2
VELIKA NO^
MOJ VRT
Velikono~ni aran`maji
Prebudimo na{o umetni{ko du{o K
o se podamo skozi mesto se nehote ustavljamo in ob~udujemo aran`maje, ki jih vidimo v izlo`bah. Predvsem cvetli~arne in vrtnarije imajo veliko ponudbe. Vendar lepo je, ~e si tudi sami ustvarimo aran`ma. ^e nas ta misel spremlja skozi dan in nas prsti zasrbijo, se prebudi na{a umetni{ka du{a in imamo nekaj prostega ~asa, potem pa kar na delo.
Za izdelovanje aran`majev potrebujemo nekaj osnovnih aran`erskih pripomo~kov in osnovnega aran`erskega materiala. Tako si priskrbimo majhen oster no` z ravnim rezilom, vrtnarske {karje, {karje za papir, {~ipalke za `ico in silikonsko pi{tolo s silikonskimi pal~kami. Od osnovnega aran`erskega materiala pa moramo imeti gobo za sve`e in suho cvetje, plastificirano cvetli~arsko `ico - debeline 0,8 mm, tanko `gano `ico, okrasno `ico, rafijo, en okrasen nevtralen trak.
Ko iz lepenke izre`emo trup pi{~an~ka, iz barvastega papirja izre`emo {e kljun in peruti. Z barvami nari{emo o~i. ^e nimamo barv, lahko naredimo o~i tudi iz barvastega papirja.
Ko smo nabavili vse na{teto, lahko v svoji amaterski delavnici za~nemo ustvarjati aran`maje. Najprej preglejmo po shrambi in podstrehi, ~e smo na{li kak{no posodo, kro`nik ali vazo, ki jih lahko uporabimo pri na{em delu. Tudi zavr`ene ko{arice bodo uporabne, le vedeti moramo kako jih pripravimo za uporabo sve`e gobe. Najprej si oglejmo kako lahko s preprostim materialom in minimalnimi stro{ki naredimo preprost velikono~ni aran`ma.
Velikono~no gnezdo Za ta aran`ma bomo najprej naredili velikono~nega pi{~an~ka. Za to potrebujemo valovito lepenko, barvast papir, barve za o~i, lepilo in pal~ko ali zobotrebec.
Najprej si na valovito lepenko nari{emo obrise pi{~an~ka. To naredimo dvakrat in pri tem pazimo, da imamo obrisa zrcalna, saj ju bomo na koncu zlepili skupaj. Nato po ~rti obliko izre`emo obliko pi{~an~ka.
Oba dela velovite lepenke zlepimo skupaj in med papir vlo`imo leseno pal~ko ali zobotrebec. Nalepimo {e peruti in kljun in en velikono~ni dodatek za na{ aran`ma je gotov. Medtem, ko se nam lepilo su{i, naredimo {e velikono~na jaj~ka za aran`ma. Vedno najprej pomislimo na barve in sli~ice, ki jih nato nalepimo na pobarvana jajca. Tokrat pa naj bo malo druga~e.
Potrebujemo: jajca, lepilo, testenine in ko{~ke blaga.
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 19. 3. 2007, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM, d.o.o. Radovljica, podjetje za ~asopisno-zalo`ni{ko dejavnost in oblikovanje; naslov uredni{tva: SPECOM, d.o.o. Radovljica (MOJ VRT), p.p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Velikono~ni zaj~ek (foto Ur{a Lu{trik, dijakinja BT[ Kranj).
MOJ VRT
VELIKA NO^
3
V pasovih lepimo na kuhana jajca testenine razli~nih oblik in ko{~ke blaga, ki si ga prej pripravimo tako, da ga nare`emo na majhne ko{~ke.
Sedaj pa potrebujemo posodo za na{ aran`ma. Tako, sedaj pa uporabimo nekaj nabranega materiala (teloh, trobentice, stor`ke, lesko, forzicijo, ki rumeno zacveti), narejenega pi{~an~ka in pirhe, vse skupaj umetni{ko razporedimo in imamo svoj velikono~ni aran`ma. V kolikor imate na vrtu narcise in bi jih radi uporabili je potrebno vedeti, da so stebla votla in se te`ko zabadajo v gobo. Ta problem re{ite tako, da v votlo steblo date tanko leseno pal~ko.
Velikono~ni ven~ek Velikono~ni aran`maji pa so lahko razli~nih oblik in velikosti. Lahko si omislimo velikono~ni ven~ek. Za tak aran`ma se moramo bolj temeljito pripraviti. Sama osnova aran`maja je narejena na ven~ku iz sve`e gobe. Potrebujemo `gano `ico (lahko tudi vrvico, le izdelava je te`ja), vrtnarske {karje in nekaj sena. Seno si razporedimo v tanek valj, ki ga nato za~nemo ovijati z `ico. Ovijamo mo~no in trdno, tako da dobimo ka~o iz sena, dolgo pribli`no meter in pol. Nato za~nemo ka~o postopoma navijati, na dnu posode zelo blizu skupaj, potem pa zmerom bolj narazen. Vsak nivo med seboj zave`emo z `ico in kon~no dobimo posodo - na{o ko{arico. Pri tem moramo paziti, da oblikujemo stabilno dno, saj je od tega odvisna stabilnost aran`maja. `ico re`emo tako, da jo polo`imo ~imbolj bli`e k prepogibu rezila {karij, saj tako ne boste skrhali {karij.
Uporabili smo lubje, praprot in galaks listke. S tem smo pri~arali prebujajo~o pomlad, ki se prebuja v gozdu. Spomladansko cvetje narcise, frezije in tulipani naredijo barvit u~inek. Za velikono~no vzdu{je poskrbijo jaj~ne lupine. Lupine pritrdimo na `ice s pomo~jo silikona.
V tako pripravljeno posodo moramo najprej polo`iti folijo, ki zadr`uje vodo, {ele nato v posodo polo`imo namo~eno gobo. Gobo namakamo tako, da jo le polo`imo na gladino vode in jo pustimo, da prosto potone. V nasprotnem primeru, ko ti{~imo gobo v vodo se lahko zgodi, da v sredini goba ostane suha in nastanejo takoimenovani zra~ni `epi. Ko zabadamo stebla v tako gobo in pride steblo v suho podro~je gobe, cvetje ovene in propade.
Ob oblikovanju ven~ka pazimo, da cvetje in zelenje zabadamo vedno v isto smer. Tako dobimo pravo krivo linijo.
