Issuu

Glas Naklo

maj 2021

občine

Številka 106/leto 27

uvodnik O minljivosti

Eva Goričan, glavna urednica Vprašanja oziroma razmišljanja o lastni minljivosti niso ravno vsakdanja tema, vsaj ne za večino ljudi. Tudi sicer jih največkrat raje potisnemo nekam v ozadje, še bolje pod ključ v kletne prostore naše zavesti. Pa vendar je minljivost eden ključnih pogojev človeškega obstanka. Zavedanje minljivosti je pravza prav gonilo človeškega razvoja. V želji preprečiti neizogibno ali pa vsaj podaljšati svoj preostali čas je človek odkrival, ustvarjal in razvijal. Zaradi zavedanja o neizogibnosti trenutka, ko naše življenje mine – kot vemo za vedno, čutimo potrebo, da za seboj pusti mo pečat. Dokaz, da smo obstajali, da smo bili tu, čeprav le za kratek čas. Ravno ta misel o omejenosti našega časa na Zem lji je tista, ki je neprijetna, težko prebavljiva. Po eni strani nas lahko popolnoma ohromi v strahu pred prehitrim iztekanjem tega neznanega časovnega obdobja, obenem pa nas spomi nja, naj ga preživimo čim bolj kakovostno. Je lahko opomnik, da se osredotočimo na tisto, kar nam je v življenju najbolj po membno. Včasih nisem razumela rojstnodnevnih želja babic in starih tet, ki so vedno na prvo mesto postavljale zdravje. Okej, zdrav je je super, ampak jaz si želim ljubezni, uspeha, dogodivščin? Dokler nisi prikovan na posteljo oziroma ne zmoreš opravljati vsakodnevnih obveznosti zaradi zdravstvenih omejitev, težko razumeš, da je zdravje začetek in konec. Vsega. Velikokrat sli šimo, morda celo rečemo, da zdravje jemljemo samoumevno. Vendar je to zavedanje skorajda nično v primerjavi z občutkom nemoči, ko zares zbolimo. Takrat si želimo izključno zdravja, saj telo sploh ne zmore razmišljati o drugih željah ali namišljenih potrebah. Vse to vemo, vendar zdravje redko postane naša prioriteta, kljub temu da ostaja osnova za vse naše početje. In veliko bolj krhki smo, kot se včasih zavedamo. Današnja družba vzgaja posameznika v (percepirano) močnega človeka, ki ima svoje življenje popolnoma v oblasti. Vse se da, če se hoče, kajne? Včasih žal ne. Strinjam se, da je marsikaj odvisno od našega dojemanja sveta, pa vendar so nekatere zadeve izven našega dosega, izven naše kontrole. Takrat se sprašujemo po smislu in čakamo karmično poplačilo naših dobrih dejanj, dejstva, da smo dobri ljudje; pravico. Marsikdo čaka do smrti. V tem spoznanju, da nečesa ne moremo obvladovati, spremeniti, popraviti se skriva velik del strahu, ki botruje tudi minljivosti. Tako dokončna je, mar ne? In to nas straši. Nemoč, končnost, dejstvo, da se lahko zgodi karkoli. To življenje je brez zagoto vil, da bo vse v redu in prav, kljub temu da naj bi bila ideja o ravnotežju in pravičnosti pravzaprav vcepljena v vse strukture in sisteme družbe. Kakšna krivica, kajne? Ta grozna minljivost, ki nosi v sebi končnost, zaključke, pa nam je lahko prav zato tudi v uteho. Če vse mine, potem tako kot dobri minejo tudi slabi trenutki. Zame je to vedno najboljša tolažba. Vse mine. Žalost ob tem, da bo vse lepo, kar se nam dogaja, nekoč minilo, je izravnana z zaupanjem, ki nas v hu dih časih opominja, da bo tudi teh enkrat konec. To je edino ravnovesje, ki nam ga obljublja življenje. Zato negujmo sebe, poskrbimo za svoje zdravje ter ljudi okoli nas, ki jih imamo radi.

2 Glas občine Naklo maj 2021

V tej številki ... ŽUPANOV GLAS

OBVESTILA

Nadaljevanje del v Gobovcih

Popolna zapora ceste Podtabor–Zvirče

Zero waste – Komunala Kranj

Zbirni center Naklo – poletni obratovalni čas

»Nalezimo se dobrih navad – cepimo se«

Zahvala

KULTURA

Velikonočna Podbreška potica

Velikonočne delavnice za otroke malo drugače

Velikonočne delavnice v medobčinskem društvu invalidov Kranj

Udeleženci iz Nakla so se izkazali na natečaju za sezonske jedi Gorenjske

Virtualna razstava velikonočnih izdelkov

Likovna razstava YOUrALPS

Bralne akcije, ne spreglejte

Spominska slovesnost na Okroglem

DRUŠTVA

Reševalni psi

S podpisom pogodb do posodobljenosti gasilske opreme v občini Naklo

AKTUALNO

Celostno prometno načrtovanje

OKOLJE IN PROSTOR

Počakaj na bus

Od pridelka do izdelka - s skupnimi močmi in znanjem do večje samooskrbe s hrano

Lepo je živeti v lepem kraju

Ekološki otok ni odlagališče kosovnih odpadkov

Vsak korak šteje

Velika kopriva

ŠOLE IN VRTCI

Jurček teče v šolo

Gregorjevo v vrtcu Duplje

Mladi varuhi risov na OŠ Naklo

Prijazni moj robotek

Pomladni motivi izpod rok mladih umetnikov

To pa ni navadna klobasa, …

IN MEMORIAM

DUŠAN MAUSER, 1921–2021 Častni občan Občine Naklo

MOŽGANČKANJE

županov gl as Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Eva Goričan Uredniški odbor: Katja Bevk, Zdravko Cankar, Helena Krampl Nikač, Anita Meglič, Andreja Prosen, Franci Šinkar in Eva Goričan. Lektoriranje: Eva Goričan Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: urednistvo@obcina-naklo.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 specom@specom.si Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo ma izhaja petkrat letno (februar, april, junij, september, december). Brezplač no ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Podbreška potica in sestavine za nadev Foto: Mateja Jordovič Poročnik. Datum izida: 21. maj 2021

ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja prispevkov

Prispevke in fotografije za prihodnjo števil ko Glasa občine Naklo pošljite na elektron ski naslov urednistvo@obcina-naklo.si, najkasneje do 10. junija 2021. Opomba: prihodnja številka bo izšla v okviru Gorenj skega glasa, zato bo objava poslanih pris pevkov odvisna od njihovega uredništva. Besedilo lahko obsega največ 1.500 zna kov brez presledkov. Oddano mora biti v Wordovi datoteki. Fotografije in drugo spremno (slikovno) gradivo naj bo od dano kot samostojna datoteka čim višje kakovosti (format .jpg, .png).

Letošnja pomlad nekako plaho prihaja v naše kraje. Kar noče in noče pokaza ti svojega pravega, ali bolje, prijetnega obraza. Iz dneva v dan nas preseneča z nizkimi temperaturami in intenzivnimi padavinami. Kot bi se počutila krivo za stanje, v katerega je ves svet potegnil ta zoprni in še nepremagani virus. Tudi v naši občini pušča sledi in se nekako ne more umiriti. V maju nam je začel povzročati velike preglavice. Postali smo ena od bolj okuženih občin. V uspešnem boju v jesenskem in zimskem obdobju, ko je moril po slovenskih domovih sta rejših občanov, so zaposleni v domu opravili izjemno delo. Po cepljenju sta novalcev in precejšnjega dela zaposlenih smo bili prepričani, da je najhuje mimo. Žal je v maju prišlo do novih okužb. Upa mo, da bo zaposlenim uspelo nadlogo ukrotiti. Kljub težavam občinska uprava trdo dela. Zaključili smo razpisa za izvajalce športnih in kulturnih dejavnosti, zaklju čili smo razpis za pomoč v kmetijstvu in zaključili smo prvi razpis za pomoč v gospodarstvu z namenom povrnitve dela fiksnih stroškov podjetnikom, ki so utrpeli škodo zaradi neobratovanja v času epidemije. Posebej za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, kakor tudi za vse občane, v Domu Janeza Filipiča ob nedeljah pripravljamo hitra antigenska testiranja, ki so izjemno obiskana. Testi ranja izvaja Zdravstveni zavod Zdravje iz Ljubljane ob pomoči in sodelovanju čla nov štaba CZ Občine Naklo. V teh dneh zaključujemo obnovo dostop ne ceste v zgornji del naselja Gobovce. V Gobovcah smo uredili cestno razsvetlja vo, tako da je hoja ob cesti varnejša. V začetku maja se je začela obnova regio nalne ceste na odseku od križišča Grmač do vzdrževalne AC baze v Podtaboru. V zaključni fazi je izdelava projektne do kumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadaljevanje gradnje nove fekalne kanalizacije ter obnova ostale infrastrukture v Podbrezjah in v Žejah. V obeh vaseh smo pripravili predstavitev projekta v smislu seznanitve občanov z obsegom del in časovnimi roki izvedbe. Na Cegelnici se zaključuje gradnja prve faze elektro kabelske kanalizacije in ka nalizacije za ureditev širokopasovnega optičnega TK omrežja. Uspešni smo bili z vlogo za pridobitev evropskih in nacionalnih sredstev za projekt DRR–Kranj–Naklo–Zadraga. Gre

za gradnjo 2,55 kilometra ločene kolesarske poti med naseljema Spodnje Duplje in Strahinj. Novo zgrajena trasa se bo navezala na že obstoječo kolesar sko povezavo Stra hinj–Naklo–Kranj. V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so odobrili evropska sredstva. Za 379.497,57 evrov vreden projekt, ki ga bo Občina Naklo izvajala v okviru Dogovora za razvoj Gorenjske raz vojne regije, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 248.850,86 evrov, nacionalni prispevek iz državnega proračuna pa bo 62.212,72 evrov. Grad nja bo potekala po trasi opuščene želez niške proge, za kar že imamo odločbo o prenosu zemljišč iz Ministrstva za infra strukturo na Občino Naklo. V procedu ri na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) imamo v igri še projekt oskrbe s pitno vodo, za kate rega pozitivni odgovor čakamo do konca maja. Občinska uprava se tako ukvarja z razpisi za izbor najugodnejših izvajalcev. V juniju se zaključuje šolsko leto. Tudi le tos bomo nagradili najuspešnejše učen ke in učence za njihov trud in prizadeva nja. Vsem, ki se poslavljajo od naše šole bomo zaželeli obilo uspehov in osebne ga zadovoljstva na novih poteh. Vsem želim, da bodo lahko obiskovali šole, ki so si jih zaželeli, in da bodo v njih uživali ter uresničili svoje cilje. V juniju praznuje naša občina in praznu je naša država. Obeh praznikov se bomo dostojno spomnili. Naša društva skupaj z občino pripravljajo pester program. Upamo, da nam bo epidemiološko sta nje v državi, predvsem pa v občini, iz vedbo programa omogočalo. Glede na to, da se v Sloveniji povečujejo dobave cepiva, vas vabim, da se v kar največji možni meri cepite, tako da bomo lah ko bolj brez skrbi pričakali vroče poletje in da si bomo lahko nekoliko bolj brez skrbi odpočili po dolgih in nadležnih, a potrebnih ukrepih. O vseh dogodkih in morebitnih odpovedih vas bomo sproti obveščali. Želim vam prijetno, predvsem pa po nosno praznovanje 30-letnice naše sa mostojne države Slovenije ter prijetno in zabavno druženje ob praznovanju ob činskega praznika! Ivan Meglič, Vaš župan

maj 2021

Glas občine Naklo

obvestil a

Nadaljevanje del v Gobovcih Nadaljujejo se dela po občinskih cestah. V Gobovcah se za ključuje ureditev ceste v višje ležeči del naselja. Zaključene so gradnje podpornih in opornih konstrukcij, odvodnjavanja in ostale infrastrukture. Prav tako se nadaljuje gradnja elek tro in TK (optika) kabelske kanalizacije. Vzdrževalci so označili poškodovane dele cestišč, tako. da se bo izvedlo spomladan sko krpanje po kar zahtevni zimi. V Podbrezjah je zaključeno čiščenje in obnova meteorne kanalizacije. Pred vegetacijo je bila izvedena vzpostavitev prizadetih zemljišč v prvotno stanje. Hvala lastnikom zemljišč za razumevanje. ・

Popolna zapora ceste Podtabor–Zvirče Zapora regionalne ceste R3-636, odsek 1529, iz Podtabora do Zvirč bo predvidoma trajala do 27. maja 2021 do 17. ure zaradi temeljite rekonstrukcije. Dela bo po naročilu Direkcije RS za infrastrukturo ozvajala Gorenjska gradbena družba. Vse uporabnike prosimo za razumevanje. ・

Zero waste – Komunala Kranj Tudi naša občina pristopila k akciji Zero Waste, ki jo skupaj s Komunalo Kranj vodijo Ekologi brez meja. Gre za zavezo obči ne k zmanjševanju odpadkov. Glede na velike količina odpad ne embalaže je to izziv, s katerim se soočamo vsakodnevno. Ob obisku na občini Naklo je direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon Občini Naklo v uporabo simbolično predal prve mini stiskalnice za embalažo. Takšne stiskalnice bodo razdelili po vseh gospodinjstvih. Problematičen je namreč volumen tovrst nih odpadkov pri zbiranju in odvozu, predvsem pa pri odlaga nju, saj potrebujemo veliko prostora. Stiskalnice, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva v naši občini, so praktičen pripomo ček pri zmanjševanju prostornine plastenk in pločevink. Bolj bodo stisnjene, več jih bomo lahko zbrali v zabojnikih za od padke. Tako lahko vsi skupaj zmanjšamo obremenitev na oko lje in prispevamo k bolj racionalnemu ravnanju z odpadki. . ・

4 Glas občine Naklo maj 2021

obvestil a

Zbirni center Naklo – poletni obratovalni čas Ne odlagajmo odpadkov v naravo

Odpiralni čas zbirnega centra Naklo:

Komunala Kranj nam daje možnost, da odpadke odpeljemo v zbir ni center, zato je popolnoma nepotrebno, da kakršnekoli odpadke odložimo v naravo ali jih puščamo zraven ekoloških otokov.

