2
CVETJE V JESENI
MOJ VRT
Enoletnice nas {e vedno razveseljujejo z `ivimi barvami
Po zasaditvi nas ~aka cveto~a pomlad P
oletje se je prevesilo v jesen in cvetje nas {e vedno razveseljuje z `ivimi barvami. Ob opazovanju bujno cveto~ih rastlin se kar te`ko soo~imo z dejstvom, da so mnoge med njimi tik pred zaklju~kom svojega razvoja. Te rastline so enoletnice kar pomeni, da v eni rastni dobi vzklijejo, po`enejo liste in stebla (vegetativne organe), oblikujejo cvetove in iz oplojenih cvetov plodove s semeni (generativne organe). Zato moramo biti pazljivi, da {e pravi ~as poberemo seme. To moramo narediti v suhem vremenu, poberemo ga iz zdravih rastlin. Seme shranjujemo v suhem prostoru v zra~ni embala`i - npr.: papirnate vre~ke, kartonske {katlice, vre~ke iz blaga. Ker nekatere enoletnice {e lepo cvetijo opravljamo {e higieno rastlin. Tako sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, pustimo le nekaj oplojenih za seme. S tem prepre~imo nastanek nekaterih glivi~nih obolenj, kot npr. plesen.
Med enoletnicami je kar nekaj zdravilnih rastlin, med katerimi je najbolj raz{irjen ognji~. Preko poletja in {e tudi v lepi jeseni lahko nabiramo cvetove, iz katerih nato delamo razli~na mazila, ki dobrodejno delujejo na ko`o. Ko ognji~ ostane brez svojega cvetnega okrasja, ga lahko izpulimo, razre`emo in uporabimo za zeleno gnojenje. Na ta na~in izbolj{amo rodovitnost tal, zra~nost, strukturo, dodamo minerale in organske
Jesenska podoba ognji~a - cvetovi s semenskimi glavicami snovi. Za vse tiste, ki se ukvarjajo z ekolo{ko pridelavo zelenjave je zanimiv podatek, da vkopan ognji~ odganja nematode - {kodljivce v zemlji. V primeru, da imamo na vrtu okrasni di{e~i grahor ga ne izpulimo in odvr`emo na kompost, ampak ga tudi razre`emo in celo rastlino vkopljemo v zemljo. Tako nismo le izbolj{ali tal kot pri ognji~u, dodali smo kar nekaj ve~ du{ika. Di{e~i grahor sodi namre~ med stro~nice, ki imajo na koreninah bakterije, ki nase ve`ejo zra~ni elementarni du{ik. Grahor je zelo zanimiva enoletna vzpenjalka in jo lahko uporabimo za zakrivanje ograj ali zanemarjenih sten. Ker imamo spomladi veliko dela z ostalimi rastli-
nami, ki jih gojimo v vrtu, si lahko olaj{amo delo pri vzgoji di{e~ega grahorja, saj ga lahko sejemo `e jeseni, kot tudi ognji~. Paziti moramo, da gredo za{~itimo pred nizkimi temperaturami z zastirko. Pozno pozimi grahor zalijemo z razred~enim teko~im gnojilom. Take rastline so spomladi `e v dobri kondiciji, saj so `e utrjene in tako hitreje po`enejo in se vzpnejo po opori. Veliko enoletnic gojimo zaradi suhega cvetja. V to skupino sodijo enoletna mre`ica, suha ro`a, enoletna paj~olanka, ~rnika, plavica, slamnati cvet in nenazadnje tudi son~nica. Te rastline cvetijo {e pozno v jesen, tako imamo {e dovolj ~asa, da naberemo nekaj cvetov
in jih posu{imo. Nabirati jih moramo ob suhem vremenu, ko rosa `e izhlapi. Pove`emo jih v {opke, najve~ po dvajset stebel skupaj. V {opku pazimo, da cvetovi niso v isti ravnini, saj se druga~e te`je su{ijo. [opke pove`emo z elastiko. Stebla se med su{enjem skr~ijo in ~e {opke pove`emo le z vrvico lahko zdrsnejo cvetovi na tla. Elastika, ki objema stebla pa se hkrati s stebli kr~i tudi sama in stebla obdr`i skupaj. [opke obesimo na napete vrvice v temnem zra~nem prostoru s cvetovi obrnjenimi navzdol. Ko se {opki posu{ijo imamo pripravljen material, iz katerega bomo ustvarjali aran`maje v zimskem ~asu. Imamo pa kar nekaj enoletnic,
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 9. 10. 2007, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Suhi aran`ma za prvi november (foto Bojan Rauh).
MOJ VRT ki jih uporabljamo v kulinariki. Taka je nenavadna kapucinka, ki jo lahko uvr{~amo med pokrovne rastline, lahko pa med vzpenjalke. ^e `elimo oporo, ki jo zakriva kapucinka s svojimi rumeno oran`nimi cvetovi, moramo stebla sami pritrditi. Ponekod jo lahko uporabimo kot zastirko in s tem prepre~imo rast plevela. Kljub temu, da so zelo koristne v vrtu in jih uporabljamo za razli~ne namene je ravno tako uporabna v kuhinji. Rastlina ima u`itne liste, cvetove in plodove s semeni. ^e niste poskusili lahko to {e nadoknadite in se posladkate z zeleno solato, kateri ste dodali nekaj narezanih listov kapucinke in za barvitost nekaj cvetov. Okus je malce peko~. ^e imate v slu`bi malice v obliki raznih sendvi~ev, lahko namesto lista solate dodate list kapucinke ali dva cvetova. Jesenski ~as je ~as ozimnic. Tako lahko plodove vlo`ite in jih uporabljate kot kapre. Najbolj{a soseda kapucinke je `ametnica ali kakor jo nekateri poimenujejo smrdljivka. To je enoletnica, ki za svojo rast ne potrebuje veliko nege in zelo dobro uspeva na soncu. Njena paleta barv, ki je upodobljena v cvetju je od rumene do temno oran`ne in ope~nato rde~e. Cvetovi so lahko enobarvni ali pisani, rastline so nizke do srednje visoke odvisno od sorte. Ima mo~an vonj, od tod njeno ime smrdljivka, tekstura cvetov pa je `ametna, kar je nekaterim bolj v{e~ in jo imenujejo `ametnica. Je zelo raz{irjena, vendar marsikdo ne ve, da s svojim vonjem privablja mu{ice, ki se hranijo z u{mi. Zdaj imamo odgovor, zakaj je `ametnica najbolj{a soseda za kapucinko. Kapucinko namre~ zelo rade napadejo listne u{i. Smrdljivka je zato v ekolo{ki pridelavi zelo cenjena. V jesenskem ~asu `ametnica {e lepo cveti in lahko
