar) razvoj cvetov in zemeljski (bik,
devica, kozorog) razvoj korenin. Glede na to kateri del rastline je u`iten, delimo vse rastline na {tiri skupine: KORENASTE RASTLINE, kamor spadajo redkvice, bela in rde~a ~ebula, zelena, sladkorna repa, krompir... LISTNATE RASTLINE so solate, motovilec, {pina~a, kapusnice, endivija... CVETNE RASTLINE: vse cvetnice in cveta~a in arti~oka RASTLINE, katerih u`iten je PLOD: vse vrste `it, grah, le~a, soja, paradi`nik, paprika, kumare, bu~e... Najbolj{e rezultate pri uporabi setvenega koledarja dosegajo biolo{ko dinami~ni vrtnarji in kmetje. Biolo{ko dinami~no kmetovanje je najstarej{a smer ekolo{kega kmetovanja, katere za~etki segajo vse v leto 1924, ko je imel dr. Rudolf Steiner na Poljskem Poljedelski te~aj v osmih lekcijah. Ta na~in kmetovanja se razlikuje od ostalih smeri po svoji celovitosti, originalnosti, teoretskih osnovah in inovacijah. Uporaba setvenega koledarja zanje predstavlja le eno izmed va`nih sredstev za razumevanja “~arobnih” zapisov v naravi. Pri vsem tem nam ni treba zatiskati o~i in naprej odklanjati stvari, kajti kot je rekel Paracelsus; “V kmetijstvu je resni~no le tisto, kar doka`e praksa.” @elimo vam obilo uspe{nih poskusov!
✍ Barbara Gartner
MOJ VRT
SEJEMO - SADIMO
Kako izbrati pravega soseda
Me{ani posevki
as, ki ga namenimo na~rtovanju na{ih zelenjavnih vrtov, se je `e prevesil k dejanjem samim. Na~rti so `e pripravljeni, semena kupljena, kljub vsemu pa se nam v~asih zgodi, da na{e vrtnine ne rastejo tako kot bi `eleli in pri~akovali. Nemalokrat je razlog v tem, da na{ izbor “sosedov� ni najbolj posre~en ali pa da smo zanemarili pravila, ki nam dolo~ajo, katere rastline naj si sledijo iz leta v leto na gredicah. Kolobarjenje je osnova tudi na na{ih doma~ih vrtovih. Rastline so razdeljene v tri osnovne skupine in sicer v prvo so uvr{~ene tiste, ki potrebujejo najve~ snovi in precej zalo`eno zemljo. Za to skupino rastlin gnojimo `e jeseni, vanjo pa uvr{~amo; krompir, bu~e, zeleno, por, paradi`nik in rabarbaro. V drugo skupino spadajo manj zahtevne rastline. Tem zadostuje dodatek komposta. Te so: korenje, redkvice, ~ebula, ~esen, solate, {pina~a in kolerabice. V zadnjo skupino sodijo najmanj zahtevne rastline kot fi`ol in grah. Osnova kolobarjenja je v tem, da si skupine sledijo ena za drugo iz leta v leto, tako rastlinam zagotovimo oskrbo, ki jo potrebujejo. Pomembno pa je tudi dejstvo, da z kolobarjem lahko naredimo veliko tudi v smislu varstva rastlin. Zaradi pretrganih krogotokov onemogo~imo boleznim in {kodljivcem, da bi nam delali {kodo. Rastline z koreninami iz tal ~rpajo tiste snovi, ki jih potrebujejo, ~esar ne potrebujejo pustijo. Nekatere korenine dobrih sosedov se dobesed-
^
VRTNINA belu{ blitva bu~ke ~ebula grah ~esen fi`ol -nizki fi`ol-visoki grah
5
DOBRI SOSEDJE paradi`nik, peter{ilj, kumare, solata nizek fi`ol, kapustnice, redkvica paradi`nik, solata, fi`ol, redkvica, ~ebula korenje, jagode, radi~, solata, kumare, rde~a pesa paradi`nik, korenje, kumare, jagode, rde~a pesa kapustnice, kolerabica, solata, kumare, krompir, paradi`nik, zelena brsti~ni ohrovt, kumare, bu~ke, bu~ke korenje, redkvica, kumare, koruza, solata, kapustnice, kolerabica
kapustnice
krompir, zelena, rde~a pesa, paradi`nik, {pina~a, por, solata, grah, kumina kitajsko zelje zelena, grah, fi`ol koreneje ~ebula, paradi`nik, redkvica, por, ~esen, grah krompir kapustnice, kolerabica, {pina~a, grah, bob,hren, ~esen kumare koruza, fi`ol, grah, zelena, ~ebula, por, rde~a pesa, zelje, solata paradi`nik korenje, {pina~a, zelena, rde~a pesa, reddkvica, radi~, solata, ~esen por ~ebula, zelena, korenje, paradi`nik, solata, kapustnice, jagode peter{ilj paradi`nik, redkvice, ~ebula, jagode rde~a pesa ~ebula, kapusnice, ~esen, kumare, kolerabica solata redkvica, korenje, kumare, jagode, ~ebula, paradi`nik, fi`ol, belu{, rde~a pesa, por, koruza, grah, radi~ {pina~a jagode, paradi`nik, redkev, krompir, kapustnice, rde~a pesa zelena paradi`nik, fi`ol - nizki, por, kolerabica, kumare, cveta~a
