Glas občine Naklo, marec 2016

Glas Naklo

marec 2016

obÄ?ine

Ĺ tevilka 85/leto 22

uvodnik V tej številki ...

Andreja Kosec, odgovorna urednica Poezija, igra, slikarstvo, ples, petje, šport, kuhanje, skrb za okolje, z vsem tem in še čim drugim ste nanizali pomladni Glas. V skladu s pestrim mesecem marcem. Komaj čaka­ mo, da se z novimi močmi in energijami zaženemo v nov krog – na vrtu, v sadovnjaku, v hiši. Na srečo smo še vedno povezani in usklajeni z naravo, kajne? Tudi uredniški odbor ne počiva in se trudi pridodati k vsebini. Tokrat boste lah­ ko prvič razgibali možgane z nagradno križanko, Zdravko pa obljublja, da se bo za nove besede in nagrade trudil še naprej. Poznate ta občutek, ko enostavno ne zdržite doma in morate iti? Na športnih straneh so napisani prispevki, ki poženejo navdušenje skozi žile. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravjem telesa in duha, vsi po vrsti poudarjajo pomen gibanja. Saj ne, da zima ne nudi dobrih pogojev za to, am­ pak pomlad je res idealna. Tek in pohodništvo dajeta veselje do življenja vse več ljudem. V veliki meri je takšen način živ­ ljenja in razmišljanja zastopan v tej številki časopisa. Pred­ vsem v pogovoru s Klemenom Trilerjem, ki ga sicer dobro poznamo in kar naprej postavlja nove mejnike v gorskem teku, ter prispevku o Sandiju Novaku, ki potrjuje rek Kjer je volja, je tudi pot. Je pa meja med gibanjem in pretiravanjem pri pravih entuziastih hitro zabrisana in tudi Klemen prizna, da pretiravanje ni dobro za telo. A če užitek premaga razum … je akcija! Če pa ste bolj umirjeni in vas vseeno vleče ven, naj si bo to v kulturno sredino, na družabno srečanje, mo­ goče v gozd, ne spreglejte napovednika dogodkov, ki vas utegnejo privabiti in se bodo odvijali v prihodnjih tednih in mesecih. Za vsakega bo nekaj. Še posebej pa je marec praznik žensk po vsem svetu, že od leta 1857, ko so se prvič v zgodovini v New Yorku tekstilne delavke uprle socialni, politični in ekonomski zapostavljenosti. Od tedaj je minilo skoraj 100 let, da so Slovenke dobile volilno pravico in svobodo pri odločanju o rojstvu otrok. Ponekod je še danes nimajo. Tudi zato se o zapostavljenosti žensk še piše in govori. Vendar je kontekst drugačen. Povečini lahko izbiramo svoje službe, partner­ je, število otrok, a je marsikatera ujeta v dolžnosti, ki jim prav zaradi emancipacije in spremenjenega družbenega reda ni konca. Paradoks in rešitev hkrati je ravno v načinu razmi­šljanja. Postavile smo si namreč zelo visoka merila uspešnosti in zadovoljnosti. A ni treba, da vse znamo, da mislimo in delamo popolno. Ker se standard popolnosti ves čas spreminja, prilagaja duhu časa in zato nikoli ne bo v celoti dosežen. Edino, kar res šteje, je ljubezen. Vem, sliši se patetično in izpeto, ampak najbolj pomembne stvari so res najbolj enostavne. Dovolj je, da imamo radi (sebe in druge) in da to znamo pokazati. Upam, da bo letošnje leto kljub drugačnim napovedim astrologov prav takšno.