CVETJE V JESENI naberemo nekaj njenih cvetov za dodatek k jedem. Ima namre~ aromati~en okus s pridihom limone. Ravno tako jo sedaj nabiramo za su{eno cvetje, ki ga bomo uporabili v suhih aran`majih. Ko pa rastlina ob prvi pozebi ovene, jo vkopljemo in uporabimo za zeleno gnojenje. Tudi ta rastlina kot ognji~ odganja talne {kodljivce in hkrati izbolj{uje zemljo. Gospodinje v svojih zeli{~nih vrtovih pogosto posadijo pomladi sadike bazilike, koprca, sejejo pa peter{ilj in vrtni {etraj. Sedaj pa je ~as, da te rastline poberemo in jih damo su{iti ali pa v zmrzovalnike. Obi~ajno shranimo le liste in mlada steblca, ostalo pa damo na kompost. Med enoletnice obi~ajno uvr{~amo tudi trajnice, ki v svoji domovini `ivijo po ve~ let, v na{ih podnebnih razmerah pa v enem letu vzklijejo, zrastejo in cvetijo, nato pa ob prvem mrazu propadejo. Tako ozna~ujemo rastline le po uporabi, saj so pravilno botani~no te rastline trajnice. Obi~ajno nimamo
prostora, da bi balkonske rastline prezimovali, kajti ~e jih pred zmrzaljo umaknemo v rastlinjake ali drug za{~iten prostor te rastline prezimijo. Najbolj znana taka rastlina je pelargonija v vseh svojih razli~icah. Tako je jesen ~as, ko se moramo odlo~iti ali bomo pelargonije v celoti odvrgli na kompost, ali pa se bomo preizkusili v vzgoji potaknjencev. Pri vseh pelargonijah (conalke, angle{ke, di{e~e pelargonije pokon~ne pelargonije, br{ljanke - vise~e pelargonije) je postopek za razmno`evanje s potaknjenci enak. Zakaj bi se sploh lotili dodatnega dela? No, kar pomislimo na cene okrasnih rastlin in koliko jih potrebujemo za zasaditev na{ih balkonov, korit in teras. ^e imamo prostor je to lahko na{ hobi, s katerim se ukvarjamo v zimskem ~asu, ko na{ vrt po~iva in nimamo dela z njegovim vzdr`evanjem. Torej, kar pogumno izberemo zdrave, lepo kompaktne temno zelene mati~ne rastline. Postopoma zmanj{ujemo gnojenje mati~nih rastlin `e v sredini poletja, da poganjki
Kapucinka v vlogi preve{ajo~e rastline
3 nimajo prehitre rasti in so bolj dozoreli ter odporni. Hkrati z rezanjem potaknjencev mati~nim rastlinam, ki jih pustimo cveteti v vrtu ali na balkonih do prve zmrzali podalj{amo sezono. Od poznega poletja do sredine jeseni so vremenski pogoji najprimernej{i za rezanje potaknjencev pelargonij. Izberemo najmo~nej{e poganjke in jih odre`emo tik nad tretjim kolencem pod rastnim vr{i~kom, listje pod najni`jim kolencem pa odstranimo. Nato izberemo posodo in substrat v katerega bomo potaknili vr{i~ke. V vrtnarskih centrih prodajajo `e substrate, ki so namenjeni prav vzgoji sadik in je njihova struktura ravno prav{nja. Zadr`ujejo vlago, hkrati pa so dovolj rahli za razvoj ne`nih koreninic. Najbolj pomembno pa je, da so razku`eni, saj je v zemlji veliko spor iz katerih se lahko razvijejo glivi~ne in bakterijske bolezni, ki napadejo ranice odrezanih stebel. Velikost posode je odvisna od {tevila potaknjencev. Lahko uporabimo lon~ke, ki jih imamo doma, le da
4 jih temeljito o~istimo in razku`imo. Velikost lon~ka s premerom 13 cm zadostuje za pet potaknjencev. To razmerje nam je vodilo pri uporabi ve~jih ali manj{ih posod. V posode nato damo substrat, ki ga temeljito potla~imo, da ni praznih zra~nih `epov. To je pomembno zato, ker lahko potaknjenec porinemo ravno v ta prazen prostor in steblo iz katerega naj bi se razvile korenine nima stika s podlago. V takem primeru potaknjenec odmre. Ko smo torej temeljito potla~ili substrat, ga navla`imo in poskrbimo, da odve~na voda odte~e. V tako pripravljen lon~ek nato potaknemo vr{i~ek - potaknjenec. Na koncu potaknjencev ne zalijemo, saj je substrat `e dovolj vla`en. Posodo s potaknjenci postavimo na svetlo in toplo mesto, vendar ne na direktno sonce. Prvi~ nato zalijemo po desetih dneh in to v podstavek. ^e zalivamo zgoraj, se lahko vr{i~ki pri tem zmo~ijo zaradi ~esar se na njih la`je razvije plesen in druge glivi~ne bolezni. Skrbeti moramo, da je pretok zraka nemoten. Ko opazimo nove mlade listke lahko potaknjence presadimo posami~ v manj{e lon~ke (premer 6 cm), saj je to znak, da so se ukoreninili. Preko zime jih imamo
CVETJE V JESENI v svetlem prostoru, ki je bolj hladen in suh. Zelo malo zalivamo in ne gnojimo. Da imamo ve~ji uspeh pri delu uporabimo za rezanje potaknjencev razku`eno ostro ravno rezilo in ne {karje, ker se pri rezanju s {karjami rana razcefra. Tako ima rana ve~jo povr{ino in posledi~no ve~ mo`nosti oku`be. V specialnih trgovinah prodajajo hormonske pra{ke za la`je ukoreninjanje potaknjencev. Pri izbiri le-teh moramo paziti, da izberemo pravilno glede na zrelost na{ih potaknjencev. Druge na{e najbolj znane balkonske rastline so petunije. Obi~ajno so to vise~e surfinije, ki jih ob prvi pozebi odnesemo le na kompost. Begonije pa ob prvi pozebi obre`emo in poskrbimo za njihove gomolje. Tako odre`emo stebla le 3 do 5 cm nad gomolji. Uvelo maso listja, stebel in cvetja odvr`emo na kompost, gomolje pa pripravimo na prezimovanje. Po~akamo, da se substrat nekoliko posu{i in ga nato rahlo odstranimo iz gomoljev. Pri tem pazimo, da jih ne po{kodujemo, saj so rane izpostavljena mesta, katere rade oku`ijo razne gnilobe in plesni. Gomolje nato
Novost na vrtnarskem sejmu v Padovi v Italiji, ki bo preplavila tr`i{~e spomladi naslednje leto.
