Oktobra nam na vrtu ne bo dolg~as
Dozorevajo zimske sorte sadja
V sadnem vrtu dozorevajo zimske sorte sadja. Preizku{en na~in dolo~anja pravega ~asa obiranja je nadzor barvanja pe{k. Ko je vsaj polovica pe{k v sadovnjaku obarvanih, nastopi ~as obiranja. esten gospodar, ki je vse leto negoval svoj vrt, tudi oktobra ne bo stal kri`em rok. Svetuje nam: - z zelenjavnega vrta pospravite korenje, repo in peso, shranite v posodah z drobnim peskom ali mivko ter postavite v hladen prostor; - na gredah pustite brsti~ni ohrovt, ki ga lahko zavarujete tudi s tunelom. Na ta na~in zavarujete tudi blitvo in {pina~o ter motovilec; - prazne vrtne grede prekrijte z nekaj centimetri grobega komposta, zdravega odpadlega listja in ostanki vrtnin. Tako prekrita tla ne bodo trpela zaradi zime in talni organizmi bodo nemoteno delali. Spomladi, ko boste zastirko odstranili, bo pod njo lepa in rahla zemlja.
V
V sadnem vrtu dozorevajo zimske sorte sadja. Preizku{en na~in dolo~anja pravega ~asa obiranja je nadzor barvanja pe{k. Ko je vsaj polovica pe{k v sadovnjaku obarvanih, nastopi ~as obiranja; - jagodam na prostem, ki cvetijo, odstranimo cvetove in vitice ter s tem razbremenimo grmi~ke; - sadno drevje sadimo vso jesen, dokler zemlja ne zmrzne. V cvetli~nem vrtu je ta ~as najbolj primeren za sajenje `ivih mej, ki jih ho~emo oblikovati z rezjo; - sadimo okrasno grmi~je (tla pripravimo tako, kot ~e sadimo sadno drevje); - {e zadnji~ pokosimo in pograbimo vrtno trato; Nadaljevanje na 2. strani
Radi~ za siljenje
Radi~ je znan po organskih kislinah in gren~ini, ki dajejo jedi prijeten okus. Bogat je tudi z vitamini in minerali, zato je zelo dobrodo{la sve`a solata zlasti pozimi. U`ivanje radi~a vpliva na bolj{e splo{no po~utje in delovanje notranjih organov. Pozimi ga uporabljamo siljenega. Da bo solata zares okusna, radi~ silimo v primerno ogrevanih prostorih. Rastline za siljenje izkopljemo jeseni, ko dose`ejo primerno debelino. Obtrgamo zunanje liste in vlo`imo v zaboj~ke ali tople grede. Da se koreni ne izsu{ijo, prostor med rastlinami zapolnimo z zemljo ali vla`no {oto. Ob~asno navla`imo s ~isto vodo ali hranilno raztopino da dobimo ve~ji pridelek. Prostor, kjer silimo, zatemnimo, da rastlina razvije krhke, neozelenele, so~ne liste in glavice.
V TEJ [TEVILKI Vrt v oktobru
stran 2
Sajenje sadnih dreves
stran 3
Kisanje zelja
stran 5
Su{enje sadja
stran 6
Jabolko za zdravje in lepoto
stran 8
2
ZA PRAZNI^NE DNI
Spo{tovani ljubitelji vrta! Pred vami je prva {tevilka nove revije MOJ VRT, namenjene vrti~karjem, torej vsem, ki jih veseli delo na vrtu. Da delo ne bo le u`itek, ampak tudi koristno opravilo z lepim pridelkom, naj bi vam bili dobrodo{li nasveti, ki jih bo ponujal MOJ VRT. Nova revija bo s svojo vsebino, predvidoma vsak mesec, prina{alo nasvete, kaj postoriti v zelenjavnem vrtu, v sadovnjaku ali na cvetli~ni gredi. Govorili bomo o pripravi zemlje, izbiri semen in sadik, setvi, sajenju, {kropljenju, obrezovanju, negovanju vrtne trate, zdravilnih zeli{~ih in spravilu pridelkov za zimo, o naravni pridelavi hrane brez uporabe {kropiv in umetnih gnojil, manjkali ne bodo niti koristni nasveti za vsak mesec posebej in predstavitve zanimivih gorenjskih pridelovalcev hrane. V vsaki {tevilki se bomo v rubriki “Opravilo meseca” lotili dela na vrtu, zna~ilnega za tisti ~as. Da vam bo v doma~em vrtu pridelana hrana {e bolj teknila, vam bomo postregli z zanimivimi recepti za njeno pripravo. Urejali bomo tudi okolico hi{e. Pokukali bomo v kmetijske trgovine in k ostalim trgovcem, ki ponujajo blago za vrti~karje in cvetli~ni vrt. Tako bo tudi oglasni del glasila zanimiv in koristen, saj bo predstavljal komercialno ponudbo blaga za vrti~karje. Na tem mestu torej velja iskreno povabilo proizvajalcem in trgovcem k ogla{evanju na straneh nove revije, ki bo ob pestri vsebini in ob vse {ir{em krogu bralcev postalo zanimivo tudi zanje. S svojimi strokovnimi sodelavci se bomo trudili, da bo MOJ VRT ne le zanimiv, temve~ tudi koristen in da ga boste radi prebirali. Veseli bomo va{ih pisem - predlogov za izbolj{anje vsebine, morda tudi va{ih izku{enj pri vrtnih opravilih in pridelavi hrane ali pa samo vpra{anj, na katera bodo na{i strokovni sodelavci vselej radi odgovorili. Ker je izid prve {tevilke nove revije MOJ VRT “padel” v ~as po~itka na vrtu, smo na{o pozornost namenili opravilom, zna~ilnim za ta ~as. Kisamo zelje, su{imo sadje, v “opravilu meseca” s Tinetom Benedi~i~em, dipl. ing., sadimo sadno drevje, predstavljamo ekolo{ko kmetijstvo, zasajamo cvetli~na korita, nekaj besed bo tudi o zimskem {kropljenju, nismo pa pozabili na bo`i~no zvezdo, saj se ~as praznikov nezadr`no bli`a. Da bi si MOJ VRT z va{o pomo~jo, dragi bralci in ogla{evalci, izboril svoj prostor pod soncem, vam vsem skupaj `elimo vesele praznike in s ~im lep{imi trenutki posejano novo leto! ✍ Bojan Rauh
MOJ VRT
Simbol prihajajo~ih praznikov
Lepota bo`i~nih zvezd
o`i~na zvezda Euphorbia pulcherrima, tradicionalni simbol bo`i~nih praznikov, je ena najlep{ih pozimi cveto~ih lon~nic. Njena prvotna domovina je Mehika, kjer so jo gojili `e Azteki in je prvi~ omenjena v religioznih zapisih v 17. stoletju. Na svojem naravnem rasti{~u je vajena visokih temperatur in visoke zra~ne vlage ter lahko zraste do 5 m visoko. Za vedno mi bodo ostali v spominu grmi bo`i~nih zvezd, {iroki in visoki kot na{e leske, ki so rasli vsepovsod po Kanarskih otokih.