2 Glas občine Naklo marec 2016

ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Vloga vaških odborov v občini Naklo 4 Dotacije, izplačane iz proračuna Občine Naklo v letu 2015 5 Uresničene pobude vaških odborov 7 Neprimerna lokacija 8 Več kot 20 let zavarovano območje 9 IZ NAŠE SRENJE 11 Minilo je, kot bi pihnil 11 Člani pridno delajo 13 Delovanje društva v zimskih mesecih 15 Parizar že 50 let ne vozi več 16 Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju 17 V Podbrezjah jaslice pod Bankovo skalo 17 Dobrodelni koledniki z voščili 18 Igrica na prostem 19 KULTURNI ODMEV 20 Številne aktivnosti likovne sekcije 20 Poklon velikima umetnicama 21 Občinskim gasilcem v zahvalo 22 Branje odpira svetove 23 Pevci MePZ Dobrava-Naklo s koncertom popestrili večer naklanskim upokojencem 23 Dve pomembni razstavi 24 Prešeren dan v Podbrezjah 25 GLAS JE DRUGI OBRAZ 26 Vedno na poti 26 ŠPORT 27 »Sandi, boš videl, da ti bo v Dubaju u ­ spelo!« 27 Prvo tekmovanje za najmlajše člane 28 Prvaki 28 Družabna tekmovanja 29 ZAPISI ŠOLSKIH PERES 30 Skokice v Dražgošah ob predsedniku države 30 Drugošolci na razstavi v dupljanski graščini 30 Huda mravljica ni več huda … 31 Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japonskega dresnika v občini Naklo 31 Najboljša igralka na prvenstvu 33 Atletika ali folklora? 33 IZ DOMAČEGA LONCA 34 JAVNA OBVESTILA 35 Sterilizacija in kastracija mačk 35 Preglednost ob cestnem svetu in g ­ radnja v varovalnem pasu ceste 36 Onesnaženje cest in nepravilna razdalja pri oranju 37 Voda iz pipe je zdrava 38 NAPOVEDNIK DOGODKOV 40 NAGRADNA KRIŽANKA 41

Prispevke za junijsko številko poš­ ljite najkasneje do nedelje, 5. junija­. Besedila opremite s fotografi­ jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Spoštovane Naklanke in Naklanci! Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.820 izvodov Naslovnica: Kokoške na vrtiljaku Foto: arhiv BC Naklo, Veliko­nočna razstava dijakov in dijakinj BC Naklo – Srednja šola v Dupljanski graščini

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Be­ sedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@ siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ vico lektoriranja, krajšanja in prire­ janja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni.

V zadnjih mesecih pospešeno poteka­ jo aktivnosti občin v zvezi s povprečni­ no, sofinanciranjem občinskih projek­ tov in številnih predlogov ukrepov za znižanje stroškov občin. O vsem ste verjetno dobro seznanjeni preko medi­ jev, prav pa je, da vas osebno seznanim, da se tudi sam po svojih najboljših močeh zavzemam, da bi odnos države do lokalnih skupnostih v prihodnosti ne bi bil tako mačehovski. Kot predstavnik naše občine se pri­ družujem ostalim občinam in našim združenjem, ki že nekaj let opozarjamo, da Vlada RS in njena ministrstva kakor tudi Državni zbor RS z določanjem pov­ prečnine mimo sprejetega Zakona o fi­ nanciranju občin kršijo temeljna načela pravne države. Občine so v preteklosti pristajale na omenjeno dejstvo nav­ kljub zavedanju, da gre za kršitve, ki imajo negativne posledice za zmožnost občin, izvajati zakonske naloge, in za­ vedanju, da so kršitve pravne države slaba popotnica za vsako državo, saj se nikoli ne končajo. Vse pa zaradi ra­ zumevanja, da je država v težki socialni in ekonomski krizi in da morajo občine v takšnih časih prevzeti svoj del breme­ na reševanja te krize. Takšen razmislek je tudi bil vodilo pri podpisu Dogo­vora o višini povprečnine za leto 2015, ko smo občine vnaprej pristale na nižjo povprečnino ob zagotovilu, da bo Vla­ da RS in nato Državni zbor RS znižala stroške občinam vsaj do višine dogo­ vorjene znižane povprečnine. Žal sedaj ugotavljamo, da se to ni zgodilo. Občine so že v preteklem letu občutile učinke neizpolnjenega dogo­vora in nevzdržno je, da bi se takšni negativni učinki nadaljevali še v prihodnja leta. Te negativne učinke boste namreč nepo­ sredno in posredno čutili naši občani. Zavedajoč se, da so občine namreč tiste, ki skrbijo za javni standard na lokalni ravni, je potrebno narediti vse, da se tako v občini Naklo kot tudi vseh