popr{imo s fungicidom in jih shranimo v zabojih s suho mivko ali {oto. Temperatura prostora naj bo od 5 do 10 stopinj Celzija. Tako priskrbljeni gomolji ne izgubijo preve~ vlage in ostanejo lepo nabrekli in trdni do spomladi, ko od`enejo prve poganjke. Ogledali smo si, katera jesenska opravila lahko postorimo v vrtu z enoletnicami, oz. z rastlinami, ki v na{ih krajih niso prezimno trdne. ^e `elimo, da imamo spomladi lep okrasni vrt in nas pozimi pozdravijo ne`ni cvetovi, pa moramo poleg nege trajnic posvetiti nekoliko pozornosti tudi ~ebulnicam. Vse ~ebulnice, ki cvetijo v spomladanskem ~asu moramo posaditi sedaj jeseni. Najbolje je to narediti ~im prej, da nas ne prehiti zima z nizkimi temperaturami. ^ebulice namre~ ne moremo saditi v zmrznjeno zemljo. Ob nakupu ~ebulic bodimo pozorni, da kupimo zdrave, velike ~ebulice, brez ranic in raznih peg. Ko smo pospravili odcvetele enoletnice z okrasne grede, jih uporabili za zeleno gnojenje ali pa dali na kompost, lahko praznino zapolnimo s spomladansko cveto~imi ~ebulnicami. Za
MOJ VRT saditev ~ebulic je znano pravilo, trikratna vi{ina ~ebulice je globina sajenja. Pazimo pri uporabi vrtnega klina, da ne pustimo praznega prostora pod ~ebuli~nim kro`cem, iz katerega ~ebulica po`ene korenine, ker mora imeti stik s podlago. Da so rastline bolj opazne jih posadimo v skupine. Pri izbiri bodimo pazljivi, da izberemo ~ebulice, ki postopoma cvetijo in imamo okras na gredi od februarja do maja, ko lahko nato v to gredo posadimo drugo kombinacijo enoletnic. Pri tem se poigravamo z barvami in imamo lahko harmoni~no ali kontrastno zasaditev. Ne pozabimo na `ivalice v zemlji kot so voluharji in mi{i. Pogosto mislijo, da smo jim pripravili shrambo za zimski ~as in nas neprijetno presenetijo, ko pojedo ~ebulice. Temu se boste izognili, ~e jih posadite v `e vnaprej pripravljene plasti~ne ko{arice ali pa jih sami oblikujemo iz mre`e, ki ima majhne luknje, tako da mi{i ne morejo skozi. Ob tako pripravljeni zasaditvi lahko z optimizmom ~akamo na cveto~o pomlad.
� Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka in strokovno teoreti~nih predmetov na BC Naklo - Srednji {oli
Rastline, ki jih glede na uporabo imenujemo enoletnice. Na sliki so novosti z vrtnarskega sejma v Padovi v Italiji, od 13. do 15. septembra 2007.
MOJ VRT
DOBRO JE VEDETI
5
Novosti v floristiki
Nekoliko poredna T ako kot trende pri modnih obla~ilih poznamo razli~ne trende tudi v floristiki. ^e opazujete ljudi okoli sebe in vidite mnogo razli~nih kombinacij, tako je tudi pri modnih aran`majih. Barve se dopolnjujejo, ali pa so v mo~nih kontrastih. Za bolj umirjene kombinacije lahko izberemo en barvni odtenek in nato na{o zbirko le dopolnjujemo.
Estetsko zanimiva je lahko stena, pred katero si oblikujemo pravo izlo`beno okno. ^e imamo temno stanovanje si omislimo svetle odtenke, ki jih kombiniramo z razli~nimi lon~nicami. Pri izbiri le-teh pazimo, da kupimo tiste lon~nice, ki uspevajo v va{ih sobnih pogojih.
Trend v floristiki se sedaj imenuje “Nekoliko poredna”. To je predvsem za tiste, ki si drznejo v celoti slediti novostim. Poudarek je na tem, da zaposlimo z aran`majem vsa na{a ~utila. Do sedaj smo aran`maje le opazovali in vonjali, sedaj pa naj bi zaposlili z njimi tudi tip in okus. Zelo nenavadno. Kako bi okusili aran`ma ali vsaj vzburili na{e brbon~ice? Imamo ekstremno mo`nost, v~asih smo v ohlajen teko~i vosek pomakali cvetove, predvsem vrtnice, sedaj pa izberemo stopljeno ~okolado in vanjo pomo~imo vrtnico. @e misli na ~okolado nam pripomorejo, da jo v svoji domi{ljiji okusimo, kaj {ele, ko jo opazimo na {krlatnem cvetu. Tu pa na{e drznosti {e ni konec. Pomislite {ele, kak{no presene~enje bi bilo, ~e bi trnje vrtnice polakirali z rde~im lakom
Predstavitev trenda na sejmu v Padovi v Italiji (13.-15. 9. 2007)
za nohte! Poleg takih nenavadnih kombinacij imamo {e drzne mo~ne kontraste. @ivo rde~a kombinacija z mo~no vijoli~no nas kar predrami iz zasanjanega dne. Ne smemo pa pozabiti na kombiniranje struktur in tekstur. V aran`maju kombiniramo gladko povr{ino z nagubano, dodajamo fino puhasto perje in druge ble{~e~e okrasne dodatke.
cvetje pridobiva na veljavi in katero je muha enodnevnica. V leto{njem letu se odpirajo nove mo`nosti krizantemam. Gojijo jih v vseh mogo~ih barvah in odtenkih. Genetski in`eniring nas presene~a tudi z novimi oblikami cvetov. Zelo popularna je malocvetna vrsta krizantem “Santini”. Vse ve~ pa je tudi velikocvetnih krizantem z od{~ipnjenimi popki.
Predvsem pa je zanimiva kombinacija aran`maja z izbrano okrasno posodo. Pravilno izbrana posoda doda osebno noto aran`maju, kot tudi lon~nicam. Poigravanje s posodami nas ponese v razli~ne kombinacije. Tudi posode imajo lahko grobo ali fino povr{ino in aran`ma lahko poudarijo ali pa ga naredijo bolj neopaznega. ^e `elimo ekstremno modno kombinacijo barv, lahko damo mo~no vijoli~no orhidejo v rde~o visoko stekleno posodo. Ta postavitev pride {e lep{e do izraza v skupinski razporeditvi.