SLABI SOSEDJE ~esen, ~ebula
kapustnice,
fi`ol,
por, ~ebula, ~esen por, ~ebula, ~esen por, ~ebula, ~esen, fi`ol, krompir ~ebula,~esen,jagode
~ebula
bu~e, kumare, zelena paradi`nik, krompir, redkvica krompir, kumare fi`ol, rde~a pesa, grah solata, radi~ {pina~a, krompir, koruza, por, fi`ol zelena, peter{ilj
krompir, koruza, solata
Zelenjavni vrt PREDHODNA ZELENJAVA cveta~a ~ebula fi`ol solata grah korenje krompir por rde~a pesa {pina~a zeljnata zelenjava
NASLEDNJA PRIMERNA ZELENJAVA zelena kumare, bu~ke zimski radi~ por brsti~ni ohrovt zelje, {pina~a, por, grah sladka koruza redke, korenje cveta~a fi`ol, korenje, redkev ~ebula, {pina~a
no prepletajo v zemlji in temu primerno se izogibajo koreninam slabih sosedov. Seveda to vpliva tudi na njihovo uspevanje. Poznamo pa tudi rastline, ki jim je prav vseeno, kaj raste poleg njih. Tukaj pa se zgodba o dobrih in slabih sosedih {e ne kon~a. Tako kot rastline z koreninami ~rpajo snovi iz tal jih v tla tudi spro{~ajo. To so razli~ne u~inkovine, ki lahko ovirajo normalno rast dolo~enih drugih rastlin. Tiste rastline, ki so si v sorodu, naj ne rastejo v neposredni bli`ini, prav tako naj si v kolobarju ne sledijo. � Petra Gori{ek
6
NA VRTU APRILA IN MAJA
MOJ VRT
^as je za zasaditev
Svoje prve zasaditve zavarujmo pred mrazom Okrasni vrt
Pomladne rastline so nas `e razveselile s svojimi `ivobarvnimi cvetovi. Prav tako forzitija, okrasna jablana in ~e{nje..., ki so se razcvetele takoj, ko se je dovolj otoplilo. [ele po cvetenju se za~ne nova rast poganjkov in zopet tvorba cvetnih brstov za prihodnje leto. Te drevnine tvorijo cvetove na starej{em, obi~ajno dvoletnem lesu, saj v poletnem ~asu pride do cvetne diferenciacije. ^e jih {e nismo obrezali, to lahko {e storimo. Pri forzitiji starej{i les izrezujemo in odvajamo.
Sobne in balkonske rastline Sobne in balkonske rastline sedaj pri~nemo presajati. Na trgu je na voljo veliko razli~nih substratov, pri katerih se prepri~amo, koliko hranilnih snovi vsebujejo. To je zelo pomembno, da vemo kdaj pri~nemo z dognojevanjem, kajti tudi preve~ dobrega lahko {kodi. Pri presajanju pazimo, da ~immanj po{kodujemo korenine. V kolikor so korenine nagnite, jih lahko obre`emo in rastline zalijemo s pripravkom, ki prepre~uje pojav in {irjenje koreninske gnilobe. Rastline vedno presajamo v ve~je posode z odprtinico na dnu, da lahko odve~na voda odte~e. Rastline redno pregledujemo, da pravo~asno odkrijemo pogoste in neljube
{kodljivce kot so listne u{i, {~itkarji in resokrilci.
Sadno drevje Pri jablanah, slivah in ~e{pljah {e pred cvetenjem obesimo BELE lepljive plo{~e. Ko se pri~nejo cvetovi odpirati, jih poberemo in pregledamo ulov. ^e se je ujelo veliko jabol~nih in ~e{pljevih grizlic, po kon~anem cvetenju {kropimo s primernimi pripravki. Proti cvetni moniliji {kropimo direktno v cvet. To storimo proti ve~eru, ko je ve~ina opra{evalcev `e opravila svoje delo. Napad cvetne monilije smo opazili `e v ~asu obrezovanja sadnega drevja, ko smo izrezali ~udno odebeljene poganjke in jih se`gali. [kropimo tudi proti {krlupu, pepelasti plesni, ... Ve~ o {kropljenju na 8. in 9. strani v tej {tevilki. O izbiri in nanosu fitofarmacevtsih pripravkov se vedno posvetujte s strokovnjakom za varstvo rastlin v kmetijski apoteki. Po kon~anem cvetenju obesimo na drevesa rumene lepljive plo{~e, ki jih redno pregledujemo, da ugotovimo kateri {kodljivci so se ujeli. Tako lahko odkrijemo {kodljivce, {e preden nam povzro~ijo ve~jo {kodo.