• torek od 15. do 19. ure • četrtek od 16. do 20. ure • sobota od 8. do 12. ure

Z nepravilnim odlaganjem dodatno zaposlujemo komunalna sodelavca občine Naklo, da pospravljata za nami, namesto da bi opravljala redna komunalna dela, ki so nujno potrebna.

Ob obisku zbirnega centra prinesite s seboj osebni dokument in svojo položnico za obračun komunalnih storitev, s katero boste potrdili, da ste vključeni v sistem rednega odvoza od padkov na območju občine Naklo. ・

»Nalezimo se dobrih navad – cepimo se« Epidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni.

Najboljša zaščita je cepljenje K preprečevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upoštevamo priporo čena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanj šamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostane mo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19.

Okuži se lahko vsakdo od nas Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni sta rejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bo lezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje, so zato tudi kronični bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo več kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji.

Varnost in učinkovitost cepiv

Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene, postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi in čeprav bila časovnica strnjena, se je upo števalo vse pomembne vmesne korake.

Zaščitimo sebe in druge Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsa kega posameznika, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem nam reč izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas. Pomembno je namreč, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacional nega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. ・

Zahvala Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjene sveče KTD Kriva jelka in telovadkam Partizana Duplje. Monika Kuhar, Zadraga (Gospa Kuhar je zahvalo posredovala že pred časom. Za kasnejšo objavo se ji opravičujemo.) ・

maj 2021

Glas občine Naklo

kultur a

Velikonočna Podbreška potica Jernej Jeglič, Interesno združenje Podbreška potica Interesno združenje Podbreška potica je v planu za letošnje leto na marčevskem zboru članov Kulturnega društva Ta bor Podbrezje predstavilo več kot 30 aktivnosti, na katerih bo predstavljena naša potica, kraj Podbrezje, občina Naklo, Gorenjska … Nekaj se jih je že zvrstilo. V predvelikonočnem času smo na daljavo v videokonfe renčnem sistemu zoom v sodelovanju z Ljudskima univerza ma Kranj in Tržič organizirali tri kulinarične delavnice. Izkušeni mojstrici Veronika Aljančič in Marija Štaut sta ob pomoči sne malca Ožbolta Tomana več kot sedemdesetim udeležencem predstavili pripravo testa, nadeva in peko praznične potice. Pri izdelavi testa sta v prvi delavnici uporabili običajni pekovski kvas, v naslednjih dveh pa droži, ki so tudi zapisane v receptu iz leta 1915. Pet mojstric peke Podbreške potice je sodelovalo na nateča ju Najboljše jesenske in zimske jedi iz lokalnih sestavin, ki ga je organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Vseh pet mojstric je med 22 udeleženci s 37 recepti prejelo diplome, interesno združenje pa posebno priznanje za vrhunsko koor dinacijo in slikovno predstavitev receptov, ki so bili objavljeni tudi v e-knjižici natečaja. »Podbreška potica je naša kraljica« je bil delovni naslov v več kot štiri mesece trajajoči raziskovalni nalogi Turističnega krož ka Osnovne šole Naklo. Pod vodstvom mentorice Daše Ganna Mahmoud so v 30-stranski publikaciji predstavili zgodovino

Podbreška potica. Foto: Mateja Jordovič Potočnik. pečenja potic, zgodbo o Podbreški potici, njene recepte in re zultate ankete. Ob zaključku pa so predlagali tudi možne nači ne promocije in trženja potice. V sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske smo or ganizirali kulinarično izmenjavo dveh lokalnih skupnosti (Rate če in Podbrezje), ki ju pri krajevno značilnih jedeh povezuje isti sadež, suha hruška tepka. Rateške gospodinje so v Podbrezjah predstavile pripravo rateških kocavih krapov, podbreške moj strice pa pripravo naše potice v Ratečah. Pomembnost kulina rične izmenjave so s sodelovanjem in svojimi prispevki nadgra dili etnolog prof. dr. Janez Bogataj, poznavalka gorenjskega in slovenskega turizma Eva Štravs Podlogar in kranjskogorski ter naš župan. Dogodka sta v živo prenašali lokalni televiziji (Tržič TV in ATM TV), lahko pa smo ju spremljali tudi na prek plat form zoom in youtube. Podbreška potica in vas Podbrezje sta bili odlično predstavljeni tudi v 16-minutnem prispevku aprilske kmetijske oddaje Ljudje in zemlja. Mojstrici Marija in Veronika sta predstavili pripra vo testa in nadeva ter peko potice, prof. Bogataj je predstavil projekt »Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021« ter posebno mesto Podbreške potice v njem, Daca in jaz pa sva prispevek zaokrožila s predstavitvijo bogate kulturne dedišči ne Podbrezij.

Mojstrica Veronika Aljančič. Foto: Mateja Jordovič Potočnik.

6 Glas občine Naklo maj 2021

Podbreška potica in suhi krhlji jabolk, hrušk ter suhe tepke. Foto: Mateja Jordovič Potočnik.

kultur a Konec marca sta radijski novinarki Aljana Jocif in Darja Groznik poslušalce Prvega radijskega programa s 25-minutno oddajo popeljali v Podbrezje in predstavili pristno povezanost dva najstih podbreških kmetov, ki pridelujejo in predelujejo sesta vine na našo potico, s štirinajstimi mojstricami peke Podbreške potice in z domačim kulturnim društvom. Našo potico sta predstavili tudi kot nadgradnjo kulturne dediščine in identitete kraja, regije in države.

Dogodke v zvezi s Podbreško potico vseskozi z najavami in prispevki spremljajo vsi pomembnejši mediji (radio, televizija, časopisi, revije, spletni mediji …). Zagotovo vas bodo seznanili tudi s predstavitvijo izida štirih knjig prof. Bogataja, ki bo ko nec maja v Narodni galeriji. Tudi tam boste lahko ob okušanju naše potice potrjevali njeno odlično teksturo, žlahtno aromo in harmoničen pookus vseh sestavin. ・

Velikonočne delavnice za otroke malo drugače Ema Grašič, KD Tabor Podbrezje, Fotografije: Daca Perne in Ema Grašič Letošnje velikonočne delavnice za otroke, ki jih tradicionalno organiziramo v KD Tabor Podbrezje, so potekale malo drugače. Ker se z otroci nismo mogli zbrati v živo, vseeno pa smo želeli ustvariti velikonočne okraske, so delavnice potekale na dalja vo, in sicer prek računalniške aplikacije MS Teams.

V petek, 2. aprila dopoldan, smo desetim otrokom na dom dostavili potrebščine za delavnice, nekaj pa so si jih pripravili tudi sami. Popoldan so se nato z vznemirjenjem lotili ustvarja nja in izdelali kar nekaj izdelkov. Najprej okraske iz papirja, ki so jih obesili na vejo, potem pa jajčka iz volne, v katerih so bila ujeta jajčka iz čokolade. Tu so morali otroci pokazati kar nekaj spretnosti in natančnosti, saj so jih izdelali s pomočjo balona in mekol lepila. Tudi kokoške iz škatel za jajca so izdelali in jih okrasili z barvnim perjem.

Izdelki otrok

maj 2021

Glas občine Naklo

kultur a Pobarvali so zajčke in piščančke iz stiroporja, za konec pa izde lali še prave pirhe. Tako moderne, ki so imeli venčke iz suhega cvetja, kot tudi tradicionalne čebulne pirhe. Jerca, Anže, Ula, Lina, Živa, Maj, Zara, Ajda, Vid in Feliks so Emi na navodila spremljali prek računalnika, a so kljub temu zelo dobro poslušali in sledili. Opazovali so lahko slike in youtube posnetke ter izdelavo izdelkov v živo, ob tem pa ustvarjali v zelo sproščenem vzdušju. Tudi »na daljavo« so se lahko pogo varjali in smejali, med tem pa se še posladkali s čokoladnimi jajčki. Vsak od otrok je lahko kaj povedal in vprašal ter seveda pokazal svoje izdelke. Najmlajšim (4 leta) so malo pomagale tudi mamice in babice. Na koncu se je bilo kar težko posloviti, čeprav smo skupaj ustvarjali več kot tri ure skoraj brez preda ha. Da so ob ustvarjanju res uživali pa pričajo lepi odzivi staršev in otrok, ki so z ustvarjanjem nadaljevali še sami in nam poslali slike izdelkov.

Ustvarjanje na daljavo

8 Glas občine Naklo maj 2021

Organizacija dogodka na daljavo je poseben izziv, saj zahteva kar nekaj priprav, odziv otrok pa je nepredvidljiv. Zato je bilo ob koncu ustvarjanja toliko lepše videti nasmejane otroke, ki že komaj čakajo naslednjih delavnic, v upanju, da se bomo tak rat že srečali v živo. ・

Nasmejani otroci s svojimi izdelki ob koncu delavnic

kultur a

Velikonočne delavnice v medobčinskem društvu invalidov Kranj Janez Zelnik, predsednik MDI Kranj Medobčinsko društvo invalidov Kranj (MDI Kranj) je član Zve ze delovnih invalidov Slovenije. MDI Kranj združuje invalide Mestne občine Kranj, Občine Naklo, Preddvor, Cerklje, Jezer sko in Šenčur. Skupaj imamo 843 članov, od tega 545 rednih, ostali pa so spremljevalci – zastopniki in podporni člani. V naše društvo je včlanjenih 108 oseb iz občine Naklo. V času velikonočnih dni so člani in članice ustvarjalnih delavnic Medobčinskega društva invalidov Kranj pripravili razstavo veli konočnih izdelkov v prostorih društva v Kranju, na Trgu Prešer nove brigade 10 in na oglasnem oknu društva. V času covid-19 je naše člane – ustvarjalce in ustvarjalke prikrajšalo druženje in ustvarjanje v prostorih društva, zato so v večji meri ustvarjali izdelke v domačem okolju. Razstavo smo organizirali pod varnimi pogoji v prostorih društva od 29. marcem do 1. aprilom 2021. Razstava je bila glede na kratek čas dobro obiskana. Na razstavi je bilo mogo če videti izredna ročna dela: lesene izdelke, sestavljanke, slike Quilling tehnike, izdelke iz servietne tehnike, različno okrašene pirhe, velikonočne dekoracije, pick-point izdelke, kvačkanje, vezenje, rože iz krep papirja, izdelovanje voščilnic itd.

Člani in članice ustvarjalnih delavnic se pripravljajo na 1. veliko razstavo, ki bo v Muzeju občine Šenčur od 18. maja do 6. junija 2021. Razstava bo vredna ogleda, zato izkoriščamo priliko, da vas povabimo na ogled ročnih del naših članov. Vabimo vse člane našega društva, ki imajo veselje do tovrst nega dela, da se pridružijo našim ustvarjalcem v prostorih društva, ki bo potekalo vsak ponedeljek med 15. in 17. uro, ko bodo dopuščale razmere vezane na pandemijo. ・

AL, INOX varjenje

Krivljenje cevi in proﬁlov Rezanje in CNC krivljenje pločevine Laserski razrez pločevine in cevi Izdelava kolesarnic in stojal za kolesa TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

maj 2021

Glas občine Naklo

kultur a

Udeleženci iz Nakla so se izkazali na natečaju za sezonske jedi Gorenjske Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je v spomladanskem obdobju dneh podelil nagrade za osveščevalno kulinarično akcijo Predlagaj najboljše kosilo/večerjo iz lokalnih sestavin in prejmi košarico lokalnih dobrot. V njem je Center povabi li udeležence iz osrednje Gorenjske, da prispevajo recepte, ki sledijo ciljem in načelom natečaja. To je pomenilo predvsem, da so morale biti sestavine jedi take, da jih je v zimskem do spomladanskem obdobju realno mogoče dobiti pri lokalnih sonaravnih pridelovalcih osrednje Gorenjske. Na povabilo k sodelovanju je s strani 18 posameznikov ali ekip (s skupno 22 udeleženci) prispelo 37 receptov. Prav vsi recepti so bili zanimivi in kakovostni, od tistih bolj tradicionalnih in že poznanih do povsem novih in izvirnih. Med najbolj izvirnimi recepti je bil zagotovo recept za mafine s kranjsko klobaso, ki so ga v okviru projektne naloge prispevale dijakinje in pro fesorji – mentorji z Biotehniškega centra (BC) Naklo. Članice združenja Podbreška potica pa so ponovno dokazale, da so ob kakovostni pripravi in postrežbi tudi jedi z dolgo tradicijo pravi, še vedno premalo poznani užitek za brbončice in oči.