drugih občinah širom po Sloveniji ude­ jani traj­nostni cilj primerljivosti kva­ litete življenja na ravni EU. Občine kot osnovne celice oz. lokalne skupnos­ ti so namreč tiste, ki poskrbijo za to, da imajo ljudje, ne glede na to, ali so finančno bolj ali manj dobro preskrb­ ljeni, enake možnosti in pravice. Da imajo pravico in dostop do zadostne količine kvalitetne pitne vode, čiste­ ga zraka, da imajo otroke vključene v vrtec, malico v šolah, pomoč na domu, kadar jo potrebujejo, starše v domovih za starejše … Da imajo ljudje, ne glede na to, ali živijo v urbanem ali sub urba­ nem okolju, enake možnosti in pogoje za razvoj svoje ustvarjalnosti in občut­ ka varnosti. Kot ugotavljamo z nezako­ nito in vrednostno (predvsem glede z države prenesenih nalog na lokalne skupnosti) se s popolnoma neustrezno višino povprečnine jemlje prav tistim, ki iz različnih razlogov ne zmorejo. Pri tem pomislim tako na posameznike, ki ne zmorejo zaradi različnih življenjskih razlogov, kot tudi na vsa ostala vselej prikrajšana okolja in področja. Glasen upor in nasprotovanje tak­ šnemu ravnanju smo župani in županje izrazili z zahtevo po razrešitvi ministra za finance RS. V preteklosti je sistem ustanavljanja manjših občin zagoto­ vil skladnejši razvoj naše države. Se­ daj je žal večina teh občin v težki si­ tuaciji zaradi zagotavljanja sredstev marec 2016

Glas občine Naklo

3

pod črto vzdrževanja našega premoženja. Takšen način varčevanja države je težko razumeti, vendar je očitno najlažje varčevati pri drugih. Ob tem je potrebno navesti tudi opozorila Računske­ ga sodišča, da država ne upošteva zakona o financiranju občin v celoti, saj bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin. Višina povprečnine ne sme in ne more biti predmet poga­ janj med omenjenima deležnikoma, saj to v praksi pomeni velike finančne nepredvidljivosti v okviru prihajajočih inves­ ticijskih ciklov. Intenzivnost črpanja sredstev za investici­ je iz državnih in evropskih virov je lahko ogrožena zaradi nujnosti zagotavljanja lastnega deleža sredstev, s čimer se lahko v prihodnosti tudi slabša učinkovitost izkoriščanja zu­ nanjih virov. Kakor koli. V okviru Občine Naklo lahko zadovoljno ugo­ tovim le, da je bilo veliko storjenega na različnih področjih dela in življenja v naši občini. Vstopamo v nov investicijski cikel, v katerega uspešnost ne dvomimo in s katerim bomo poskrbeli za še prijetnejše bivanje in varnost naših občank

in občanov v domačem okolju. Poskrbeli smo in bomo tudi v prihodnje za nemoten razvoj in prepoznavnost. Pred nami so novi izzivi, ki se jih bomo skupaj z vami z veseljem lotili. Župan Marko Mravlja