Zelenjavni vrt Najbolj pridni ste letos `e prelopatili in
pognojili svoj vrt. Svoje prve zasaditve pred mrazom zavarujemo z ustrezno tkanino ali preluknjano folijo, saj je aprila vreme {e zelo muhasto. Ve~letnice kot so {pargeljni, rabarbara, ... okopljemo in pognojimo. Solato in kapusnice, ki jih imamo posejane pod tuneli, redno zra~imo in po potrebi zalivamo. Maja se tla primerno ogrejejo in takrat na prosto sejemo in sadimo ve~ino zelenjave. Redkvico, solato in kolerabico bomo sejali {e ve~krat, da jih bomo imeli skozi vse leto. Za kumare in bu~ke je najbolje, ~e jih sadimo v kup~ke in na kompostni kup. S tem pridobimo dodaten pridelovalni prostor in obenem rastlinam postre`emo s hranili. V drugi polovici meseca presadimo na prosto v lon~kih vzgojene sadike. Posadimo paradi`nike (obtrgane zalistnike namo~imo v vodo, s katero jih bomo kasneje zalivali), sadike zelja, brokolija, zelene, di{avnic,.. Konec meseca na vrt presadimo trajni majaron, origano in meliso. Pri zasaditvi poskusimo upo{tevati, katere rastline se med seboj najbolje prena{ajo in celo odganjajo {kodljivce.
� Barbara Gartner
MOJ VRT
DOBRO JE VEDETI
7
Fosfor za uspe{nej{i za~etek rasti rastlin
Poskrbimo za dobro razvite korenine R
astline `ivijo so~asno v dveh razli~nih okoljih: njihove korenine v pedosferi, nadzemni deli pa v atmosferi, a brez dobro razvitih koreninskih sistemov se nadzemni deli ne bi razvijali in rasli.
Korenine so “srce” rastline in imajo zelo pomembno vlogo v `ivljenju rastlin, saj jih preskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi rudninskimi snovmi, druga pomembna naloga korenin pa je u~vrstitev rastline v zemlji. Slednje je izrednega pomena, saj slabo ukoreninjene rastline niso sposobne nositi te`e pridelka, se hitro nagnejo, sunki vetra pa jih lahko tudi izpulijo. Kako hiter in uspe{en bo start posameznih rastlinskih vrst je torej v veliki meri odvisno od razvejanosti koreninskega sistema. Dobro razvite korenine bodo rastlinam nudile dobro prehranjenost, rastline bodo postale mo~nej{e in kot take odpornej{e na nalive de`ja, veter, su{o, bolezni, {kodljivce,..... Kako pomemben je dobro in pravilno razvit koreninski sistem, se nam poka`e `e ob sami posaditvi ali presaditvi rastlin na prosto, ko so izpostavljene novemu okolju, kjer do izraza prihaja svetloba, izhlapevanje, vla`nost tal in zalo`enost s hranili, temperaturna nihanja, kakr{nim smo pri~a v leto{njem
letu,... Sadike brez dobro razvitih korenin bodo do`ivele ob presajanju ve~ji {ok, ki se bo odra`al v rasti in razvoju rastlin vso rastno dobo. Kako dolgo bo trajalo okrevanja po presajanju je odvisno tudi od sposobnosti rastline, da se koreninski sistem ~im hitreje vraste v okolje ter za~ne sprejemati vodo in hranila skozi prisotne in na novo razvite korenine. Vendar pa lahko za~etne te`ave v rasti, ki se pojavijo s presaditvijo rastlin, omilimo z dodajanjem fosforja, ki je poleg du{ika in kalija najva`nej{e glavno hranilo. Pomemben je za normalen razvoj koreninskega sistema, zato ga pogosto vsebujejo tako imenovani “starterji” - gnojila, ki se uporabljajo za vzgojo rastlin po vzniku oziroma presajanju za hitrej{e ukoreninjenje in funkcioniranje korenin. Vendar pa to ni edina naloga fosforja v `ivljenjskih procesih rastlin, kajti rezultat vi{je vsebnosti tega elementa v rastlini je nastanek manj{ih celic z gostej{o protoplazmo ter mo~nej{imi in pro`nej{imi membranami. Tak{no tkivo je bolj odporno proti boleznim in mehanskim vplivom, zaradi manj{e koli~ine vode v plazmi pa je bolj odporno proti su{i ter nizkim in visokim temperaturam. Steblo se torej okrepi in odebeli. Zelo pomembna naloga fosforja je tudi, da pospe{uje cveten-
Zagotovite si redno prejemanje revije Moj vrt
je in dozorevanje plodov, s ~imer se skraj{uje obdobje rasti. Za gnojenje so najprimernej{a teko~a mineralna gnojila zaradi zelo hitrega delovanja in bolj{ega izkoristka hranil, z ekolo{kega vidika pa najsprejemljivej{a, saj dodajamo manj{e koli~ine hranil, ki jih rastline sproti porabljajo. Pri foliarni uporabi (gnojenje skozi liste) za rastlino ni izgubljena niti hranilna raztopina, ki pade z listov na tla, saj jo rastline sprejmejo preko korenin. {e posebno veliko fosforja potrebujejo mlade rastline, zlasti ~e jih sejemo ali sadimo v hladnem delu rastne dobe (zgodaj spomladi ali pozno jeseni). Vendar pa fosfor ni element, ki je potreben le mladim rastlinam v za~etnih fazah rasti, temve~ tudi starej{im za obnovo korenin - rast je pri takih rastlinah zaradi slab{e mo`nosti sprejema hranil preko koreninskega sistema oslabljena. Za gnojenje rastlin si izberite teko~e mineralno gnojilo z ve~jim poudarkom na fosforju, dodan pa naj bo tudi du{ik, ki stimulativno vpliva tako na sprejem hranil kot tudi rast rastlin. Zavedati se moramo, da sta od uspe{nosti starta rasti rastlin odvisna hitrost in kakovost nadaljnjega razvoja - torej: uspe{en start za odli~en rezultat. ✍ Sonja Kova~i~, ing. agr.
