2
POMLAD
MOJ VRT
Nega balkonskih rastlin
Barve poletja se `e ka`ejo V reme se je otoplilo in tako je cvetje `e za~elo svojo barvno promenado. Mali vrti~ki v okrasnih loncih nas razveseljujejo {e z cveto~imi dvoletnicami, ki so ve~krat v kombinaciji s trajnicami in ~ebulnicami. Pridni vrtnarji `e i{~ejo ustrezne kombinacije enoletnic, ki bodo zamenjale dvoletnice (ma~ehe, marjetice, spomin~ice).
V kombiniranih nasadih najprej uredimo trajnice. Rastline je potrebno obrezati, odstraniti ovenelo posu{eno listje in jih pregledati, ~e imajo kak{no rastlinsko bolezen. ^e so v loncu ~ebulnice, jih pustimo {e nekaj ~asa v zemlji, kljub temu, da so odcvetele. Cvetna stebla odstranimo, listje pa je potrebno, saj s fotosintezo pride ~ebulica do novih hranil in se pripravi na novo spomladansko cvetenje. Ko listje ~ebulnic porumeni, ga lahko odstranimo, ~ebulice pa pustimo v loncu. Kombinacije rastlin so lahko zelo razli~ne. Pri sami izbiri moramo paziti, da ustvarimo zanimiv nasadek, pri ~emer moramo upo{tevati kar nekaj osnovnih pravil sajenja in kombiniranja rastlin. Pri sajenju moramo najprej poskrbeti za ustrezno drena`o in substrat. Drena`a je nujno potrebna, predvsem v ve~jih loncih in posodah, saj je zastajanje vode velik problem. Korenine, ki so stalno v neprezra~enem, z vodo prepojenim substratom, napade koreninska gniloba. Rastlina postane uvela in nemalokrat se zgodi, da si te znake narobe razlagamo. Tako rastlino ponovno zalijemo, kar vodi v njen propad. Pravilno je, ~e opazimo bolezenske znake, da pogledamo, kaj se dogaja v samem substratu. Ko opazimo gnile korenine, nam je lahko jasno, da ne opravljajo svoje funkcije. Take korenine odstranimo, rastlino presadimo v novo posodo z urejeno drena`o in jo zalijemo s sredstvom proti koreninski gnilobi. Danes lahko v trgovinah kupite posebna korita, ki imajo zaloge vode v podstavku, vendar ohranjajo zra~en substrat. Prednost teh korit je, da lahko zalijemo rastline za ve~
O`ivitev starega pro~elja s strukturnimi rastlinami dni in se bolj brezskrbno odpravimo od doma. Poleg drena`e je pomembna tudi pravilna izbira substrata. Substrat mora vsebovati pravo razmerje hranilnih snovi, rastlinam mora nuditi oporo in trdnost, ostati mora zra~en in rahel, biti mora razku`en - ne sme vsebovati povzro~iteljev bolezni, {kodljivcev, semen plevela in rastlinam {kodljivih primesi. Obi~ajem substrat za cveto~e balkonske rastline vsebuje humus, glino in ve~ hranilnih snovi, ki jih cveto~e rastline potrebujejo. Ko imamo pripravljeno posodo z drena`o in substratom, pa moramo upo{tevati {e razra{~anje rastlin in seveda pogoje, ki jih rastline potrebujejo za rast. Tako lo~imo ve~ razli~nih rasti{~. Povsem son~na rasti{~a so usmerjena proti jugu, obi~ajno nepokrita in vro~a, svetla rasti{~a so lahko obrnjena proti vzhodu ali zahodu. Pri rasti{~ih na zahodni strani moramo paziti na pozno poletno pripekajo~e sonce, saj so pogoji takrat taki kot na ju`ni strani - rasti{~e je vro~e. Rastline, ki uspevajo na son~nih rasti{~ih so: pelargonija, vodenka Nova Gvineja, surfini-
je, brazilski slezinec, tunbergija, moljevka, suha ro`a, ‌ . Polsen~na in sen~na rasti{~a so usmerjena na sever, so bolj vla`na in hladna. Rastline, katerim ustreza sen~na in polsen~na lega so: fuksija, navadna vodenka, bakopa, koralna begonija, mulenbekija rumena zaj~ja deteljica, ‌ . Pri kombinacijah se poigravamo z barvo cvetja, kot tudi s strukturo in barvo zelenja. Temno rde~o barvo listja z grobo strukturo ima sladki krompir in ricinus, ki ga lahko kombiniramo v ve~jih posodah na terasi. Podolgovate liste v temnej{ih svetlikajo~ih barvah ima tradeskancija, s katero lahko ustvarimo kontrastne zasaditve. Pisanolist-na kopriva je v nasadku lepa popestritev, saj je lahko v ve~ barvah, z ravnimi listnimi robovi ali pa nakodranimi. Poleg obi~ajno cveto~ih rastlin lahko uporabimo tudi razli~ne okrasne trave, ki razbijejo nasadek in poskrbijo, da cvetli~ni aran`ma zadiha. Pri zasaditvah balkonov in teras imamo veliko mo`nosti izbire. Lahko okrasimo balkon z rastlinami v svoji najljub{i barvi, imamo botani~no zbirko rast-lin, lahko si
MOJ VRT je brezpla~no namenjen ljubiteljem vrta. Izid: 21. 5. 2008, odgovorni urednik: Bojan Rauh, strokovna sodelavka: Barbara Gartner; fotografije: Bojan Rauh; izdajatelj: SPECOM d.o.o., ~asopisno-zalo`ni{ka dejavnost in oblikovanje, 4248 Lesce; naslov uredni{tva: SPECOM d.o.o. (MOJ VRT), p. p. 39, 4240 Radovljica; tel.&fax: 04/53 18 636, email: specom@specom.si; oglasno tr`enje (tel. 040/202 384). Naslovnica: Mati~ni nasad nizkih bradatih perunik v vrtnariji TRAJNICE GOLOB-KLAN^I^, posneto v aprilu 2008 (foto Jo`ica Golob Klan~i~).