4
VELIKA NO^
MOJ VRT
Na sliki vidimo kako lepo izstopa ~rni teloh, ki ga obi~ajno ne znamo uporabiti, saj ima kratke peclje. Kompaktno zgradbo aran`maja razbije trava, ki aran`ma nekoliko razgiba. V tako ne`en aran`ma se kot zaklju~ek lepo podajo pti~ki, ki so v naravi vedno bolj glasni s svojim `vrgolenjem. Kaj pa naredimo, ~e nimamo primerne posode? Gremo v gozd, poi{~emo rogovile in jih pripravimo za aran`ma.
Lahko se poigravamo s prepletanjem trave - tife, ki nam naredi globinski u~inek, pi{~an~ki v jaj~nih lupinicah pa so pikica na i. Drobno cvetje je ginestra, ki nas s svojim ne`nim vonjem spomni, da je pomlad pred vrati. Ali moramo za ustvarjanje vedno imeti lepo eksoti~no cvetje? V tem ~asu, ko so vrtovi v prebujanju in {e ni cvetja, ki bi ga lahko uporabili ne smemo pozabiti na gozd. Vam je detajl na sliki v{e~? Z `ico pove`emo veje v `eleno obliko. Izberemo material, ki ga potrebujemo za aran`ma. V na{em primeru smo izbrali ~ebulnice, katerim smo najprej oprali ~ebulice. Na tak na~in lahko uporabite hiacinte, narcise, hru{ico, krokuse, tulipane‌ . ^ebulice imajo v sebi toliko hranil, da cvetje lahko zacveti. V prostorih z zelo suhim ozra~jem jih v~asih malo popr{imo z vodo. Poleg ~ebulnic smo prilepili {e jaj~ne lupine in pti~ke. Pri hijacintah moramo biti pazljivi ker oddajajo mo~an vonj in lahko v manj{ih prostorih povzro~ajo glavobol.
^udovit cvet na sliki je ~rni teloh (foto Ur{a Lu{trik).
Naredimo nekaj ne`nega Kaj pa ne`ne du{e. Kako narediti nekaj zelo ne`nega. Lahko kombinirate `e navedene tehnike prepletanja s travo, dodajanje cvetje in nekaj perja.
Kaj pa same ~ebulnice v lon~kih. Kako jih lahko spremenimo v trajne velikono~ne aran`maje. Nekaj predlogov si lahko ogledate v poslovalnicah Kalia. Foto Ur{a Lu{trik Velikono~ni zaj~ek s ko{kom spremenjenim v okrasni lon~ek objema nasadek s tulipani. Lahko pa imamo domiselni zdru`ena okrasna lon~ka z razli~nimi ~ebulnicami. Kombinacija narcis in tulipanov nas lahko spremlja
MOJ VRT
VELIKA NO^
5
hove vrstnice na prostem. Obi~ajno pa so siljene ~ebulnice v lon~kih posajene tako, da gledajo iz zemlje. Na to moramo biti pozorni pri zalivanju, ker ~ebulic ne smemo zmo~it. V nasprotnem primeru se na njih lahko pojavijo lahko razli~ne bakterijske in glivi~ne bolezni. Foto Ur{a Lu{trik Vse ostale fotografije Sabina [egula `e veliko prej kot dopu{~a toplo sonce. ^ebulnice v cvetli~arnah so bile siljene in bodo cvetele vsaj en mesec prej, kot bodo cvetele nji-
� Sabina [egula, univ. dipl. ing. agr., profesorica strokovno teoreti~nih predmetov in prakti~nega pouka na BT[ Kranj
6
VELIKA NO^
MOJ VRT
Za prazni~no mizo
Najbolj slovenska potica je orehova P
otica je slovenska prazni~na jed. Kak{na je prava potica in kateri recept je najbolj{i? Potice ne moremo kar tako vkalupiti. Slovensko potico res simbolizira orehova kot najbolj prazni~na. Vendar pa ni edina.
Vsaka pokrajina ima zna~ilne potice, ki so jih pripravljali iz razpolo`ljivih sestavin. Testo so zamesili iz najbolj{e moke, ki je bila v doma~i shrambi in ga nadevali z orehi, le{niki, makom, ro`i~i, son~ni~nimi ali bu~nimi semeni, suhim sadjem, pehtranom, meto, meliso, drobnjakom, ocvirki, slanino, skuto‌ torej s tem, kar je bilo pri roki v dolo~enem obdobju leta. Te`ko bi na{teli `e pestrost potic iz ~asov na{ih babic, kaj {ele danes, ko domi{ljija in dosegljivost sestavin ne poznata meja. Vsekakor pa zelo priljubljena kokosova potica ni na{a narodna jed. Testo za potico je v primerjavi s kru{nim testom precej bogatej{e. Prazni~nost jedi poudarijo najbolj{e sestavine. Moka je praviloma p{eni~na bela. ^e smo nagnjeni k eksperimentiranju, se lahko odlo~imo za katerokoli drugo moko: ajdovo, koruzno, p{eni~no polnozrnato, le da jih me{amo s p{eni~no belo v razmerju 1 : 2, da testo bolje vzhaja. Mleko naredi testo voljno, rumenjaki in ma{~oba mu dajo krhkost, sve`ino in prijetno aromo. Kvas naj bo sve`, mehak in prijetnega, nekoliko kiselkastega okusa. Na sobno temperaturo ogreto moko presejemo v posodo. Testo zamesimo s toplim mlekom, v katerega prej razme{amo jajca in di{ave ter raztopimo sladkor in sol. Kvas raz-
topimo posebej. Kvasovk ne izpostavljamo direktnemu stiku s soljo. Sol v ta namen namesto v mleko lahko damo v moko ob robu sklede. Ma{~obo raztopimo in jo dodamo, ko smo testo `e grobo zamesili. Na ta na~in prepre~imo, da bi ma{~oba obdala celice kvasovk, ki jih ovira pri delovanju. Testo stepemo toliko, da se lo~i od kuhalnice. Biti mora elasti~no, vendar ne premehko, sicer ne bo zdr`alo nadeva. Testo pokrijemo in pustimo, da naraste {e za enkratno koli~ino. Posode ni potrebno postavljati posebej na toplo mesto. Najhitreje vzhaja v plasti~ni posodi, ker ta zadr`uje toploto. Medtem pripravimo nadev. Eden od kriterijev dobre potice je, da je nadeva vsaj toliko kot testa. Sicer pa moramo biti pozorni na to, da se nadev ravno prav ma`e. Preredkega pri zavijanju testo potiska pred seboj, pregostega te`ko nama`emo. ^e je v nadevu skuta, je obvezen dodatek drobtin ali zdroba, da popije vodo, ki se med peko izlo~a iz nadeva. Nevezana vodna para namre~ povzro~a luknje med nadevom in testom in teh je `alostna vsaka gospodinja. Luknje lahko nastanejo tudi, ~e je testo preve~ obdelano, ker tak{no ne zdr`i te`e nadeva. Potrudimo se, da testo razvaljamo v pravokotnik. Nadev nama`emo od roba do roba, le zgoraj pustimo nekaj centimetrski prazni pas. Ta poskrbi za to, da skorja ne bo odstopala. Testo zvijamo ro~no. Vsaki~ ga ne`no potegnemo, da je tesno zvito. V peka~u ga ve~krat prebodemo do dna. Pred peko naj {e enkrat vzhaja. Testo tudi sedaj