Moj vrt je na voljo brezpla~no v kmetijskih trgovinah, vrtnarskih centrih, vrtnarijah in nekaterih cvetli~arnah po vsej Gorenjski ter v centrih Jata Emone v Duplici pri Kamniku in v Ljubljani. ^e `elite redno prejemati revijo Moj vrt, je najbolje, da se nanjo naro~ite! Na na{ naslov SPECOM, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel./fax: 04 53 18 636) ali elektronski naslov (e-mail): specom@specom.si nam po{ljite naro~ilnico in poslali vam bomo `e izpolnjeno polo`nico. Po izvedenem pla~ilu nam kot dokazilo po{ljite fotokopijo pla~ane polo`nice in po prejetju le-te vam bomo na va{ naslov redno po{iljali revijo Na{ vrt. Po preteku pla~anih {tevilk glasila Moj vrt vam bomo avtomati~no poslali novo polo`nico za naro~nino v naslednjem obdobju izhajanja. ^e pa ne boste ve~ `eleli prejemati revije Moj vrt nam na na{ naslov po{ljite svojo pisno odpoved.
MOJ VRT
OPRAVILO MESECA
8 Varstvo sadnega drevja
Obvarujmo se bolezni in {kodljivcev ako kot vsa `iva bitja v naravi, tudi vse gojene kulturne rastline v njej ogro`ajo razli~ne in {tevilne bolezni in {e {tevilnej{i razli~ni {kodljivci. V naravnih zdru`bah rastlin in `ivali je
T
1
2
3
4
razvoj in ohranjanje posameznih vrst odvisen od ravnote`ja med raznimi {kodljivimi, koristnimi in indiferentnimi organizmi v sklopu prehranjevalnih verig. Dokler je bila pridelava sadja {e ekstenzivna, je bilo tudi pri gojenih sadnih vrstah manj mo`nosti za pretirano razmno`evanje bolezni in {kodljivcev. Kasneje pa se je v vse bolj intenzivnih, predvsem planta`nih sadovnjakih prete`no ob~utljivej{ih sort raznih sadnih vrst, {tevilo bolezni in {kodljivcev stopnjevalo. Ob nekdaj {e nezahtevnem trgu je tedaj v glavnem {e zadostovalo samo ob~asno mehani~no zatiranje {kodljivcev. Tr`i{~e pa je s~asoma zahtevalo ~edalje ve~je koli~ine ne samo cenenega, temve~ predvsem po zunanjem videzu lepega od bolezni in {kodljivcev nepo{kodovanega sadja. Vzporedno z intenzivnostjo pridelave se je zato pri~elo vse bolj uvajati kemi~no varstvo rastlin z vse bolj u~inkovitimi pripravki, ki pa imajo hkrati pogosto tudi negativni stranski u~ineka na okolje. Tak{no konvencionalno kemi~no varstvo je sicer omogo~ilo pridelavo po videzu lepega, od trga vse bolj zahtevanega sadja, toda hkrati je izzvalo postopno tudi vse ve~jo odpornost nekaterih {kodljivcev nanje kot npr. rde~e sadne pr{ice, kar je povzro~ilo njihovo vedno ve~jo uporabo in hkrati terjalo izdelavo vedno novih {e u~inkovitej{ih pripravkov. To je zato privedlo tudi do zahteve po za okolje bolj sprejemljivem kombiniranem - naravi prijaznem t. i. integriranem varstvu, ki med drugim tudi dopu{~a uporabo kemi~nih pripravkov, toda med njimi ne samo ~im manj strupenih, temve~ tudi selektivno delujo~ih, ki ne prizadenejo drugih organizmov ter takih, ki se v naravi po uporabi hitro razgrade in se v organizmih ne nalagajo. Njih uporaba pa je dopustna tudi {ele 5
tedaj, ko {tevil~nost {kodljivcev presega njihov prag gospodarske {kodljivosti. S takim varstvom je zato mo`no tudi v intenzivnih nasadih pridelati prete`no lepo in zdravo sadje ob znatno manj{em negativnem vplivu na okolje. Integrirano varstvo je pri nas zato pridobilo `e mnogo prista{ev in slovensko integrirano pridelano sadje ima `e mednarodno priznano za{~itno znamko SIPS z znakom sini~ke (slika 1). Ekolo{ko, za uporabnike in okolje {e bolj sprejemljivo pa je t. i. biolo{ko pridelovanje v okviru katerega ni za varovanje pred boleznimi in {kodljivci dovoljena uporaba nobenih sinteti~nih kemi~nih pripravkov. Dovoljena je le omejena uporaba nekaterih mineralnih snovi, zlasti na osnovi bakra in `vepla ter rastlinskih izvle~kov, kar pa navadno, posebno v intenzivnih nasadih, ne zagotavlja dovolj kvalitetne pridelke. Med take nasade pa lahko {tejemo tudi prete`ni del na{ih travni{kih sadovnjakov. Posebno zvrst bio pridelovanja predstavlja {e biodinami~no, ki upo{teva pri varstvu tudi