No, fantazijski aran`ma v trendu lahko naredimo tudi doma z materialom, ki ga naberemo v vrtu. Pomagamo si lahko z zelenjavo. Mo~no vijoli~ne barve nam lahko predstavljajo jaj~evci, cveta~a in paprika, rde~o barvo pa feferoni in razli~ni cvetovi. Za vonj poskrbimo z dodatkom di{avnic. Vidite, tudi preprosto je lahko “in”.
Mnogokrat se spra{ujemo katero
Pa veliko ustvarjalne `ilice v prostih trenutkih, to je tudi hrana, hrana za na{o du{o.
✍ Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka in strokovno teoreti~nih predmetov
Najbolj drzna kombinacija trendovskih barv - rde~e in vijoli~no (fotografija je posneta v cvetli~arni Spaans v Radovljici).
UREJAMO
6
MOJ VRT
Na~in in ~as sajenja trajnic v ekolo{kem vrtu
Sajenje vse leto Z
a vse tiste, ki ne marajo stalno razmi{ljati kdaj in s ~im bo treba {kropiti, je zasaditev trpe`nih trajnic kot nala{~, ker so posebej primerne za ekolo{ko vrtnarjenje. Vrt je oblikovani del narave. Zato tudi v ekolo{kem vrtu `elimo zasledovati nekatere estetske kriterije. Torej tudi nasad trajnic oblikujemo tako, kot nam je v{e~. Ne moremo namre~ naravi kar prepustiti, da sama odlo~a, kaj bo kje raslo. Zato si ob sajenju naredimo na~rt sajenja in vzdr`evanja in le tako pripeljemo svojo zamisel o zasaditvi do `elenega u~inka. Tu bo torej plevel vse, kar raste na nepravem mestu.
Pred sajenjem poskrbimo, da v tleh ne bo korenin trajnih plevelov. Izmed gosto prepletenih korenin trajnic bi jih namre~ le zelo te`ko pleli. Pred sajenjem tudi poskrbimo za obdelavo tal tako, da bodo rahla in bogata s humusom. Ve~ina vrtnih trajnic vsaj ob sajenju namre~ potrebuje taka tla. V naravi taka tla nastajajo marsikje spontano, v vrtu pa moramo nekaj storiti sami, da bomo taka tla pripravili. Nekatere trajnice sicer res niso ~isto ni~ zahtevne, kar se tal ti~e, vendar bodo vsekakor hitreje za~ele rasti in cveteti, ~e jim nekoliko postre`emo. Opleta in zrahljana tla torej obogatimo s humusom. To je lahko ule`an hlevski gnoj brez plevelnih semen, kompost ali kompostu podobna gnojila. Tako imenovano zalo`no gnojenje z mineralnimi gnojili ni potrebno, ~e smo poskrbeli za humus. Tudi dodatki {ote niso potrebni, ~e
sadimo normalne trajnice. ^e pa sadimo tak{ne, ki imajo rade kisla tla, bo pa~ to mo`no dose~i s {oto, ki je, ~e je ~ista, {e vedno ekolo{ka, ali pa s kislo gozdno prstjo. ^e je zemlja te`ka glinasta, jo zrahljamo z dodatkom apnenega peska. Z njim nikar ne skoparimo ob sajenju, ker bo potem skrbel za rahla tla leta in leta. Ko je zemlja pripravljena in ravno prav vla`na, razporedimo sadike in jih posadimo tako globoko, kot so rasle prej. ^e imamo sadike v lon~ku, je to jasno vidno. ^e smo sadike pripravili za presajanje z izkopom v starem nasadu, moramo pri tem biti previdni, da jih ne bomo posadili preplitko ali pregloboko, ker je marsikdaj prav od tega odvisen uspeh ali neuspeh sajenja. Ko govorimo o primernem ~asu sajenja
trajnic, je seveda vse odvisno od tega, ali imamo sadike, vzgojene v lon~kih, ali pa sadike izkopljemo doma ali pri sosedu, razdelimo in na novo posadimo. ^e sadimo sadike, ki so bile vzgojene ekolo{ko, torej na prostem, v navadni zemlji in brez uporabe kemi~nih pomagal, iz lon~kov na prosto, to lahko naredimo kadarkoli, ~e le zemlja ni zmrznjena. Najlep{e in najhitreje se bodo sadike vkoreninile, ko je toplo, torej tudi poleti. Sicer lahko sadimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pri tem je treba vedeti, da zgodaj spomladi mnoge {e niso odgnale in ne vidimo njihovega listja. Sredi poletja je treba nekoliko ve~ skrbi posvetiti zalivanju, da se ne presu{ijo, ob pozno jesenski saditvi pa je treba vedeti, da bodo zimo pre`dele in
Bradatih perunik ob poletnem presajanju in ne kasneje ni treba nikoli zalivati. Pomladansko presajanje bi jih prekinilo v rasti in cvetenju za nekaj let.
MOJ VRT za~ele rasti {ele spomladi. Pri saditvi sadik v lon~ke zalivanje po saditvi v vla`no zemljo ni nujno. Zaliti pa jih je treba, ~e je zemlja premalo vla`na in ~e ne pri~akujemo de`ja. Potem pa v presledkih nekaj dni zalijemo {e nekajkrat, ~e je su{a ali morda zelo vro~e. ^e sadimo sve`e izkopane trajnice, ki smo jim po{kodovali koreninsko grudo, ~as sajenja ni ve~ tako neproblemati~en. Tu je treba upo{tevati ciklus rasti posameznih trajnic. Zgodaj spomladi cveto~e zimzelene blazinaste trajnice, kot so iglaste plamenke, aubrijete in podobne, je najbolje presajati zgodaj jeseni. Tiste, ki spomladi pozno odganjajo, n.pr. hoste, maslenice, je najbolje presajati zgodaj spomladi predno od`enejo. Nekatere, ki ~ez poletje po~ivajo, je najbolje takrat presajati. Tak{ne so bradate perunike, {ternbergije, nekatere prave lilije, stepske lilije in {e bi se kaj na{lo. ^e imajo ob presajanju liste, je te dobro prikraj{ati in jih posaditi tako, da so izkopane ~im manj ~asa. Takoj po saditvi sve`e izkopanih trajnic jih je potrebno temeljito zaliti in potem skrbeti za mo~o,
UREJAMO
7
Krizanteme iz doma~ega vrta lahko razdelimo in presadimo le zgodaj spomladi, ko za~no odganjati. Tako se bodo vrasle in razrasle hitro in `e prvo leto bogato cvetele. dokler se dobro ne vrastejo. Le tiste, ki imajo v zemlji odebeljene dele, kot so ~ebule, gomolji ali korenike z rezervo vode tudi ob presajanju ni potrebno zalivati. Po~akale bodo do prvega de`ja ali pa `e prej za~ele odganjati korenine s pomo~jo shranjene vode. Sajenje trajnic je poseben u`i-
Potonike izkopljemo in presadimo ob koncu poletja ali v za~etku jeseni. Pri tem pazimo, da jih ne posadimo pregloboko, ker potem leta in leta ne bodo cvetele.
tek, ker to delamo za ve~ let in nam ne bo treba sajenja ponavljati vsako leto. Vzdr`evalnih del ne bo veliko,
cvetenje in rast pa se bosta stopnjevali.