Med ostalimi recepti velja omeniti tudi Kr' tortilje s polnili iz pridelkov lokalnih kmetij, sline pa so se vsem prav tako cedile ob kremni ričoti z bučo, gorenjski pastirski piti, piščančjim cu rryem po gorenjsko itd. Poleg receptur je večina prijavljenih dodala tudi zanimive opi se o lokalnem izvoru sestavin, ozadje recepta in zgodbo o nas tanku prijavljene jedi. Zato ni bilo prav nič enostavno, da smo v ožji izbor umestili 12 jedi, med temi pa smo nagradili osem receptov. Med slednjimi so kar tri glavne nagrade prejeli ude leženci iz Občine Naklo; poleg mafinov ekipe z BC Naklo tudi recepta Barbare Pogačnik, Veronike Aljančič in Erne Mokorel iz Podbrezij. Ob tem je bila izdana tudi lepo oblikovana e-knjiga receptov, kjer so zbrani vsi prispeli recepti in njihove zgodbe, večina tudi s slastnimi fotografijami. Knjiga je vsem dostopna na spletni strani Centra, po želji pa jo tudi pošljemo zaintere siranim. Ob še veljavnih omejitvah za javno zbiranje smo namesto na črtovanega zaključnega dogodka izvedli tri manjše podelitve oziroma predaje nagrad in priznanj. Dijakinjam BC Naklo in njihovim mentoricam smo priznanja in nagradne zabojčke podelili v starem jedru Kranja, članicam združenja Podbreška potica in koordinatorju združenja Jerneju Jegliču pa v okviru kulinaričnih dogodkov v Podbrezjah. Tudi v nagradnih zaboj čkih je bil velik del lokalnih dobrot iz Občine Naklo, predvsem s sadjarskih kmetij Jerala, Pr' Matijovc in Gregorc s Podbrezij. ・

10 Glas občine Naklo maj 2021

kultur a

Virtualna razstava velikonočnih izdelkov Letošnja tradicionalna razstava izdelkov dijakinj in dijakov Bio tehniškega centra Naklo, ki je pripravljena v sodelovanju KTD »Pod Krivo jelko« in galerijo Graščine Duplje je bila letos na

ogled v virtualni obliki. Kljub temu je obiskovalce navduševalo skoraj 80 aranžmajev: pirhov, najrazličnejših oblik in velikosti. Nekaj primerov na spodnjih fotografijah. ・

Likovna razstava YOUrALPS Mojca Logar, Biotehniški center Naklo Na Biotehniškem centru Naklo smo izvedli projekt YOUrALPS, ki je povezal vse dežele alpskega loka od Francije do Sloveni je, z namenom opozoriti na problematiko odseljevanja mladih s tega prostora, iskanja novih delovnih mest in možnosti sa mozaposlitve. V projekt sta bili iz vsake države vključeni dve inštituciji, ena, ki se profesionalno ukvarja z zaščito alpskega prostora, in ena šola. Tako sta bili partnerici v slovenskem delu projekta Triglavski narodni park in Biotehniški center (BC) Naklo. BC Naklo je pridobil naziv Alpska šola. Ena od aktivnosti v projektu je bila izvedba fotografske delavnice na terenu pod vodstvom Aleša Zdešarja. Dijaki so tri dni preživeli v Trenti in Kranjski gori in iskali ustrezne motive, ki bi jih lahko ujeli v fotografski objektiv. Tako je nastala razstava fotografij. Na osnovi teh fotografij, so dijaki pod mentorstvom

prof. Borisa Urha izdelali reliefne slike alpske pokrajine. Dela so tako »diptih« fotografije in po njej izdelane slike alpske pokrajine. BC Naklo je vključen v projekt PODVIG, uvajanje podjetnosti v gimnazije. Na enem od semi narjev smo dobili namig, da so te slike primerne tudi za slepo in slabovidno populacijo. Tako smo potrkali na vrata Centra Iris v Ljubljani, kjer smo naredili kratke opise slik tudi v brajici. Slike smo uspešno razstavili v Knjižnici Ivana

maj 2021

Glas občine Naklo 11

kultur a Tavčarja v Škofji Loki, v Planinskem Muzeju v Mojstrani, kjer so bila vključena v Teden evropske kulturne dediščine. Na otvorit vi razstave v TNP v Bohinju so sodelovali člani društva slepih in slabovidnih s Primorske. Dela so bila razstavljena v Centru Iris v Ljubljani, od sredine maja do konca avgusta 2021, pa si jih lahko ogledate v Knjižnici za slepe in slabovidne v Ljubljani.

Razstava je tako odraz inovativnega, projektnega dela, mednarodnega sodelovanja, povezanosti z lokalno in širšo skupnostjo. Je odraz pouka, ki je obrnjen k ljudem in za ljudi, v življenje. Bodimo šola in družba, ki je prijazna do vseh, tudi takih, ki jih pogosto spregledamo. ・

Krajevna knjižnica Naklo

Bralne akcije, ne spreglejte mag. Helena Krampl Nikač, mestna Knjižnica Kranj BEREMO PREŠERNO

Vabimo vas k novim bralnim doživetjem s slovenskimi avtorji. Branje je veščina, ki jo hočeš nočeš potrebujemo in uporablja mo vse življenje. Na svetovni dan poezije, 21. marca, smo začeli z novo bral no akcijo za odrasle bralce. Akcija bo trajala do 20. novembra 2021. Akciji se lahko pridružite ves čas njenega trajanja. V akciji lahko sodelujete večkrat in si prislužite več nagrad. Z akcijo spodbujamo naše člane k prebiranju slovenske knji ževnosti.

Z BRANJEM DO NAGRADE

Branje bogati in nagrajuje. Branje nas bogati in nagrajuje. Za vsakih 7 prebranih priporočenih del vam bomo podarili pri kupno nagrado, ki jo boste lahko prevzeli od praznovanja 10. obletnice knjižnice Globus, 29. junija 2021, dalje.

KDO LAHKO SODELUJE? Člani knjižnice, starejši od 15 let. KJE LAHKO SODELUJETE? V vseh enotah Mestne knjižni ce Kranj: Knjižnici Globus in krajevnih knjižnicah Stražišče, Naklo, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko in Šenčur. KAKŠNA SO PRAVILA? Za sodelovaje v akciji je potrebno prebrati 7 leposlovnih knjig slovenskih avtorjev, po eno iz vsake priporočene zvrsti: • romani (lahko izbirate med različnimi žanri - roman, zgodovinski roman, satirični, fantastični, znanstvenofan tastični, kriminalni), • potopisi, • pesništvo, • kratka proza, • eseji, • spomini in dnevniki ter • leposlovno delo, ki je izšlo v letu 2021 katerekoli zvrsti. Za vsako prebrano knjigo na letak izpišite citat, s katerim bi privabili k branju knjige tudi druge.

KAKO SODELUJETE?

Iz prebranih knjig, ki ste si jih v času akcije izposodili v knjižnici, izpišite citate in izpolnjen obrazec oddajte informatorjem med 29. junijem in 20. novembrom 2021. Vsak udeleženec lahko sodeluje večkrat.

12 Glas občine Naklo maj 2021

kultur a Prešerno vabljeni k branju slovenske književnosti!

Za vse dodatne informacije lahko povpra šate knjižničarko v krajevni knjižnici ali pa v Mestni knjižnici Kranj, z veseljem vam bomo pomagali pri izboru gradiva. Do datne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani Mestne knjižnice Kranj.

Družinsko branje

Otroci, starši in ostali družinski člani ste v novi sezoni ponovno vabljeni k branju. Z branjem si krepimo domišljijo, širimo ob zorja in … neverjetno, a resnično: postajamo večji in močnejši. Spodbujati želimo branje pri otrocih. Najmlajši potrebujejo pri branju spodbudo staršev, starih staršev, sester in bratov. Z branjem v družini se krepi medgeneracijsko sodelovanje. cilj družinskega branja je, da s pomočjo kvalitetnih in razno vrstnih knjig vzgojimo bralce. Otroci, ki znajo dobro brati so v šoli uspešnejši in hitrejši. Družinsko branje smo v Mestni knjiž nici Kranj v prvih treh sezonah zasnovali z namenom, da bi k skupnemu branju pritegnili družine z otroki, starimi od dve do osem let. Ker pa je branje veščina in vseživljenjski proces, smo ga razširili na vse do 12 let. Da mladi bralec postane samosto jen, še vedno potrebuje podporo in spodbudo staršev. Domača knjižnica se hitro lahko izčrpa, in če ne prej, je za rast bralne kulture takrat priporočljiv obisk knjižnice. Nudila vam bo še kaj več kot le izposojo gradiva na dom. Možnost za pogovor, izbiro raznovrstnega gradiva, vse to vam bo v pomoč za prijazno in sproščeno vzgojo. Naš skupni cilj pa je, da otroke s pomočjo

kvalitetnih in raznovrstnih knjig vzgojimo v dobre bralce za vse življenje. Starši lahko pri tem računate na pomoč knjižničark in knjižničarjev z nasveti, s pripravljenimi seznami knjig za dve sta rostni stopnji ter z izbranim seznamom strokovne literature o vzgoji, opismenjevanju in preživljanju prostega časa za starše. Bralci stari do osem let preberete 20 knjig s seznama, odgo vorite na kratko vprašanje in odgovore napišete na kuponček, ter jih oddate v knjižnici. Bralci stari od devet – dvanajst let, pa preberete 3 knjige in napišete kratko mnenje o prebrani knjigi. Lepe in praktične nagrade prejmete visi, ki boste oddali izpolnjene kupončke v knjižnici do 15. septembra 2021. Lahko pa sodelujete in rešujete tudi preko portala Modri pes https://modripes.si/. V zadnjem času smo se že navadili, da so spremembe naša stalnica in o spremembah vas sprotno obveščamo na naši pre novljeni spletni strani: https://www.mkk.si/, lokalnih medijih in družbenih obrežjih. Sicer pa vas v Krajevni knjižnici Naklo pričakujemo vsak pone deljek, torek in sredo od 14. do 19. ure ter v četrtek in petek od 8. do 13 ure.

Naj zaključim to vabilo v knjižnico z modro mislijo:

»Če se zares želite premakniti naprej in vzeti življenje v svoje roke, vam svetujem, da vsako jutro vstanete pol ure prej kot običajno - še preden vstanejo vaši otroci, preden začne zvoniti telefon in preden nekdo prižge radio. Te pol ure si vzemite čas za branje; berite predvsem poučno, koristno in spodbudno čtivo.« (Lewis Timberlake) ・

Spominska slovesnost na Okroglem Greta Fister Štamulak, OO ZB za vrednote NOB Naklo Upoštevajoč navodila NIJZ in vlade za zajezitev pandemije smo se člani odbora ZB za vrednote NOB Naklo 18. aprila 2021 zbrali na Okroglem pri spomeniku 12 padlim partizanom Ko krške čete. Ti borci za svobodo, ki jih aprila 1942 še ni bilo ve liko, so se zavestno in častno odločili za smrt, v prepričanju, da bodo borbo nadaljevali njihovi soborci in izbojevali lepši jutri.

Padlim in vsem borcem za svobodo smo se poklonili z minuto molka, spoštovanje in čast sta jim izkazala praporaša in recita torka, predsednik ZB Naklo pa je povzel zapis krajanke Nakla, kako je kot otrok doživljala in doživela dogajanje na Okroglem tistega aprila 1942. ・

Brezupni in junaški boj trinajstih partizanov, ujetih v jami nad Savo, je potekal 21. in 22. aprila 1942. Edini preživeli, priča do godkom v jami do obkolitve, je bil Vladimir Peraič – Planin, ki je odšel pred pričetkom obkoljevanja k Savi po vodo in se potem skrival v njej toliko časa, da je sovražnik odšel. Usoda ostalih pa je tudi znana. Raje, kot da padejo živi v roke Nemcem, so ne kateri naredili samomor, od petih, ki jih je plin omamil in so bili odpeljani v begunjske zapore, so štiri po strahotnem mučenju ustrelili v Dragi. 17-letnemu Stanku Mlakarju pa so namenili drugačno vlogo, in sicer glede na njegovo mladost in pogum, so ga začeli pripravljati za vlogo vohuna. Na podlagi obljube, da bo vohunil za Nemce so ga le-ti izpustili. Stanko, vzgojen v duhu domoljubja, je po izpustitvi odšel nazaj v partizane in, žal, še isto leto padel kot mitraljezec v Udin borštu.

maj 2021

Glas občine Naklo 13

društ va Kinološko društvo Naklo

Reševalni psi Za KD Naklo pripravila Tina Bole V okviru KD Naklo delujejo tri različne skupine psov s svoji mi vodniki, in sicer reševalni psi, skupina za agility in skupina klasične šole IGP (prej IPO). Vsaka od njih je posebna na svoj način, v vseh pa so aktivni vodniki, ki svoje pse zaposlijo s tre ningi in tekmovanji, ob tem pa oboji neizmerno uživajo. Hkrati pa seveda vzgajajo tudi nove rodove kinologov. Tokrat vam predstavljamo reševalne pse in njihove vodnike.

in topografije ter radijskih zvez ZARE, vodnik mora prav tako poznati nevarnosti ob potresih, v ruševinah ter v gorah in ob plazovih. Ko vodnik opravi vse zgoraj omenjene preizkuse, lah ko začne opravljati reševalske izpite s svojim psom.

Delo šolanega reševalnega psa in vodnika

V Sloveniji reševalne pse šolamo za iskanje pogrešanih oseb v naravi (gozdu), iskanje pogrešanih oseb izpod ruševin in iska nje pogrešanih oseb v snežni plazovini. V zadnjem času smo začeli tudi s šolanjem iskanja pogrešanih oseb po individu alnem vonju (mantrailing). Poleg iskanja pogrešanih oseb se morajo psi izkazati tudi v premagovanju različnih ovir (hoja po lestvi in zibajoči gredi, skozi tunel, preko gugalnice ipd.), za to pa sta osnovna pogoja tudi poslušnost in vodljivost na daljavo. Reševanje je prostovoljna dejavnost, ki od vodnika in psa zah teva čas, znanje, energijo, kondicijsko pripravljenost, veselje do dela, medsebojno sodelovanje in zaupanje ter stalno priprav ljenost na hitro, pravilno in brezkompromisno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Čeprav reševalci za svoje delo ne prejemamo plačila, so vse ure trdega dela ob uspešno zaključenih iskalnih akcijah vedno poplačane.

Arhiv KD Naklo

Delo v enoti reševalnih psov KD Naklo

Delo v enoti reševalnih psov KD Naklo poteka vse leto, ne gle de na vremenske razmere. Treningi in šolanja psa se delijo v dve disciplini, ki pa se nenehno prepletata – to sta iskanje in poslušnost. Poslušnost psa reševalca je nujna, saj mora biti pes obvladljiv v vseh situacijah. Iskanje pogrešanih oseb pa je pro ces, v katerem razvijemo pasje nagone in jih preusmerimo v našo korist oziroma naučimo psa, da išče izgubljene osebe. Pri tem ne uporabljamo predmetov pogrešanega, ampak se pes s treningi nauči, da mora iskati človeški vonj.

O delu ERP KD Naklo v lanskem letu

V letu 2020 je bilo v ERP KD Naklo aktivnih kar deset članov, ki delujejo v enoti na različnih stopnjah usposobljenosti. Bole Tina je aktivna članica in inštruktorica šolanja reševalnih psov 1. stopnje ter vodja enote, Meglič Ljubo pa mednarodni kino loški sodnik in inštruktor šolanja reševalnih psov 2. stopnje. Pridružili pa jim tudi štirje novi zagnani vodniki, ki bodo lahko svojo pripravljenost za delo lahko pokazali v letu 2021.