MOJ VRT omislimo zeli{~ni vrt, miniaturni sadni vrt ali celo mini ribnik. Ko oblikujemo zasaditve je najbolje, ~e si lahko zamisli predstavljamo in jih posku{amo skicirati. Da uspemo uresni~iti ideje moramo tako poznati rastline, kak{ne zahteve imajo, kak{no obliko rasti in kako cvetijo. Za bolj nenavadne zasaditve lahko v ve~ji lonec posadimo plezavke, katerim smo `e vnaprej pripravili oporo. Tako se za~no vzpenjati nad obi~ajnimi pokon~nimi in vise~imi rastlinami in poskrbijo za bolj privla~en videz. Plezavke, ki jih najbolj pogosto uporabljamo so: tunbergija, ok-rasni slak, di{e~i grahor, br{lan, ipomeja, ‌ . Lahko pa se {e malo bolj potrudimo in naredimo zanimivo skulpturo. V ve~jo posodo dodamo na sredino vi{jo oporo (cca 1 m), na oporo pritrdimo dodatno manj{o posodo. Tako lahko nasadimo posodo spodaj z pokon~nimi in pove{avimi rastlinami, kot tudi zgornjo manj{o. Po nekaj tednih se rastline razrastejo in imamo lepo kombinacijo cveto~ega slapu v sredini ve~jega nasada. Vsako leto nam vrtnarji pripravijo razli~ne novosti. @e poznane vrste rastlin nam pri~arajo v druga~nih barvah, ali pa nam ponudijo z novimi eksoti~nimi rastlinami. Ve~krat si ne upamo izbrati teh ~udovitih rastlin, saj ne vemo, kako naj z njimi ravnamo. Ena od takih novosti je Anigozanthos oz. kengurujeve tace. Rahlo dlakavi cvetovi imajo v kombinaciji z barvo `ametast izgled in nas po obliki spominjajo na kengurujeve tace - od tod slovensko ime rastlini. Rastlina je igriv del cvetli~nih korit na terasi in balkonu. Postavimo jo na son~en prostor, saj je njena domovina Avstralija, ki je znana po vro~em podnebju in skromnih padavinah. V~asih pa je le potrebno paziti, da se tisti, ki so nagnjeni k alergijam ne dotikajo rastlin, saj jim lahko
POMLAD ko`a pordi in se pojavi srbe~ica. V takem primeru je potrebno po{kodovano mesto temeljito umiti in nato namazati z kremami, ki pomirjajo ko`o. Neobi~ajna in veli~astna je plezalka glorioza oz. bumerangovka. Ta tropska lepotica se razvije iz korenike in v ustreznih pogojih zraste tudi do 2,5 m. Njena dolga vitka stebla se vzpenjajo ob upori s pomo~jo vitic na koncu listov. Cvetovi so {krlatno rde~i z rumeno obrobo. Obrnjeni cvetni listi~i so podobni obliki bumeranga in tako smo zopet v domovini Avstraliji. V toplem in vla`nem okolju je rast intenzivna. Cveti preko celega poletja, zato jo je potrebno vsakih 14 dni gnojiti. @al pa ni prezimno trdna zato moramo rastlino prezimiti v za{~itenem prostoru. Takoj po cvetenju jo jeseni postopoma prenehamo zalivati, tako, da se nadzemni del posu{i. Kasneje posodo s suhim substratom in koreniko prenesemo v za{~itni prostor in po~akamo na pomlad, ko korenika ponovno za~enja odganjati. Poleg navadne sivke, ki smo jo vajeni iz obmorskih krajev, se je na tr`i{~u pojavija francoska sivka. Od navadne ozkolistne sivke se razlikuje po socvetjih, saj so ve~ja in bolj dekorativna. Vonj je manj oster, listi rastline so bolj {iroki. Rastlina je nekoliko bolj ob~utljiva, potrebuje son~no lego in nekoliko ve~ zalivanja kot navadna sivka. Francoska sivka ni prezimno trdna rastlina, tako, da jo moramo v pozni jeseni, ko temperatura pade pod 5 stopinj C odnesti v prezimni prostor. Zelo zanimiva preve{ava rastlina je deljenolistna kapucinka. Stebla rastline so goli, listi so dlanasto deljeni. [tevilni majhni cvetovi so natrgani in limonino rumene barve, rde~epik~asti in imajo kavljasto upognjeno ostrogo. Rastlina uspeva v son~ni zavetrni legi. Potrebuje veliko vode, pri gnojenju pa velja prav-
3
ilo bolje manj kot preve~. ^e jo namre~ gnojimo v izobilju, bo rastlina za~ela pospe{eno rasti, cvetovi pa bodo bolj redki. Pri tej rastlini je potrebno poudariti, da moramo biti pozorni na listne u{i in jih pravo~asno zatirati. Poleg cveto~ih novosti se letos v rastlinskih kombinacijah pojavlja ju`na kijevka. Temno rde~e suli~aste liste oblikuje v eleganten {op, ki v nasadu predstavlja novo dimenzijo. Tudi to rastlino postavimo na son~no lego. Pri vzgoji pazimo, da se koreninska gruda ne izsu{i. Do srede poletja jo gnojimo vsake 14 dni, potem pa jo postopoma pripravljamo na prezimovanje. V kolikor je ne `elimo prezimiti, jo vzgajamo, kot ostalo balkonsko cvetje, ki ga po prvi pozebi odvr`emo na kompostni kup. Poleg vrti~kov, ki si jih ustvarimo s cveto~imi in strukturnimi rastlinami, je zelo lep in di{e~ tudi zeli{~ni vrt v posodah. Pri izbiri za~imb in zeli{~ moramo vedeti, da imajo pisanolistne sorte manj eteri~nih olj in zato so bolj blagega okusa in nekoliko manj di{ijo. ~e smo se torej odlo~ili za tak vrt le zaradi kuhinje, potem kombinirajte le zelene rastline in pri tem pazite na strukturo zelenja. V kolikor pa bi radi {e malo u`ivali v pogledu na cveto~e rastline, lahko dodate cveto~e zdravilne rastline kot npr. ognji~. Vse rastline ne glede na to ali jih poznamo ali ne, potrebujejo stalno nego. V rastni dobi jim odstranjujemo odcvetelo cvetje in odmrlo listje. Polomljene dele rastlin odre`emo. Cveto~e rastline redno gnojimo z gnojili za cveto~e rastline, saj ta gnojila vsebujejo ve~ji dele` kalija in fosforja. Ob ve~erih, ko se rastline ohladijo, jih zalijemo z vodo, ki ima temperaturo ozra~ja. ^ez no~ imajo rastline ~as, da potrebno koli~ino vode vsrkajo in ne tekmujejo s soncem, ki je vzrok za hitro izhlapevanje potrebne vode.