B
V doma~ih razmerah bomo imeli veliko veselja z bo`i~no zvezdo, ~e bomo upo{tevali slede~e: ❖ Kupujemo samo kvalitetne rastline, vzgojene na slovenskih vrtnarijah. ❖ Ko prinesemo bo`i~no zvezdo domov, jo postavimo na svetlo mesto, kjer ne bo izpostavljena prepihu. Neposredno sonce ji ne {kodi. ❖ Rastline, ki so na okenski polici nad ogrevanim radiatorjem, moramo redno oro{evati, a le po zelenih listih in ne po obarvanih braktejah. Lahko pa postavimo lon~ek z bo`i~no zvezdo na podstavek z vodo in peskom. ❖ Najprimernej{a temperatura za dobro uspevanje bo`i~ne zvezde je okoli 16 °C. Pri temperaturah nad 20 °C rastlina potrebuje vi{jo zra~no vlago. Brakteje za~nejo v takih razmerah hitreje odpadati. ❖ Bo`i~no zvezdo zalivamo po potrebi, po mo`nosti s postano vodo, ogreto na sobno temperaturo. Spodnji del lon~ka pa ne sme stati v vodi, ker so korenine ob~utljive na koreninsko gnilobo. Po zalivanju iz okrasnega lon~ka vedno odlijemo odve~no vodo, da prepre~imo gnitje korenin. Pozimi rastline ni potrebno dognojevati. ❖ V pomladanskem ~asu obarvane brakteje postopoma odpadajo, rastlina pa pri~ne z rastjo. Takrat jo obre`emo in presadimo. ❖ Bo`i~no zvezdo konec maja prenesemo na prosto. Namenimo ji svetel prostor, za{~iten pred mo~nim vetrom. Redno jo zalivamo, dognojujemo in varujemo pred napadom rastlinjakovega in tobakovega {~itkarja (bele muhe). ❖ V jeseni jo pravo~asno prestavimo na toplo mesto. ^e `elimo za bo`i~ do~akati obarvane liste ali brakteje, bo`i~ne zvezde ne smemo imeti v prostoru, kjer vsak ve~er pri`igamo lu~. S tem ji podalj{ujemo dan, v takih razmerah pa rastlina le raste in ne cveti. Bo`i~na zvezda je namre~ kratkodnevnica, od jeseni najprej potrebuje 14 ur teme, ~e `elimo, da bo zacvetela in se obarvala. Vse najbolj{e v prihajajo~em letu!
✍ Ruth Podgornik Re{
MOJ VRT je revija, namenjena ljubiteljem vrta. Prejemajo jo brezpla~no naklju~no izbrana gospodinjstva Gorenjske. Odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (revija MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 04/53 18 636).
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Vrtnarstvo Gomzi v Podbrezjah
Bo`i~na zvezda - mehi{ka kraljica V
teh dneh so se rastlinjaki vrtnarij odeli v prekrasne, `ametne barve. Prevladujo~o rde~o barvo dopolnjujejo zelena, roza in bela, piko na i pa dodajo {e nekatere druge barve. Nastopil je ~as bo`i~nih zvezd, lepotic, ki zapeljejo in o~arajo. Njihov glavni ~ar so listi, ki se pri~nejo barvati `e oktobra, proces pa se stopnjuje s kraj{anjem dneva. Drobnih cvetov v sredini marsikdo niti opazi ne. Zato je prava pa{a za o~i obisk vrtnarije, kjer se boste nau`ili pogledov na prekrasno rde~e pregrinjalo ne{tetih bo`i~nih zvezd in zvezdic, ki ~akajo na vas. Velike in majhne so, v velikih in srednjih loncih, pa mini bo`i~ne zvezde ter `e prava mala drevesca - zagotovo nekaj tudi za va{ okus. In kje ponujajo vse to? V Vrtnarstvu Gomzi v Podbrezjah prav gotovo! Po vo`nji iz kranjske smeri vas po vzponu po Bistri{kem klancu na levi pozdravijo Podbrezje, zna~ilna taborska cerkvica na vzpetini ter napisi in dostikrat tudi cvetje Vrtnarije Gomzi. ^e se odlo~ite za obisk, zavijte z glavne ceste pri izvozu Kovor-Kropa, se usmerite v podvoz glavne ceste ter nato zavijete levo v vas Podbrezje, ki ni dale~. Ko sledite usmerjevalnim tablam se boste kaj kmalu zna{li na dvori{~u Vrtnarstva Gomzi. Za ljubitelje cvetja se bo tu na{lo marsikaj. Na 8.000 m2 pokritih povr{in vzgajajo balkonsko in vrtno cvetje skozi vse leto pridne roke 22 zaposlenih pod budnim o~esom Marijana Gomzija, diplomiranega in`enirja agronomije, ki vodi vrtnarijo `e od leta 1979, ko se je v Podbrezje priselil iz Maribora. Lepe balkonske rastline so na voljo `e v marcu, svoj obse`en in kakovosten izbor ro`, tudi za gredice, pa nudijo vse tja do avgusta. V septembru in oktobru zacvetijo ma~ehe, ciklame in krizanteme, december pa je ~as, ko preplavijo njihove rastlinjake bo`i~ne zvezde. "Na{ cilj je vzgojiti in prodati zdravo in lepo rastlino, zato se trudimo na{im rastli-
nam dati najbolj{e pogoje. Sadike za leto{nje bo`i~ne zvezde smo kupili pri specializirani firmi v Nem~iji, ki goji mati~ne rastline na Kanarskih otokih. Uporabljamo najbolj{a gnojila in naju~inkovitej{o za{~ito pred boleznimi in {kodljivci. Skrbno vzgajane rastline so nam lahko ob pravilni negi v veselje in okras {e dolgo za razliko od uvo`enih, ki hitro propadejo zaradi posledic transporta in prelaganja," z ljubeznijo do svojih rde~ih varovank pripoveduje Marijan Gomzi. December je ~as pozornosti in topline, ki jo lepa ro`a {e posebej dobro odra`a. In bo`i~na zvezda v dekorativni posodi to nedvomno tudi je. V Vrtnarstvu Gomzi vas bodo vselej veseli, tudi ~e pridete samo na ogled! Obi{~ete jih lahko vsak dan med 8. in 17. uro, pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Poleg cvetja boste dobili pri njih {e sadike grmovnic, zemljo in gnojila ter dekorativne posode. � Bojan Rauh
Slika desno: V pisani ponudbi bo`i~nih zvezd so tudi prava mala bo`i~na drevesca ter zvezde pisanih barv. Slika spodaj: Rde~e pregrinjalo ne{tetih bo`i~nih zvezd in zvezdic, ki ~akajo na vas v Vrtnarstvu Gomzi.
4
JESENSKE LEPOTICE
MOJ VRT
Zasajanje korit in skled
Da nam bo tudi pozimi pri srcu toplo
o mraz poka`e zobe postane okolica na{ih domov kar naenkrat pusta in prazna. Ve~ino korit in skled pospravimo, nekaj pa jih zasadimo, obi~ajno z dvoletnimi rastlinami. Kar nekako pa smo se `e navadili, da so sestavni del jesenskih zasaditev tudi rastline iz dru`ine vresovk. To so jesenska, pomladanska in enoletna resa.
Santolina rosmarinifolia in ozkolistni ali la{ki smilj Helichrysum italicum pa imata aromati~no di{e~e, srebrnkasto sive liste.
K
^udovite so tudi pomladi cveto~e trajnice, kot so bergenija Bergenia cordifolia, plaze~i se skre~niki Ajuga reptans in okrasne jagode Fragaria hy. red ruby. Cveto~ dodatek jesenskim zasaditvam so `e omenjene rese, ma~ehe, marjetice in spomin~ice. Obi~ajno sadimo v korita in sklede drobnocvetne ma~ehe. Morda se boste zanje {e la`je odlo~ili, ~e povem, da so te ~udovite rastlinice potomke rogate vijolice Viola cornuta, ki raste le v visokogorskem pasu Karavank. @al se ma~eh {e prerado dr`i, da so to cvetlice grobov.