Arhiv KD Naklo

Kaj vse je potrebno za uspešen reševalski par?

Da lahko vse to dosežemo, je pomembno, da sta vodnik in njegov štirinožec navezana drug na drugega ter da si med sebojno zaupata. Pes reševalec mora biti karakterno stabilen, vztrajen, rad mora sodelovati s svojim vodnikom, biti mora zdrav in v dobri telesni kondiciji. Vzporedno s šolanjem psa pa se šola tudi vodnik. V organi zaciji Komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije mora vodnik opraviti teoretične in praktične preizkuse iz prve pomoči ponesrečencu (človeku), prve pomoči psu, orientacije

14 Glas občine Naklo maj 2021

V drugi polovici leta 2020 so se z reševanjem prvič srečali štirje novi vodniki, trije člani se bodo s svojimi psi začeli udeleževali treningov iskanja pogrešanih oseb, ena članica pa se bo usme rila v iskanje po osebnem vonju (mantrailing). Vsi vodniki bodo v letu 2021 postali vodniki pripravniki v okviru Enote reševalnih psov Slovenije in tudi člani ERP KD Naklo.

Udeležba na akcijah

Iskalnih akcij so se v letu 2020 udeleževali vsi člani, uvrščeni v OE (Območne enote). Lani je bilo v Sloveniji 36 iskalnih akcij, od tega 11 na Gorenjskem, kar je skoraj tretjina vseh sklicanih iskalnih akcij v Sloveniji. Na vseh sklicanih iskalnih akcijah v Gorenjski regiji pa je bil prisoten vsaj eden izmed članov KD Nakla, kar se že kar nekaj let ni zgodilo. Večina akcij se namreč

društ va začenja v dopoldanskem času, ko so službene obveznosti in je včasih lahko težava tudi izhod zaradi narave dela ali delo dajalčevega pomisleka ob izhodu, pri tem pa seveda vsi člani delujemo izključno kot prostovoljci, kar pomeni da koristimo svoj dopust ali nadure. Zato pohvala vsem našim članom za tako velik odziv na iskalne akcije v letu 2020.

Arhiv KD Naklo

Kdo se nam lahko pridruži? Arhiv KD Naklo

Delo v enoti

Veseli bomo vsakega novega reševalskega para (vodnik in pes). Vabljeni vsi zainteresirani, da se nam pridružite (dobrodošli že z mladički).

Treniramo enkrat do dvakrat tedensko. Nekaj težav imamo pri organiziranju treningov iskanja zasutih v ruševini, pomagamo si tako, da se povezujemo z ostalimi društvi in nekajkrat letno obiščemo ruševine drugod po Sloveniji.

Za vse informacije o treningih in šolanju nas lahko pokliče te (Tina Bole 040 898 008) ali pa nam pošljete elektronsko sporočilo. Lahko pa nas kontaktirate tudi preko naše FB strain: FB – Enota reševalnih psov KD Naklo.

V letu 2020 smo šestič zapored organizirali mini letni tabor »Ob tabornem ognju«. Tabor je lepo sprejet v ERPS, čez ves vikend potekajo treningi v gozdovih v okolici Jurčkovega kota.

Biti vodnik reševalnega psa je način življenja.

ERP KD Naklo se je v zadnjih dveh oziroma treh letih številčno zelo okrepila. Na treningih je večinoma vedno okoli 10 članov, tako da razmišljamo v smeri izobraževanja dodatnega inštruk torja za šolanje reševalnih psov. Ko bo mogoče oziroma ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, bomo prijavili novega kandidata – s tem bodo treningi potekali lažje in bolj nemoteno.

Šolanje in tečaji

S sproščanjem ukrepov se v mesecu maju ponovno sproš čajo tudi tečaji male šole, ki jih izvajamo v okviru društve nih dejavnosti. Več o njih si lahko preberete na naši inter netni strani (www.kd-naklo.si). Ostanite zdravi! ・

Gasilska Zveza Naklo

S podpisom pogodb do posodobljenosti gasilske opreme v občini Naklo Andrej Jelar, predsednik Gasilske zveze Naklo V marcu 2021 je župan občine Naklo Ivan Meglič z vodstvom Gasilske zveze (GZ) Naklo podpisal načrt usposabljanja in opremljanja gasilskih enot za obdobje 2021–2026 in pogodbo za sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila GVC 16/25 za Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Duplje. Podpis obeh pogodb je pomemben korak v postopku poso dabljanja gasilske opreme v občini Naklo in pri zagotavljanju optimalne pripravljeni delovanja več kot devetdeset operativ nih gasilcev GZ Naklo v primeru najrazličnejših nesreč. Samo

lani smo gasilci v občini Naklo posredovali v 51 intervencijah. Od tega je bilo največ tehničnih in treh večjih požarih na sta novanjskih objektih v Podbrezjah in na Cegelnici. Pomoč smo nudili tudi pri gašenju požara na Hudem v občini Tržič. Pregled opreme društev je pokazal na iztekajo življenjsko dobo gasilskih vozil, nekatera od njih so uspešno služila gasilcem že dobrih dvajset let ter na potrebo po posodobitvah gasilskih domov. Ker se je stari plan opremljanja iztekel in se v gasilski zvezi zavedamo odgovornosti pri opravljanju javne službe, je

maj 2021

Glas občine Naklo 15

društ va bilo potrebno izdelati plan nabave vozil v obdobju, ki ga pred videva Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito in reševanje. Precejšen del vozil je bil nabavljen do leta 2013, intenzivnost opremljanja je bila povečana pred vsem z ustanovitvijo lokalne skupnosti in občine. V začetni fazi smo nabavljali vozila, ki so bila primerna za takratne potrebe. Sedaj moramo slediti tipizaciji (standardu) pri nabavi vozil, ki jo predpisuje GZ Slovenije. Zato bo potrebno nekatera vozila zamenjati in prilagoditi sedanjim razmeram. Poveljstvo GZ Naklo se je lotilo priprave novega načrta opremlja nja do leta 2026 s terminskimi plani in vsebino opremljanja gasil skih društev. Plan je soglasno potrdil tudi upravni odbor GZ. Izkazano potrebo in plan po nakupu opreme sta občinska upra va in župan Ivan Meglič odobrila. V petih letih naj bi bilo tako za

gasilstvo namenjenih približno 666.000 evrov. Od tega zneska bo 570.000 evrov za nakup vozila prispevala Občine. Preostali delež sredstev pa bo prispevala GZ Naklo iz svojega proračuna za nakup osebne zaščitne in reševalne ter tehnične opreme. Na podlagi starega plana opremljanja, ki je bil v letu 2020 po daljšan za eno leto, je PGD Naklo nabavilo vozilo GVC 16/25 ob svoji 110. obletnici delovanja. Zaradi znanih razmer v državi vozilo še ni bilo slavnostno prevzeto, čeprav že služi operativ nemu namenu. V letu 2022 je predvidena nabava vozila GVC 16/25 za PGD Duplje, leta 2023 vozilo GV-1 za PGD Žeje Bistri ca in leta 2025 vozilo GVC 16/25 za PGD Podbrezje. Gasilci smo si skupaj z občino zadali obsežen plan nabave vozil in opreme za prihodnje petletno obdobje. Zato bodo lahko vsa posredovanja bolj kakovostna, predvsem pa bolj varna. ・

Podpis pogodbe

ALU OGRAJA

PVC OGRAJA

∙ Odkupujemo hlodovino in celulozni les ∙ Opravljamo celovite sanacije gozdov ∙ Odkupujemo sečne ostanke in les za biomaso ∙ Izvajamo posek in spravilo lesa ∙ Gojitvena dela ∙ Gradnja in rekonstrukcije gozdnih prometnic ∙ Ugodne cene in dobri plačilni pogoji

Odkup - posek, spravilo in prevoz lesa Strahinj 87 – Naklo, tel.: 04 / 25 76 440 gsm: 051 / 358 368 info@megales.si www.megales.si

Megales – vaš partner pri odkupu, poseku in prevozu lesa.

16 Glas občine Naklo maj 2021

aktualno Trajnostni vidik naše lokalne skupnosti

Celostno prometno načrtovanje Občinska uprava Občine Naklo Živimo v času velikih in nenehnih sprememb, gospodarskih pretresov, globalne povezanosti in spremenjenih globalnih okoliščin, kjer je še toliko pomembnejša skrb za našo identi teto. S ciljem, da naša prihodnost ne bo prepuščena naključ jem, temveč bo posledica naših zavestnih in skupnih odloči tev, zasnovanih na trdnih izhodiščih, bomo skupaj pristopili k udejanjanju dolgoročnega razvojnega okvirja naše lokalne skupnosti – Občine Naklo. Z željo, da vizija zaživi kot vizija ve čine občanov, bodo prav občani predstavljali jedro razvojnega okvirja kot najširšega soglasja v družbi lokalne skupnosti. »Prihodnost je neizogibna smer našega bivanja, vizija boljše prihodnosti pa daje našemu življenju motivacijo za nadgradnjo trenutnih zmogljivosti in izkoriščanje potencialov.« (Vizija Republike Slovenije 2050) V tem času v naši lokalni skupnosti vstopamo v kompleksen proces priprave ključnih razvojnih dokumentov. Miselno in tudi izvedbeno smo jim sledili že v preteklosti, o čemer priča marsikateri infrastrukturni podjem, pridobitev za naše obča ne s ciljem kakovostnega življenja za vse ciljne skupine naše občine. Kakovostno življenje za vse je tudi osrednji cilj Stra tegije razvoja Slovenije 2030, k čemur se na državnem nivoju pristopa s sistemskim pristopom z vključevanjem in uravno teženostjo prepoznanih petih strateških usmeritev. Izvajanje lokalne politike v prihodnosti, ki bo usmerjena uresničevanju lokalnih razvojnih ciljev in razvojnih pobud po načelu od spo daj navzgor (občina–razvojna regija–kohezijska regija–država) bo prioritetno usmerjen k našim občanom in hkrati prispevek naše lokalne skupnosti k ustvarjanju sinergij osrednjega cilja Občine Naklo in Slovenije. Prizadevali si bomo, da ga udejani mo z uravnoteženjem gospodarskega razvoja, socialne pravič nosti in kakovosti okolja (kazalniki blaginje), ki upošteva ome jitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove (medgeneracijska etika). »Celostno načrtovanje prometa ne zavrača, temveč nadgrajuje trenutne načrtovalske prakse.«

Celostna prometna strategija Občine Naklo bo prvi izmed omenjenih ključnih razvojnih dokumentov lokalne skupnosti. Prometni sistem bo obravnaval celovito s tvorbo sinergij pri doseganju ciljev prometne in prostorske politike, drugih po litik in vplivov prometa na družbo, okolje in gospodarstvo, upoštevaje prakse in politike različnih sektorjev, ravni oblasti in sosednjih administrativnih območij. Vizija boljše prihodnosti nam daje motivacijo za nadgradnjo trenutnih zmogljivosti in izkoriščanje potencialov tudi pri prometnem načrtovanju kot področju načrtovanja, ki se ukvarja z delovanjem, zagotavlja njem in prostorskim umeščanjem prometne infrastrukture ter organiziranja prometnih storitev z namenom zagotavljanja dostopnosti in mobilnosti prebivalcev in tovora v smislu urav noteženja kazalnikov blaginje. »Trajnostna mobilnost je torej tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva.« (MzI, 2013) S premikanjem na trajnostni način želimo zadovoljiti mobil nostno potrebo vseh ljudi z zagotavljanjem učinkovite in ena kopravne prometne dostopnosti za vse. Prednost daje pešcem, kolesarjem, uporabi javnega prevoza in ostalim oblikam mo bilnosti, ki najmanj obremenjujejo okolje s poudarkom na omejevanju osebnega motornega prometa in porabi energije, zmanjšanju ogljičnega odtisa in onesnaževanja. S tem pridobi mo vsi, tako posamezniki, ki si znižamo stroške in povečamo kakovost življenja, kot širša skupnost, ki si prav tako zmanjša kratkoročne in dolgoročne stroške, omogoči višjo kakovost bi vanja, ne da bi s tem ogrozila možnosti prihodnjih generacij. »Trajnostno in celostno načrtovanje in urejanje prometa je osredotočeno na človeka, kjer sta osrednja cilja dostopnost in kakovost bivanja.« (EU in Nacionalne smernice načrtovanja CPS) Celostno načrtovanje prometa izhaja iz izkušenj mnogih dob ro delujočih praks, ki z velikim uspehom uresničujejo ključna

maj 2021

Glas občine Naklo 17

aktualno načela tega pristopa in namenom vzpostavitve okvirja za ures ničevanje prometne politike, ki bo v skladu s cilji trajnostne ga razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja. Pomeni strateško in ciljno usmerjeno prometno načrto vanje, s katerim se spodbuja trajnostni promet, v okviru kate rega so enakovredno obravnavani vsi prometni načini in vrste prometa ter v oblikovanje katerega se vključuje tudi javnost. Temelji na rezultatih analize in spremljanja stanja prometa in prometnih sistemov, vrednotenja ukrepov in integraciji osta lih področij načrtovanja z vplivi na promet. Takšen pristop k izzivom prometa nadgrajuje trenutne načrtovalske prakse pri oritetno s kakovostnim zagotavljanjem dostopnosti in mobil nosti prebivalcev in ima tudi številne druge pomembne koristi: boljša kakovost bivanja, pozitivni učinki na okolje in zdravje, izboljšana podoba občine, odločitve, ki jih podpira javnost, učinkovito izpolnjevanje pravnih obveznosti, nove in celovite politične vizije, izboljšanje dostopa do sredstev. »Celostne prometne strategije pomenijo sprejemanje pretehtanih odločitev v sodelovanju z javnostmi, kar zraven mnogih koristi povečuje transparentnost delovanja in okrepi javni interes.« Ključni korak v smeri celostnega prometnega načrtovanja je priprava Celostne prometne strategije (CPS) – strateškega dolgoročnega razvojnega dokumenta za doseganje ciljev traj nostne mobilnosti. To je strateški dokument, s katerim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost bivanja. »Participativni pristop, ki javnost vključuje naj bo odlika Celostne prometne strategije.« S ciljem, da Celostna prometna strategija pridobi na legitim nosti in kakovosti hkrati, je potrebno zagotoviti, da mora biti proces v največji meri odprt in vključujoč, saj lahko dejansko le tako predstavlja vizijo večine deležnikov, predvsem tistih, ki jim je prioritetno namenjena in kot takšna predstavlja najširše soglasje v družbi naše lokalne skupnosti. Ves čas od začetka do konca procesa se bomo zavzemali proaktivno informirati jav nosti na način, da mi pristopimo k ljudem in ne oni k nam. Zra ven pozitivnega učinka vključevanja javnosti na krepitev civilne družbe in lokalne politične kulture, je nenazadnje vključevanje temeljna dolžnost vsakršnih lokalnih oblasti, močnega nače la, ki ga zagovarjajo direktive EU in druge mednarodne kon vencije in dobrobiti v okviru kakovosti, uspešnosti, stroškovne učinkovitosti, transparentnosti, sprejetosti in legitimnosti ce lostnega prometnega načrtovanja v naši občini – Občini Naklo. V nadaljevanju kot prvo priložnost našega tvornega sodelo vanja dodajamo vprašalnik. Prosimo Vas, da si s ciljem našega skupnega interesa vzamete par minut časa in ga izpolnite. Lah ko ga oddate po pošti na naslov Občine Naklo ali enostavno vržete v občinski predalčnik pri vhodu v občinske prostore. Na spletni strani Občine Naklo in v eni izmed prihajajočih številk občinskega časopisa bomo objavili rezultate. Vnaprej se Vam zahvaljujemo in Vas prijazno pozdravljamo. ・