POTICA S SUHIM SADJEM Testo: - 60 dag bele p{eni~ne moke - 4 dag kvasa - 3 dl mleka - 3 rumenjaki - 10 dag sladkorja - sol - limonina lupinica - 10 dag masla Nadev: - 50 dag suhega sadja: jabolka, hru{ke, slive, fige - 3 jajca - 10 dag sladkorja - 0,5 dl ruma - limonina lupina - cimet
mora narasti za enkratno koli~ino. Premalo vzhajana potica se bo med peko ob robu raztrgala. Preden testo damo v pe~ico, ga po vrhu nama`emo z me{anico mleka in raz`vrkljanega jajca. Pazimo, da pri tem ne zama`emo luknjic. Sprva pe~emo pri temperaturi 190 stopinj Celzija. Ko skorja pridobi lepo rjavo barvo, zmanj{amo na 170 stopinj Celzija. Potico po spodnjem receptu in v lon~eni poti~nici pe~emo najmanj 50 minut. Pe~eno potico {e kratek ~as pustimo v peka~u, da se nekoliko ohladi in u~vrsti, nato pa jo previdno stresemo na leseno podlago in pokrijemo s prti~em. Postre`emo ohlajeno. In kako bomo vedeli, da smo spekli popolno potico? Testo in nadev bosta enakomerno debela, brez lukenj in tvorila bosta lepo spiralo, skorja pa bo povezana s testom. Za tak{no je potrebno `e nekaj vaje, bo pa zato prepri~al okus. Pa naj bo tokrat za poku{ino zelo slovenska, `al prezrta, a ~udovita potica s suhim sadjem. Suho sadje operemo in namo~imo ~ez no~. ^e je sadje zelo suho in trdo, ga skuhamo kot kompot in pustimo, da se v teko~ini ohladi. Namo~eno sadje dobro zmeljemo v sekljalniku, dodamo jajca, sladkor in di{ave. Razvaljano testo nama`emo z nadevom in polo`imo v dobro namazan lon~en model.
� Vanja [ubic, u~iteljica prakti~nega pouka na Srednji biotehni{ki {oli Kranj
FITOFARMACIJA
MOJ VRT
7
Oskrba balkonskih okrasnih rastlin
Pri vseh konkretnih problemih se posvetujte s strokovnjaki, da ne boste ukrepali napa~no ali po nepotrebnem. Veliko uspeha `elim!
� Tatjana Rupnik s.p., univ. dipl. ing. agr. Rja
[tevil~no so {e vedno med najbolj zastopanimi balkonskimi rastlinami pelargonije, br{lanke. Ob~utljive so na prese`ek vode v tleh, zato jih zalivamo poredko, a takrat obilno. Zaradi zastajanja vode v tleh se lahko razvije koreninska gniloba, zato jih `e po presajanju zalijemo z raztopino sredstva proti koreninski gnilobi. Preden se dobro ukoreninijo, lahko pride do pomanjkanja hranil, ker jih rastlina sama {e ne zmore na~rpati dovolj iz tal, zato jim lahko pomagamo z listnimi gnojili, ki jih {kropimo po rastlini. Za bolj{e in hitrej{e ukoreninjenje lahko uporabimo tudi pripravke na osnovi izvle~kov iz kokalja ali iz rde~ih morskih alg. V poletnem ~asu se pogosto pojavi na listih teh rastlin vodeni~avost ali plutavost, kar je obi~ajno posledica nepravilnega zalivanja. V takih in podobnih stresnih razmerah uporabimo pripravke na osnovi aminokislin.
[e vedno zelo priljubljeni so gorenjski in {vicarski nageljni, pri katerih moramo prav tako ukrepati proti koreninski gnilobi, pazimo pa tudi, da jih ne sadimo v {otno zemljo, ker jo slabo prena{ajo. Tako pelargonije kot nageljne rada napade rja, nageljni so poleg tega obi~ajno gostitelji za pepelaste plesni in pegavosti. Ukrepamo preventivno na za~etku rasti, najkasneje ob prvih znakih bolezni. ^eprav je za prizadete dele rastlin takrat `e prepozno, moramo za{~ititi tiste, ki {e niso oku`eni. Predlagam obisk v specializirani prodajalni s fitofarmacevtskimi sredstvi, kjer vam bodo svetovali pravilno uporabo le-teh. Izogibajte se me{anih zasaditev, kjer so v istem koritu rastline z razli~no potrebo po vodi in hranilih. Pri nakupu se posvetujte z vrtnarji. Zalivajte zjutraj, ne mo~ite listov in pazite, da voda ni premrzla. Po mo`nosti naj bo “postana�, zlasti na Gorenjskem je zelo trda, zato se utegne pojaviti kloroza, npr. pri surfinijah.
Vodeni~avost
Nezadr`no se bli`a ~as, ko bomo balkone, terase in druge zunanje prostore polep{ali z okrasnimi posodovkami, ki nas bodo razveseljevale vse do pozne jeseni. Da bo temu res tako, moramo poskrbeti za dobro in pravilno oskrbo `e takoj v za~etku rasti in seveda skozi vso rastno dobo nadaljevati z nego, ki je prilagojena posamezni vrsti rastlin.
Koreninska gniloba
Izogibajte se me{anih zasaditev P
Po{kodbe zaradi pomanjkanja hranil po presajanju
V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; tematska PREDAVANJA za dru{tva in podobne skupine; izvajanje TE^AJEV IZ VARSTVA RASTLIN za izvajalce ukrepov. Vse informacije na GSM: 031/302-389.