Rastline, s katerimi lahko premostimo mrzle mesece, pa je veliko ve~. Imenujemo jih jesenske lepotice, saj nas s pestrostjo barv, oblik listov in specifiko rasti razveseljujejo vse leto. Rastline veliko la`je prezimijo v prostornej{ih, globjih skledah kot v tesnih cvetli~nih koritih. Ponudba jesenskih lepotic je vsako leto bogatej{a. V {estih letih, kar se z njimi sre~ujemo, pa so se obdr`ale res le najbolj trpe`ne rastline. Meni so zdale~ najljub{e okrasne trave in {a{i. Ov~ja bilnica Festuca ovina glauca z ne`nimi sivimi listi ali `e vrsto let priljubljeni vedno zeleni {a{ Carex hachijoensis sta v zasaditvi prava pa{a za o~i. [a{ je gnezdasto rasto~a rastlina z elegantno zavitimi svetle~imi svetlo rumenimi listi s temno zelenim robom. Morda se vam zdi, da ima novej{a sorta {a{a bronze form posu{ene liste, a do 40 cm visoki bronasto obarvani listi ostanejo taki vse leto. Da so kolme`i lahko tudi elegantne, dekorativne rastline, dokazuje Acorus gramineus sorta ogon. Svetlorumeni ~rtalasti upogibovajo~i listi so pahlja~asto razprostrti in idealni za ozadje zasaditve. V ospredju se najlep{e podajo pisanolistni br{ljani.
Med trpe`ne jesenske lepotice sodijo tudi sivolistne rastline, kot so sredozemska pepelu{ka, kalocefalus, santolina in ozkolistni smilj. Poleti vse te trajnice cvetijo z rumenimi, razli~no oblikovanimi, cvetovi. Sredozemska pepelu{ka Cineraria maritima ima dolge, jaj~aste, zelo globoko krpaste, dlakave srebrno sive liste. Kalocefalus Calocephalus brownii je zagotovo najbolj nenavadna rastlina, kar jih gojimo v okras domov. Grmi~ek, ki ima na poganjkih majhne, iglicam podobne sive listi~e, pri nas ne prezimi. Posu{ena rastlinica pa je vseeno dekorativen dodatek. Santolina
^e smo rastline posadili v prostornej{e sklede, lahko v zemljo potisnemo tudi par ~ebulic krokusa ali `afrana, nizkih, botani~nih narcis in tulipanov. Ob koncu zemljo pokrijemo z drobno mletim lubjem in zalijemo. Na to opravilo ne pozabimo tudi v zimskem ~asu. Zlasti ma~ehe hitro poka`ejo znake `eje, zato jih ob toplej{ih dnevih, ko zemlja ni zamrznjena, pridno zalivamo. Spomladi v tako posajena korita ali sklede dodamo znanilce pomladi - cveto~e trobentice in ranunkule. S temi skromnimi, trpe`nimi rastlinami nam bo tudi sredi mrzle zime pri srcu vedno toplo.
� Ruth Podgornik Re{
MOJ VRT
PRIPORO^AMO
5
Suho sadje
V zimskem ~asu je nadome{~alo kruh
davni preteklosti je sadje za na{e prednike predstavljalo pomembno hrano za njihovo pre`ivetje. Spoznali so, da s su{enjem prepre~ijo propadanje sadja in podalj{ajo u`itnost. S su{enjem zmanj{amo vsebnost vode v sadju od 80-90 % na 15-20%, kar onemogo~a `ivljenje mikroorganizmov. Suho sadje je v zimskem ~asu dostikrat nadome{~alo kruh, od koder izvira ime hrana revnih. Sadje so su{ili na razli~ne na~ine, najve~ v zidanih in pokritih dimnih su{ilnicah, ki so bile na ve~ini kme~kih gospodarstev.
V
Volumen in te`a sadja se s su{enjem zmanj{ata za 4- do 5- krat. Koncentracija ali odstotek sladkorja se lahko pove~a na 60 do 70 %. V masi se pove~a tudi koncentracija kisline, mineralnih in drugih snovi, ki so sicer v sve`em sadju. Koli~ina vitaminov je manj{a za pribli`no polovico, v resnici pa je v manj mase celo ve~ja. Za su{enje mora biti sadje zrelo, kar je temeljni pogoj za kakovost proizvoda. Za kakovost suhega sadja je poleg sorte pomembna tudi debelina plodov in priprava na su{enje, zlasti obiranje, pranje, lupljenje, razrez... Sadje lahko su{imo na soncu, kar je najstarej{i na~in in je uveljavljen le v tistih obmo~jih sveta, kjer so temperature dovolj visoke, je malo padavin in imajo suh zrak, predvsem v sredozemskih de`elah. Ker nam na{e podnebje tega ne dopu{~a, smo izumili su{ilnice. To so naprave za su{enje sadja, ki ga sestavljajo vir toplote in prostor za sadje, ki ga su{imo. V kme~kih hi{ah so to kme~ke pe~i, na trgu pa so na voljo tudi elektri~ni su{ilniki za manj{e koli~ine. Najve~ su{imo jabolk, hru{k in sliv, manj marelice, breskve, ~e{nje... Vedeti moramo, da je ko`ica na posu{enem sadju {e bolj trda. To je tudi temeljni vzrok za lupljenje sadja, obenem pa se tudi hitreje su{i. Hitrej{e in enakomernej{e su{enje je tudi vzrok, da so za~eli rezati jabolka na krhlje, hru{ke na polovice... Na sliki desno: Stanko [libar s svojim sinom Gregorjem - S posebno napravo jabolka nare`ejo na krhlje in jih zlo`ijo na pladnje v su{ilni komori.
Pravilno su{enje omogo~a, da v suhih izdelkih ostane ve~ina najpomembnej{ih snovi. Bolj{e je po~asno su{enje z dobrim odvodom zraka. V suhem sadju je najve~ ogljikovih hidratov, sladkorja je 60-70 %. Koli~ina vitaminov je odvisna od vrste sadja in zlasti od na~ina su{enja ter skladi{~enja. S su{enjem onemogo~imo obstoj ve~ine mikroorganizmov. Najnevarnej{i skladi{~ni
{kodljivec je molj, ki v povsem suho sadje odlaga jaj~eca, iz katerih se izle`ejo majhne in la~ne gosenice. Dostop molju lahko prepre~imo tako, da hranimo sadje v vre~ah iz tkanine na zra~nem prostoru, kar so po~eli tudi v~asih ali pa v tesno zaprtih posodah. Najvarneje je suho sadje pred {kodljivci takrat, ~e se sami posladkamo z njim. Povzeto po Alojzu Pirc, Su{enje sadja
V Kovor pri Tr`i~u po krhlje in ajdovo moko Stanko [libar, Cesta na Hudo 23, kmet iz Kovorja pri Tr`i~u, su{i sadje od leta 1997, po pridelavi avtohtone sorte ajde, ki je njihova dru`inska tradicija, pa so med kupci znani dale~ naokrog. Vklju~en je v ekolo{ko kmetovanje, v okviru katerega v kranjskem okoli{u deluje skupaj 93 pridelovalcev zdrave hrane. Su{i izklju~no ne{kropljeno sadje starih sort iz doma~ih kme~kih nasadov. Najbolj{i jabol~ni krhlji so iz kiselkastih jabolk (gloster, vo{~enka), medtem ko so hru{ke za su{enje primerne v zrelem trdem stanju (mrgolinka, cukrna, vamprna, rjavka). Sezono su{enja pri~nejo junija, ko na pladnje su{ilne komore zlo`ijo narezane krhlje hru{k junijske lepotice. Oprano sadje s posebno napravo nare`ejo in krhlje zlo`ijo pokonci na mre`aste pladnje tako, da se med seboj ne dotikajo. Su{enje poteka pri 45 stopinjah Celzija - za jabolka je potrebnih 7 dni, za hru{ke 9 dni, za ~e{plje pa 12 dni. Su{ijo postopno, med potekom ve~krat dodajajo pladnje s sve`e narezanimi krhlji. Pridelano sadje sami pakirajo in prodajajo. Za njihovo kakovost in neopore~nost skrbi Zavod za kontrolo `ivil. “Letos je bilo sadja bolj malo. ^e pa je letina dobra, na{a su{ilnica obratuje od junija pa vse tja do zime. Pri tem opravilu sodeluje vsa dru`ina - pomagajo `ena Ana ter, kolikor jim dopu{~a ~as, tudi vsi trije sinovi. Gregor je diplomirani in`enir agronomije, Toma` diplomirani veterinar, Stane pa diplomirani strojni in`enir�, nam je povedal Stanko [libar, eden izmed osmih otrok, ki so se rodili pri [libarjevih (med njimi tudi brat Jo`e [libar, svetovni rekorder v smu~arskih skokih leta 1962 z 141 m v Obersdorfu). Stanko [libar se je odlo~il za ekolo{ko kmetovanje, ker meni, da je to slej ko prej edina prava odlo~itev za kmeta. Z vstopom Slovenije v evropsko unijo, ko bo ponudba blaga na trgovskih policah od vsepovsod, bo slovenski kupec vse bolj prisegal na doma~e poreklo hrane. Da {tevilni kupci `e danes znajo ceniti dobro, se pri [libarjevih v Kovorju radi ustavijo ter kupijo doma~o ajdovo moko in posu{eno sadje. B. R.