Anketa obsega 13 vprašanj. Izpolnjevanje ankete traja približno 10 minut. Prosimo, da jo izpolnite do vključno nedelje 13. junija 2021. Posameznik lahko izpolni vprašalnike le enkrat. V anketi lahko sodelujejo vsi občani, ki so starejši od 12 let.

18 Glas občine Naklo maj 2021

POVEJTE SVOJE MNENJE! Kakovostno življenje za vse v okolju uravnoteženega razvoja treh osnovnih stebrov trajnostnega razvoja je ključen izziv prihodnosti. Pri tem zagotavljanje učinkovite in enakoprav ne dostopnosti za vse predstavlja enega izmed pomembnih kazalnikov blaginje. Vendar ne za vsako ceno, temveč po načelu trajnostnega razvoja. Posledično se mora tudi načr tovanje prometa v trajnostnosti prednostno osredotočati na tiste oblike mobilnosti, ki so z vidika onesnaževanja zraka, povzročanja hrupa, energetske in prostorske potratnosti najbolj ugodne ter spodbujajo trajnostne potovalne načine. Ne glede na to koliko znanja in volje bo vloženega v okviru aktivnosti celostnega prometnega načrtovanja, bo ključ nega pomena kako dobro bodo ukrepi sprejeti. Samo od nas in našega skupnega zavedanja pa bo odvisno, v kolikšni meri smo se pripravljeni soočiti s spremembami potovalnih navad, ki jih in jih bodo v prihodnosti narekovali in posledič no v kolikšni meri bodo le-ti zaživeli. Potrebno je naše vzajemno sodelovanje in zavedanje, da lah ko le s skupnimi močmi oblikujemo trajnostno prihodnost. Da bodo naši nadaljnji koraki čim bolj prilagojeni zahtevam in željam vas uporabnikov, vas vabimo, da med drugim so delujete tudi v prihodnjih anketah. Z njimi bomo analizirali potovalne vzorce, ki bodo osnova za razumevanje in načr tovanje usmeritev za nadaljnji prometni razvoj, pa tudi do sedanje delo in trenutno zatečeno stanje. Zbrane podatke bomo uporabili za bolj učinkovito in trajnostno načrtovanje prometa v Občini Naklo. Prosimo vas, da anketo rešite in tudi na takšen način prispevate k našim skupnim ciljem. Anketa je na naslednji strani. Izpolnite vsa vprašanja, jo iztrgajte iz glasila in jo pošljite na naslov: Občina Naklo Stara cesta 61 4202 Naklo

ali jo oddajte v občinski nabiralnik pri vhodnih vratih občinske stavbe najkasneje do 13. junija 2021. Anketa je dostopna tudi na spletni strani občine naklo.si ali prek povezave https://www.1ka.si/a/342749. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem. Župan Občine Naklo Ivan Meglič

aktualno 1. Spol: ☐ ☐

Ženski Moški

2. V katero starostno skupino spadate? ☐ ☐ ☐ ☐

do 18 let 19 - 30 let 30 - 60 let 61 let ali več

3. Kakšen je vaš trenutni status? ☐ ☐ ☐

Šolajoči Zaposlen/samozaposlen Upokojen

6. Katerega izmed naštetih načinov mobilnosti se najpogosteje poslužujete? Na voljo so štiri možnosti, med katerimi lahko izberete le enega. ☐ ☐ ☐ ☐

☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐

☐ ☐ ☐

☐ ☐ ☐ ☐ ☐ ☐

☐

Bistrica

☐

Gobovce

☐

Naklo

☐

Cegelnica

☐

Malo Naklo

☐

Okroglo

☐

Podbrezje Polica

Spodnje Duplje Strahinj

Zadraga

Zgornje Duplje Žeje

☐ ☐ ☐ ☐ ☐

Oseba, ki za gibanje uporablja invalidski voziček

Oseba, ki za gibanje uporablja bergle/ palico/hoduljo Slepa ali slabovidna oseba Gluha ali naglušna oseba Nič od zgoraj naštetega

Javni prevoz

Osebno vozilo

Ni druge možnosti Praktičnost Razvada Udobje Cena

Kratke razdalje Vreme

Varnost

Zdravje

Vpliv na okolje Drugo

8. V današnjem času se v vsakdanjem jeziku često uporablja pojem »trajnostni razvoj«. Ali ste slišali tudi že za pojem »trajnostna mobilnost«? ☐ ☐ ☐ ☐

5. Sem (označite)

Kolo

7. V predhodnem vprašanju najčešče izbranega načina mobilnosti se poslužujem iz sledečih razlogov (možnih je več odgovorov):

☐ 4. V katerem naselju prebivate?

Peš

☐

Še nikoli Redko Včasih

Pogosto

Vsakodnevno

9. Obrnjena prometna piramida ponazarja spremembo prioritet prometnega načrtovanja. Tako na eni strani s součinkovanjem različnih ukrepov in ustrezno infrastrukturo spodbujamo in dajemo večji poudarek uporabi trajnostnih oblik mobilnosti (hoja, kolesarjenje, javni prevoz), da na drugi strani tudi maj 2021

Glas občine Naklo 19

aktualno s pametno rabo avtomobila (zagotavljanje dostopnosti znotraj občine in do ključnih lokacij v občini tudi z osebnim avtomobilom) omejujemo osebni motorni promet. Kakšno je vaše mnenje glede takšne miselnosti prometnega načrto vanja v vaši lokalni skupnosti? Na prazno mesto vpišite številko, ki najbolj ustreza vašemu mnenju (1- popolnoma se strinjam, 2 - strinjam se, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - ne strinjam se, 5 - sploh se ne strinjam, 6 - brez odgovora/ ne vem).

10. Celostna prometna strategija (CPS) je strateški dolgoročni razvojni dokument za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti v naši lokalni skupnosti. Ali njegovo načrtovanje in izvajanje pomeni? Na prazno mesto pred trditvijo vpišite številko, ki najbolj ustreza vašemu mnenju (1- popolnoma se strinjam, 2 - strinjam se, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - ne strinjam se, 5 - sploh se ne strinjam, 6 - brez odgovora/ne vem).

MejnIk: sprejem Strategije

Opredelitev prioritet

Načrtovanje izvajanja

ra t

je c

iljev

Oris želenega stanja

Vzpostavitev nadzora

Drugo leto se bomo vsi vozili s kolesom.

MejnIk: zaključek analize izzivov in priložnosti

Sprejem Strategije

___

Analiza stanja in oblikovanje scenarijev

Izhodišče: »Izboljšati želimo kakovost življenja v občini!«

Gre le za okolje.

Izvajanje Strategije

vlj

___

Opredelitev procesa

s ta

CPS ljudem preprečuje potovanja – želi zmanjšati mobilnost.

Učenje iz izkušenj

___

pr oc e

Nič več gradnje nove prometne infrastrukture.

Izbira ukrepov

___

St ra te gi je

Nič več gradnje novih cest.

Postavitev temeljev

Izva j an je

___

Vsi moramo prodati svoje avtomobile.

___

MejnIk: zaključek ocene dosežkov in učinkov

ije

MejnIk: zaključek izbire ukrepov

11. Znana so osnovna načela prometnih politik slovenskih občin. Za nekatera navedena v nadaljevanju prosimo označite ali ta načela podpirate ali ne podpirate pri izvajanju prometnega načrtovanja v vašem kraju. Elementi in dejavnosti procesa priprave Strategije

Na prazno mesto pred trditvijo vpišite številko, ki najbolj ustreza vašemu mnenju (1- popolnoma podpiram, 2 - podpiram, 3 - niti podpiram, niti ne podpiram, 4 - ne podpiram, 5 – sploh ne podpiram, 6 - brez odgovora/ne vem). ___

Načrtovanje za varno mobilnost.

(Varnost naj ima pri načrtovanju prometnih ureditev prednost pred pretočnostjo in hitrostjo motor nega prometa. Posebno pozornost naj se nameni najbolj šibkim in najbolj ranljivim udeležencem v prometu: otrokom, starim, gibalno oviranim, pešcem in kolesarjem.) ___

Načrtovanje za trajnostno mobilnost.

20 Glas občine Naklo maj 2021

Key delivery components •

Traffic cells initiative including access restrictions and signage within the

aktualno

A4540 Middleway to restrict through trips by private vehicles. Links within

the city centre and across the Middleway are improved for public transport, walking and cycling.

(Njen cilj je zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostop nosti za vse, pri čemer se naj pri načrtovanju prometa da prednost tistim oblikam mobilnosti, ki so z vidika onesna ževanja zraka, povzročanja hrupa, energetske in prostorske potratnosti najbolj ugodne ter spodbujajo trajnostne poto valne načine.) ___

Načrtovanje za trajnostni razvoj kraja.

___

Načrtovanje za sobivanje vseh udeležencev v prometu.

(Pri načrtovanju naj se upošteva celostni vidik s ciljem urav noteženega gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti in kakovosti okolja.)

(Pri načrtovanju cest naj se upošteva zahteve pešcev, kole sarjev, uporabnikov javnega in osebnega prometa, ne da bi kateregakoli od udeležencev povsem izključili.) 26 Birmingham Transport Plan

___

Načrtovanje za ohranjanje identitete kraja.

___

Stroškovno učinkovito načrtovanje.

(Naselja naj bodo skladno oblikovana, lokalna skupnost celovito urejena. Načrtovanje naj bo prilago jeno podobi in značaju okolice, še posebej naj se upošteva hierarhijo javnega prostora.) (Skrb naj bo usmerjena v kar največjo uporabnost prometnih ureditev in javnega prostora za vse pre bivalce, izboljšavam obstoječe infrastrukture naj se da prednost pred drago in zahtevno gradnjo novih cest in cestnih objektov.) 12. Ali se strinjate, da lahko med projekte trajnostne mobilnosti umestimo nekatere že izvedene projekte s področja urejanja prometa v vaši občini? Na prazno mesto pred trditvijo vpišite številko, ki najbolj ustreza vašemu mnenju (1- popolnoma se strinjam, 2 - strinjam se, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - ne strinjam se, 5 - sploh se ne strinjam, 6 - brez odgovora/ne vem). ____

Površine za pešce.

(Naprimer v okviru ureditev Glavne ceste, Grogove ulice, Gorenjske ceste,...) ___

Kolesarstvo.

(Naprimer možnost izposoje koles, ureditev delov tras daljinskih kolesarskih stez,...) ___

Javni promet.

(Naprimer uvedba novih in podaljšanih javnih linij potniškega avtobusnega prometa,...) ___

Uvajanje elektro polnilnic.

(Naprimer ureditev lokacij elektro polnilnic,...) ___

Boljša dostopnost znotraj občine in do ključnih lokacij v občini.

(Naprimer cesta Trnovc,...) ___

Mehke vsebine.

(Naprimer Teden mobilnosti, Dan brez avtomobila,...) maj 2021

Glas občine Naklo 21

aktualno 13. Našteli vam bomo nekaj trditev, ki se nanašajo na področje urejanja prometa v prihodnosti v vašem kraju. Prosimo, označite spodaj, ali se z njimi strinjate ali ne strinjate. Na prazno mesto pred trditvijo vpišite številko, ki najbolj ustreza vašemu mnenju (1- popolnoma se strinjam, 2 - strinjam se, 3 - niti se ne strinjam, niti se strinjam, 4 - ne strinjam se, 5 - sploh se ne strinjam, 6 - brez odgovora/ne vem). ___

Izboljšati je treba pogoje za pešačenje.

___

Izboljšati je treba pogoje za kolesarjenje.

___

Izboljšati je treba avtobusni javni potniški promet.

___

Obnoviti je potrebno železniški javni potniški promet do Nakla.

___

S širitvijo in/ali gradnjo novih cest je treba omogočiti hitrejše potovanje z avtomobilom.

___

Potrebujemo območja za pešce (peš cone).

___

Parkirišč je premalo, treba je zgraditi nova.