� Jo`ica Golob-Klan~i~,
8
UREJAMO
MOJ VRT
Zasaditveni na~rt za okrasno gredico
Zasajeno z nizkimi trajnicami aredili smo zasaditveni na~rt za gredico, ki le`i na polnem soncu in obsega pribli`no 20 m2. Po dolgi stranici je omejena z visokim kamnitim zidom, vijugasti rob pa predstavlja robnik, ~ez katerega se rastline lahko delno preve{ajo.
N
Greda le`i v neposredni bli`ini plavalnega bazena, zato rastline ne smejo pretirano semeniti ali odmetavati odmrlega listja, saj bi to onesna`evalo vodo. Prav tako se ne smejo pretirano preve{ati ~ez rob. Visoke so lahko do 40 cm. Najvi{je postavimo ob zid. Greda je vidna iz dnevne sobe, zato je velik del izbranih rastlin zimzelenih. Izbrane sorte trajnic cvetijo v razli~nih barvah, v ~asu od pomladi do jeseni, tako je vedno kaj, kar pritegne na{o pozornost.
1. Acaena buchananii - 2. Achillea umbellata acaena, je`ica srebrni rman
3. Coreopsis grandiflora 4. Delosperma descampsiii - 5. Dianthus gratianopol. 'Sunray' - lepe o~ke delosperma 'Splendens' - enojni nagelj
6. Festuca glauca 'Elijah 7. Gentiana septemfida - 8. Geranium x cantab. 9. Gypsophila repens 10. Helianthemum hy.'StenBlue'-modro siva biljnica jesenski svi{~ 'Karmina' - krvomo~nica 'Rosea' - roza sadrenka taler'rum. pokrovno son~ece 11. Hemerocallis 'Stella 12. Hypericum polyphyl- 13. Penstemon barbatus 14. Phlox douglasii 'Rose 15. Primula x pubescens d'Oro' - pritlikava pocvitajo~a lum - kr~nica 'Rondo' - nizki penstemon Queen' -svetlo roza nizka vrtni avrikelj
MOJ VRT
UREJAMO
9
16. Sedum album 'Murale' - 17. Sedum album 'Coral 18. Sedum florif. 'Weihen- 19. Sedum robustum'Ruby 20. Sedum rosea - rozetapozimi rjavorde~a homulica Carpet' - homulica stephaner Gold' - homulica Glow'-jesenska homulica sta homulica
Na skici so uporabljene ozna~be npr. 1/10, kar pomeni, da je na tem mestu predvideno 10 sadik rastlin 1 (Acaena buchananii). Ta gredica je sicer res le`i ob vrtnem bazenu, vendar bi jo lahko imeli tudi v marsikateri drugi vrtni situaciji. Uporabljene trajnice so predstavljene tudi slikovno, tako da si lahko vsakdo predstavlja, kak{ne rastline bodo rasle na gredi. 21. Sedum spur. 'Schorbusser Blut' -rde~elistna homulica
� Mojca Rehar Klan~i~
22. Sempervivum - razni netreski
10
MOJ VRT
ZELENJAVNI VRT
Topla jesen pospe{uje rast
Pleveli zmanj{ujejo pridelek leveli zmanj{ujejo koli~ino in kvaliteto pridelkov. V konkuren~nem boju med pleveli in kulturno rastlino pomagamo slednjim z okopavanjem, pletjem ali kako druga~e odstranimo agresivnej{i plevel. Za uspe{no borbo proti plevelom jih moramo spoznati, vedeti kako se razmno`ujejo in kdaj jih naju~inkovitej{e odstranimo. Glede na razmno`evanje delimo plevele v dve skupini: tiste ki se ve~inoma razmno`ujejo s semeni in tiste, ki jih imenujemo koreninski pleveli.
P
Visoke temperature v jesenskih mesecih so pospe{ile rast tako gojenih rastlin kot plevelov. Pleveli so se razrasli, zacveteli in ustvarili ogromno semena, ki se je zasejal po celem vrtu, ~e ga nismo prej odstranili. Ve~ino plevela, ki se razmno`uje s semenom, bo uni~ila prva slana, vendar bo seme ostalo posejano `e za naslednje leto. Proti tak{nemu razmno`evanju plevelov bi morali ukrepati `e prej in sicer tako, da bi prepre~ili njihov raztros semena po zemlji. To pomeni, da bi morali plevele pravi ~as odstraniti. Tak{na semena ostanejo v zemlji veliko let. Ko jih z obdelavo tal spomladi znova privedemo na povr{ino ali tik pod njo, jih svetloba zbudi iz po~itka in takrat tudi kalijo. Proti kale~im plevelom imamo veliko {tevilo herbicidov, ki selektivno prepre~ujejo kaljenje plevelnim rastlinam. Tla morajo biti ravno prav navla`ena in pleveli morajo ravno kaliti, da tak{ni herbicidi dobro delujejo. Ker pa v vrti~karski pridelavi ne uporabljamo herbicidov, v ~asu prvih pravih listov plevele okopljemo. Na vrtovih imamo poleg plevelov, ki se odli~no razmno`ujejo s semeni, tudi plevele, ki se razmno`ujejo s korenikami. Tak{ni pleveli so hvale`ni za vsako obdelavo tal, v kateri njihove korenine nare`emo (frezanje, brananje s kro`no brano‌). Iz vsakega ko{~ka bo vzkalila nova rastlina. Tako z frezanjem tal, kjer dobimo po obdelavi fino mrvi~asto strukturo, hkrati tudi nare`emo korenine na {tevilne ko{~ke, od katerih vsak kali v naslednjem letu. Zato na vrtovih in njivah, kjer imamo veliko gabeza, slaka, {~avja in drugih koreninskih plevelov ne uporabljamo freze.