6
MOJ VRT
NA OBISKU
Kisanje zelja in repe
Kislo zelje je bogat vir vitamina C
elje spada v dru`ino kapusnic, katere predstavniki so {e ohrovt, brsti~ni ohrovt, listnati ohrovt, cveta~a, brokoli, kitajski kapus, listnato kitajsko zelje, kolerabica. Njihova zdravilna mo~ je `e dolgo znana. Zelje je dvoletna vrtnina, kar pomeni, da je njen pridelek prvo leto uporaben za prehrano, v drugem pa za pridelavo semena.
Z
Znanih je ve~ vrst zelja, ki se razlikujejo po odpornosti proti nizkim temperaturam, zgodnosti, kakovosti, sposobnosti za skladi{~enje in primernosti za kisanje. Za kisanje zelja, ki se ve~inoma uporablja v prehrani v zimskem ~asu, pridelujemo srednjo pozne in pozne sorte kot so ljubljansko, vara`dinsko, emona... Spravilo zelja za kisanje ali dalj{e skladi{~enje priporo~amo, preden pade temperatura pod 50O C. Vse kapusnice so `e stari Grki in Rimljani uporabljali za zdravljenje gnojnih ran, bole~in v glavi in zobeh ter oteklin. Iz kapusnic pripravljene jedi so priporo~ali pri ~revesnih in `elod~nih tegobah. Pri zastrupitvah s strupenimi gobami so stari Grki pili zeljni sok kot protistrup, saj mle~na kislina v kisanem zelju uravnava prebavne procese in odstranjuje strupene snovi iz telesa. Obkladki iz listov sve`ega ali kislega zelja zni`ujejo telesno temperaturo in laj{ajo bole~ine pri raznih vnetjih, opeklinah in revmi. Tudi danes so poznane {tevilne zdravilne lastnosti zelja, predvsem kislo zelje je bogat vir vitamina C, ki je naravni antioksidant
in prepre~uje nastajanje rakavih obolenj. Kisanje zelja so poznali `e stari Slovani {e pred na{im {tetjem, predvsem pa so ga jedli pomor{~aki, ker jih je obvarovalo pred skorbutom. Pobrano zelje kisamo v manj{ih lesenih ali plasti~nih posodah. V kisarnah kisajo zelje v bazenih razli~nih velikosti. Pri ribanju je bolje, ~e dobimo dolge in ~im tanj{e rezine. Rezanje opravimo z ostrimi no`i, ker s tem omogo~imo bolj enakomerno iztekanje soka iz zelja in s tem izbolj{amo potek kisanja. Naribano zelje enakomerno solimo in sicer z 1,5 so 2,5 kg soli na 100 kg naribanega zelja ali 2,5 so 3 kg soli na 100 kg celih zeljnih glav, ki jih kisamo za sarme. Ve~jo koli~ino soli moramo dodati, ~e kisamo zelje pri vi{jih temperaturah. Vendar
moramo biti previdni, ker preve~ soli prepre~uje pravilno kisanje zelja. Pri ve~ji koli~ini dodane soli je zelje bolj trdo in kislo, pri manj{i koli~ini soli pa bolj aromati~no. Naribano zelje dobro natla~imo v posodo, da iztisnemo ves zrak in obte`imo s te`o, ki zna{a 20 % od te`e naribanega zelja, kar pomeni, da za obte`itev 100 kg naribanega zelja potrebujemo 20 kg te`ak kamen ali posodo napolnjeno z vodo. Za pravilno kisanje posode ~im prej napolnimo z naribanim zeljem, jih obte`imo in ~im prej ustavimo anaerobne pogoje za mle~nokislinsko vrenje. Pri kisanju pazimo na temperaturo. Optimalna temperatura je 180 C, pri kateri se fermentacija kon~a v treh tednih, zelje pa dozoreva {e mesec do dva. Pri temperaturi 200 C poteka kisanje 3-4 tedne, pri temperaturi 300 C 1-2 tedna, pri ni`jih temperaturah (npr. 100 C) se fermentacija zavle~e tudi do nekaj mesecev. Ne smemo pozabiti, da je kakovost kislega zelja odvisna od kakovosti sve`ega zelja, ta pa je odvisna od izbire sorte, vremenskih in talnih razmer, ~asa setve in pobiranja. ~e glave zelja na vrtu preve~ dozorijo, lahko kislo zelje postane mehko ali se sivo obarva, predvsem je slab{ega okusa. Prav tako zelje, ki mu rjavijo robovi listov v glavi ne dajejo kakovostnega kislega zelja. ~e je pred spravilom nekaj ~asa su{no obdobje, vsebuje manj mangana, kar lahko vpliva na nepra-
NA OBISKU
MOJ VRT Po zelje in repo na Zgornjo Dobravo
Dober glas o odli~nem kislem zelju in repi, ki ga pridelujejo pri Pretnarjevih na Zgornji Dobravi, se vse bolj {iri. Dru`inska odlo~itev je padla pred sedmimi leti, zadovoljni kupci pa so potrditev, da so se odlo~ili prav. Pri pridelavi zelja in repe prav ni~ ne prepu{~ajo naklju~ju. Na njivi poleg lastne hi{e vzgojijo sadike, ki jih potem posadijo na lastnih in najetih njivah v okolici Zgornje in Srednje Dobrave. Po nekaj letih intenzivne pridelave si mora zemlja odpo~iti, zato morajo v ta namen njive tudi najeti. Zemlja v okolici Zgornje Dobrave je ilovnata in malo kiselkasta in kot taka ugodna za pridelavo zelja in repe. Polja so tudi dale~ od prometnih poti in zdravju nevarnih izpu{nih plinov. “Septembra za~nemo z rezanjem glav na polju. Zeljnate glave postajajo na vrhu bele, kar je znak, da so dozorele. Preve~ zrele pa za~nejo pokati. Glave na poseben stroj nato zre`emo, dodamo sol in 1000 litrov velike kadi napolnimo z zeljem. Prekrijemo z deskami in obte`imo s kamni. Zorenje pri temperaturi, najbolje 18O C, poteka pribli`no mesec dni, ko je zelje pripravljeno za prodajo. Letos je bilo bolj su{no leto, zato je bilo pridelka nekaj manj. Vseeno smo skisali 15 ton zelja, 4 tone repe in 6 ton zeljnatih glav, primernih zlasti za sarme, pa tudi solata, narezana iz njenih listov je zelo okusna in druga~na od obi~ajno naribanega zelja. Le poskusite!”, {e dodaja Jo`e Pretnar, ki pri tej pridelavi okusnega `ivila najve~ pomaga sinu Ale{u. Ljudje prihajajo na Zgornjo Dobravo od blizu in dale~, saj vedo, kaj je dobro in zdravo. Sicer pa Pretnarjevi razva`ajo zelje in repo, pakirano v lon~kih in sod~kih ter vakumsko pakirane zeljnate glave gostincem, trgovcem in strankam na dom, v glavnem od Podnarta do Kranjske Gore. B. R. vilno obarvanost kislega zelja. Zato v takem primeru za bolj{i potek kisanja in bolj{o obarvanost ob kisanju dodamo 10 % ohrovta, ki vsebuje ve~ mangana. Ivan Iva~i~, kuhar z dobrim kulinari~nim posluhom, v Kuharski knjigi iz leta 1965 pravi, da je la`je kritizirati kot pa dobro skuhati. Njegov recept za pripravo kislega zelja kot priloge k pe~enicam se glasi: “Kislo zelje kuhamo v dobro polo{~eni posodi, aluminijasta je za to neprimerna. Kuhamo ga v malo vode, med kuhanjem ga zalijemo z juho. ^e kuhamo v zelju kos suhega mesa, bo seveda okusnej{a. Zgostimo ga s pre`ganjem, ki smo ga pripravili iz moke, ~ebule in ~esna in zabelimo z doma~imi ocvirki, s prepra`eno zaseko ali z na kocke narezano slanino. Zgostimo pa ga lahko tudi samo z `lico podmeta in ga v tem primeru malo ve~ zabelimo. Dodamo tudi malo zarumenele ~ebule. ^e nam prija lahko v zelju kuhamo {e lovorov list, malo kumine in nekaj zrnc strtega popra. Izgotovljeno zelje naj ne bo preve~ vodeno, pa tudi ne preve~ moknato. Ponekod dodajajo zelju tudi `li~ko paradi`nikove mezge in malo zmlete sladke paprike.” Sama prisegam na surovo kislo zelje v solati s ~esnom in bu~nim oljem. Zraven pa kos polnozrnatega kruha. Pa DOBER TEK!