Rja
Me{ana balkonska zasaditev
8
MOJ VRT
V ZELENJAVNEM VRTU
Pridelovanje zelenjave na doma~em vrtu
Kolobarimo zaradi bolezni in {kodljivcev eto{nja mila zima je omogo~ila celo zimsko pobiranje zelenjave iz vrta, ~e smo le imeli jeseni posejano kak{no vrtnino kot je motovilec, radi~, por ali ohrovt. Doma pridelana zelenjava ima posebno kakovost, predvsem pa je to sve`a zelenjava, ki ni prepotovala pol Evrope in bila za to pot posebej tretirana. V razvitej{ih zahodnih dr`avah, predvsem v Nem~iji, Avstriji, [vici, kjer dr`avi ni vseeno kako `ivijo na pode`elju, z raznimi propagandnimi akcijami vzpodbujajo ljudi, da se oskrbujejo in kupujejo kmetijske pridelke iz najbli`je okolice, kar omogo~a pre`ivetje kmetij in oskrbo okoli{kih prebivalcev s sve`o zelenjavo.
L
V Sloveniji {e vedno pridelamo veliko lastne zelenjave na majhnih vrti~kih okoli domov. Ta samooskrba je zelo pozitivna ne le zaradi pridelave zdrave hrane, pa~ pa tudi v~asih iz ~isto terapevtsko zdravstvenih u~inkov, ko najdemo po napornem dnevu sprostitev na vrtu. Na `alost nas hiter tempo `ivljenja ~edalje bolj oddaljuje od tega in mo~no si `elim, da bi se ta slovenska posebnost ohranila. Ali pa nas bodo prepri~ali, da sredi mesta ne smemo pridelovati zelenjave, ker‌
Na~rt Glede na to, da se bomo oskrbovali z lastno zelenjavo, moramo narediti na~rt oziroma zasnovo svojega zelenjavnega vrta. Pri tem moramo pomisliti na gnojenje in prehrano rastlin, saj imajo le-te razli~ne potrebe. Pomembno je kolobarjenje oziroma vrstenje vrtnin na isti povr{ini v zaporedju ve~ let, kajti nekatere zelo dobro uspevajo za prej{njo kulturo, druge zopet slab{e. Nekatere vrtnine kot dobri sosedje vplivajo na bolj{o rast dolo~ene vrtnine, druge zopet le privabljajo bolezni ali {kodljivce. Pri Vlaknata folija je najbolj u~inkovita spomladi.
na~rtovanju vrta moramo vedeti, koliko prostora bo dolo~ena vrtnina potrebovala.
Gnojenje Glavno rastlinsko hranilo, ki vpliva na rast in tvorbo listov in tudi beljakovin, je du{ik. Pri pomanjkanju opazimo slabo rast in rumenenje listov. Na vrtovih, kjer bogato dognojujemo s hlevskim gnojem ali kak{nim drugim organskim gnojilom, pa imamo du{ika navadno dovolj ali celo preve~. ^e ga je preve~, opazimo mo~no rast, posledica tega pa je pozno zorenje in slaba kvaliteta plodov. To je v~asih zelo opazno pri ~ebuli ali koren~ku, ki v skladi{~u nista obstojna. S hlevskim gnojem ne smemo dognojevati korenovkam in ~ebulnicam. Vedeti moramo tudi, da ima hlevski gnoj zelo dragoceno delovanje v tleh tudi do treh in ve~ let. Poleg hranil, ki se spro{~ajo iz gnoja, pa ta omogo~a razmno`evanje mikroorganizmov, ki so za dobro prehrano rastlin nujno potrebni. V hlevskem gnoju je tudi dolo~ena koli~ina fosforja, ki vpliva na tvorbo koreninskega sistema, tvorbo cvetov, plodov in semen. Zadostna koli~ina fosforja omogo~a kakovost in zgodnej{e zorenje. Pomanjkanje opazimo pri slab{em razvoju korenin, cvetov, listi se obarvajo rde~e. Ugotovljeno je, da je vrti~karska zemlja prenasi~ena s fosforjem, zato nikar ne dognojujte posebej z njim. Kalij je hranilo, ki ga rastlina potrebuje za uravnavanje rasti in pove~uje odpornost proti poleganju in mrazu. Pomanjkanje opazimo kot odmiranje listov od roba proti sredini. Na vrtovih v~asih opazimo pomanjkanje kalcija, predvsem po odmiranju spodnjih delov plodovk (paprika, paradi`nik). Te`avo odpravimo z rednim namakanjem, ki omogo~i stalno oskrbo s hranili. Po drugi strani pa moramo uravnote`iti rast in rodnost pri rastlinah, kar pomeni, da odstranimo vse zalistnike pri papriki in paradi`niku Posledica pomanjkanja kalcija
in pustimo ve~ cvetnih nastavkov. Podobne te`ave imajo sadjarji, ki ne opravljajo poletne rezi. Gnojnica je me{anica blata, se~a, nastilja in vode in jo pogosto uporabljamo za dognojevanje na njivskih povr{inah. Perutninska gnojnica je primerna za zalivanje ro` in plodovk. Z njo nadomestimo `e pripravljena teko~a gnojila. Pripravimo jo tako, da perutninski gnoj pome{amo z vodo in pokrito pustimo stati 8 do 10 dni. Ko dozori odstranimo gnoj. Razred~ena z vodo (1:4) se uporablja za dognojevaje med rastjo. ^e nimamo mo`nosti dognojevanja z hlevskim gnojem, se lahko odlo~imo za zeleno gnojenje, kar pomeni da na prosto njivo ali gredico konec poletja zasejemo grah, gra{ico ali drugo metuljnico, ki bo tla obogatila z du{ikom. Posejemo lahko tudi ogr{~ico ali repico in jo {ele spomladi zaorjemo. Zelo popularna je tudi facelija, ki naredi veliko listno maso, vendar pozimi pomrzne. Tla si lahko izbolj{amo tudi s kompostom, ki ga v ta namen delamo ob vrtnem robu in po enem do dveh letih tudi porabimo. ^e nimamo ~asa in mo`nosti, si {e vedno lahko pomagamo z kupljenimi organskimi gnojili (biopost, bogatin‌).