Japonska dresen
Agresivni in te`ko uni~ljivi pleveli, ki smo jih prinesli iz tujine Koreninski pleveli V Sloveniji smo v zadnjih letih opazili nekaj novih agresivnih plevelov, ki so bili k nam prine{eni s semenom kulturnih rastlin ali pa celo kot okrasne rastline. Kadarkoli pride v novo okolje nov organizem, v tem primeru plevel, navadno nima svojih naravnih sovra`nikov, zato se nemoteno {iri in razmno`uje. S tem poru{i naravno ravnovesje. Tak{en plevel, ki smo ga v~asih imeli za okras ali za zasaditev bre`in in re~nih bregov se imenuje Japonska dresen (Polygonum cuspidatum, Fallopia japonica). V Evropo je bila rastlina prine{ena v 19. stoletju. Uporabljali so jo v okrasne namene. Kasneje so ugotovili, da se zelo agresivno {iri s pomo~jo podzemnih rizomov. Vsako mehansko zatiranje je povzro~ilo {e bolj bujno rast rastline. Pri nas ga vidimo ob avtocestah od koder se `e {iri na njive. Kmetje le nemo~no opazujejo njegovo {irjenje. U~inkovito bi ga zatrli le totalni herbicidi. Navadno raste na povr{inah, ki ne pripadajo nikomur. Od tam se {irijo na obdelovalne povr{ine in vrtove, zato je nujno, da ta trdovratni plevel uni~ujemo. Kaj storiti, kadar imamo opravka s koreninskimi pleveli? Mehansko odstranjevanje nadzemnega dela (ko{nja) po~asi iz~rpa rastlino, vendar je potrebno vztrajno ponavljanje. Pri majh-
nih povr{inah je smiselno ~im ve~ korenin izkopati in uni~iti. Najbolj u~inkovita je kombinacija mehanskega odstranjevanja in uporabe herbicida. V na{ih, skoraj humidnih krajih, ko pade ve~ kot 1400 mm padavin letno, pa imamo opravka tudi z grmovjem, ki se vse bolj zara{~a na kmetijske povr{ine. Kljub vsakoletnem ~i{~enju, robide, maline, leske in druge neza`elene rastline hitro prera{~ajo travnike in pa{nike. Tudi v tem primeru imamo na voljo herbicid, ki ravno v jesenskem ~asu uspe{no uni~i grmovje. Z njim {kropimo do prve slane oziroma pozebe, dokler imamo {e zeleno listje. V jesenskem ~asu, ko gredo sokovi v korenine, gre preko listov v korenine tudi herbicid, ki uspe{no uni~i tudi korenine. Herbicid je na osnovi aktivne snovi glifosata in se prodaja pod razli~nimi trgovskimi imeni: Roundap, Boom efekt, Cidokor. To je neselektivni in sistemi~ni herbicid za zatiranje enoletnih in ve~letnih plevelov ter deluje tudi pri nizkih temperaturah. De` ga ne more izprati `e tri ure po uporabi. Uporabljamo ga za uni~evanje vseh plevelov, tudi plaze~e pirnice, prstastega pesjaka in slaka ter drevesastih plevelov in koreninskih izrastkov.
Agresivni pleveli, ki se razmno`ujejo s semeni Bar`unasti oslez (Abutilon theophrasti) Tudi dru`ina Abutilonov spada med okras-
MOJ VRT
ZELENJAVNI VRT
Br`unasti oslez (Abutilon) ne rastline, poznamo jih pod imenom vise~i javor ali tudi grmi~asti oslez. Bar`unasti oslezovec je gospodarsko pomembna tujerodna invazivna vrsta, ki se je kot enoleten semenski plevel v obdobju zadnjih 15 let raz{irila po vsem ozemlju dr`ave. Naseljuje njive in delno ruderalna rasti{~a vseh tipov tal do nadmorske vi{ine 500 m. Na travinju ne more uspevati. Najve~ja gospodarska {koda je v posevkih sladkorne pese, delno pa tudi v koruzi in krompirju. Vrsta se zelo hitro {iri in pove~uje populacije. V Sloveniji smo zamudili ~as, da bi lahko ustavili {irjenje te vrste. Z oslezovcem je v Sloveniji zapleveljenih `e kak{nih 10. 000 hektarjev njiv. Na mo~no zapleveljenih njivah zmanj{uje pridelek tudi do 70%. Rastlina zraste do enega metra in ve~, zato resni~no zavira rast ostalih rastlin. Dodatno gospodarsko {kodo povzro~a s tem, ker je gostitelj raznih insek-
Datura
tov, njegove korenine pa izlo~ajo toksime, ki slabo vplivajo na kaljenje kulturnih rastlin. Rastlina po cvetenju ustvari od 1.000 do 17.000 semen, ki ohranijo kaljivost tudi 50 let. Semena imajo izredno sposobnost kaljenja in kalijo celo leto, tako, da jih z enkratnim tretiranjem s herbicidom ne moremo uni~iti, kajti `e v naslednjem mesecu kalijo nova semena. ^e se pojavi na njivi bar`unasti oslezovec, ga je potrebno odstraniti preden naredi semena. Na njivi je potrebno izvajati kontrolo tega plevela ~ez vse leto. ^e pustimo, da nam enkrat obilno semeni, bomo imeli te`ave {e v naslednjih desetletjih‌
11 Datura - Datura stramonium - Razhudnikovka To so rastline z {irokimi zelenimi listi in velikimi belimi cvetovi. Iz te dru`ine poznamo tudi okrasno rastlino, ki ji ponekod re~ejo angelska trobenta, zaradi velikih belih ali v~asih rumenih cvetov. Semena dature povzro~ajo delirij, ki v~asih zaradi zelo mo~nega delovanja povzro~a dolgotrajne posledice ali celo smrt. Datura je trdovraten plevel zaradi velikega {tevila semen, ki so podobno kot pri prej{nji rastlini zelo kaljivi. Enkratna uporaba herbicidov ni dovolj za u~inkovito borbo proti tem plevelom, zato je potrebno stalno odstranjevanje mladih plevelov iz njive ali vrta. Z uvozom novih semen in novih rastlin smo prinesli tudi nove {kodljivce, nove bolezni in tudi nove plevele. Zaradi nevarnosti njihovega nenadzorovanega {irjenja moramo te organizme poznati in vedeti kako jih zatiramo. Kljub temu, da nekaterim ljudem to ne predstavlja ve~je gospodarske {kode, morajo tak{ne plevele odstranjevati, kajti iz nepridelovalnih povr{in se pleveli ali bolezni in {kodljivci hitro preselijo na njive. Za njihovo uspe{no zatiranje pa je potrebna ve~ja uporaba pesticidov, ki pa nikomur ne koristi. � Ana Ogorelec
Evropsko tekmovanje cvetli~arjev v Velenju. Na tekmovanju, ki je bilo od 28. do 30. septembra, se je 20 prvakov dvajsetih dr`av pomerilo v {estih kategorijah: Pikina pojedina, poro~ni {opek, nasad v posodi, Jo`e Ple~nik, {opek in presene~enje. Najbolj{a je bila Nadine Weckardt iz Nem~ije, na{o dr`avo je zastopal Matja` Begu{ iz Kranja, aktualni floristi~ni prvak Slovenije (na sliki njegov aran`ma v kategorji Pikina pojedina). Foto: Bojan Rauh
12
V SADOVNJAKU
MOJ VRT
Jesenska dela
Za predelavo uporabimo le zdrave plodove esen je ~as, ko sadjarji obiramo zadnje sadje, preden se drevje pripravi na prezimovanje. Zaradi letos zelo neugodnega vremena, je ve~ina poznih sort dozorela skoraj 14 dni pred rednim ~asom dozorevanja. To seveda pomeni, da bomo to sadje tudi manj ~asa skladi{~ili.