kozmi~ne sile, ki vladajo na na{em planetu. Pri pridelavi kmetijskih kulturnih rastlin in {e posebno pri gojenju relativno ob~utljivih sadnih vrst se je torej v toku ~asa izoblikovalo ve~ razli~nih na~inov varstva pred boleznimi in {kodljivci. Zato terja varstvo rastlin tudi vse ve~ja posebna znanja tako o {kodljivcih kot tudi o njih naravnih sovra`nikih - predatorjih in metodah, ki jih uporabljamo za njihovo zatiranje. Za ilustracijo si poglejmo samo nekaj primerov bolezni {kodljivcev in njihovih naravnih sovra`nikov na sadnem drevju. Med najhuj{e {kodljivce sadnega drevja sodijo {e vedno glodavci - posebno voluharji (slika 2). Za njihovo zatiranje je na voljo ve~ razli~nih pasti. V naravi voluhar6
MOJ VRT je preganjajo poleg drugih naravnih sovra`nikov tudi sove (slika 3) in podlasice (slika 4). Tudi za lovljenje {kodljivih `u`elk je na voljo `e vedno ve~ razli~nih pasti kot so: di{e~e - feromonske vabe - biotrap - za lovljenje metuljev jabol~nega zavija~a, ki povzro~a pozno ~rvivost plodov. Barvne - bele vabe (slika 6) - za lovljenje jabol~ne grizlice, ki povzro~a zgodnjo ~rvivost jabolk. Alkoholne vabe - na katere je mo`no uspe{no loviti nevarnega hro{~a vrtnega zavrta~a (slika 5), ki napada debla mladih sadnih dreves, posebno jablan. Med {tevilnimi sesajo~imi {kodljivci na sadnem drevju so najnevarnej{i razli~ni kaparji, {e posebno ameri{ki kapar (slika 7), ki je v sadjarstvu napravil `e ogromno {kode {e posebno dokler ni bila iz Amerike v evropske sadovnjake vnesena “njegova� parazitska osica. Med sesajo~e {kodljivce sodijo tudi razli~ne vrste listnih u{i mes katerimi je tudi jablanova {i{kasta u{ (slika 8), ki s svojimi ubodi povzro~i rde~o obarvanaost mladega jablanovega listja. Prav listne u{i imajo zelo {tevilne in tudi u~inkovite naravne sovra`nike od vsem dobro znanih pikapolonic, {tevilnih vrst listnih stenic (slika 9) pa vse do izjemno lepih ten~icaric (slika 10). V posebno - specializirano skupino naravnih sovra`nikov {kodljivcev sadnega drevja {tejemo t. i. parazitske ose in najezdnike (slika 11). Mednje pri{tevamo tudi tudi `e kar manj pogostega najezdnika glogovega belina (slika 12), katerega li~inke ob`irajo listje sadnega drevja. Ve~ino `e omenjenih in drugih {kodljivcev sadnega drevja pa uni~ujejo tudi razne ptice pevke, ki jih posebno v ~asu gnezdenja lahko z gnezdnicami privabimo v sadovnjak. Te`je pa je obvarovati zdravo sadje brez {kropljenja pred boleznimi, ker v naravi nimamo organizmov, ki bi to prepre~evali. 7
OPRAVILO MESECA Edina realna mo`nost za obvarovanje plodov pred boleznimi, posebno pred najhuj{o med njimi - {krlupom (slika 15) je ustrezen izbor odpornej{ih sort `e v ~asu sajenja. Jablanovo plesen pa lahko {e kar uspe{no prepre~ujemo z odstranjevanjem od nje napadenih poganjkov. Prepre~evanje infekcij po gnilobi - moniliji (slika 13) pa je mo`no v ve~ji meri dose~i samo z obvarovanjem plodov pred razli~nimi po{kodbami (to~a, `u`elke - ose in sr{eni, ki pa se dobro love na sadni sok). Leglo oku`be monilije so tudi mumije posu{eni plodovi napadeni od te bolezni v preteklem letu, ki jih je treba odstraniti iz nasada. Posebno nevarnost za propad sadnih dreves pa predstavljajo tudi nekatere gobe posebno {torovka mraznica in lesna goba `vepleni luknji~ar (slika 14), ki lahko v nekaj letih po infekciji uni~ijo sadno drevo. Za{~ita sadnega drevja pred temi gobami je mo`no samo z prepre~evanjem po{kodb debla in korenin drevesa. Nekateri sicer trde, da v naravi ni {kodljivih ali koristnih `ivih bitij, da so vsa potrebna in v skladju med seboj. Vsa `iva bitja so sicer res vklopljena v prehranjevalno verigo eko sistema, ki pa je v ve~jem delu `e poru{en. ^e `elimo pridelati zdravo hrano, kar sadje je, lahko vsak sam izbere na~in pridelave, ki mu najbolj ustreza. Zato pa mora poznati mo`nosti, ki se jih lahko poslu`uje. Nekaj malega od tega sem sku{al posredovati s tem prispevkom.