Vsekakor je te`ko dolo~iti mejo, katere so le balkonske rastline in katere rastline sodijo na vrtne grede. Vsak ljubitelj cvetja si sam po svojem okusu pri~ara ko{~ek narave, ki ga preko poletja neguje, oblikuje in ob tem u`iva.
� Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo - Srednji {oli
Domiselen nasadek iz zeli{~
4
MOJ VRT
POMLAD
Floristi~ni trendi
Cvetje lahko tudi spregovori M oderna tehnologija nam omogo~a komunikacijo brez meja. Pred leti si sploh nismo predstavljali, da je mogo~e preko elektronske po{te vsak trenutek mo`no navezati stik s sogovornikom kjerkoli po svetu. Tako je skoraj pri~akovano, da je inspiracija za nov floristi~ni trend komunikacija s cvetjem. Cvetje lahko govori, sporo~a! Pravzaprav nam cvetje lahko pripoveduje zgodbo, lahko da kratko sporo~ilo ali karkoli je na{a `elja. Vrtnice so znani nosilci sporo~il in vsako Valentinovo se jih na tiso~e po{lje, da sporo~ajo ljubezen. Tako so to poletje raznobarvne vrtnice glavne poslanke sporo~il, krojijo pravila in inspiracijo. Kako pa vrtnice oskrbimo, da {opek ostane dalj ~asa sve`? Najprej jih z ostrim no`em po{evno spodre`emo. Nikoli jih ne re`emo s {karjami, ker {karje stisnejo peclje in v njih vodovodne `ile. Tako vrtnica ne more vsrkati potrebne vode in propade. Zelo pomembno je, da pregledamo steblo. ^e je sredina stebla temna, so vodovodne cevi zama{ene z bakterijami. Ta problem re{imo s ponovnim vi{jim rezom, tako da je rez v Po~itnice vabijo
pre-rezu svetel. Nato poskrbimo, da odstranimo vse liste, ki bi druga~e pri{li v stik z vodo. Listje v vodi namre~ gnije in zopet se v vodi bakterije hitreje razmno`ijo in zama{ijo vodovodne cevi v steblih. Seveda pa moramo poskrbeti, da je posoda, v katero damo {opek, ~ista. Zelo priporo~ljivo je, da v vodo dodamo hranila za sve`e cvetje. Pazimo, da {opka ne postavimo poleg sklede s sadjem, ker iz sadja izhaja etilen, ki povzro~i hitrej{e zorenje cvetja. Barve v trendu so svetlo modra, roza, {krlatno rde~a, rumena in rde~a barva. Te barve kombiniramo z naravnimi. Barve so lahko zelo osebne in pomembno vplivajo na vzdu{je. Zato moramo paziti, kak{ne barve se bodo podale posamezniku. Pri barvah lahko upo{tevamo tudi tradicionalno simboliko. Tako rde~a pomeni ljubezen, strast, zelena pa mir in naravo. Same oblike {opkov in aran`majev so izgubile zra~nost. V trendu so kompaktne oblike, ki omogo~ajo bolj nenavadno dr`o {opkov. Zelo moderno je imeti {opek v le`e~em polo`aju roke ali pa ga nosimo kar ~ez ramo. Poudarek je na sporo~ilnosti in individualnosti. Bolj nenavadne kombinacije, ki nas
Ujeti morski valovi presene~ajo, so hit poletja. To lahko dose`emo z nenavadnimi raznolikimi materiali. Bolj je nenavadna kombinacija, bolj osebno je sporo~ilo. V aran`majih in {opkih naj se pojavijo veje in celo tudi kak{no kamenje. Poleg teh naravnih materialov se pri {opkih uporabljajo razli~ni okrasni trakovi in vrvice. Kar se ti~e posod za aran`maje, niso ve~ tako impozantne in zanimive, ampak se podrejajo cvetju. Lahko bi rekli, da cvetPoletni koktail
je igra prvo violino, spremljajo pa ga razli~ne posode. Torej lahko zaklju~imo, da je poletje polno veselih barv in nenavadnih kombinacij. To pa nas `e spomni na te`ko pri~akovane dopuste, ko postanemo tudi sami igrivi, kot je lahko govore~e cvetje.
� Sabina [egula, univ. dipl. in`. agr., u~iteljica prakti~nega pouka, strokovno teoreti~nih predmetov in modulov na BC Naklo - Srednji {oli
MOJ VRT
FITOFARMACIJA
Ne`ivi dejavniki po{kodb na rastlinah
Ne uporabljajmo nepremi{ljeno FFS V
varstvu rastlin zavzemajo pomemben dele` po{kodb na rastlinah tako imenovani ne`ivi dejavniki kot so neugodne vremenske razmere, talni pogoji, napa~no gnojenje ali uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Ker je uporaba le-teh vedno bolj omejena, je prav, da spoznamo {ir{i spekter po{kodb na rastlinah, ki jih v nobenem primeru ne moremo re{evati z uporabo kemi~nih sredstev, ~eprav je to `elja mnogih uporabnikov glede na moje dolgoletne izku{nje. Poglejmo si nekaj pogostej{ih primerov zamenjave dolo~enih znakov na rastlinah za bolezni, ki so mi jih prinesle stranke.