J
Zaradi dokaj mo~nih nihanj in suhega vremena v za~etku vegetacije je tudi vsebnost kalcija manj{a, kar bo tudi eden od vzrokov za slab{o skladi{~no sposobnost. Zato moramo zelo skrbno pregledati sadje in za dalj{e skladi{~enje odbrati le naj-
bolj{e, dobro obarvane, nepo{kodovane in primerno zrele plodove. Po mo`nosti jih skladi{~imo v platoj~kih, da imamo bolj{i pregled, ~e se kje pojavijo problemi. Klet oz. skladi{~e mora biti ~im hladnej{e in primerno vla`no, da se plodovi ne izsu{ujejo. Skladi{~eno sadje redno pregledujmo. Ves ostali pridelek si pripravimo za takoj{njo porabo ali predelavo. ^e vsega sadja ne bomo mogli pojesti, imamo ve~ mo`nosti, kako ga ohraniti. Tudi za vse predelave velja, da uporabimo le zdrave plodove, ~e `elimo imeti dober sok ali `ganje. Zelo pogosta mo`nost je pre{anje. Sok moramo pasterizirati, da ne zavre ali ga
Ose in sr{eni napravijo kar precej {kode. Plodove, ki za~no gniti, moramo odstraniti, da se gnitje ne {iri naprej.
dati v sode pod pritiskom. Za `ganjekuho uporabimo le zdrave plodove. ^edalje bolj priljubljeno je tudi su{enje sadja. [e ena mo`nost pa je, da skuhamo kompot in vlo`imo v kozarce. Manj{e koli~ine bolj aromati~nih sort sadja lahko tudi namo~imo v `ganje ali pripravimo sadno bovlo (sadje dodajamo skozi vso sezono). Ko sadje oberemo ne smemo pozabiti na sadno drevje. Jeseni ne obrezujemo sadnega drevja, ker se rane ne celijo. Odrezati smemo le med obiranjem po{kodovane ali polomljene veje in kak{no vejo, ki bi jo lahko polomil sneg, nekoliko prikraj{amo. Vse rane moramo zamazati z eno od cepilnih smo, da nebi pri{lo do po{kodb. Pri starej{ih drevesih lahko ostrgamo odmrlo drevesno skorjo. Paziti moramo, da ne po{kodujemo {e `ivega dela lubja. Ko kon~amo, debla prema`emo z apnenim bele`em. Tako jih razku`imo in prepre~imo {kodljivcem, da bi tam prezimili ter zmanj{amo mo`nost predvsem spomladanske pozebe. Ko oberemo vse sadje, sredi oktobra po{kropimo sadno drevje z enim od bakrenih pripravkov. Jeseni je tudi ~as, ko sadimo nova drevesa v sadovnjak. V drevesnicah bodo prodajo sadik pri~eli konec oktobra. ^e to~no vemo, kje bomo sadili, lahko sadilno jamo pripravimo `e nekoliko prej. Potem je tudi samo sajenje hitreje kon~ano. Natan~nej{a navodila o sadjenju sadnega drevja in tudi borovnic najdete na internetu na naslovu: www.drevesnica.lj.kgzs.si @e pred nakupom se pozanimamo kak{ne sadike je mogo~e dobiti. Tako se bomo la`je pogovorili z drevesni~arjem in odlo~ili, kaj bomo sadili v na{ sadovnjak. Pri sajenju ne smemo pozabiti na za{~ito pred voluharjem in jeseni tudi pred divjadjo (zajci, srne‌) Mlade sadike lahko za{~itimo s snopom koruznice ali s kosom `i~ne mre`e, ki jo ovijemo okoli sadike in koli~ka. Tudi `e posajena, mlaj{a drevesa moramo za{~ititi pred divjadjo. Najbolje, da zagradimo z mre`o celoten sadovnjak. Ko se vegetacija povsem zaklju~i, lahko nekoliko dognojimo s sadjarskim NPK mi-
MOJ VRT
13
V SADOVNJAKU
Shranjeno suho sadje neralnim gnojilom, ki ima manj{o koli~ino du{ika (prva {tevilka ~im manj{a). ^e je mo`no, gnojilo pod kro{njo malce vkopljemo ali naredimo v tla ve~je {tevilo lukenj in vanje damo gnojilo. Ostalo koli~ino (2/3 skupne koli~ine dognojimo spomladi naslednje leto v dveh obrokih). Sadovnjak pred zimo {e pokosimo, da trava ~ez zimo
pod snegom ne bo propadla. Ne pozabimo ob sne`enju, posebno ~e je sneg moker, drevesa otresti, da ne bo pri{lo do lomljenja vej ali ob ve~ji koli~ini snega celo do lomljenja debel.
� Matja` Male`i~, in`. kmet.