Kolobar Razli~ne vrtnine imajo razli~no globoke korenine. S pravilnim kolobarjem skrbimo za rahljanje in zra~enje in odvzem hranil tudi iz globjih plasti zemlje. Stro~nice (fi`ol, grah, detelje) in kapusnice (zelje, cveta~a ...) so tiste, ki z globokimi koreninami prezra~ijo spodnje plasti. Ve~ina vrtnin ima plitve korenine, kar pomeni, da so tudi bolj ob~utljive na su{o. V kolobarju je za`eljeno, da si sledijo rastline z globokimi in plitvimi koreninami. Zaradi enakomernej{e porabe hranil sadimo skupaj rastline, ki potrebujejo ve~ hranil (zelje, krompir, plodovke), vendar moramo poznati tudi potrebe po apnu. Na primer za krompir zemlje ne smemo apniti, medtem ko moramo pri kapusnicah vsako leto malo poapniti, ~e imamo prekislo zemljo, druga~e se lahko pojavi gol{avost. Nekatere rastline (npr. rde~a pesa, {pina~a, blitva) zaradi {kodljivih ostankov same sebe na prena{ajo ve~ let na istem mestu, zato se pridelki
V ZELENJAVNEM VRTU
MOJ VRT zmanj{ujejo. V takem primeru govorimo o utrujenosti tal in zamenjamo vrtnino. Predvsem pa moramo kolobariti zaradi pojavov bolezni in {kodljivcev. Najpomembnej{e pravili, ki se ga moramo dr`ati pri na~rtovanju kolobarja je, da ne sadimo naslednje leto na isto povr{ino vrtnine iz iste dru`ine npr. krompir za paradi`nikom, zelje za repo ali katero kapusnico. Kolobar v vrtnarstvu je {e toliko bolj specifi~en in se razlikuje od poljedelskega po tem, ker imamo {e razli~ne predposevke, naknadne posevke in vmesne ter tudi me{ane posevke. Iz stali{~a dobrega kolobarja je vse to za`eljeno. Vmesne posevke posadimo med vrtnine, ki imajo dolgo rastno dobo in se v za~etku po~asi razvijajo in imajo prosto povr{ino. Pri zeleni, brsti~nem ohrovtu, paradi`niku, fi`olu, kumarah medvrstne prostore izoliramo s solato, redkvico. Med po~asi rasto~ por posejemo {pina~o. Prednost takih posevkov je zasen~enje tal, ve~je delovanje bakterij, ve~ji pridelki zaradi ugodnih sosednih rastlin, bolj{e izkori{~anje razli~nih globin tal, manj bolezni in {kodljivcev. Kater rastline se dobro prena{ajo? Zaradi za{~ite pred {kodljivci sadimo skupaj naslednje vrtnine:
- korenje in ~ebulnice (korenjeva in ~ebulna muha) - paradi`nik in kapusnice (kapusova muha) - paradi`nik varuje zeleno - zelena odganja v kapusnicah kapusovega belina Tudi zeli{~a odganjajo nekatere {kodljivce: - koper sadimo med koren~ek, fi`ol, kumare - baziliko sadimo med kumare - bore~ med kapusnice Poznamo pa tudi slabe sosede oziroma rastline, ki se slabo prena{ajo: - paradi`nik s kumarami, grahom in rde~o peso - zelje s ~ebulnicami - grah s fi`olom - zelena z solato in krompirjem - peter{ilj s solato - kumare z radi~em ^e na isti gredici pridelujemo ve~ vrtnin, lahko pridelamo ve~je in kakovostnej{e pridelke. Vremenske in klimatske spremembe nas silijo v zgodnej{o pridelavo vrtnin. Sama rastna doba ali vegetacija se zaradi velike vro~ine in su{e v poletju delno prekine in se znova za~ne nekje v avgustu po prvem ve~jem de`evju. Na tak{no pridelavo so
VRTNINA DOBRI SOSEDI kapusnice, zelje, ohrovt, krompir, zelena, rde~a pesa, cveta~a, brsti~ni ohrovt paradi`nik, {pina~a, solata, endivija, por, grah, kamilice, meta, kumina, koper koren~ek ~ebula, paradi`nik, radi~, redkvica, blitva, por, ~esen, grah, drobnjak, ro`marin, `ajbelj, koper ~ebula, kapusnice, kolerabica, rde~a pesa solata, ~esen, kumare, kumina, koper ~ebula, ~esen bu~e, kumare, koren~ek, jagode, solata fi`ol redkvica, krompir, kumare, paradi`nik, solata, {pina~a paprika solata, {pina~a, blitva, redkvica paradi`nik solata, por, koleraba {pina~a solata kumare
kapusnice, fi`ol, redkvice, redkev paradi`nik, redkvica, fi`ol, zelje ~ebula, ~esen, fi`ol
SLABI SOSEDI gorju{ica (Sinapis alba), ~ebula, ~esen, jagode
9 navajeni na Primorskem, kjer v poletnih mesecih ve~inoma prekinejo s pridelavo in zgodaj jeseni {e sejejo oziroma sadijo ~ebulo, por, radi~e in kapusnice. Da dobimo ~im zgodnej{e pridelke in {e nekako ujamemo zimsko vlago, je potrebno jeseni preorati in pripraviti gredice. Spomladi ~im bolj zgodaj posejemo solato, ~ebulo iz semena, rde~o peso, koren~ek in grah. ^e ho~emo {e bolj pohiteti, je smiselno prve sadike solate celo kupiti in pokriti z vlaknato folijo, ki je v prvih spomladanskih tednih najbolj u~inkovita. Da bomo imeli enakomerno oskrbo z doma~o zelenjavo, moramo zavihati rokave in posejati oziroma posaditi ravno pravo povr{ino gredice z zelenjavo. Setve in sajenja ponavljamo na 2 do 3 tedne, odvisno od porabe, kar velja zlasti za setve solate, ki jo `elimo imeti Slovenci vedno na kro`niku. � Ana Ogorelec
Me{ani posevki
visok fi`ol, {pina~a, krompir, koruza, por, blitva solata, por, grah, fi`ol ~ebula, ~esen, por, grah
Korenje in ~ebula sta dobra soseda.
fi`ol
^esen in fi`ol sta slaba soseda.
krompir, fi`ol
peter{ilj redkev, paradi`nik, krompir
10
MOJ VRT
UREJAMO
Spomladanske zasaditve
Lepotice z visokogorskih meli{~ ekatere trajnice, ki so doma na alpskih meli{~ih, so se v nespremenjeni, torej naravni obliki naselile s ~lovekovo pomo~jo tudi v na{e vrtove. V izvirni obliki, brez kri`anja in podobnih vrtnarskih ~aranj, jih razmno`ujemo s setvijo in sadimo v bli`ino bivali{~. Tako se nekaj gorske lepote lahko nau`ijemo kar v doma~em vrtu, ~e jih `e ne moremo opazovati v naravi.
N
Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precej druga~ni od tistih v dolini, moramo tem lepoticam prisluhniti in upo{tevati njihove
Drobna blazinica v vrtu marsikdaj potrebuje druga~ne pogoje, kot v naravi.