15 13
12
11
� Valentin Benedi~i~, sadjar v pokoju
10
14
8
9
10
ZA BOLJ[I PRIDELEK
MOJ VRT
Gnojenje
Ohranjanje rodovitnosti vrtnih tal R
odovitnost zelenjavnega vrta je zelo odvisna od oskrbovalnih ukrepov. Med najpomembnej{e sodi gnojenje, vendar pa tudi na kolobar ne smemo pozabiti.
Zaradi nepravilnega kolobarjenja so tla pogosto enostransko izkori{~ena. Poru{i se ravnote`je v tleh, kar pa pogosto pripelje do pretirane razmno`itve {kodljivcev, bolezni in tudi plevelov. Pri na~rtovanju kolobarja razvrstimo vrtnine v tri skupine glede na zahteve po gnojenju z organskimi gnojili. Vrtnine, ki zahtevajo gnojenje s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili so: krompir, zelje ohrovt, paradi`nik, paprika, kumare, bu~ke, jaj~evec, por, solatnice, {pina~a in jih uvr{~amo v prvo poljino. Naslednje leto na njihovo mesto sadimo korenovke, gomoljnice in ~ebulnice, ki ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem, lahko pa jih gnojimo s kompostom.
Za zelenjavni vrt je zaradi intenzivne obdelave priporo~ljivo gnojenje z organskimi gnojili. Hranila se iz organske mase spro{~ajo postopno tekom rastne dobe in s tem omogo~ijo enakomerno rast rastlin. Dolo~en dele` organske snovi ne razpade povsem in se spremeni v trajni humus. V strukturnih tleh s prav{njim dele`em humusa je sprejemanje vode in hranil zelo dobro, zato pri rastlinah zelo redko pride do fiziolo{kih motenj. Izbolj{ana je zra~nost tal, kar lahko posledi~no vpliva tudi na pH tal. Prav pH reakcija tal (kislost / bazi~nost) pa je pomemben dejavnik, ki vpliva na dostopnost hranil v tleh. Za gojenje ve~ine vrtnin so primerna tla z rahlo kislo do nevtralno reakcijo (pH 6 - 7). Element, ki uravnava kislost (pH) tal je kalcij. Apnenec (CaCO3) nevtralizira kisline v tleh bolj po~asi, `ivo apno (CaO) in hidratizirano apno (Ca(OH2)) pa delujeta hitreje. Zelo pogosto se kalcij iz tal spira in tako
se pove~uje kislost tal. Rastline potrebujejo kalcij v manj{ih koli~inah, vendar lahko zaradi neredne oskrbe z njim nastanejo fiziolo{ke motnje v prehrani in razvoju plodov. Kalcij v tla vna{amo z apnenjem pred rastno dobo. Kalcij vsebujejo tudi dolo~ena organska gnojila, npr. Bogatin, ki je zaradi visoke vsebnosti hranil zelo primeren za gnojenje plodovk. Primerno je, da gnojenje razdelimo na dva ali ve~ obrokov. Prvi~ gnojimo spomladi pri osnovni obdelavi tal, potem pa dognojujemo tri do {est tednov po setvi oz. sajenju, ko so rastline v intenzivni rasti. Z Bogatinom dognojujemo tako, da sipkega potrosimo med vrstami ali okoli rastlin. Lahko pa dognojujemo tudi s teko~im gnojilom, ki ga pripravimo tako, da v 10 litrov vode namo~imo 0,5 l Bogatina in pustimo stati nekaj ur. S tako pripravljenim gnojilom zalivamo enkrat na 14 dni. Le s pravilnim gnojenjem lahko pove~amo kakovost in koli~ino pridelka.
MOJ VRT Urejamo okolico hi{e
@elimo lepo trato? B
li`ajo se spomladanski meseci in narava se po~asi prebuja.