✍ Barbara Gartner
Slike 6. stran - zgoraj: Naribano zelje pri Pretnarjevih natla~ijo v plasti~ne posode in obte`ijo s te`kimi kamni. Spodaj: K nakupu kmetijskih pridelkov vabi tudi tabla ob cesti Kranj - @abnica. 7. stran - zgoraj: Jo`e in Ale{ Pretnar iz Zgornje Dobrave kisata zelje in repo od leta 1994. V sredini: Naprava za vakumiranje zeljnatih glav. Spodaj: Polje na Srednji Dobravi, kjer Pretnarjevi pridelujejo zelje in repo, po~iva.
8
OPRAVILO MESECA
MOJ VRT
Sajenje sadnega drevja
Najbolj{i ~as od novembra do konca aprila
er se ~edalje bolj ve~a zanimanje za sajenje sadnega drevja v doma~ih vrtovih, objavljamo tudi v na{i novi reviji Moj vrt nekaj osnovnih navodil za pravilno sajenje sadnega drevja.
K
(kultivatorjev) pa je navadno za`eleno, da izberemo tak{ne, da nam dozorevajo ~imbolj enakomerno v toku celega leta. Pri tem lahko upo{tevamo {e izgled, okus in trpe`nost plodov ter ob~utljivost rastlin in bujnosti rasti.
Kdaj sadimo?
Na kak{ni razdalji sadimo?
Drevesca sadimo v ~asu mirovanja vegetacije, to je navadno od za~etka novembra do konca aprila - lahko torej tudi pozimi, ~e le ne zmrzuje. ^e sadike pravo~asno zavarujemo pred divjadjo in voluharjem ter pred mo~nej{im zimskim mrazom, je nekoliko bolj{a jesenska saditev od pomladanske.
Razdalje so odvisne od bujnosti rasti oziroma pri~akovane velikosti drevesa, le-ta pa je odvisna od sadne vrste, sorte in {e posebno od podlage, na katero je cepljena. Po bujnosti si sadne vrste slede od najve~jih orehov (razdalje 7 - 12 metrov) in ~e{enj (5 - 8 metrov) preko pe~katega in ko{~i~astega sadja na razli~nih podlagah (od 1 do 5 metrov) pa do jagodi~evja (od 0,3 do 1,5 metrov). Najve~ja pestrost je v tem pogledu pri jablanah, pri katerih je zelo izrazita razlika po bujnosti tako med razli~nimi sortami, kot tudi med razli~nimi podlogami, med katerimi so naj{ibkeje rasto~e ozna~ene z M-27, M-9 in M-26, srednje bujne z M-106, M-7, M-111, M-104 in M-4 ter bujne z M-11, M-16, M-255, a najbolj bujna je jablanov sajenec. {ibkorasto~e hru{ke so cepljene na kutino. Vse te osnovne podatke o sadiki lahko razberete iz etikete, s katero jo mora ozna~iti vsak drevesni~ar.
Kaj sadimo? Na Gorenjskem lahko gojimo (za doma~e potrebe) dovolj uspe{no skoraj vse sadne vrste, ki uspevajo v Srednji Evropi, ~e jim le nudimo dovolj dobro oskrbo in izberemo na vrtu najprimernej{e mesto. Tako namenimo za najzahtevnej{e sadne vrste kot so npr.: marelice, breskve in `lahtne hru{ke najtoplej{e in zavetne lege, za manj zahtevne kot so npr.: jablane, ~e{plje, ~e{nje, vi{nje in jagodi~evje pa lahko tudi manj ugodne ali celo sen~ne lege. Glede izbire sadnih vrst (plemen) in njihovih sort
Pri izkopu sadilne jame vedno lo~imo ru{o, ki pride na dno, od `ivice, ki pride na sredino in matrice, ki pride na vrh nad hlevskim gnojem v sadilni jami.
V krajih, kjer se v tleh zadr`uje tudi voluhar je najbolje ob sajenju zavarovati korenine s primerno pocinkano ali plastificirano mre`o.
MOJ VRT Kako sadimo? ^e sadimo {ibkorasto~e saddike na majhne razdalje (1 do 2,5 metrov) v eni ali ve~ vrstah, je najbolje, da temeljito obdelamo vso povr{ino, tako kot njivo, s tem, da jo preorjemo ali prelopatimo do najmanj 35 cm globine. Hkrati zaorjemo tudi gnojila, ki jih odmerimo na osnovi analize tal ali pa z 1 do 2 kg sadjarskega nitrofoskala (NPK) na drevo. Ob samem sajenju je nato potrebno samo {e izkopati na predvidenem mestu manj{e jame za namestitev korenin. Pri sajenju bujneje rasto~ih dreves ali pri sajenju posameznih dreves v celino pa sadimo v okrogle jame, ki so najmanj 0,35 m globoke in 1,5 do 2 m {iroke (glej skice!). Pri tem moramo {e posebno paziti: - da lo~imo ob izkopu posamezne plasti zemlje (ru{o, `ivico in mrtvico) in da dno jame {e prelopatimo, - da zabijemo kol v sredino jame in da posadimo sadiko na njegovi severni strani, - da mora biti kol za sadike {ibke rasti (obvezno ) trajen, to je iz trdega lesa ali temeljito impregniran ter 2,5 m dolg; za srednje bujne in bujne sadike pa ni nujno potreben in mora biti kraj{i od predvidene vi{ine debla, - da zme{amo predvideno koli~ino gnojil ~imbolj enakomerno z vso izkopano zemljo, - da v `ivico, v katero posadimo sadiko, dodamo vsaj nekaj lopat komposta ali {ote,
OPRAVILO MESECA
9
- da med sajenjem sadiko stresamo, da pride zemlja med korenine, nakar jo z nogo z vseh strani pritisnemo h koreninam, - da pri tem pazimo, da ostane cepljeno mesto sadike po zasaditvi nad zemljo, - da {ele po zasaditvi dodamo hlevski gnoj v kolobarju nad koreninami in ga nato {e zasujemo z zemljo (lahko z mrtvico), - da sadike za{~itimo pred divjadjo (z ograjo ali z zavijanjem posameznih debel) ter pred voluharjem (s kovinsko mre`o okrog korenin), ~e ga nismo `e poprej pregnali, - da sadike zalijemo, ~e nastopi su{a, - da prvo leto dognoji- Pravilne razdalje pri sajenju. mo z dvema obrokoma 15 do 20 dag KAN-a do sredine maja, @elimo vam mnogo uspeha pri tem delu in - da sadike obre`emo - ~e so enoletne sre~e v novem letu. Hkrati pa vas `e sedaj takoj, da jih prikraj{amo 15 do 20 cm nad vabimo na prakti~ni prikaz sajenja in obremestom, kjer `elimo vzgojiti prve zovanja sadnega drevja, ki bo marca pristranske veje, kar je odvisno od bujnosti hodnje leto v nasadu Resje pri Podvinu! rasti, vzgojne oblike in sadne vrste ter � in foto: Tine Benedi~i~, dipl. ing. sorte od 70 do 150 cm nad tlemi.