Alpska velesa v naravi prekriva velike povr{ine in tudi v vrtu se lepo razraste. Brezstebelna lepnica je zelo te`avna za vrtno vzgojo.
posebne `elje. Druga~e bodo z njimi le kri`i in te`ave. ^eprav radi re~emo, da je treba rastline iz narave ob selitvi v vrtove posaditi na podobna rasti{~a, kot jih imajo v naravi, je treba pri tem {e nekaj posebnega posluha za razlike v mikroklimatskih in edafskih rasti{~nih pogojih. Gorska meli{~a so obi~ajno na polnem soncu, ki pa ni tako vro~e, kot v dolini. Zato rastline s teh meli{~ v dolini pogosto na polnem soncu ne morejo pre`iveti. Omejitveni faktor zanje je v dolini vro~ina in son~na pripeka. V polsenci pa marsikatera od teh prav dobro pre`ivi, ~e le poskrbimo tudi, da ne bodo preve~ `ejne. Seveda to ne velja za vse. Marsikatera gorska lepotica tudi ob budni postre`bi v dolini le ste`ka pre`ivi. Tudi v botani~nih vrtovih imajo z njimi nemalo te`av. Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrtu razvije obse`ne zimzelene blazine, ki se v za~etku poletja okitijo z belimi cvetovi. ^e pa raste na polnem soncu, jo v~asih ob hudi poletni pripeki kar pobere. V polsenci pa ji je mnogo bolj v{e~. Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) pa je pravi drobi`ek, ki razvije le kakih deset centimetrov obse`no in le nekaj centimetrov visoko blazinico in `ivo rumeni cvetki se na njej poka`ejo ob prvih spomladanskih otoplitvah, pogosto `e v januarju ali februarju, ko so temperature vsaj ve~ji del dneva `e nad ni~lo. Toda tudi no~na ali sicer{nja ob~asna zmrzal ji ne {koduje.
Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimo v polsen~no lego. Alpska kre{ica (Hutchinsia alpina) je ne`na in nizka zimzelena blazinica, ki se zgodaj spomladi prekrije z belimi drobnimi cvetki. Sicer pa se v polsenci lepo razra{~a. Brezstebeljna lepnica (Silene acaulis) je drobna alpska blazinasta rastlinica, le nekaj cm visoka, ki razvije drobne ro`nate cvetke. V naravi ima ve~ sorodnic, ki pa so vse po vrsti v vrtovih tako zahtevne, da jih skoraj ni mogo~e gojiti. Rod lepnic (Silene) sicer obsega kar nekaj vrst, ki rastejo tudi v na{i naravi in kar nekaj je tudi vrtnarskih kri`ancev, ki niso ni~ kaj zahtevni za gojenje, od nizkih do visokih, od belih do ro`natih. Ampak je `e tako, da ima posebno vrednost tisto, kar je te`ko dosegljivo. Med visokogorskimi trajnicami je ve~ tak{nih, ki jih v dolini ni mogo~e gojiti, kot tistih, ki se lahko prilagodijo na druga~no mikroklimo in jih zato lahko videvamo po na{ih vrtovih. Tako gorskih cveto~ih travnikov nikoli ne bo mo`no ob~udovati v dolini. Vsaj kak{no gorsko cvetlico pa lahko naselimo tudi na vrt, da nas morda spomni na lepo do`ivetje v gorah ali morda preprosto zato, ker nam je v{e~. Vrtnarska vzgoja tistih rastlin iz narave, ki se preprosto pustijo vzgajati, pa naj pripomore k ohranjanju narave, zlasti pa v naravi ogro`enih rastlin.
� Jo`ica Golob-Klan~i~
UREJAMO
MOJ VRT
11
Spomladanski ~as na na{i zelenici
Rast najmo~nej{a od marca do maja
L
etos je v ve~ini primerov na{a trata dobro prezimila, saj nismo imeli sne`nih padavin.
Le redko se je pojavila tako sne`na plesen, t.j. plesen, ki jo opazimo kot paj~evinaste kroge na trati. ^e to opazimo moramo takoj ukrepati in po{kropiti z fungicidi, ki prepre~ujejo {iritev sne`ne plesni. Uporabljamo fungicid, ki se uporablja za zatiranje sne`ne plesni na `itih. Naslednje pomembno opravilo na na{i zelenici spomladi je, da pograbimo listje, kar ga nismo v jeseni; poberemo zlomljene vejice, ki le`ijo na tleh in preverimo, kje se nam je pri~el nabirati mah. ^e je trata dvignjena zaradi zmrzali, jo moramo povaljati. Povaljati jo moramo tudi v primeru, ~e nam je v zimskem ~asu ponagajal krt. Krtine pograbimo in povr{ino povaljamo. Vse travnate povr{ine morajo biti v spomladanskem ~asu pognojene zato, da imajo travnate bilke zadostno koli~ino hranil na za~etku vegetacije. Zavedati se moramo, da je spomladanski ~as vegetacije najmo~nej{i. To je obdobje od marca do konca maja. V tem ~asu je lahko v gnojilu prisotno ve~ du{ika, glede na ostale sestavine v gnojilu. Raztrosimo enakomerno 3 do 5 kg na 100 m2. Dobro je, ~e gnojimo pred de`jem, da se gnojilo raztopi in je takoj dostopno koreninam. ^e pa je de`evje preobilno, nismo dosti naredili, ker se ve~ji del hranil prehitro spere v ni`je plasti zemlje in potem ni ve~ dostopno koreninam. Z gnojenjem smo poskrbeli za rast, naprej pa morajo pridne roke poskrbeti za vzdr`evanje. Preglejmo na{o staro kosilnico, ~e je potrebno nabrusiti no`e in ~e so potrebna kak{na druga popravila. Spomladi pri~nemo s ko{njo, ko so travnate Na{a zelenica zahteva spomladi kar precej pozornosti - za za~etek pograbimo listje, s kovinskimi grabljami iztrebimo mah in prezra~imo travno ru{o.
bilke visoke 5 do 6 cm. Kosilnico dvignemo na vi{ino 3 do 4 cm. Tako, da je omogo~en razvoj travnim bilkam. Marsikdo kosi prenizko, ker misli, da nebi bilo treba pogosto kositi. S tem delajo veliko {kodo travnatim rastlinam, saj jim tako zmanj{ajo listno povr{ino. Rast trave je prizadeta in kale~i pleveli imajo zadosti svetlobe in zraka, da se razvijejo in veselo rastejo. Tako imamo na vrtu kmalu ve~ plevela kot trave. To pomeni, da moramo kositi pogosteje, ker
imajo pri redni ko{nji vse rastline enake pogoje (zadosti zraka in svetlobe). Trava se gosti in krepi (korenine so mo~ne, {irijo se v {irino in globino in to daje pravo trdnost trate). Taki trati pleveli ne pridejo do `ivega. Poko{eno travo moramo obvezno odstraniti, ~e nimamo kosilnice s ko{aro v katero pada poko{ena trava.