Preglejmo v kak{nem stanju je na{a trata. Listje, ki je jeseni ostalo nepograbljeno, se na njej razkraja in travnatim bilkam
prepre~uje rast. Ravno tako jo du{ijo odmrli delci travnatih bilk. Temu pravimo travnati filc. Filc v kombinaciji z vlago predstavlja idealne pogoje za razvoj raznih plesni, ki jih te`ko zatiramo, ~e se preve~ raz{irijo in `e po{kodujejo predele trav-
nate povr{ine. Zato moramo trato najprej mo~no pregrabiti. Predvsem bodimo pozorni na mah, ki se je pozimi razvil med grmovjem ali na predelih, kjer voda po~asi odteka. Od tu se mah lahko hitro raz{iri po celotni travnati povr{ini in imeli bomo velike te`ave, da se ga bomo znebili. Vzrok za rast mahu je slaba propustost oz. slaba prezra~enost tal. Na takih predeleh se mah hitro razra{~a in izpodrine travo. V na{ih trgovinah je mogo~e dobiti veliko raznih fungicidov za zatiranje mahu, nekateri so celo v kombinaciji z gnojili za trate. Ti pripomo~ki nam lahko pomagajo le, ~e odpravimo vzrok za nastajanje mahu. To pa je slaba drena`a in previsoka kislost tal. Trato smo pregrabili, ~e pa je bila debelina filca ve~ja bo potrebno trato vertikutirati z ro~nimi prezra~evalnimi grabljami ali strojno, ~e je povr{ina ve~ja. Vse pograbljene delce moramo s travnate povr{ine odstraniti! Kjer pa opazimo ve~jo nepropustnost tal ali predele, kjer je zemlja zbita ali celo stoji voda po ve~jem nalivu, samo prezra~evanje ne bo pomagalo, temve~ moramo povr{ino preluknjati. Z ro~nim ali strojnim luknanjem odstranimo iz zemlje nekak{ne zama{ke. Seveda jih moramo pobrati, luknjice pa zasuti z kremen~evo mivko. Pri manj{ih povr{inah si lahko pomagamo tudi z navadnimo
vilami, ki jih zabodemo v zemljo in jih premikamo naprej in nazaj tako, da nastanejo manj{e line. Celotno povr{ino posujemo s kremenovo mivko ter z hrbtno stranjo grabelj zadelamo v luknjice. Kar ostane krem. mivke {e na povr{ini bo s~asoma zlezla v notranjost zemlje in izbolj{ala strukturo zemlje. S tem smo omogo~ili dotok zraka do korenin, hitro odtekanje vode in struktura tal se ne bo ponovno zlepila in s tem onemogo~ala rast trave. Zdaj lahko trato {e pognojimo (3 kg/100m2) in potresemo z fungicidi, ki zatiraj rast mahu (vsebovati morajo `elezov sulfat). Najbolje je, da uporabimo po~asitopna gnojila za trate, ki `e vsebujejo fungicid. ^e je bilo mahu precej lahko ~ez pribli`no deset dni postopek z fungicidom ponovimo. Priporo~ljiva so po~asitopna gnojila zato, da imajo korenine hranila ves ~as na zalogi in tudi zato ker se s po~asnim raztapljanjem ne onesna`uje podtalnica. Trato lahko pograbimo takoj, ko je sneg skopnel, ~e ga je kaj bilo; vertikutiranje in luknanje pa lahko izvajamo {ele, ko je trava za`ivela - v za~etku njene vegetacije. Na Primorskem bo to prej, drugje pa kasneje. Opazujmo naravo okoli sebe, pripravimo si orodja, kosilnici nabrusimo no`e in preverimo, ~e vse deluje, nabavimo gnojilo! � Metka Krivic
12
MOJ VRT
SVET KULINARIKE
[parglji (asparagus officinalis)
Z blago gren~ico obarvanega okusa
pargelj ali belu{ je trajnica, ki izvira iz Male in vzhodne Azije. To delikatesno vrtnino so poznali tudi Grki, Egip~ani in Rimljani kot zdravilno rastlino. Francoski kralj Ludvik XIV. pa je {pargljem utrl pot v svet kulinarike, kjer so {e danes. V Sloveniji so {parglji poznani `e od nekdaj, cenili so jih predvsem premo`ni ljudje, pridelovali pa smo jih celo za dunajski cesarski dvor. Po drugi svetovni vojni se je pridelava na na{ih tleh mo~no zmanj{ala, vendar od osamosvojitve dalje spet vztrajno nara{~a.
[
Vsebnost in zdravilnost Mladi poganjki, ki jih u`ivamo, so svojstvenega, z blago gren~ico obarvanega okusa. Bogati so z vitamini A, B in C, vsebujejo `elezo, fosfor, kalcij in druge minerale. [parglji spodbujajo delovanje ledvic in izlo~anje se~a, laj{ajo prebavo, pomagajo pri delovanju jeter in zbujajo tek. Vsebnost ogljikovih hidratov je v {pargljih nizka, prav zato so primerni za sladkorne bolnike. Priporo~a pa se jih tudi ob slabokrvnosti, kroni~nem bronhitisu in bolnikom po sr~nih operacijah.