Grenka pegavost na jablanah, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija v ~asu debelenja in zorenja plodov, se pogosto zamenja za {krlup, ki je sicer nevarna bolezen te sadne vrste. Ker gre za fiziolo{ko po{kodbo zaradi pomanjkanja dolo~enega elementa, uporabimo foliarna (listna) gnojila na osnovi kalcija in s {kropljenjem element nanesemo direktno na liste in plodove, kjer nadoknadimo pomanjkanje. V tem primeru {kropimo, ko so jabolka v debelini le{nika in ponovimo {kropljenje 2-3x v enakomernih presledkih 10-14 dni. Podobno nastanejo po{kodbe zaradi pomanjkanja kalcija na zelenjavnih plodovkah, zlasti na paradi`niku, kjer se te po{kodbe zamenjujejo za krompirjevo plesen. Za {kropljenje uporabimo pripravke na osnovi rde~ih morskih alg, ki vsebujejo veliko kalcija in obenem pove~ujejo odpornost rastlin tudi proti boleznim. Kloroza ali pomanjkanje `eleza je pogost
V POPOLDANSKEM ^ASU NA TERENU svetujem ukrepe proti boleznim, {kodljivcem in plevelom; tematska PREDAVANJA za dru{tva in podobne skupine; izvajanje TE^AJEV IZ VARSTVA RASTLIN za izvajalce ukrepov. Vse informacije na GSM: 031/302-389.
pojav, kadar zalivamo rastline s trdo vodo iz pipe, saj prese`ek kalcija zablokira ~rpanje `eleza v rastlinah. Uporabimo de`evnico ali postano vodo in gnojimo skozi liste s foliarnimi gnojili na osnovi `eleza. Na eni strani po{kodbe zaradi mraza, ki jih je stranka zamenjala za plesen in na drugi vro~inski son~ni o`ig, ki ga je stranka zamenjala za pr{ice! In nenazadnje je pomembno znanje tudi pri poznavanju novih sort, saj je stranka sortno zna~ilnost zamenjala za pepelasto plesen in na vsak na~in zahtevala fitofarmacevtsko sredstvo! @al ni ve~ prostora, a upam, da je prikazano dovolj v razmislek, da vsaka druga~nost na rastlinah {e ni znak za bolezen ali {kodljivca in je to {e dodaten tehten razlog, da smo previdni in ne uporabljamo nepremi{ljeno FFS.
� Tatjana Rupnik s. p., univ. dipl. ing. agr.
5
TRAJNICE
6
MOJ VRT
Skale in trajnice med njimi
Kot bi posnemali naravo V
vrtu so vsekakor najva`nej{e rastline, od dreves in grmovnic do trajnic. Vendar so tudi ne`ivi vrtni elementi zelo pomembni. Spomnimo se na otro{ka igrala, opremljene prostor~ke za posedanje, vrtne lu~i in podobno. Pomembno vlogo pa
lahko imajo tudi skale. Naravne, ki so tu `e bile preden je vrt nastal ali prine{ene naknadno. Med skalami pa so bile rastline, posajene, kot bi posnemali naravo in vrtna slika bo popolna. ^e imamo sre~o, lahko v svojo
Ob velikih skalah se lepo podajo ve~je blazine trpe`nih trajnic. Veliko je vrtov, ki imajo mo`nost oblikovanja naravnih skalnjakov.
vrtno kompozicijo vklju~imo kar naravne skale, ki so na vrtni parceli `e od nekdaj. Marsikdo na `alost spozna vrednost tak{nih naravnih skal {ele, ko so jih gradbinci med gradnjo hi{e `e odstranili. Marsikdo z njimi tudi ne ve kaj po~eti, ker jih ne zna prav obsaditi. Pa je toliko mo`nosti, ~e le malo pomislimo na bogastvo vrst in sort trajnic. Vsekakor je bolje, da so gole, dokler ne najdemo prave ideje za obsaditev, kot pa, da jih uni~imo. Posebno dragocene so v vrtu ogromne skale, ki jih je narava obdelala in postavila v prostor. ^e pa nimamo te sre~e, da bi na vrtni parceli `e imeli skale, jih seveda lahko sem tudi prinesemo in postavimo. Pri tem delu ne bo {lo brez sodobne mehanizacije. Bolj dosledno kot bomo posnemali naravo, lep{i motiv bomo oblikovali. Potem poskrbimo za primerno zemljo in rastline. Med naravnimi skalami so se skozi ~as obi~ajno ustvarile zaplate zemlje in tudi rastline so se tu `e naselile. Na{a naloga bo najprej presoditi, kaj od obstoje~ega rastlinja je primerno, da ostane in kaj bomo odstranili. Vrt je namre~ oblikovani del narave in v oblikovanje sodi tudi izbor
rastlin. Ta pa ni nujno sestavljen samo iz vrtnarsko vzgojenih rastlin, pa~ pa so marsikdaj prav lepe in uporabne tudi rastline, ki sicer prosto `ivijo v naravi, ~e so nam le v{e~ in so primerne za na{e oblikovalske ambicije. Ko bomo torej odstranili vse tisto rastlinje, ki ga smatramo za plevel, bomo morda v dolo~ene {pranje dodali nekaj vrtne zemlje in pripravili prostor za nove saditve. Vrtna zemlja seveda ni {otnica, ki jo kupimo v vre~ah, pa~ pa zemlja, ki jo najdemo v naravi, na njivi ali travniku, in jo obogatimo z organskimi dodatki, kot so star hlevski gnoj, kompost ali kompostu podobna industrijsko pripravljena organska gnojila. [oto bomo vrtni prsti dodajali le, ~e se odlo~imo za saditve rastlin, ki potrebujejo kisla tla. To so med trajnicami zlasti praproti in {e nekatere druge. Velika ve~ina vrtnih trajnic je prav zadovoljna z navadno vrtno prstjo, ki je obi~ajno nevtralna ali rahlo apnen~asta. Izbor rastlin za saditve med skale je zelo {irok. Prilagodili ga bomo velikosti skal in seveda oson~enosti prostora, v katerega jih bomo posadili.