V krajih, kjer se v tleh zadr`uje tudi voluhar je najbolje ob sajenju zavarovati korenine s primerno pocinkano ali plastificirano mre`o.
Pri sajenju naj vedno sodelujeta dva delavca pri ~emer eden dr`i in stresa sadiko, drugi pa zasiplje korenine z me{anico `ivice, komposta in gnojil.
10
PREDSTAVLJAMO
MOJ VRT
11 let kmetijske trgovine Doma~ija Globoko
Vse za va{ vrt, polje in kmetijo
kmetijski trgovini Doma~ija Globoko bo 11. januarja 2002 preteklo natanko 11 let odkar so odprli vrata trgovine, s katero sta na 40 kvadratnih metrih pri~ela zakonca Peternel. Ponudba v trgovini se je iz leta v leto dopolnjevala, tako da se danes skladi{~ijo in prodajajo blago na 700 m2 povr{in.
V
Ponudba v trgovini je prilagojena vsem letnim ~asom. Potem, ko se je zaklju~ila jesenska prodaja sadik sadnega drevja, so se oskrbeli z vsem potrebnim za pripravo kolin, kar precej prostora so namenili bo`i~no-novoletnemu programu (jelke, jaslice, okraski), po novem letu pa bo `e na voljo pestra izbira semenskega krompirja, vseh vrst semenskega blaga, sadik zelenjave, di{avnic, okrasnega grmovja in trajnic. Za sajenje, nego, vzgojo in za{~ito rastlin vam ponujamo fitofarmacevtska sredstva in strokovne nasvete.
Sicer pa so v njihovi stalni ponudbi vse vrste `it, krmil in vitaminski dodatki za konje, govedo, perutnino in kunce ter hrana za male `ivali. V trgovini dobite tudi hlevsko in pa{no opremo ter opremo za nego `ivali. Velika je tudi izbira naravnih in umetnih gnojil (NPK, `lindra, KAN,…), zemlje, {ot in substratov. Ne manjkajo niti kmetijski stroji in rezervni deli zanje, akumulatorji, motorna olja, filtri, gume, kardanske gredi in ro~no vrtno orodje. V “`ivi” ponudbi so 19-tedenske jarkice, en dan stari pi{~anci, 4-tedenski pitanci in purani. Poleg ostalega boste na njihovih policah na{li tudi marsikaj za va{ dom (za{~itna obla~ila, prte, posodo,…). In to, kar bo za bralce revije Moj vrt {e posebej zanimivo - za manj{e ali ve~je vrti~karje poleg ~ebulnic, semen in sadik ponujajo tudi lonce, korita, tople grede, zastiralne mre`e, obrobe, namakalnice,
opornike za rastlinjake in vrsto drugih izdelkov vse tja do kosilnice. ~e ~esa trenutno nimajo na zalogi, naro~ijo in dostavijo v najkraj{em mo`nem ~asu. Pot do Doma~ije ne bo te`ka. V kri`i{~u v Podvinu zavijete v smeri Mo{nje in se pribli`no po 1,5 km vo`nje po cesti skozi Mo{nje in naprej do Globokega pripeljete do trgovine, ki stoji na za~etku vasi. “Na{a trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 17. ure. Lahko nas tudi pokli~ete po telefonu 04/530 94 94. V Doma~iji se tudi pozimi najde kaj koristnega za va{ dom, zato vas vabimo, da nas obi{~ete!” {e dodaja Ivanka Peternel iz Globokega. ✍ B. R.
Podpisi k slikam - Poleg ostalega boste na njihovih policah na{li tudi marsikaj za va{ dom: za{~itna obla~ila in gumijasti {kornji (zgoraj), novoletni program (levo zgoraj), ter sne`ne freze (levo spodaj).
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
11
Koristni nasveti iz Doma~ije Globoko
Voluhar rad objeda mlade korenine sadik
e sadno drevje nismo posadili jeseni, lahko to opravimo spomladi do sredine aprila. Pozorni moramo biti, da zemlja ni zmrznjena ali preve~ mokra. Da bi posajene sadike imele dobre pogoje za rast in razvoj smo pripravili nekaj nasvetov o sajenju sadnega drevja.
^
Sadikam pred sajenjem pore`emo vse po{kodovane korenine do zdravega dela, sicer pa jim pustimo ~imve~ korenin. ^e so te izsu{ene, jih ve~ ur namakamo v vodi, kateri dodamo ustrezen fungicid za prepre~itev razvoja parazitskih gliv. V `e pripravljeno jamo (0,6 do 1 m {iroko in 0,4 do 0,5 m globoko) postavimo sadiko in korenine zasujemo z `ivico in dobro vrtno zemljo, kateri ne smemo prime{ati nobenih gnojil, da ne bi povzro~ili hudih o`igov. Ko smo na korenine nasuli 5 do 10 cm zemlje in jo primerno stla~ili, damo okoli roba korenin hlevski gnoj ali ustrezno organsko gnojilo. Zemlji, s katero bomo zasuli jamo, dodamo pribli`no 1 kilogram mineralnega gnojila z majhno vsebnostjo du{ika. Drevesa na {ibko rasto~ih podlagah (npr. M 9) morajo vse `ivljenjsko obdobje rasti ob opori. To je lahko lesen kol, visok 2,5 m in premera 7 do 8 cm, ali pa `i~na opora. Opozoriti moramo tudi na nevarnost voluharja, ki zelo rad objeda mlade korenine sadik. Da bi to prepre~ili sadno drevje sadimo v `i~ne ko{e. Sadike sadnega drevja, posajene jeseni, obrezujemo naslednjo pomlad, ko mine nevarnost pozebe, spomladi posajene sadike pa takoj po sajenju.
Prvo spomladansko {kropljenje drevja Spomladi ne smemo pozabiti na zelo pomembno predpomladansko {kropljenje, s katerim uni~imo listne u{i, pr{ice, kaparje, cveto`erja, hru{evo bol{ico in {tevilne {kodljivce med prezimovanjem. [kropimo zgodaj spomladi od ~asa brstenja do takrat, ko `e opazimo cvetne popke. [kropiti
moramo temeljito, tako da {kropivo pride do vsake veje in razpoke na deblu, kjer se skoraj gotovo skrivajo {kodljivci. Pri tem uporabljamo oljni pripravek, ki mu dodamo {e bakreni pripravek za prepre~itev razvoja glivi~nih bolezni.
Kako bomo prezimili okrasne rastline Okrasne rastline, ki jih gojimo na prostem, lahko ohranimo za naslednjo sezono tako, da jih damo pred pozebo na varno. Zaboje ali korita postavimo na svetlo mesto, kjer ne zmrzuje. V zelo mrzlih obdobjih rastline za{~itimo tako, da jih ovijemo s ~asopisnim papirjem, vre~ami ali tkanino. Pozimi zalijemo le, ~e se substrat zelo izsu{i in se bojimo, da se bodo rastline posu{ile. Rastlinam moramo redno odstranjevati odmrle liste, da se ne pojavi siva plesen. Pozimi jih napadajo tudi listne u{i, tripsi ter drugi {kodljivci. Zato jih moramo redno opazovati in pravo~asno po{kropiti proti zgoraj omenjenim {kodljivcem. Sredi zime za~nejo poganjati pelargonije, katerih poganjke lahko zgodaj spomladi uporabimo za potaknjence.