Priprava nasada
Najprej izberemo primerno lokacijo, ki ima son~no in dobro prezra~eno lego. Zaradi dolge `ivljenjske dobe nasada, ki je 10 - 12 let, je primernost tal klju~nega pomena za uspe{no gojenje {pargljev. Izbiramo pe{~ena do pe{~eno ilovnata tla, ki so globoka vsaj 30 cm, brez kamenja, nivo talne vode mora biti vse leto pod globino 1 m. Reakcija tal naj bo nevtralna, v tleh naj bo dovolj organske snovi. [parglji dobro uspevajo tudi na zasoljenih tleh. Neprimerni predposevki so; korenovke, gomoljnice, metuljnice. Ponovno lahko zasadimo {parglje na isto mesto, po desetih letih izkr~itve nasada. Pomembno je da v predhodni rastni sezoni uni~imo trajne plevele. Zemlji{~e pred oranjem obilno pognojimo z hlevskim gnojem, orjemo vsaj 30-40 cm globoko in rahljamo do 70 cm, ~e je potrebno tla tudi dreniramo.
Priporo~ila za sajenje Nasad {pargljev lahko zasnujemo z enoletnimi korenikami, sadikami s koreninsko grudo ali direktno setvijo. Najbolj raz{irjeno je sajenje enoletnih korenik, kar nare-
dimo v mesecu marcu in aprilu, ko so tla `e segreta na pribli`no 12O C. Sadike - korenike polagamo na dno jarka tako, da so brsti na sadiki usmerjeni v smeri vrste. Prekrijemo jih s prstjo takoj po sajenju do debeline 10 cm. Sadilni jarek dokon~no zasujemo {ele v pozni jeseni po kon~ani rasti in pred prezimovanjem {pargljev.
Oskrba nasada V tretjem oziroma v ~etrtem letu od zasnove nasada ta stopi v rodnost in v poletnih mesecih re`emo mlade poganjke. Pri pridelavi beljenih {pargljev je nujen ukrep oblikovanje grebena iz prsti nad vrstami rastlin, tako da mladi poganjek dose`e `eleno dol`ino, ne da bi pogledal iz zemlje. Te grebene oblikujemo pozimi. Zelene {parglje gojimo na ravni podlagi, vendar priporo~amo tudi vsipavanje, saj se z leti korenika postopno dviguje s tal. Po kon~anem rezanju, to je v sredini junija, grebene razgrnemo in zemlji{~e obdelamo. Tako zagotavljamo ustrezno zra~nost tal. Razgrinjamo pazljivo, da ne po{kodujemo korenik. V tem ~asu tudi dognojujemo.
Recept: Gratinirani {parglji s sirom Za {tiri osebe potrebujemo: 500 g {pargljev, 3 `lice olj~nega olja, 2 `lici naribanega parmezana, 2 jajci, 100 g ementalca, sol, poper, 10 g masla za premaz posode. - [parglje o~istimo, operemo in skuhamo v osoljenem kropu 10 minut. - Na tanke rezine nare`emo sir. - V ponvi segrejemo olje, dodamo {parglje, sol in poper. Po dveh minutah posodo odstavimo, ko se ohladi, zmes stresemo v skledo in ji prime{amo stepena jajca s parmezanom. - Sestavine rahlo preme{amo in jih pretresemo v peka~, poravnamo in prekrijemo z rezinami sira. - Posodo postavimo v pe~ico, ki smo jo predhodno ogreli na 190O C, in pe~emo 10 minut. Postre`emo vro~e v posodi, v kateri smo jed pekli.
� Petra Gori{ek, univ. dipl. in`., Ulamec Darko
MOJ VRT
OGLASI
13
14
OGLASI
MOJ VRT
MOJ VRT
OGLASI
15
16
POMLAD SE BLI@A
MOJ VRT
Vse za kmetovalce in vrti~karje
Bolj{i dober kmetovalec kot dobra njiva! In dober kmetovalec ve, kje se da na enem mestu dobiti vse, kar potrebuje.
- semena, za{~ita, gnojila, zemlja za ro`e, vrt, zelenice - vrtne kosilnice, drobno vrtno orodje, zalivalni program - okrasni lonci, korita za ro`e - lon~nice, darilni program, aran`iranje - umetna gnojila - fitofarmacija - sredstva za varstvo rastlin - krmila, mineralno vitaminski dodatki, `ita ... - kmetijska mehanizacija - stroji, rezervni deli - delovna za{~ita, gozdarska oprema - hobi program, ro~no orodje - konjeni{tvo, hlevska oprema - pa{ni{tvo, mesarska oprema - ~istila in pripomo~ki za mle~no proizvodnjo - barve, laki, premazi, olja, maziva - gospodinjski pripomo~ki
- zoo program - hrana in oprema za male `ivali