TRAJNICE
MOJ VRT Med male kamne velikih trajnic ne moremo saditi, ker bi jih hitro prekrile. Zato bodo tu kraljevale nizke blazinaste trajnice in druge pritlikavke. Med velike skale pa lahko sadimo tako pritlikave male trajnice, kot tudi tiste visoke z velikim listjem. Pri tem obi~ajno zlasti z malimi oblikujemo ve~je skupine istih rastlin, ker bi se posamezne sadike med velikimi skalami kar nekam izgubile in jih ne bi bilo videti. Velike trajnice lahko sadimo tudi posami~no. Tam, kjer bo pripekalo sonce in bo vladala su{a, bomo pa~ posadili trajnice, ki tak{ne rastne pogoje dobro prena{ajo. Tak{nih trajnic je veliko, tako med nizkimi blazinastimi, kot tudi med srednje velikimi in zelo velikimi. Nekatere imajo tudi barvito in zanimivo oblikovano cvetje, druge sadimo predvsem zaradi posebne oblike rasti in listja. Med njimi so posebno zanimivi razni timijani, nagelj~ki, sadrenke, son~eca, netreski in homulice, hermelike, perunike, bakljaste lilije, de`en, pa nekatere trave in {e veliko drugih. ^e so skale zasen~ene s stavbami ali z drevjem in grmovnicami, bo izbor primernih trajnic ~isto druga~en. Tu bodo kraljevale zvon~nice, geranije, {marnice, skre~niki, anemone, cik-
7
lame, iskrivke, hoste, praproti in {e marsikaj. Predvsem pa je treba vedeti, da s pravilnim izborom trajnic poenostavimo vzdr`evalna dela v vrtu. Trpe`ne sadike trajnic i{~emo vedno med tistimi, ki so bile `e med vzgojo utrjene. Tak{ne so le tiste, ki so gojene na prostem in ne v rastlinjakih, v navadni vrtni prsti in ne v {otnici. Moderne vrtnarske tehnologije so odli~na stvar za vzgojo enoletnic, lon~nic, rezanega cvetja in podobnih rastlin, nikakor pa ne za vzgojo trajnic. Od teh pri~akujemo, da bodo na vrtu rasle mnoga leta in da z njimi ne bomo imeli veliko dela. To pa lahko dose`emo le, ~e izberemo prave vrste in sorte za pravi prostor in vzgojene na ~im bolj naraven na~in.
Tam kjer je zelo malo zemlje in stalna su{a, so netreski neuni~ljivi. In obstaja zelo veliko {tevilo razli~nih sort!
Znanja o trajnicah si pridobivamo z izku{njami in z iskanjem informacij na razli~ne na~ine. Za za~etnike in tudi tiste, ki o trajnicah `e veliko vedo, so gotovo dobrodo{li tudi nasveti dobrih gojiteljev. Kdor spozna trajnice in njihovo nezahtevnost, ob njih u`iva iz leta v leto in ob delu z njimi na vrtu vedno znova najde sprostitev in po~itek duha.
� Jo`ica Golob Klan~i~, foto Mojca Rehar Klan~i~
Kjer je senca bolj gosta, so med skalami lepe tudi praproti.
V zasen~enem prostoru med skalami zelo dobro uspevajo tudi razne iskrivke. Hoste so nenadomestljive trajnice za sen~ne vrtne koti~ke, tudi tiste med skalami.
MOJ VRT
UREJAMO
8
Zasaditveni na~rt za okrasno gredico
Zasajeno z nizkimi trajnicami P ravi izziv pri izbiri rastlin predsatvljajo barvne fasade, zato bomo tokrat zasadili gredico ob hi{i s svetlo vijoli~no fasado.
Gredica mota biti zanimiva v vseh obdobjih leta, rastline pa izbrane tako, da se bodo medsebojno dopolnjevale in delovale harmoni~no. Lega je son~na, zalivanje pa potrebno le v hudi su{i.
1. Limonium latifolium - mre`ica; (~as cvetenja) julij-avgust; (barva cvetov) modra; (vi{ina - cm) 60; ({tevilo rastlin) 8
2. Aquilegia x caerulea 'Origami White' - ni`ja velikocvetna orlic; maj-junij; bela; 35; 7
3. Armeria maritima 'Alba' - beli pe~nik; maj-avgust; bela; 20; 7
4. Aster alpinus 'Goliath' - alpska nebina; maj-junij; modra; 30; 7
5. Aster dumosus 'A.Kippenberg' - jesenska astra; avgustseptember; modra; 30-40; 8
6. Campanula carp. 'Blaue Clips' - karpat. zvon~nica; julijseptember; modra; 20-30; 11
7. Chrysanthemum maximum 'Esther Read' - polnjen cvet ; junij-avgust; bela; 50; 6
8. Delphinium grandiflora 'Blauer Zwerg' - pritlikavi; julijseptember; modra; 30-40;5
9. Dianthus deltoides 'Albus' - deltasti nagelj; junijjulij; bela; 10-15; 7
10. Dicentra spectabilis 'Alba' - beli sr~ki; april-maj; bela; 50; 6
11. Echinacea (Rudb.) purpurea 'Alba'-ameri{ki slam; julij-oktober; bela; 70-80; 6
12. Echinops ritro bodoglavec; julijseptember; modra; 90-100; 3
13. Gypsophila x paniculata 'Festival White' - bela meglica; junij-avgust; bela; 40-50; 5
14. Iris barbata el.'Gay Parasol' dvobarvna kodra; maj; belo vijola; 90; 7
15. Lavandula angustifolia 'Hidcote Blue' - trpe`na lavandula; julij-oktober; temno modra; 40; 3
16. Liriope muscari - liriopa; avgustoktober; vijoli~na; 30-40; 9
17. Phlox douglasii 'White Admiral' bela nizka plamenka; april-maj; bela; 5-7; 9
18. Phlox x paniculata 'Fujijama' - plamenka, odporna na plesen; julij-september; bela; 80; 3
19. Salvia x superba 'Mainacht' - majska kadulja; maj-junij; modra; 50-60; 9
20. Sedum spectabile 'Star Dust' bela hermelika; avgust-september; bela; 60; 3
21. Stipa tenuissima - ne`na bodalica; april-maj; krem; 3040; 3
MOJ VRT
NASVET
9
Kako ukrepati
Optimalna nega trate pred poletjem V
sakemu lastniku vrta je lepa trata v ponos {e predvsem, ~e je to dosegel z lastnimi dose`ki. Redno in kvalitetno gnojenje je eden od najpomembnej{ih ukrepov vzdr`evanja. Dobro in redno hranjena trata je gosta, temno zelena, brez plevelov, odpornej{a na su{o, mraz ter razli~ne glivi~ne bolezni. Pri tem je zelo pomembno, da posegamo po kvalitetnih in za ta namen zasnovanih gnojilih.