� Tanja Georgievski, univ. dipl. ing. agronomije, Doma~ija Globoko
Slika zgoraj: Tudi pelargonijam moramo pozimi redno odstranjevati odmrle liste, da se ne pojavi siva plesen. Slika spodaj: V Doma~iji Globoko so se `e oskrbeli s sadikami sadnega drevja za spomladansko sajenje.
MOJ VRT
VRT POZIMI
12 Ko ~akamo na Bo`i~ka in dedka Mraza
Tudi zimska opravila so zelo pomembna Zelenjavni vrt
Sobne in balkonske rastline
Na vrtu nam je ostal brsti~ni ohrovt, ki ga sproti obiramo, saj {ele dobro zmrznjen dobi svoj pravi okus. Lahko pripravimo tudi radi~ za siljenje. Posadimo ga v globoke posode, v me{anico komposta, {ote in peska, ki jo ob~asno navla`imo. Zunanje dele listov obtrgamo in pustimo le srce ali skraj{amo liste na 2 cm, prav tako predolge korenine. Pri rde~elistnih sortah naj gleda srce iz zemlje. Rastline naj bodo vsaj 10 cm druga od druge, da bodo imele dovolj prostora za razvijanje rozete in glavice. Zaboj postavimo na toplo in pri 170 C bo siljenje kon~ano po treh tednih. Prostor, kjer silimo, zatemnimo, da rastlina razvije krhke, neozelenele, so~ne liste in glavice. Sproti silimo le toliko korenin, kolikor potrebujemo solate, druge bomo rabili {e januarja in februarja.
Za sobne rastline skrbimo podobno kot prej, le da pazimo na zalivanje. Zaradi suhega zraka jih ve~krat vla`imo z razpr{eno vodo. Lahko si tudi pomagamo s prho v kopalni kadi, le da pazimo na temperaturo vode, ki naj ima pribli`no 200 C. Svojo skrb prilagajamo potrebam rastlin, kajti tudi pretirana skrb lahko {kodi (npr. preobilno zalivanje...). Bo`i~ni kaktus postavimo na toplo in ga zalivamo, da se bo med prazniki razcvetel.
V zimskem ~asu lahko pregledamo vrtno orodje in ga o~istimo. Tudi pozimi mislimo na kompost, kamor nalagamo vse organske ostanke iz gospodinjstva in v tankih plasteh tudi lesni pepel, ~e ga seveda imamo.
S smrekovimi vejicami prekrijemo izpostavljena mesta vrtnic.
Zimske vrtnarske vlaknovine V zimskem ~asu ostanejo na vrtovih {e nekateri pridelki, ki lahko prezimijo na prostem. Da jih zmrzal in sneg ne bi uni~ila ali po{kodovala, je najprimernej{a re{itev prekrivanje z vrtnarsko vlaknovino za zimsko uporabo. Lahko jo polo`imo direktno na pridelek, priporo~a pa se uporaba kot nadomestilo folije pri tunelu ali pa namestitev pod folijo kot dodatno za{~ito. Za{~ita temelji na iglu efektu, saj pore v vlaknovini sprejemajo dvigajo~o vlago iz tal, ta pomrzne in s tem zaustavi prodiranje mraza, kar pa nam s folijo ne bi uspelo. V primeru odjuge omogo~imo prezra~evanje pod vlaknovino oziroma tunelom. Zimski Vrteks za{~iti korenine mladih sadik, da jih mraz ne more po{kodovati. Posebej je primerna uporaba za vsa zeli{~a, zelenjavo, kot je endivija, por, zelje, ohrovt, motovilec, radi~ pa tudi grmovnice, ro`e, kot so ma~ehe itd, ter vse kar je posejano.
izbolj{ala njihovo strukturo. Plast listja naj ne bo debelej{a od 10 cm, ker je predebela plast listja lahko vabljivo mesto za prezimovanje mi{i. Zimzelenih grmov in rastlin ne prekrivamo. Listje sadnega drevja, ki je oku`eno s {krlupom, lahko delno zadelamo v tla, da ga bodo de`evniki in mikroorganizmi la`je razgradili in s tem tudi spore {krlupa. Spore {krlupa prav tako uni~i temperatura znotraj pripravljenega komposta. Okrog poganjkov vrtnic popenjavk, ki rastejo na izpostavljenih mestih, z vejicami prekrijemo izpostavljena mesta. Temperaturnim nihanjem so najbolj izpostavljene vrtnice pred svetlimi hi{nimi zidovi, zato je pomembno, da jih ustrezno zavarujemo.
Bo`i~ni kaktus. Lon~nice po~ivajo in jih zato manj zalivamo. Paziti moramo na higieno, redno odstranjujemo odmrle liste in cvetove, da se ne pojavi siva plesen. Pozimi napadajo rastline tudi listne u{i, tripsi, pr{ice in nadle`na vatasta u{. Rastline skrbno opazujemo, da te {kodljivce pravo~asno opazimo in zatremo. Za nasvet vpra{amo v specializiranih trgovinah, kjer se posvetujete z ustreznimi strokovnjaki.
Okrasni vrt Rastline, ki prezimujejo na prostem, pokrijemo z za{~itno oblogo (slamo ali smre~jem) in potresemo gnoj k rastlinam, za katere sodimo, da ga bodo spomladi najprej potrebovale. Za zimsko zastirko na zelenjavnih gredah in gredah z grmi~evjem lahko uporabimo del listja listopadnih dreves. Plast listja bo tla varovala pred izsu{itvijo in jih izolirala pred mrazom ter na ta na~in
Kadar mo~no sne`i, sproti otresamo sneg z vej okrasnega grmi~evja. Ob mrzlih decemberskih dneh si lahko kraj{amo ~as z razmi{ljanjem o na{ih uspehih in neuspehih pri saditvi in gojenju zelenjave, okrasnih rastlin... S pomo~jo revij in knjig lahko na~rtujemo za naslednje leto, kako se bomo lotili dela spomladi. @elimo vam, da bi na{li ~imve~ koristnih idej ter u`ivali v sadovih svojega dela.
Sadni vrt Drevesa zavarujemo pred divjadjo z `i~no mre`o in koruznico. Zajcem nastavimo v sneg odrezane veje. ^e so se `ivali dreves `e lotile, zgladimo rane z ostrim cepilnim no`em in zama`emo s cepilno smolo. V zimskem ~asu lahko prebiramo literaturo, pregledamo orodje in za{~itna sredstva za varstvo rastlin in odstranimo vse, ki jim je pretekel rok trajanja.
� Barbara Gartner
MOJ VRT Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce
Z lastno hladilnico jabolka vse leto
metijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce je bila ustanovljena po Zakonu o zadrugah 1. julija 1992. Zadruga deluje na podro~ju ob~in Kranjska Gora, Jesenice, @irovnica, Radovljica in Bled.