� Metka Krivic, Krivic travni tepihi d.o.o., www.travni-tepihi.com
12
V SADOVNJAKU
MOJ VRT
Opravila marca in aprila
Da bodo plodovi jeseni debelej{i in bolj{i pomlad je ~as nekaterih pomembnih opravil v sadovnjaku. Drevje se prebudi iz “zimskega spanja�, in pri~ne z brstenjem. Leto{nja pomlad oziroma konec zime pa je povsem druga~na kot smo vajeni. Pravzaprav zime skoraj ni bilo, saj je zemlja zmrznila le za nekaj dni, ves ostali ~as pa so bile temperature okrog stopinj Celzija ali pa vi{je. To se sedaj v marcu mo~no pozna pri razvoju vegetacije, saj razvoj prehiteva dolgoletno povpre~je za pribli`no tri do {tiri tedne.
S
Glavno opravilo spomladi je obrezovanje sadnega drevja. Toplo vreme in sonce sta nas `e v januarju in februarju vabila, da bi se lotili obrezovanja. A kljub temu se z obrezovanjem nikamor ne mudi. No sedaj, ko to berete, je v glavnem `e potrebno zaklju~iti z obrezovanjem. Pomemben je vrstni red obrezovanja. Najprej obrezujemo staro drevje, ki slab{e raste, tako da z zgodnej{o rezjo vzpodbudimo mo~nej{o rast. Sledijo hru{ke in zgodnje slive ter marelice. Nadaljujemo pa z breskvami, ~e{njami, slivami in poznimi sortami jabolk. Pri marelicah in ringlojih velja, da izrezujemo le najnujnej{e in ~im ve~ enoletnih poganjkov pripognemo. Omenjeni sadni vrsti obrezujemo lahko tudi v ~asu cvetenja. Rodna drevesa ~e{enj lahko obrezujemo tudi v ~asu obiranja. V praksi je ponavadi tako, da najprej obre`emo mlaj{a drevesa, za stara, cepljena na sejancu pa zmanjka ~asa ali pa se nam ne da plezati po njih. Vendar pa z rednim obrezovanjem teh lahko dose`emo, da rodijo bolj redno in predvsem bolj{e,
plodovi pa so debelej{i in bolj{i. Seveda bomo pri tak{nih drevesih rez nekoliko spremenili. Najprej moramo izrezati vse stare in posu{ene veje. Nato odre`emo veje, ki so pregoste, na preostalih pa moramo najve~krat odrezati tiste dele vej, ki so preve~ pove{eni. Odstranimo {e poganjke, ki izra{~ajo na zgornjem delu vej t. i. vodne poganjke. Med letom bomo morali po~istiti vse vodne poganjke, ki bodo zrasli na novo. Tak{no “o`ivitveno rez� na starih drevesih razporedimo na tri leta in vsako leto mo~neje obre`emo tretjino kro{nje. Tako bomo v nekaj letih pri{li do novega mladega rodnega lesa, ki bo dal kvaliteten pridelek sadja. Vse ve~je rane zama`emo s cepilno smolo, da nebi pozneje pri{lo do gnitja lesa in propadanja dreves. Obrezovanju sledi predspomladansko {kropljenje z enim od bakrenih pripravkov, kateremu dodamo oljni pripravek. Pomemben je vrstni red me{anja, ki velja tudi za druge fitofarmacevtske pripravke. Najprej z vodo zme{amo tistega, ki je v obliki prahu, potem dodamo teko~ega. Pri obratnem vrstnem redu lahko pride do po{kodb sadnega drevja ali pa je me{anica neuporabna. ^e smo s predhodnim pregledom vejic ugotovili, da se na drevju nahajajo zimska jaj~eca u{i (na sliki) ali rde~e sadne pr{ice, moramo {kropljenje z oljnim pripravkom opraviti {e posebej temeljito. V ~asu cvetenja sadnega drevja ne {kropimo. Izjema so ko{~i~arji, pri katerih moramo opraviti {kropljenje proti cvetni moniliji - posebno, ~e je v
~asu cvetenja de`evno vreme. Sredstva proti cvetni moniliji niso strupena za ~ebele. Pred prvim {kropljenjem moramo ponovno oprati {kropilnico in preveriti ali deluje brezhibno in po potrebi zamenjati kak{en razjeden ali po{kodovan del. Druga~e se nam lahko kaj hitro zgodi, da ravno za~nemo s {kropljenjem, ko se kaj zama{i, {kropilnica pa je polna {kropiva. @e jeseni je dobro debla sadnega drevja premazati z apnom, premaz pa lahko obnovimo {e spomladi (na sliki). Pred beljenjem z debla rahlo ostrgamo luske starega lubja. Tako odstranimo marsikaterega {kodljivca, ki prezimuje za lubjem. Prav tako ne smemo spomladi
pozabiti na dognojevanje sadnega drevja. Glede na velikost dognojimo z nekoliko mineralnega sadjarskega gnojila (dve do tri pesti na drevo). Lahko dodamo tudi nekaj organskega gnojila. ^e imamo pod drevesi okopano, potem gnojila nekoliko zadelamo v zemljo, sicer pa moramo ra~unati, da bo nekaj porabila tudi trava. Najbolje je dognojevati pred de`jem, da voda hranila spere v tla, ~im bli`e koreninam. V tem ~asu je tudi primeren ~as za sajenje sadnega drevja (skica). Sadike nabavimo pri poznanih drevesni~arjih. Predhodno moramo vsaj pribli`no vedeti, katere sadne vrste in sorte bi `eleli posaditi. Tako se bomo ob nakupu po posvetu
MOJ VRT la`je dokon~no odlo~ili. ^e pa nameravamo zamenjati le posamezno drevo, pa moramo vedeti, da ne smemo saditi isto sadno vrsto na isto mesto. ^e to `e moramo storiti, potem moramo izkopati malo ve~jo sadilno jamo in zemljo zamenjati. Ob sajenju dodamo eni sadiki do 20 kg hlevskega gnoja ali kak{no druga~no organsko gnojilo in okrog ~etrt kilograma mineralnega (NPK) gnojila z majhno vsebnostjo du{ika. Ob tem pazimo, da gnojilo ne pride v direktni stik s koreninami. ^e imamo v bli`ini voluharja, moramo korenine zavarovati pred njim. [e najbolj{e je to storiti s posebnimi za{~itnimi ko{arami iz kovinske mre`e. Luknjice ne smejo biti ve~je od 12 mm. Posebej pazljivo stisnemo mre`o zunaj, da voluhar ne pride do sadike na koreninskem vratu. Prva leta rabijo sadike tudi oporo, da se dobro ukoreninijo. Potem, razen pri jablanah cepljenih na {ibko podlago M-
13
V SADOVNJAKU 9, opore ne potrebujejo ve~. Sadika mora biti posajena tako globoko v zemlji, kot je rasla v sadni drevesnici. Na koncu sadiko prive`emo h koli~ku in vrh prikraj{amo. ^e ni pred~asnih poganjkov velja generalno pravilo, da jablane in hru{ke odre`emo pribli`no 90 cm, ko{~i~arje pa okrog 120 cm od tal. V aprilu za~nemo z redno ko{njo trave. Travo in tudi podrast - plevele pod drevesi moramo pokositi vedno pred {kropljenjem, da tako prepre~imo ~ebelam, da se nebi zastrupile z ostanki {kropiv, ki bi padli na tla in cvetje. Redno spremljamo pojave u{i in primerno ukrepamo. V aprilu, malo pred cvetenjem pride drevje v sok. Takrat je primeren ~as za precepljanje sadnega drevja. Cepi~e smo nabrali in shranili `e konec februarja. To so lanskoletni poganjki, debeli do debeline svin~nika.