Trava je velik porabnik du{ika in je v mesecu maju v fazi najmo~nej{e rasti in potrebuje veliko hranilnih snovi. V kolikor trate letos {e niste gnojili je priporo~ljivo gnojenje z travnimi gnojili z takoj{njim delovanjem. Eden tak{nih je gnojilo Compo Gnojilo za trate z takoj{njim u~inkom. Z njim dose`ete viden u~inek `e po treh dneh. Vsa hranila so na razpolago v zelo kratkem ~asu. ^e pa smo trato letos `e gnojili je trato priporo~ljivo gnojiti z gnojili, ki imajo dolgotrajno delovanje in trato oskrbujejo skozi dalj{e obdobje. Vse na{tete lastnosti gnojil najdete v paleti Compo, pod imenom Compo Rasen floranid
oz. Compo Dolgotrajno gnojilo za trate s katerimi v treh do {tirih gnojenjih optimalno preskrbite skozi vse leto. Topli popoldnevi in konci tedna so idealni za igro na trati. Vendar intenzivna hoja in bolezni pu{~ajo na travnih bilkah po{kodbe in `e po nekaj dneh bo prej intenzivno zelena travna povr{ina pre{la v neugledno zeleno rjavkasto povr{ino. Tak{na zelenica potrebuje pomo~. Priporo~ljivo jo je pognojiti z Compo Regeneracijskim gnojilom, ki vsebuje sestavine, ki trati pomagajo regenerirati od hoje po{kodovane travne bilke. Gnojenje z Compo regeneracijskim gnojilom je samo dodaten ukrep k lep{emu izgledu zelenice in ne nadome{~a osnovnega gnojenja trat.
V mesecu juniju, ko trave izgubijo spomladansko mo~ rasti, se nam kljub pravilnemu gnojenju pogosto v trati za~no pojavljati {irokolistni pleveli, ki jemljejo `ivljenjski prostor trati in kvarijo izgled zelenice. Naju~inkovitej{i na~in za zatiranje {irokolistnega plevela v trati je uporaba herbicidnega
gnojila COMPO UV Rasen Floranid. Na ta na~in v enem koraku trato pognojimo s travnim gnojilom z dolgotrajnim spro{~anjem ter obenem zatremo ves {irokolistni plevel v trati. COMPO UV Rasen Floranid se uporablja najve~ enkrat v rastni sezoni. V letu setve trate gnojilo prvi~ uporabimo tri mesece po setvi. Sredstvo bo delovalo najbolje, ~e bo uporabljeno v ~asu intenzivne rasti trate (april-avgust), v toplem vremenu (no~ne temp. >10°C), 3-4 dni po ko{nji. Trata naj bo ob tretiranju vla`na. Neposredno po tretiranju de` ni za`elen. ^e v 2-3 dneh po uporabi sredstva ne de`uje, je potrebno trato zaliti, da sredstvo za~ne delovati. Prvi~ kosimo 3 ali ve~ dni po tretiranju. COMPO UV Rasen floranid je herbicido gnojilo namenjeno izklju~no za uporabo na trati. Na voljo je v 3 kg pakiranju, ki zadostuje za 100 m2 zelenice, dobite pa ga lahko v vsaki bolje zalo`eni trgovini z vrtnim programom. Za vse informacije nam pi{ite na naslov info@metrob.si ali obi{~ite na{o spletno stran www.metrob.si
� Metrob d.o.o. (Ale{ Kot)
10
MOJ VRT
NASVET
Lubje
Zastirke na vrtnih gredicah astiranje gredic se v kmetijstvu uporablja `e od nekdaj. Ljudje so dokaj zgodaj odkrili, da razni organski materiali, ki jih polo`ijo pod kulturne rastline, pove~ajo pridelek, izbolj{ajo tla in prihranijo te`ko delo pletja, okopavanja in zalivanja.
Z
^e so v~asih uporabljali grobo pripravljene materiale, jih danes vse bolj predelujejo, da je uporaba enostavnej{a, poraba manj{a, u~inek pa ve~ji. Tako se slama, listje, lubje, les in drugi stranski produkti kmetovanja vse bolj predelujejo v mlete drobirje, vlakna, pelete, tkanine ipd. Razlog za tako dodelavo je tudi strojna aplikacija, saj z raznimi ~rpalkami tak{en material kar razpihajo po terenu ali ga natopijo v vodi z dodatki lepila, gnojil in semen in vse skupaj po{kropijo po povr{ini. S tem opravijo setev in hkrati zastiranje povr{ine, kar je v vro~ih in suhih predelih eden redkih uspe{nih na~inov setve. Tako danes uspe{no uporabljajo lesna vlakna, mleto slamo, mleto lubje, bambusova vlakna, bomba`na vlakna, kokosova vlakna in vse vrste manj razdelanih {ot.
Drug na~in je suho tro{enje z izpihovanjem drobljenega materiala, kar je podobno ro~nemu tro{enju. Razlika je v tem, da ni dodatkov mokrega lepila in se masa ne sprime v kompakten organski sloj. Z izpihovanjem prav tako trosimo lesna vlakna, drobljeno lubje, mleto slamo, mleto listje, lesni drobir pa tudi razne lahke kamenine kot so drobljena lava in plovec. Najbolj preprost na~in je {e vedno ro~no tro{enje zastirke. Tak na~in najve~ uporabljamo na manj{ih vrtovih, parkih in zelenjavnih gredicah. Danes je vse bolj popularno zastiranje okrasnih gredic na javnih nasadih in obhi{nih vrtovih. Pred leti smo najprej za~eli predelovati lubje iglavcec v “dekorativno lubje�. Najprej smo uporabljali smrekovo lubje, nato macesnovo, ki je bilo `e kar vrhunske kvalitete in na koncu {e lubje raznih primorskih borov oz. pinije, ki velja za najbolj kakovostno. Zelo lepe so bile tudi zastirke z stor`i raznih iglavcev, potem zastirke iz lu{~in raznih ore{~kov, le{nikov ipd. Ko smo `e mislili, da smo videli vse, nas presenetijo z barvanimi sekanci
v najrazli~nej{ih barvah od modre, zelene do rumene, ope~nato rde~e in ~rne. O primernosti vseh nijans ima vsakdo svoje mnenje, bistvo je bilo, da so kupci vse pokupili in so bili dobavitelji in posredniki zadovoljni. Primerni materiali za zastiranje so bile tudi razne mate iz kokosovih vlaken, manj primerne pa razne polietilenske pletene tkanine in poliestrske netkane tkanine ali filci. ^ez tak{ne umetne tkanine je bilo skoraj nujno potrositi {e dekorativno lubje, da se je zakrilo umetni izgled povr{ine. Poleg tak{nih organskih pa poznamo tudi mineralne zastirke, ki pa so zna~ilne za bolj primorske, alpske ali pa stepske nasade. Tak{ni so razni vulkanski drobljenci lave in plovca, ki poleg zastiranja {e dobro zadr`ujejo vlago v svoji gobasti mineralni strukturi. Sledijo drobljenci granita, marmorjev in drugih bolj ali manj barvnih kamenin. Ti peski se dobijo v raznih granulacijah in tudi v bru{eni, gladki obliki. Pri nas zelo radi polagamo re~ne prodnike na gredice, da ponazorimo re~no strugo ali stepski nasad.