Posajeno sadiko za{~itimo pred divjadjo
14
MOJ VRT
FITOFARMACIJA
Hru{eva rja (Gymnosporangium sabinae)
Ukrepajmo pravo~asno
R
azen poznih sort smo sadno drevje ve~inoma `e obrali in za ljubiteljske sadjarje pomeni to konec ukrepov do spomladanskega obrezovanja. Z odpadanjem listja preide sadno drevje v stanje mirovanja in na videz se ~isto ni~ ne dogaja. V resnici pa ostajajo na raznih delih rastlin bolezni v obliki zimskih trosov: pri glivah npr. {krlup na listju, pri bakterijah npr. hru{ev o`ig v “suhem lesu”. Iz tega razloga tudi v tem ~asu ne smemo pozabiti na zdravstvene te`ave, na katere se obi~ajno spomnimo {ele, ko postanejo o~itne, torej prepozno. Ena tipi~nih bolezni sadnega drevja, na katero se ve~ina spomni {ele jeseni, ko je za USTREZNE ukrepe `e absolutno prepozno, postane pa zelo opazna, je HRU[EVA RJA. To je gliva, ki napade med vegetacijo le hru{ke, prezimuje pa na smrdljivem brinu (v naravi), raznih vrstah okrasnih brinov in pacipres. Zmotno je prepri~anje, da je vmesni gostitelj tudi tisa, bor in drugi iglavci. Sama sem jo na{la spomladi pri svojem terenskem delu na raznih vrstah okrasnih brinov in pacipres. Se spra{ujete, zakaj pi{em o tej bolezni v tem ~asu? Razlog je predvsem ta, da mi ve~ina strank prinese po{kodovane liste in prosi za nasvet ravno v avgustu in septembru, ko se na listih razvijejo zelo opazna trosi{~a. Nekateri so mi jih opisali kot majhne “hobotnice”, ki visijo z listja, nasploh pa je ve~ina zmotno prepri~ana, da gre za {kodljivca zaradi robustnega videza po{kodb. Kot `e re~eno, hru{evo rjo povzro~a gliva
Kot poobla{~eni izvajalec s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano organiziram osnovne TE^AJE iz fitomedicine za izvajalce ukrepov in te~aje za prodajalce FFS. Izvajam tematska PREDAVANJA iz varstva rastlin, npr. ABC uporabe FFS, Varstvo razli~nih skupin rastlin s poudarkom na dolo~eni bolezni, {kodljivcu ali plevelu - po dogovoru, Koristne `ivaliali jih poznate,…za dru{tva, zadruge, individualne skupine. Informacije na GSM: 031/302-389. Gymnosporangium sabinae in oku`uje liste hru{k. V jesenskem ~asu kot je sedaj, je potrebno odpadlo listje sproti zgrabiti in uni~iti (se`gati ali skopljemo jamo in ga zasujemo), nikakor pa ne sodi na kompost. Iz zrelih plodi{~ (bradavice na spodnji stran lista), na katerih lahko opazimo prozorne cev~ice (tako imenovane “hobotnice”), se trosi v tem ~asu prenesejo zlasti z vetrom na brine, kjer prezimijo v obliki zimskih trosov. Spomladi se v toplem vremenu razvijejo na vejah in deblih le-teh oran`ne zdrizaste tvorbe, v~asih v velikosti ~love{ke pesti. Da jih opazimo, moramo grme razpreti. Po nekaj dneh se posu{ijo in nastanejo trde cigaraste tvorbe v velikosti do nekaj centimetrov, iz katerih se trosi prenesejo nazaj na hru{ko in oku`ijo mlade listi~e. Oku`ba na hru{ki se torej izvr{i zgodaj spomladi od brstenja dalje in ker velja pri zatiranju bolezni preventivno ukrepanje, je optimalni ~as za {kropljenje od brstenja do konca cvetenja. Registriranih pripravkov za to bolezen pri nas ni, ve~ina tistih, ki delujejo proti {krlupu (npr. Dithane, Score) pa ima kot stranski u~inek tudi zatiranje hru{eve rje. ^e ne {kropimo pravo~asno, se kmalu po cvetenju (maja) poka`ejo drobne
oran`ne pikice na zgornji strani listov, ki se ~ez poletje pove~ajo, pege postanejo uleknjene, temnej{e na sredini in jeseni v septembru ali oktobru se na spodnji strani listov ponovno oblikujejo izbo~ena plodi{~a v velikosti 0,5 do 1 cm. Tako je krog sklenjen. Razvoj hru{eve rje lahko prekinemo s tem, da odstranimo vmesnega zimskega gostitelja -posekamo in se`gemo brine ali paciprese - saj brez njega gliva ne more pre`iveti in zaklju~iti razvoja. Marsikdaj to ni mo`no, zlasti zaradi medsosedskih odnosov, zato moramo s fitofarmacevtskimi sredstvi za{~ititi hru{ke. Najpomembnej{e in najbolj u~inkovito je `e omenjeno {kropljenje spomladi od brstenja do konca cvetenja, v tem jesenskem ~asu je potrebno sproti odstranjevati in uni~evati listje, pozimi v ~asu mirovanja pa uporabimo 2 do 3 krat bakrove pripravke (npr. Cuprablau Z ultra, Kupropin, ipd.) do brstenja. Bodite torej pripravljeni `e sedaj in ukrepajte pravo~asno, saj zgolj uporaba fitofarmacevtskih sredstev kadarkoli {e zdale~ ni ~ude`na. Veliko uspeha `elim!
✍ Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr.
Uleknjene oran`ne pege poleti na listu Spodnja stran lista jeseni - “hobotnice” Zdrizaste oran`ne tvorbe na pacipresi
Cigaraste tvorbe s trosi, ki oku`ijo hru{ko
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Bogatin
Gnojenje jeseni eseni pognojimo gredice kamor bomo spomladi sadili cveto~e ~ebulnice: tulipane, narcise, `afrane, ... Zmerno pognojimo tudi ma~ehe; na zelenjavnem vrtu pa zimske solate, motovilec, ~ebulo in ~esen.
J
Bogatin potrosimo po gredici in ga vdelamo v zgornjo plast tal, pribli`no do globine 15 cm. Pomembno je, da zemljo dobro preme{amo, da se gnojilo enakomerno porazdeli. Gnojimo zmerno, saj se s padanjem dnevnih temperatur zmanj{uje tudi aktivnost talnih organizmov in tako se pove~uje mo`nost izpiranja hranil. Potrudimo se, da gredice ne bodo prazne (posejmo motovilec, zimske solate, me{anice za podor); s tem zmanj{amo neugodne vremenske vplive na tla. Pri sajenju sadnega drevja, vinske trte, okrasnih grmovnic in drevin je pomembno zalo`no gnojenje. To pomeni, da uporabljamo organska gnojila in gnojila, ki vsebujejo ve~ji odstotek fosforja - P in kalija - K in le malo du{ika - N. Pri sajenju sadnega drevja in grmovnic zme{amo 1-2 litra Bogatina z zemljo in ga enakomerno razporedimo po sadilni jami.
15
KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/5951 940, odprto: 8 - 19, sobota 8 -13
Ekolo{ko vrtnarjenje: - naravna bioaktivna gnojila - gnojila iz rastlinskih izvle~kov - naravna sredstva za varstvo rastlin brez ~akalne dobe
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 13