___

Avtomobilov je preveč, zato je potrebno poiskati vse možnosti drugih oblik mobilnosti

Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in Vas vabimo k ogledu rezultatov, katerih analiza bo objavljena na spletni strani Občine Naklo in v občinskem časopisu Glas občine Naklo. 22 Glas občine Naklo maj 2021

okol je in prostor

Počakaj na bus Občinska uprava Občine Naklo

Operacija Počakaj na bus je skupni projekt šestih gorenjskih občin, ki ga vodi BSC Kranj, ob sodelovanju CIPRE Sloveni ja, društva za varstvo Alp. Predvidena je vzpostavitev mreže 26 kakovostnih avtobusnih postajališč v šestih občinah. Projekt se izvaja v okviru projekta Lokalne akcijske skupine (LAS) – Gorenjska košarica, operacije Počakaj na bus. Operacijo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetij skega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD- izvaja nje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem ob dobju 2014–2020. Namen operacije je spodbujanje trajnostne mobilnosti, povečanje prometne varnosti in zmanjševanje ne gativnih vplivov na okolje. Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnosten način – s hojo, kolesarjenjem in uporabo javnega potniškega prome ta. Njeno vodilo je zagotavljanje časovno, finančno in okoljsko učinkovite ter dostopne oblike premikanja za vse. Z učinkoviti mi ukrepi manjša potrebo po osebnem motornem prometu in posledično zmanjšuje škodo, ki jo ta povzroča tako okolju kot našemu zdravju. Izvajanje javnih prevozov kot del trajne mobilnosti je ključno, saj je v tem okolju najdlje prisotno. Postopoma želimo poveča ti kakovost ponudbe javnega prevoza, ki temelji na boljših sto ritvah, prednostni obravnavi v cestnem omrežju, optimizaciji voznih redov, na informacijski podpori sistema in ozaveščanju prebivalcev. Raven ozaveščenosti javnosti o vplivih prometa na okolje se povečuje, kar pa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad in se ne odraža vedno v spremembah na vad prebivalcev. Ključno je, da vsak posameznik prispeva svoj delež in daje pozitivni zgled mlajši generaciji. V okviru tega projekta je Občina Naklo pred večnamenskim objektom v Naklem zgradila dve nadstrešnici na avtobusnih postajah ter s tem občankam in občanom še bolj približa

Nova nadstrešnica na avtobusnem postajališču pred večnamenskim objektom v Naklem la občinske, zdravstvene in lekarniške storitve. Postajališči se nahajata tudi v neposredni bližini doma starejših občanov in vrtca. Dobra javna avtobusna povezava je ključna predvsem za mlade, ki še nimajo lastnih prevoznih sredstev in za starejše, ki so še posebej ranljivi. Izvajalec del je bila Gorenjska gradbena družba. Vrednost investicije je znašala 8.662,10 evrov z vključenim DDV. Predvi deni delež sofinanciranja s strani EKSRP je 85 odstotkov vred nosti upravičenih stroškov.

Zakaj potovati trajnostno?

Ker tako s premikanjem hkrati poskrbimo tudi za svo je zdravje in dobro počutje, znižamo si stroške prevoza, prispevamo k boljši kakovosti zraka, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. ・

Od pridelka do izdelka - s skupnimi močmi in znanjem do večje samooskrbe s hrano Blaška Božnar, KGZS-Zavod Kranj Lokalna samooskrba s hrano je besedna zveza, ki jo v zadnjih letih pogosto slišimo in h kateri stremimo vsi akterji na tem področju. Zelo slikovita prispodoba lokalne samooskrbe je geslo Od njive do krožnika v lokalnem okolju. Trenutno Slove nija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetij

sko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih virov ključ nega pomena. Projekt Od pridelka do izdelka naslavlja ravno problematiko

maj 2021

Glas občine Naklo 23

okol je in prostor prenizke lokalne samooskrbe s hrano. Pomanjkljivo znanje, tako teoretično kot praktično, se je izkazalo za velik problem na tem področju, predvsem pri ranljivih ciljnih skupinah žensk in mladih na podeželju, ki jih projekt Od pridelka do izdelka še posebej naslavlja.

sorte in pomen travniškega sadovnjaka za naravno krajino, Na črtovanje in sajenje novega travniškega sadovnjaka ter Oskrba travniškega sadovnjaka med letom in rez sadnega drevja s pri kazom na terenu. Tudi na teh delavnicah se je izkazalo, da je potreba po teh znanjih velika, saj je bila udeležba zelo dobra.

Projekt je bil v letu 2018 potrjen s strani Lokalne akcijske sku pine (LAS) – Gorenjska košarica. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Prijavitelj in vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, ki projekt izvaja skupaj s partnerji Bio tehniškim centrom Naklo, Društvom žensk z dežele občine Ra dovljica in Društvom kmečkih žena Kranj.

Izvedena sta bila dva ogleda dobrih praks. Kot prvo dobro prakso smo predstavili kmetijo Turk iz Rovt iz Podnarta, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo sadja. Kot primer druge dobre prakse smo obiskali kmetijo Pr' Gregorc v Prašah pri Mavčičah,

Projekti iz ukrepa LEADER so vedno zasnovani po verigi od spodaj navzgor in tako smo tudi mi dobili pobudo za izvedbo samega projekta s strani kmetov, ki bi si želeli kmetijam dati neko dodano vrednost in izkoristiti potenciale lastne kmetije. Izrazili so potrebo po dodatnih znanjih s področja pridelave in predelave sadja iz travniških sadovnjakov in žit. S samim projektom smo želeli usposobiti kmete na območ ju LAS Gorenjska košarica, na področju teoretičnih znanj z različnih področij (ekonomika, tehnologija, trženje …), uvesti odpornejše sorte žita in sadja, ki so prilagojeni na podnebne spremembe, in prikazati nove tehnologije pridelave, usposobi ti kmete na področju praktičnih znanj za pripravo kakovostnih pekovskih izdelkov in izdelkov iz sadja, novih izzivov v pre delavi, vzpodbuditi kmetije k registraciji dopolnilne dejavnos ti in s tem odpreti nova delovna mesta na kmetijah, povečati možnost za vključitev v kratke dobavne verige ter strokovno preveriti kakovosti izdelkov.

Ogled dobre prakse Zlate Jožef, Praše ki se že vrsto let uspešno ukvarjajo s pridelavo žit in dopolnilno dejavnostjo peke kruha, potic in drobnega peciva.

V začetku leta 2019 je sledil še sklop usposabljanj o travniških sadovnjakih. Izvedene so bile tri delavnice, in sicer Primerne

V drugi fazi, ki se trenuno zaključuje, so bile aktivnosti usmer jene v pridobitev teoretičnih znanj za pridelavo žit in dosega nje dodane vrednosti sadja in žit. Predstavljeni so bili kriteriji za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem ustvarja nje pogojev za nova delovna mesta na podeželju. Na tematiko pridelave žit so bila izvedena različna predavanja na temo po novnega uvajanja krušnih žit v pridelavo, same tehnologije pri delave različnih sort žit, ekološke pridelave žit ter vključitve v različne sheme kakovosti. Z znanjem o dopolnilnih dejavnostih in o kakovostnii surovini kot osnovi za kakovosten izdelek pa smo spodbujali kmetije k odločitvi, da se odločijo za predelavo pridelkov v izdelke v sklopu dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Sklop delavnic je bil izveden v Bohinju, kjer smo velik poudarek dali pridelavi bohinjske koruze trdinke. V namen poglobitve znanja je bil v okviru projekta izdelan tudi tehnološki list za bohinjsko trdinko.

Prakičen prikaz rezi Naklo

Praktične delavnice na Biotehniškem centru Naklo

Projekt je zasnovan v dveh fazah. Prva faza se je izvajala od 1. oktobra 2018 in do 31. marca 2019. V tem času smo sode lavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj s partnerji v projek tu izvedli sklop treh podjetniških delavnic z naslovi Dopolnilna dejavnost – nova priložnost za kmetijo, Davčne obveznosti kmetije z dopolnilno dejavnostjo in Kako bolje prodati svoj pridelek oziroma izdelek. Delavnice so potekale v Gozd Mar tuljku, Naklem in na Stari Fužini. Da je tematika zanimiva in predvsem aktualna, se je izkazalo tudi s samim obiskom delav nic, saj se je delavnic udeležilo preko 50 kmetij.

24 Glas občine Naklo maj 2021

okol je in prostor Veliko zanimanja je bilo za praktične delavnice, ki jih je izve del projektni partner Biotehniški center Naklo, in sicer na temo predelave sadja in žit v različne izdelke. Izvedenih je bilo devet praktičnih delavnic. V sklopu teh delavnic so udeleženci prido bili znanje o predelavi sadja v različne izdelke, o predelavi žit v pekovske izdelke, obogatili so znanje o zakonodaji, deklara

cijah in higieni pri predelavi ter spoznali načine senzoričnega ocenjevanja različnih izdelkov. Projekt se nam zdi dobra iztočnica za vse nadaljnje načrtova ne projekte, saj vsi projekti, povezani z lokalno samooskrbo in lokalno kulinariko, temeljijo na kakovostnih lokalnih pridelkih in izdelkih. ・

Čistilna akcija v Občini Naklo

Lepo je živeti v lepem kraju Komisija za varstvo okolja V soboto, 17. Aprila, ste verjetno opazili sovaščane, ki so pobi rali smeti. Mogoče pa ste bili celo sami aktivno vključeni. Res hvala vsem udeležencem, še posebej pa organizatorjem v po sameznih vaseh, za tako veliko pripravljenost na sodelovanje v čistilni akciji Občine Naklo. Želeli smo, da se akcija odvije v vseh vaseh občine Naklo na isti dan, kajti prepričani smo, da vsi občani želimo živeti v čim lepšem kraju. To nam je tudi uspelo. Na lepoto kraja zagotovo vpliva čistoča okolja, ki jo največkrat zmoti embalaža od hrane in pijače, ki je najbolj pogost odpadek ob sprehajalnih poteh in cestah. Vse občane spodbujamo, da: - ne odmetavate odpakov, ki niso biorazradljivi, v naravo, - če vidite odvržene odpadke, jih poberite in odložite v naj bližji zabojnik. S tem bomo vsi nekaj pridobili, predvsem pa vi, ker boste v srcu vedeli, da delate prav. Čistilno akcijo smo začeli vsak v svojem kraju, da ne bi bilo preveč ljudi na enem mestu in skupaj se je zbralo 238 udele žencev. Dobili smo rokavice in vreče in se ob 11.30 s polnimi »Ne vem, kaj je s temi odraslimi. Po vseh bregovih lezejo, da naberejo dovolj odpadkov. Jaz sem pa šel samo ob cesti in imam polno vrečo.« Foto: R. Košir. vrečami vrnili na zbirno mesto ali jih pustili ob poti, kjer so jih pridni občani s traktorji, prikolicami ali občinskim tovornjač kom pobrali in odpeljali na dva zbirna mesta ob Biotehniškem centru Naklo in v Podbrezjah. Zbrali smo dva 30 vadratnih metrov velika zabojnika odpadkov, ki sedaj ne ležijo več v na ravi, ampak so po večini oddani v predelavo. Med odpadki je bilo namreč največ embalaže, ki jo podjetja lahko predelajo za ponovno uporabo. Vnučke je potrebno naučiti lepega odnosa do okolja in soljudi. To je kamenček v mozaiku, da bomo živeli v lepem kraju. Foto: R. Košir. KRAJ

NAKLO

POLICA

ŠT. UDELEŽENCEV

102

OKROGLO STRAHINJ 6

Kar nekaj občanov se je akcije udeležilo v lastni režiji. V Zgor njih Dupljah je sosed v sklopu akcije počistil Bidetovo korito. Res lepo. Vsa takšna še manjša dejanja nam polepšajo kraj in življenje v njem. DUPLJE in ZADRAGA

ŽEJE

BISTRICA

PODBREZJE

GOBOVCE

SKUPAJ

238

maj 2021

Glas občine Naklo 25

okol je in prostor Po akciji smo bili deležni res dobre malice. Pojedli smo jo kar stoje, bolj daleč eden od drugega zaradi epidemioloških raz mer. Res nam je teknila. Hvala vsem, ki ste nam pripravili ma lico. Odlična je bila. Malo smo se pa le srečali in poveselili, kajti prostovoljstvo je vedno poplačano z veseljem v srcu. Tudi narava se nam je že na sami akciji zahvalila s sončnim dnem, čeprav je bila prvotna napoved oblačno z nevihtami. Sklenili smo, da bomo čistilno akcijo vsakoleto organizirali v celi občini skupaj pod sloganom Lepo je živeti v lepem kra ju! Vsi občani ste že vnaprej povabljeni, da se drugo leto spet zberemo in počistimo, kar nam odmečejo »obiskovalci« naše občine. Sami sebi že ne bi onesnaževali kraja, ali pač? ・ Tudi v Dupljah smo ponosni na pobrane odpadke. Prevsem pa na to, da so bili tudi otroci in mladina udeleženci čistilne akcije. Foto: M. Kunšič.

Kakšen lep občutek, da imamo Okroglo zopet čisto. Splača se sodelovati.

Takoj ko sem prišel v Duplje me je Bidetov Ivan naučil počistit korito. Res je potrebno kar dobro prijeti za orodje. Tudi tega me je naučil, da je čisto korito posebno zadovoljstvo.