MOJ VRT
OGLASI
11
12
MOJ VRT
ZELENJAVNI VRT
Vzgoja plodovk (paradi`nik, paprika, kumare)
Maj je pravi mesec za sajenje
V
prostati. Poleg tega paradi`nik priporo~ajo za uravnavanje `elod~ne kisline, proti protinu in artritisu.
Plodovke delimo na dve ve~ji dru`ini: razhudnikovke (paradi`nik, paprika, jaj~evec, krompir) in bu~nice (kumare, bu~e, melone, lubenice). Pri nas so vse enoletne rastline, katere razmno`ujemo s semenom. Da bi ~im bolje izkoristili topli del leta, plodovke sadimo v za~etku maja kot `e pripravljene sadike. Kasneje vse plodovke potrebujejo veliko sonca, veliko vode in dobro pognojeno zemljo.
Rastne zahteve. Paradi`nik najbolje uspeva v dobro pognojenih pe{~eno ilovnatih tleh, ki se hitro in globoko segrejejo. Pri vzgoji navadno uporabljamo ~rno folijo, ki slu`i kot zastirka, hkrati pa segreje zemljo in zadr`uje vlago v tleh. Pri tak{ni vzgoji je potrebno urediti namakanje. Paradi`nik potrebuje obilo talne vlage in le zmerno vla`nost zraka (55 - 65 %). Zaradi globokih korenin (tudi do 1 m) ni preve~ ob~utljiv na pomanjkanje vlage v tleh, vendar mu dolgotrajna su{a {kodi. Pri sajenju posadimo sadiko ~im bolj globoko v zemljo, kajti korenine se razvijejo po vsej dol`ini stebla, ki je v zemlji. Pri pomanjkanju vode se pojavijo na spodnjih delih plodov velike ~rne pege, kar pomeni da je pri{lo zaradi pomanjkanja vode tudi do pomanjkanja kalcija v plodovih. ^e primanjkuje du{ika, je celotna rastlina slabo razvita, listi ostanejo manj{i in rumenkasti. Rastlina prej nastavi plodove,
e~ina plodovk so v na{e kraje pripeljali pomor{~aki po odkritju Amerike. Plodovke torej izhajajo iz toplih tropskih krajev, zato je za njihovo vzgojo potrebno precej toplote. Najve~je pridelke dobimo le v rastlinjaku. Rastlinjak je torej najbolj{a nalo`ba, kadar `elimo dalj{i ~as pobirati paradi`nik, papriko, jaj~evce, lubenice, melone.
Paradi`nik Izhaja iz toplih krajev Srednje Amerike. Plod vsebuje veliko sladkorjev, vitaminov, magnezija, fosforja ter karoten-likopen. Temu pripisujejo izredno u~inkovito delovanje proti raku na Paradi`nik
vendar so ti manj{i in slabo razviti. Prav tako je za rastlino neugodna prevelika koli~ina du{ika, kajti pospe{uje vegetativno rast in zato manj{i nastavek plodov. To urejamo tudi s pravo~asnim obtrgavanjem zalistnikov in listov pod zadnjim grozdom. ^e dodajamo fosfor ta pozitivno vpliva na zgodnost, nastavljanje in dozorevanje plodov. Paradi`nik potrebuje veliko kalija, ki mu izbolj{a okus. ^e je kalija preve~, se zadr`uje zorenje. Plodovom da najve~ okusa svetloba in sonce. Zato so paradi`niki, ki so vzgojeni v zimskem ~asu v rastlinjaku toliko manj okusni, saj je intenzivnost in dol`ina svetlobe manj{a. Ugotovili so tudi, da je paradi`nik okusnej{i, ~e je vzgojen na prostem, kot tisti iz rastlinjaka. Pri nas je za vzgojo na prostem primerno saditi paradi`nik v za~etku maja. Za cvetenje ja za`eljena temperatura med 18 in 25 stopinj Celzija. Pri manj{i temperaturi od 12 stopinj Celzija lahko odpadajo cvetovi. Za oploditev so potrebne `u`elke, ki jih na prostem ne manjka, medtem ko v rastlinjak pripeljemo dru`ine ~mrljev ali poskrbimo za opra{itev s pogostim stresanjem rastlin. Paradi`nik delimo na visoke (ideterminantne) sorte in nizke, katere se najve~ uporabljajo za pridelovanje industrijskega paradi`nika, ki ga naenkrat strojno poberejo. Tak{en paradi`nik se sadi na njive in mu ne postavljamo opore in ga ne pinciramo. Ve~ina sort, ki jih gojimo pri nas, so visoke. V ugodnih rastnih razmerah (rastlinjaki) zraste steblo nekaj metrov visoko. Sorte so namenjene sve`i porabi in so ponavadi tudi
okusnej{e. Paradi`nik dolgo pobiramo le v vro~ih, suhih poletjih brez de`ja. Ko nastopijo jesenske meglice in dolgotrajne jutranje rose, se paradi`nik za~ne su{iti oziroma cela rastlina po~rni. To je posledica paradi`nikove plesni, katere spore kalijo le ob prisotnosti vlage. Omo~en list, ~etudi je na njem dovolj dolgo samo jutranja rosa, omogo~i {irjenje plesni in ta v kratkem ~asu uni~i celo rastlino. ^e imamo vla`no in de`evno poletje, potem bodo na{i pridelki paradi`nika majhni, saj lahko zelo zgodaj pri~akujemo propad cele rastline. Re{itev je torej v rastlinjaku, kjer ne de`uje in ne pride do omo~enja listov. Ve~je pridelke bomo imeli tudi na rastlini, ki je posajena pod napu{~em ali tik ob steni, kjer je vsaj iz ene strani obvarovana pred de`jem.