K
V KGZ SAVA z.o.o. Lesce je v~lanjenih 128 kmetov, ki preko zadruge prodajajo svoje tr`ne vi{ke in v njej kupujejo repromaterial za kmetovanje. V KGZ SAVA z.o.o. Lesce so povezani vsi kmetje, ki imajo interes za povezovanje v zadrugi in v njej uresni~ujejo svoje interese. KGZ SAVA z.o.o. Lesce od svojih ~lanov in drugih kmetov odkupuje mleko za predelavo v Ljubljanskih mlekarnah d.d. Ljubljana, klavno `ivino, ki jo prodajamo v Jem d.d. Jesenice, ter v druge klavnice v Sloveniji, semenski krompir, ki ga kot partner Semenarne prodajamo tudi njim, v svojih trgovinah v Lescah in Kranjski gori pa prodajamo repromaterial za kmete in vrti~karje ter hrano za rejce malih `ivali. Poleg trgovinske dejavnosti imamo v KGZ SAVA z.o.o. dve zadru`ni posestvi krav molznic in sicer na posestvu Polj~e in posestvu Bled, kjer redimo krave molznice za prirejo mleka, ki ga prav tako prodajamo Ljubljanskim mlekarnam d.d. Ljubljana, ter prirejo zdravih plamenskih telic ^B pasme, ki imajo visoko plemensko vrednost in jih je mogo~e tudi kupiti za vzrejo molznih krav. Prav tako lahko na na{ih posestvih kmetje kupijo teleta za vzrejo in pitanje. V sadovnjaku Resje vsako leto proizvedemo kvalitetna jabolka za ozimnico v okviru integriranega pridelovanja v sistemu SIPS, za kar imajo na{a jabolka za{~itni znak sini~ke, ki je znak zdrave pridelave jabolk. Jabolka lahko potro{niki kupujejo preko celega leta, saj smo v letu 2000 zgradili hladilnico za shranjevanje jabolk ter ohranjanje njihove kvalitete.
Slike od zgoraj navzdol: upravna stavba KGZ Sava s trgovino v Lescah, notranjost le{ke trgovine, sadovnjak Resje, farma Polj~e.
14
EKOLO[KO KMETIJSTVO
MOJ VRT
U`ivajmo kakovostno hrano
Hrana na{e najbolj{e zdravilo
ajpomembnej{a naloga kmetijstva je prehrana ljudi. Na prvi pogled sodobnemu kmetijstvu to dobro uspeva, saj z uporabo sodobne tehnike ne poznamo ve~ lakote, temve~ tudi ne vemo kaj bi po~eli s prese`ki. Maslo se kopi~i v hladilnicah, `ito v solosih, milijone ton sadja pa zavr`ejo, da bi razbremenili trg, ker za pridelano hrano ni dovolj kupcev.
N
Po drugi svetovni vojni se je prebivalstvo naglo pove~alo (baby boom) in intenzivirala se je urbanizacija. Posledica so bile obilne spremembe v kmetijstvu in `ivilski industriji, ki so botrovale k spremenjenemu odnosu do hrane. Hektarski donosi so se pove~ali in nekdanja ko{ara gospodinje se je spremenila v vozi~ek v samopostre`nih trgovinah, ki se {ibi od obilja. V vsem obilju hrane pa se vse pogosteje sre~ujemo s problemi debelosti, bolezni srca in o`ilja itd. In takrat se spomnimo na Hipokratevo trditev, da je “hrana na{e najbolj{e zdravilo” in za~nemo se zavedati pomembnosti kakovosti hrane, ki jo u`ivamo. Vse ve~ porabnikov zahteva `ivila neopore~ne kakovosti, ki naj bi zadovoljila na{e oko in okus, predvsem pa naj bi nas hranila.
Ekolo{ko kmetijstvo obsega razli~ne oblike biolo{kega, biodinami~nega, permakulturnega in drugih na~inov kmetovanja, ki temeljijo na upo{tevanju zakonitosti v naravnih zdru`bah rastlin in `ivali in uporabi teh zakonitosti pri kmetovanju. Zaradi tega ekolo{ki kmetje pri svojem delu ne uporabljajo kemi~no-sinteti~nih sredstev (npr. pesticidov) ter umetnih mineralnih gnojil in si prizadevamo za ~im bolj sklenjen krogotok snovi in energije na svoji kmetiji. Kmetija, ki gospodari ekolo{ko, je svojevrsten organizem vi{jega reda. ^lene tega organizma mo~no dolo~a ~lovek. Celota lahko zadovoljivo deluje samo tedaj, ko te ~lene razumemo, oblikujemo in uporabljamo kot organe kmetijskega organizma. Ekolo{ko kmetijstvo dokazuje, da za pridelavo zadostnih koli~in `ivil z visoko prehransko vrednostjo ni potrebna uporaba kemikalij in genske tehnologije - nasprotno, prav brez teh sredstev je resni~na prehranska kakovost {ele mo`na. Ta kakovost pa je tudi temelj na{ega zdravja. V Sloveniji so z blagovno znamko BIODAR ozna~ena `ivila iz nadzorovane ekolo{ke pridelave, ki so pridelana po standardih za ekolo{ko kmetovanje Zveze zdru`enj ekolo{kih kmetov Slovenije. Na embala`i proizvodov, ozna~enih z znamko BIODAR, mora biti obvezno navedena tudi individualna {ifra uporabnika in njegovo ime ter naslov. S tem `elijo porabniku zagotoviti, da res kupuje `ivilo iz nadzorovane ekolo{ke pridelave, kar pomeni, da: - Kmetijo obravnavajo kot celovit sistem. Cilj je izbolj{anje celotnega sistema, ki je na dolgi rok uspe{nej{a. V doseganju cilja je bistvo ekolo{kega kmetovanja;
Vsa ta razmi{ljanja nas privedejo do vpra{anja kje kupiti oziroma kako pridelati tako hrano. Odgovor lahko i{~emo pri ekolo{kemu kmetijstvu, ki je v zadnjih letih postalo prepoznavno in hitro razvijajo~a se protiute` obi~ajni kmetijski predelavi. Napa~no pojmovanje je, da je to le star, tradicionalen na~in kmetovanja s temu ustrezno nizkimi donosi. Ekolo{ko kmetijstvo je ena od sodobnih in razvijajo~ih se metod gospodarjenja, kajti namesto spora z naravo i{~e re{itve v celostnem pristopu k spoznavanju mno- Rodovitnost tal v ~im ve~ji Blagovna znamka govrstnih medsebojnih povezav mo`ni meri ustvarjajo sami in je v naravnih sistemih. Pravilnost ne “kupujejo”; tega pristopa potrjuje uspe{nost ekolo{kega - Izbolj{ajo odpornost rastlin, namesto da kmetijstva v razvitih de`elah in kakovost bi le zatirali bolezni in {kodljivce; tako pridelanih `ivil, ki je na trgu vedno - Ekonomije v reji `ivali ne izbolj{ujejo na bolj iskana. Ekolo{ko kmetijstvo ni le filora~un zdravja in `ivljenjske dobe `ivali; zofija so`itja z naravo, temve~ je `e dolgo - Vedno naj bi se spra{evali po vzrokih in dolo~eno z mednarodnimi standardi. ne le zdravili simptome.
Shema: Ekolo{ko kmetijstvo kot zaklju~ena celota. Veliko kmetij prodaja neposredno na domu, nekatere tudi posrednikom in trgovinam z zdravo hrano. Naslove kmetij in informacije o ekolo{kem kmetovanju je mo`no dobiti na posameznih zdru`enjih. V Sloveniji je aktivnih osem zdru`enj ekolo{kih kmetov, vendar tu navajamo dva naslova, ki sta glede na lokacijo za vas najbolj zanimiva: Zdru`enje ekolo{kih kmetov osrednje Slovenije, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01-434-37-72. Zdru`enje ekolo{kih kmetov Gorenjske, Triglavska 12, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04-572-34-00. V Ljubljani in Mariboru poteka prodaja tudi na kme~kih ekolo{kih tr`nicah, ki so organizirane v sklopu obi~ajnih tr`nic. To~ne podatke lahko dobite na Zdru`enju ekolo{kih kmetov osrednje Slovenije. V Naklem, pred Kmetijsko zadrugo, je vsak torek od 17. do 20. ure mo~ kupiti ekolo{ko pridelana `ivila na ekolo{ki stojnici. Ekolo{ko kmetijstvo dokazuje, da za pridelavo zadostnih koli~in `ivil z visoko prehransko vrednostjo ni potrebna uporaba kemikalij in genske tehnologije - nasprotno, prav brez teh sredstev je resni~na prehranska kakovost {ele mo`na. Ta kakovost pa je tudi temelj na{ega zdravja.
✍ Barbara Gartner
MOJ VRT
OGLASI
15
16
OGLASI
MOJ VRT