Ekološki otok ni odlagališče kosovnih odpadkov Komisija za varstvo okolja Ravnanja, na katera ne moremo biti ponosni Na ekokoških otokih se še vedno pojavljajo odpadki, ki ne so dijo tja. Razni večji kosi plastike, embalaže in celo pohištva. Z nepravilnim odlaganjem dodatno obremenjujemo komunalna sodelavca Občine Naklo, saj pospravlajta za nami namesto, da bi opravljala redna komunalna dela, ki so nujno potrebna. Na ekološkem otoku v Bistrici je bila v aprilu najdena sedežna garnitura. Če jo kdo prepozna, naj sporoči na Občino, da jo lastniku lahko vrnemo. :) ・

26 Glas občine Naklo maj 2021

Foto: R. Dolžan.

okol je in prostor Varstvo okolja in naše navade

Vsak korak šteje Renata Košir Dragi občani in občanke, najprej vas prav lepo pozdravljam. Tukaj je že maj in smo že dobro zakorakali v pomladne dni. Le tos z nekoliko bolj hladnim vremenom, upam pa, da z veseljem v srcu, ker razmišljate o drobnih dejanjih, s katerimi bi izboljšali odos do okolja. Danes vas bom spodbudila, da perilo, ki nam ga opere pralni stroj, posušite na zraku in ne v sušilnem stroju. Marsikdo pozi mi nima niti možnosti sušiti perila na zraku, ker nima prostora. Drugi pa smo se zaradi hitrega tempa življenja, ali ker je to enostavneje in hitreje, navadili, da perilo posušimo v sušilnem stroju. Pa dobro vemo, da je perilo sušeno na vrvi ali stojalu dalj časa obstojno, čeprav mogoče ni tako mehko kot po su šenju v sušilnem stroju. Perilo, posušeno na soncu, ima kljub temu posebno energijo, ko ga oblečemo oziroma se zavijemo vanj in se potopimo v miren spanec, saj se zavedamo, da smo prihranili nekaj energije, ki je sicer na vsakem koraku porablja mo preveč (tudi po nepotrebnem).

Želim vam prijetne pomladne in poletne dni. Ko se srečamo, vas prosim za namig, kako smo lahko bolj prijazni do okolja, v katerem živimo. Res je lepo, ohranjajmo ga in uživajmo v za vedanju, da vsak – še najmanši – drobec prijaznosti do okolja in soljudi šteje. ・

Velika kopriva K. B. Latinsko ime: Urtica dioica L. Družina: Koprivovke (Urticaceae) Kopriva spada v družino koprivovk (Urticaceae). Pravo ime je velika kopriva, ponekod pa jo lahko imenujejo tudi užagali ca, koprica, kropiva, kropljiva, pečeča kopriva, pekoča kopriva, žagovnica, žgavnica, pečnica, žarna kopriva, žagalica ali živa kopriva. Nekoč se je uporabljala predvsem za splošne čistilne namene, za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Kopriva odvaja vodo, učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, zmanjšuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga pri revmatičnih bolečinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako sveža kot tudi suha zel in korenine. Vršičke kopriv lahko uporabimo sveže kot zelenjavo ali jih posušimo za pozneje, za poparek ali za pripravo jedi.

Kopriva je bila od nekdaj povezana s številnimi vražami. V starogermanski mitologiji je bila simbol boga strele in še da nes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Na Koroškem so jo dekleta na kresni večer oso lila; kamor je bil drugo leto nagnjen njen vrh, tja naj bi se dekle kasneje omožilo ali šlo služit. Pred uvozom bombaža je bila kopriva najpomembnejša vlaknovka v Evropi. V srednjem veku so jo polagali v seč bolni ka in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Zelo razširjeno je bilo nekoč tudi bičanje po hrbtu s stebli kopriv, vendar z zdravilnim namenom. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in lumbagu (bolečinah v križu).

Botanične značilnosti

Vir: bodieko.si.

Botanično ime Urtica izvira iz latinske besede urere, kar pome ni skelenje. Kopriva zraste do višine 50–150 centimetrov in ima plazečo koreniko, ki prezimi. Steblo je štirioglato in pokrito z dlačicami, ki so zgrajene iz ene same celice in imajo debelo celično steno. Cela rastlina, razen mladih listov med marcem in majem, je pokrita z žgalnimi in ščetinastimi dlačicami. Konice dlačic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo kožo in vbrizgajo strupeno tekočino. Bodice lahko ostanejo v koži dlje časa in povzročajo bolečino ter neugodje od 24 do 36 ur.

maj 2021

Glas občine Naklo 27

okol je in prostor Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, na stiku med steblom in listom so zaobljeni ali srčasto oblikovani. Vsak list spremljata dva zalistnika. Cvetovi so ženski ali moški, zelen kasto beli in prilagojeni na opraševanje. Kopriva cveti od maja do julija.

RECEPTI Spomladanska koprivna juha Sestavine:

200 g kopriv

2–3 korenčki

200 g zelene peteršilj

skodelica graha kisla smetana

olje, sol, poper, česen po želji Priprava:

Vse sestavine drobno sesekljajte. Popražite na svojem naj ljubšem olju, zalijte z dobrim litrom vode in začinite po okusu. Ko je juha kuhana, dodajte kislo smetano ali katero izmed rastlinskih smetan v veganski različici. Vir: bodieko.si.

Nahajališče

Raste blizu človeških bivališč v vrtovih, ob ograjah, na robo vih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Nabiramo jo od maja do avgusta. Poleg velike koprive obstaja tudi mala kopriva (urtica urens).

Ali ste vedeli …

• da koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski? Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami. • Da je Alfred Vogel uporabil tinkturo iz velike koprive, ji dodal še nekaj homeopatskih raztopin kalcija in tako pripravil enega svojih najbolj znanih izdelkov Urticalcin. Izkušnje pri uporabi tega preparata so pokazale, da ima zelo dober učinek na boljšo absorpcijo kalcija v člove kov organizem oz. drugače povedano, organizem kalcij, vnešen s hrano, bolje izkoristi. Ker je urticalcin kombinaci ja med zdravilom rastlinskega izvora in homeopatskih izdelkom, ga je izredno težko registrirati pri agencijah za zdravila, zato ga v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah še ni na voljo. • da pravijo ljudje, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala tudi kopriva? • da vsebuje kopriva petkrat več kalcija kot kravje mleko? • da vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil …? • da mrtva kopriva nima z malo in veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, ki temelji na podobnih listih? • da preveč jedi s koprivami ali prepogosto uživanje učinkuje odvajalno?

28 Glas občine Naklo maj 2021

Vir: bodieko.si.

Njoki iz kopriv Sestavine:

250 g mladih kopriv 5 večjih krompirjev 1 jajce

250 g moke

poper po želji Priprava: Liste mlade koprive na hitro skuhajte v vreli, osoljeni vodi (3–4 minute), nato jih odcedite. Ko so dobro odcejene, jih zmiksajte. Nato na kocke narežite krompir in ga skuhajte v osoljeni vodi. Tudi krompir zmiksajte in ga s koprivami zmešajte v gladko zmes. Dodajte jajce in polovico moke in dobro premešajte. Ko se sestavine dobro premešajo, oblikujte njoke enake velikosti. Vsak njok nato povaljajte v preostali moki in skuhajte v vreli vodi, dokler ne priplavajo na površino. Namig: Čudovito se podajo k paradižnikovi omaki s česnom in peteršiljem ter parmezanom, uporabite pa lahko tudi kakšno drugačno omako. ・ Vir: TOPLAK Galle, Katja. 2002. Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.

šole in vrtci

Jurček teče v šolo posredovala Sonja Naglič Orehar, vzgojiteljica

Jurček teče, teče v šolo

Zjutraj pozno vstal je - JOJ

Ko pa pride do križišča, rdeča luč zasveti STOJ

Jurček jezno vanjo gleda - »Nimam časa stati tu«

Pomežikne luč rumena in takole reče mu -

»Malo še potrpi - glej - luč zelena, brž naprej!« maj 2021

Glas občine Naklo 29

šole in vrtci

Gregorjevo v vrtcu Duplje Saša Meglič, vrtec Jelka Po gregorijanskem koledarju se pomlad prične že 12. marca, na god sv. Gregorja, ko praznujemo gregorjevo. Gregorjevo je čas, ko se ptički ženijo in ko po slovenski ljudski šegi po vodi spustimo gregorčke – hišice z lučkami. Razlog za to so vse dalj ši dnevi, ko nekdaj rokodelci za delo niso več potrebovali luči in so »vrgli luč v vodo«.

Prihod pomladi nam je dal dodatno energijo in motivacijo za doseganje nadaljnjih ciljev in izzivov. Želimo si, da bi se čim prej lahko družili, saj je to ena od temeljnih vrednot našega življenja. ・

Gregorjevo vsako leto praznujemo tudi v vrtcu Jelka v Dupljah, ko pri Turistični kmetiji Trnovc spustimo gregorčke po vodi. Epidemija nam je to letos žal onemogočila, zato smo gregorje vo praznovali drugače. Ker se nismo smeli družiti, smo naslikali skupno sliko na temo pomladi, h kateri je vsak otrok prispeval svoj del – od najmlajših do najstarejših. Tako smo se združili na drugačen način in dokazali, da zmoremo marsikaj, tudi ko smo ločeni. Naslikali smo pravljično pomladno drevo, ki simbolizira pove zanost otrok in zaposlenih. Kot neprestano raste drevo, ras temo tudi mi – na vseh področjih. Svetle barve simbolizirajo veselje, smeh, življenje, celotna slika pa tudi našo povezanost z naravo, spoštovanje narave in sobivanje brez katerega v živ ljenju enostavno ne gre.

Mladi varuhi risov na OŠ Naklo mag. Špela Eržen, OŠ Naklo, koordinatorica projekta na OŠ Naklo, foto: Žan Eržen V okviru projekta LIFE Lynx – Reševanje risa v Dinaridih in JV Alpah pred izumrtjem smo učitelji in učenci prepoznani kot pomembna ciljna skupina. Učitelji imamo pomembno vlogo izobraževanja mlajših generacij in tako tudi sooblikovanja nji hovih vrednot. S pomočjo projekta tudi na Osnovni šoli (OŠ) Naklo želimo izboljšati poznavanje biologije in varstva risa med učitelji in učenci in posredno tudi med ostalimi občani. V okviru svojih dejavnosti bomo preko pouka širili informacije, dobljena znanja ter izkušnje pridobljene iz projekta. Dinarsko-JV alpska populacija risa je izumrla v začetku 20. sto letja. Glavni razlogi za to so bili lov, izguba habitatov in po manjkanja plena. Ponovno je bila doseljena leta 1973 s pre selitvijo šestih živali iz slovaškega dela Karpatov v Slovenijo. Doselitev je bila na začetku zelo uspešna in živali so se razširile proti jugovzhodu na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, proti zahodu v Italijo ter proti severu v Avstrijo. Na žalost se je po nekaj desetletjih populacija začela zmanjševati. Glavna razloga za to sta inbriding (op. ur. inbreeding, angl.) oziroma parjenje v sorodstvu ter naključni tok frekvence genov (genski drift) (pov zeto po projektu Life Lynx). Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. V projektu bodo v Sloveni jo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz

30 Glas občine Naklo maj 2021

slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečili izumrtje naše populacije. Hkrati se v projektu zavzemamo za ohranjanje podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohrani tev risa. Izredno pomembno je tudi sodelovanje z državami Evropska unije (EU), v katerih ta populacija risov živi. Projektna ekipa redno obvešča učiteljico koordinatorico o tem, kaj se z varovanimi risi dogaja, kje se gibljejo, kaj plenijo, ipd. V okviru pouka naravoslovja v sedmem razredu in pri izbirnem predmetu dobljene podatke delim z učenci, skupaj natančneje spremljamo rise doseljene na gorenjskem območju.

Skupina udeležencev s člani projekta in lovci

šole in vrtci

Telemetrična ovratnica

Logo projekta in lovskega društva

V soboto, 17. aprila, so sporočili, da so na Jelovico iz Romunije pripeljali samico in samca. Lovci so samca poimenovali Zois, samico pa so poimenovali Aida, in sicer že v Romuniji. Risa sta bila prepeljana in nameščena v prilagoditveno oboro na Jelo vici. V času prilagajanja na njuno novo okolje so za risa skrbeli bohinjski lovci iz lovske družine Nomenj-Gorjuše. V prilagodit venem obdobju je zelo pomembno, da risov ne vznemirjamo, saj gre za divje živali, ki so zelo plašne.

dobro ogledali še malce zasnežen, s pomladnimi rastlinami obraščen rob gozda, uživali smo v sončnem dnevu in se po polnoma umirili. Na poti do obore nismo govorili, že naš vonj in hoja sta velikima mačkama naznanjala naš prihod.

V zadnjem tednu pred prvomajskimi počitnicami, so nas, OŠ Naklo, povabili, da omogočimo (vsaj nekaterim glede na tre nutne ukrepe) učencem naše šole ogled obore in risov pred njunim izpustom v novo okolje na Gorenjskem. Take dogodke je izredno težko natančno določiti v naprej, sploh v teh spre menljivih razmerah, kdaj bodo risa ujeli, prepeljali v Slovenijo in ali bo možen ogled tudi za manjše skupine v okviru projekta. Tako so dobili izredno priložnost le učenci enega »mehurčka«. Lokacija obore ni bila javno znana. V petek popoldan smo se v okviru projekta odpravili v osrčje Jelovice. Bilo je res fantastično, izjemna izkušnja. Vedeli smo, da se peljemo na Jelovico, voznik mini busa je imel lokacijo, do katere nas je lahko peljal, naprej pa smo odšli peš. Okolica obore je bila nadzorovana s kamerami, za risa pa so skrbeli lokalni lovci. Dobili smo ogromno informacij o življenju risov, o telemetriji divjih živali na terenu, o nekaj dnevnih spremljanjih naših novih risov, njunem obnašanju, prehranjevanju, oglaša nju, prilagajanju … Učenci so bili tako vznemirjeni, polni pri čakovanj, izredno radovedni, vso to energijo so prenesli celo na nas odrasle. Še pred odhodom do obore z risoma smo si

Ris Zois

Ob prihodu, sta lovca odprla lini, skozi kateri smo ju lahko opa zovali. V obori smo videli ostanke njune hrane, dlake, nekaj delov kosti, kože. Krasni živali, po tako natančnem opazovanju, si zapomniš celo nekaj razlik med njima in ju lahko prepoznaš celo po slikah. Aida je delovala precej mirno, celo zapirala je oči – kot domača mačka, ko se počuti vredu. Zois je ves čas našega opazovanja godel, kot bi renčal. Nekateri so celo pre poznali vonj ostankov hrane. Tudi obora, ki so jo uredili lovci LD Nomenj-Gorjuše, sta bila odlično izdelana. Predsednik lov ske družine Peter Benedik nam je pokazal posnetek Aidinega raziskovanja ob prihodu v oboro – kako spretno je preplezala zgornjo (stropno) ograjo in iskala morebitne odprtine. Prek posnetka v živo – live stream-a (angl. op. ur.) nam je pokazal tudi, kaj sta počela ob našem odhodu. Za nepozabno doživetje se moramo zahvaliti ekipi projekta Life Lynx in lovcem. Risema pa želimo veliko sreče in uspeha pri naselitvi v naši lepi deželi. Mogoče bosta celo ostala skupaj, saj sta se nekaj dni spoznavala v sosednih oborah. Več o projektu si lahko preberete na: • https://www.lifelynx.eu/?lang=sl • https://www.lifelynx.eu/video-prihod-risov-zoisa-in-aidena-gorenjsko/?lang=sl (video o prihodu Aide in Zoisa na Jelovico) ・