Paprika Sladka paprika izvira iz Srednje Amerike in Brazilije, medtem ko peko~a izvira iz Afrike in Azije. Pri nas jo veliko pridelujemo na [tajerskem in Dolenjskem in seveda Primorskem, ~eprav uspeva v vseh delih Slovenije, le da daje manj{i pridelek. Na toploto so manj ob~utljivi feferoni, ki jih lahko uspe{no gojimo na vsakem vrtu. Paprika ima izredno veliko C vitamina, zato je zelo priporo~ljiva v na{i prehrani. Rastne zahteve. Ima podobne zahteve kot paradi`nik, vendar je {e bolj ob~utljiva na toploto. ^e `elimo veliko pridelka, moramo poskrbeti za veliko in mo~no rastlino. Najve~jo napako naredimo, ko posadimo neutrjeno sadiko na prosto in jo ne zavarujemo pred nizkimi
MOJ VRT
ZELENJAVNI VRT
temperaturami. ^e prezgodaj sadimo in so zunanje temperature ni`je kot 8 stopinj Celzija, je sadika {okirana in preneha z rastjo. Sadika se ne bo opomogla, kot to trdimo za paradi`nik, ampak bo ostala majhna in zbite rasti. Zato je za`eljeno, da nasad po sajenju prekrijemo z nizkim tunelom ali vsaj z vlaknato folijo, ki bo prepre~ila preveliko zmanj{anje no~nih temperatur. Ko mine nevarnost nizkih temperatur (konec maja), tunele in folijo odkrijemo. Vendar tudi v jesenskem obdobju paprika postane pikasta, pojavijo se bolezni, zato bi bilo tudi takrat bolje, da je paprika v tunelih, ki prepre~ujejo, da se na plodovih nabira vlaga.
folijo lahko nekaj mineralnega gnojila (patent kalij ali NPK gnojila) dodamo v zemljo preden vrste prekrijemo s folijo. Kasneje lahko dognojujemo s fertigacijo ali listno, hkrati ko {kropimo proti plesni (0,1% koncentracija folijarja, cvetala‌). Potreba pri kumarah je: 130 kg N, 150-250 kg P2O5 in 150-250 kg K20.
Kumare za vlaganje Na~ini pridelave: 1. Pridelava brez opore se po~asi opu{~a, saj je edina prednost ta, da so stro{ki pridelave manj{i, ker odpade postavitev opore (kolov) in mre`e. Pridelki so manj{i, te`ja je oskrba, ve~je so te`ave z boleznimi. 2. Pridelava ob opori da kakovostnej{e pridelke, la`jo oskrbo in obiranje, ki se podalj{a vsaj za 10 dni, vendar moramo rastline zatikati za mre`o. 3. Pridelava na ~rni foliji z namakalnim sistemom (~revo za namakanje). Kumare
13
Razdalje sajenja: - vrste so med sabo oddaljene 1,5 m kar omogo~a dobro osvetlitev in stojno obdelavo. V tla najprej naredimo jarek, vanj natrosimo preperel hlevski gnoj in kasneje preko njega naredimo greben (ne previsok), preko katerega polo`imo cev za namakanje in vse prekrijemo s ~rno folijo ({irina 1m ali 1,2 m), ki jo zadelamo ob robovih v tla. Pred zakrivanjem lahko v tla zame{amo agrogel, kar priporo~amo tam, kjer nimate mo`nosti namakanja. Po~a-
kamo na ve~je padavine, da se agrogel napoji in nato vse skupaj prekrijemo s ~rno folijo. To naredimo lahko `e v aprilu in po~akamo do za~etka maja, ko so ugodne temperature za setev kumar. - V vrsti posejemo po dve semeni na 40 cm v prej narejene luknje v ~rni foliji. Kasneje slab{o rastlino odre`emo (ne smemo puliti). Gnojenje. ^e imamo normalno zalo`ena tla, bo hlevski gnoj zado{~al. Ker je nasad prekrit s Paprike
Varstvo. V poletnem ~asu moramo skrbeti, da nam bolezen pred~asno ne uni~i nasada. Ve~ja nevarnost je v ~asu pogostej{ih padavin. Takrat se pojavi kumari~na plesen. Pri zatiranju kumari~ne plesni se morate dr`ati rednega {kropljenja. [kropljenje v vla`nem vremenu je v~asih potrebno opraviti tudi v presledkih na 10 dni. Uporabljamo: Cuprablau Z, Dithan M 45, Ridomil MZ, in Alliete, ki ima karenco le 4 dni (in nadaljna {kropljenja, ~e je potreba). Pobiranje. Pobiramo jih vsak drugi dan in skrbimo, da nam ne ostanejo ve~je kumare na rastlini. Te nam ~rpajo veliko energije, zato je nastavek in cvetenje novih kumar zmanj{ano. ^e lepo skrbimo za nasad in prepre~imo kumari~no plesen, bomo lahko pobirali kumare celo do konca septembra.
� Ana Ogorelec
14
OGLASI
MOJ VRT
MOJ VRT
PREDSTAVLJAMO
Vabimo vas v prenovljeno trgovino z bogato ponudbo blaga za kmete in vrti~karje Nudimo vam: ❖ vse vrste semen (vrtna, travna, cvetje) ❖ folija za zastiranje posevkov ❖ mineralna gnojila (NPK, KAN, UREA) ❖ lon~ki in korita za presajanje lon~nic ❖ vse vrste zemlje ❖ vrtno orodje ❖ krmila in mineralno-vitaminske dodatke za govedo, koko{i, pi{~ance, kunce in pra{i~e ❖ vse za rejce malih `ivali ❖ rezervne dele za molzne stroje in kmetijsko mehanizacijo ❖ za{~itna delovna sredstva ❖ gospodinjske in tehni~ne pline