Najpogostej{i na~in precepljanja je cepljenje za lub (na sliki). Pri tem na~inu vejo ali podlago, ki jo bomo precepili, odre`emo. Lahko je debela tudi do 10 cm. Z no`em zare`emo po dol`ini in razmaknemo lub. Cepi~ odre`emo pre~no (dletasto) vsaj 3 cm na dolgo in ga vstavimo za lub. Dolg naj bo toliko, da sta na njem dva brsta. Nato povijemo kar z izolirnim trakom in zama`emo odrezano vejo in vrh cepi~a s cepilno smolo. ^e precepljamo pribli`no enako debelino veje, kot je debelina cepi~a, potem uporabimo na~in spajanja z jezi~kom oz. angle{ko kopulacijo. Rez cepi~a je enak kot pri cepljenju za lub, le da {e zare`emo vzdol` cepi~a in isto ponovimo na vejici. Nato oba dela zdru`imo in zave`emo z izolirnim trakom ter vrh cepi~a zama`emo s cepilno smolo. Kak{en mesec in pol po cepljenju trak odstranimo.
� Matja` Male`i~ Slike od zgoraj navzdol: - cepljenje za lub - beljenje debla sadnega drevja - zimska jaj~eca u{i
14
ZA BOLJ[I PRIDELEK
MOJ VRT
Bogatin
Gnojilo za dalj{e ~asovno obdobje ogatin je popolnoma naravno organsko gnojilo, ki je zelo bogato z rastlinskimi hranili. Dolo~en dele` hranil je v obliki, ki je rastlinam takoj dostopna, hkrati pa gnojilo vsebuje tudi hranila, ki se spro{~ajo po~asi. Postopno spro{~anje hranil zagotavlja preskrbo rastlin s potrebnimi hranili za dalj{e ~asovno obdobje.
B
BOGATIN vsebuje: Suho snov 75 - 85% Organsko snov 45 - 55% Du{ik skupni 4 - 6% P2O5 3 - 5% K2O 2 - 3% MgO 1- 2,5% CaO 9 - 12% pH 6,6 - 7 Mikroelemente: Fe, Cu, Mn, Zn, Na, B,..
Primeren je za gnojenje vseh vrst rastlin, tako za vrtnine, polj{~ine, okrasne rastline, vinsko trto, sadno drevje in jagodi~evje, kot tudi za zelenice in travnike. Posebno dobre rezultate bomo dosegli pri gnojenju plodovk (paradi`nik, paprika, jaj~evci, kumare, jagode, ...) in cvetja. Spomladi uporabljamo Bogatin za osnovno gnojenje. V zelenjavnem vrtu ga potrosimo po celem vrtu (3-5 l na 10 m2) in ga rahlo zakopljemo v vrhnjo plast 10 do 15 cm globoko. Grede z okrasnimi rastlinami pognojimo tako kot zelenjavni vrt. Okrasno grmi~evje, trajnice in vrtnice pognoji-
mo tako, da Bogatin enostavno potresemo okrog rastlin. Sadno drevje, jagodi~evje in vinsko trto ob sajenju pognojimo z 1-2 l Bogatina na sadiko, dognojujemo po potrebi (na dve leti) v krogu okrog drevesa oziroma grma. Zelenico narahlo potrosimo z Bogatinom (1-2 l / 10 m2). To storimo pred de`jem, v primeru suhega vremena, pa jo mo~no zalijemo. Bogatin: - bogati tla s hranili, - ugodno vpliva na strukturo tal, - ima nevtralno pH reakcijo, - pove~uje mikrobiolo{ko aktivnost tal. � Alenka Novak
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Kmetijsko gozdarska zadruga SAVA z.o.o. Lesce
Bogata izbira blaga za vrti~karje in kmete Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ semenski krompir ❖ semenska koruza ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ oprema za konje ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva ❖ gospodinjske in tehni~ne pline
KGZ Sloga Kranj, z.o.o., [uceva 27, Kranj
VABIMO VAS V PRENOVLJENO TRGOVINO Z RAZ[IRJENIM PROGRAMOM
trajnice, grmovnice, sadno drevje, ...
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER NAKLO Cesta na Okroglo 1/a, Naklo, tel.: 04/2571 024, odprto: 8 - 16, sobota 8 -15 - sadike, semena in gnojila za zelenjavni vrt - okrasne ~ebulnice, ~ebul~ek - semenski krompir: kifl~ar ... - substrati, zemlja za sajenje, presajanje, pikiranje - vrtno orodje, kosilnice, zalivalni program - fitofarmacija: sredstva za varstvo rastlin svetuje univ. dipl. ing. agronomije - krmila, `ita - p{enica, je~men, koruza - hrana in oprema za male `ivali
AKCIJA: zemlja za sajenje in presajanje
KMETIJSKO VRTNARSKI CENTER [uceva 27, Kranj, tel.: 04/20 14 960, odprto: 8 - 19, sobota 8 - 15
KMETIJSKO TEHNI^NI CENTER SLOGA Kranjska c. 29, [en~ur, tel.: 04/251 97 72, odprto: 7 - 19, sobota 7 - 13