Risova lobanja

maj 2021

Glas občine Naklo 31

šole in vrtci VTISI UČENK: NA OBISKU PRI OGROŽENIH ŽIVALIH V petek, 23. aprila 2021, je nekaj učencev iz Osnovne šole Naklo odšlo na Jelovico, natančneje v Nomenj. Tam smo iz vedeli veliko novega o risih, si pogledali, kako nekateri lovci in biologi sledijo risom, in za konec odšli tudi do ograde, kjer sta bila Aida in Zois. Oba risa sta stara okoli štiri leta in tehtata okoli 16 kilogramov. Prišla sta iz Romunije, a iz različnih koncev (več 100 kilometrov narazen in se do takrat še verjetno še nista srečala). Aida je svoje ime dobila že v Romuniji, ime pa pomeni vrniti se. Zois pa je svoje ime do bil v Sloveniji, po Žigi Zoisu. Risa so izpustili v ponedeljek, 26. aprila 2021, na območju Jelovice. Eva Eržen V petek smo se po pouku in zanimivem hitrem kosilu od peljali proti Bohinju, natančneje v Nomenj. Zoologinja nam je veliko povedala o risih, pokazala gozdne kamere, poka zala je krzno risa, volka, medveda in lobanjo risa. Izvedeli

smo veliko zanimivosti. Potem smo se odpravili do obore, kjer sta se na novo okolje privajala Zois in Aida. Vso pot do obore smo bili čisto tiho, da ju ne bi vznemirjali. Fotogra firali smo ju in bili zelo tiho, da ju ne bi prestrašili. Ko smo prišli nazaj, smo se še malo pogovarjali, dobili beležke in se z novimi izkušnjami odpeljali nazaj v Naklo. Rise sem si predstavljala kot večje živali. Tjaša Kuzmič Zelo sem uživala na ogledu risov, bilo je zanimivo in imeli smo se odlično. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si ogledali risovo lobanjo. Prav posebna pa je bila vožnja z minibusom po tako dolgem času s svojimi sošolci. Upam, da si bomo lahko še kdaj ogledali tako zanimive divje živali. Eva Novak

Prijazni moj robotek Anja Zupan, vrtec Mlinček Po vrnitvi s karantene smo v oddelku 9 pričeli z mesečno temo Prijazni moj robotek. Otroci so skozi celoten mesečni sklop poslušali razne pravljice o robotih, si ogledovali videoposnet ke in iskali druge vire o robotih. Z navdušenjem so pripove dovali katere robote vse imajo doma. Starši so nam dnevno pošiljali videoposnetke in fotografije domačih robotov, ki smo si jih pogledali na videoprojekciji, otroci pa so z navdušenjem pripovedovali ob posnetkih. Odšli smo tudi na obisk k enemu od varovancev oddelka, ki nam je predstavil brezpilotno letalo – dron in avtomobile na daljinsko upravljanje. Na sprehodih

32 Glas občine Naklo maj 2021

smo opazovali robote v okolici. Ogledali smo si videoposnetke poštnih storitev v tujini, ki jih opravljajo roboti in robote v av tomobilski industriji. Robote smo nato izdelali tudi sami iz različnih materialov (embalaža, pena, guma, papir …). Izdelovali smo jih tudi iz raznih konstruktorjev – kock, ki jih ima mo v igralnici. Spoznali pa smo tudi ples Prijazni moj robotek, ki je bil dnevno na sporedu, ter pesem Robotki od Čukov. ・

šole in vrtci

Pomladni motivi izpod rok mladih umetnikov slike fotografirala in posredovala Nataša Zaletelj, Osnovna šola Naklo

RAČKA Astrid Pestar, 1. b Foto Nataša Zaletelj

RACMAN Žak Kramar, 1. b. Foto Nataša Zaletelj

CVETOČE DREVO Andraž Rožman, 1. b. Foto Nataša Zaletelj

CVETOČE DREVO Larisa Košir, 1. b. Foto Nataša Zaletelj

maj 2021

Glas občine Naklo 33

šole in vrtci

To pa ni navadna klobasa, …

... ampak je okusen obrok, nastal z odličnim sodelovanjem Tina Križnar, Biotehniški center Naklo Biotehniški center Naklo oziroma dijaki nje 3. letnika programa živilsko-prehran ski tehnik Ajda Bernard, ki mimogrede prihaja iz Nakla, Petra Osolnik, Marija Zevnik in Špela Zorman, so se udeležile festivala Več znanja za več turizma pod okriljem Turistične zveze Slovenije (TZS). Letošnja tema Moj kraj, moj chef je bila izhodišče za zasnovo recepta preproste, a z lokalnim okoljem povezane jedi. Kot pravijo dijakinje: »Razvile smo recept za moderno jed, v kateri smo uporabile lokalne sestavine. Želele smo, da je jed enostavna in hitra za pripravo, zato smo se odločile za ajdove mafine s kranjsko klobaso, katere smo povezale z legendo o prihodu cesarja Franca Jožefa v Naklo. Ljudem želimo dati idejo za hiter prigri zek, poudariti pomen uporabe lokalnih sestavin in obuditi kulturno dediščino. Verjamemo, da je izdelek lahko turistič ni spominek občine Naklo in se lahko znajde na jedilnikih lokalnih gostinskih ponudnikov.« Dijakinje so načrtovale »zgolj« projektno nalogo, ki bi dala uporaben rezultat, a s pomočjo mentoric iz različnih področij (Kristina Frlic, Tina Križnar in Maša Škr lep) napisale pisno predstavitev turistič nega proizvoda, izdelale atraktiven pro

mocijski spot, na koncu pa vse to predstavile na virtualni tržnici pred komisijo TZS. Slednjo je zelo obogatil obisk cesarja Franca Jožefa (Jože Mohorič) in njegovega adjutanta (Zdravko Cankar), katerima se najlepše zahvaljujemo. Teden pred virtualno tržnico je potekalo zbiranje glasov ljudstva za naj spot, kjer so na koncu osvojile dru go mesto, a stroka je celoten njihov izdelek in nastop nagradila z zlatim priznanjem. Dodatna potrditev kakovosti recepta in zgodbe o kranjski klobasi je bila še osvojitev glavne nagrade v kulinarični akciji Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, kjer so izbirali najboljše jesensko-zimske lokalne recepte. Zahvaljujoč vsem vpletenim je nastala odlična zgodba o sodelovanju z okusnim re zultatom. Več informacij lahko poiščete med utrinki na spletni strani BC Naklo.

Dijakinje z lokalnimi sestavinami in ajdovimi mafini s kranjsko klobaso

Obisk cesarja in adjutanta na spletni tržnici

34 Glas občine Naklo maj 2021

in memoriam

DUŠAN MAUSER, 1921–2021 Častni občan Občine Naklo Ivan Meglič, župan Občine Naklo Slaba dva meseca pred svojim rojstnim dnevom se je poslovil častni občan Občine Naklo Dušan Mauser. Gospod Mauser je bil član Radia Ljubljana že kot mladenič, ko je le-ta še domoval na današnjem Bavarskem dvoru. Najprej je delal kot tonski mojster, pozneje pa kot radijski in gledališki režiser. Sčaso ma je napredoval do delovnega mes ta vodje radijske režije, vzporedno s tem pa mu je opravil diplomo iz režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je leta 1968 prejel tako imenovano »malo« Prešernovo nagrado za režijo radijske igre Pod mlečnim gozdom. Poleg te nagrade je prejel tudi števil ne nagrade in priznanja na nekdanjem vsakoletnem festivalu jugoslovanskih radijskih postaj na Ohridu.

z ženo stanovalca našega naklanskega doma starejših občanov. Leta 1987 je Dušan Mauser prejel pri znanje OF Slovenskega naroda za us pešno delo na področju zgodovine Dupelj in preureditve graščine, ki mu ga je podelila takratna Krajevna konfe

renca SZDL Duplje. V letu 2014 pa je za vse opravljeno delo prejel naziv Častni občan Občine Naklo. Dušanovi ženi in sinu Matjažu izreka mo iskreno sožalje. ・

Njegovo delovanje na območje Občine Naklo sega v leto 1976 ko je skupaj s svojo družino kupil razpadajočo Og radovo domačijo v Spodnjih Dupljah. Hišo je iz grdega račka spremenil v ble ščečega laboda. To leto pomeni novo rojstvo Dupljanske graščine. Obnove se je lotil skupaj s sinom Matjažem. Terjala je precej domiselnosti in veli ko mero kompromisa med skromno ohranjenem originalu in novimi do datki v stilu nekdanje grajske arhitek ture. A doslednost pri realizaciji ideje je spomenik ohranila v dokaj verjetni podobi. Del stavbe je danes opremljen s starim pohištvom, preprogami, slika mi in predmeti meščanske kulture 19. stoletja, v spodnjih prostorih pa so ga lerijski prostori in zgodovinska soba s slikovnim prikazom zgodovine grašči ne. Leta 1985 je bila stavba razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. Od leta 1978 do danes se je v galeriji, ki je v spodnjih prostorih graščine, zvrsti lo že preko 130 najrazličnejših razstav in kulturnih dogodkov. Dušan Mauser se je kljub visokim letom rad vračal v Spodnje Duplje in v našo občino. Vedno je z zanimanjem spremljal kul turno in gospodarsko življenje v vasi in občini. Zadnje leto pa sta bila skupaj

maj 2021

Glas občine Naklo 35

možgančk anje

Možgančkanje Pripravila K. B. SUDOKU

Težko bi našli cenejšo in dostopnejšo igro od igranja sudokuja. Vse, kar potrebujete, so svinčnik, radirka in aktivni možgani, ki znajo šteti do devet in bodo zmogli izpolniti prazne kvadratke v enem večjem kvadratu. Sudoku je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9. Vsako število se lahko pojavi točno enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3 × 3. V mreži so nekatera števila že podana. Namesto števil lahko nastopajo tudi kaki drugi različni simboli. Za rešitev uganke je potreben logičen razmislek in malo potrpežljivosti, pri težjih pa tudi nekoliko kombinatorike, oziroma poskušanja in vračanja.

Sudoku proti alzheimerju in demenci Stroka si na področju vpliva miselnih iger še vedno ni čisto enotna, vendar so nekatere opravljene študije pokazale poziti ven vpliv rednega igranja miselnih iger na kognitivne sposob nosti, sploh v kombinaciji z zdravo prehrano in redno fizično aktivnostjo. Nekatere opravljene študije so dokazale povezavo med redno miselno aktivnostjo in prisotnostjo beljakovin (beta amilo idov), ki so jih našli pri bolnikih z demenco. Ugotovili so, da imajo starostniki, ki so bili vseskozi misel no aktivni, v možganih prisotno pomembno manjšo količino

36 Glas občine Naklo maj 2021

omenjenih beljakovin, kar pomeni tudi nižje tveganje za razvoj demence. Za vzdrževanje miselne kondicije so ustrezne vse oblike miselnih aktivnosti, od reševanja sudokuja in križank do iger s kartami, šaha, učenja tujega jezika in novih spretnosti, pa tudi branje in igranje računalniških iger. Torej, svinčnik v roke in na delo! Vir: Wikipedia ・

možgančk anje Rešitve

Izbirate lahko med: tradicionalnimi kot so skutini, ajdovi z orehovim nadevom, sladkimi, slanimi, sadnimi, čokoladnimi, mesnimi, zelenjavnimi itd.

OTVORITEV ŠTRUKLJARNICE

Bistrica pri Tržiču, petek, 4. junij, 14.00 Štruklji na dom - nova spletna stran: www.naroci-struklje.si

Fristads d.o.o. Glavna cesta 24, Naklo 4202 www.vrhunskaoprema.si mobi: 040 522 066

Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADS in nemške blagovne znamke KUBLER WORKWEAR. Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo (bivši prostori Občine Naklo).

maj 2021

Glas občine Naklo 37

ogl asi -

040/202 384

BNIH ILO OSE V A R P PO ANJE IN VOZIL SERVISIR DOSTAVNIH IN

NAVČEK d.o.o. Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…) - ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN

KOROTAN, d.o.o., Kranj www.korotan-kranj.si KMETIJSKA TRGOVINA, Stru`evo 20, Kranj Odprto: 7-19, sobota 7-13, tel.: 04/23 68 710

VELIKA IZBIRA EMAJLIRANE POSODE NA ZALOGI 38 Glas občine Naklo maj 2021

ogl asi -

040/202 384

Glavna cesta 20, 4202 NAKLO info@veldrona.com http://veldrona.si http://veldron.com

Računovodski servis avtoservis - vulkanizerstvo priprava za tehnični pregled servis klimatskih naprav R134A

ter novi R1234YF plin Dezinfekcija avtoklime (uničuje viruse in bakterije)

SIMON BOKALJ S.P. Polica 18, 4202 Naklo GSM: 041 711 849 E-pošta: info@bokalj.si

(za d.o.o., s.p., društva,...) Kontakt: 041 863 440

Trgovina Matjaž Tel.: 04 257 15 02, Faks: 04 257 18 31

Barve, laki, pisarniški material, računalniki in oprema, fotokopiranje, kemična čistilnica, ponudba točenih vin in SERVIS RAČUNALNIKOV IN OPREME

Odprto 8.00-12.00 in 14.30-18.30 Sobota 8.00 - 12.00

maj 2021

Glas občine Naklo 39

ogl asi -

040/202 384

40 Glas občine Naklo maj 2021