Vloga vaških odborov v občini Naklo Marjan Babič, občinski svetnik iz Žej

Veliko je tem, ki bi jih bilo treba v občinskem glasilu predstaviti občanom – poleg običajnih lepih besed župa­ na. Seveda, prav je, da se pohvali tisto, kar je uspelo, prav pa je tudi, da se bolj neposredno predstavijo tudi bolj ne­ ugodne teme. Ali da se določene stvari neposredno pred­ stavijo občanom. Ko preberemo številko »Naklanca« se večkrat vprašamo – A tega pa niso napisali? A se bojijo za svoj »imidž«? Na občnem zboru sem po končanem uradnem delu po nekaj običajnih frazah od znancev dobil še tole vprašanje: »Daj, povej, zakaj bremzate vaške odbore?« Kako to mislite, »bremzamo?« sem vprašal. »Ja, saj smo zbrali predloge, pa ste jih na občini zavrnili.« Občina je širok pojem – je to žu­ pan, občinska uprava ali morda občinski svet? Pa smo vrtali naprej in potem so se ljudje čudili, kako zapleten je pos­ topek za imenovanje članov vaških odborov. Tako sem se odločil, da to temo predstavim širšemu občinstvu. Po veljavnem odloku Občine Naklo občani lahko izrazi­ jo svojo voljo po ustanovitvi vaškega odbora v določe­ nem naselju tako, da zberejo zadostno število podpisov za formiranje takega odbora, to je vsaj 5 % vseh volivk in volivcev iz tega naselja. Na podlagi odloka potem KVIAZ (Komisija za volitve, imenovanja) pozove politične stranke in liste, zastopane v občinskem svetu, da podajo predloge za sestavo vaškega odbora. Potem KVIAZ te predloge preuči in izbere potrebno število kandidatov in pri tem upošteva predloge predlagateljev proporcialnosti glede na rezultate na občinskih volitvah. Predlog KVIAZ-a je nato dan v gradi­ vo za obravnavo na seji občinskega sveta in vaški odbori so konstituirani, ko njihovo sestavo potrdi oz. izglasuje občin­ ski svet. Če se povrnem na prej omenjeno vprašanje, kje se je pro­

4 Glas občine Naklo marec 2016

cedura ustavila. Konkretno gre za vaška odbora Bistrica in Podbrezje. Oba odbora sta bila že dvakrat dana v gradivo za obravnavo na občinskem svetu, pa nato umaknjena. Torej, občinski svet ni mogel o tem glasovati in jih tudi ni zavrnil. Pojasnilo za to, da predlogi še niso bili obravnavani, tako lahko da le župan. Ob tem bi omenil še stereotip naspro­ tovanja koalicija : opozicija v občinskem svetu, ki naj bi po mnenju sogovornikov vodil v to ne-imenovanje vaških odborov. Torej, »ker se kregate, ni odločitve«. Kako se tako gledanje širi med občani, je težko razložiti. Cilj vseh pred­ lagateljev je predlagati ljudi, za katere smatrajo, da bodo dobro zastopali interese svojega kraja. Vaški odbori morajo biti most med občani in občino, ne pa eventualni gene­ rator spora z občinsko oblastjo – s to aktualno, s prejšnjo in z naslednjimi. Zakaj? Le če bo način dela sodelovanje, bodo dosegli svoje cilje – predstavitev problemov, njihovo reševanje in seveda prenos informacij v obeh smereh. Vaški

pod črto odbori so tudi centralna točka komunikacije med občani in občino v primeru velikih komunalnih projektov – grad­ nja kanalizacije, cest, pločnikov itd. Zato bi moralo biti v interesu občine, da vaški odbori zaživijo v vseh naseljih

občine Naklo – trenutno so potrjeni vaški odbori le v nasel­ jih Polica in Žeje. Bistrica, Cegelnica, Okroglo, Gobovce in Podbrezje še čakajo na potrditev, v drugih (večjih) naseljih pa občani svoje volje za to še niso izrazili. ・

Dotacije, izplačane iz proračuna Občine Naklo v letu 2015 Občinska uprava Občine Naklo - Dragica Roblek, Jana Mihelič

Iz proračuna Občine Naklo so bile v letu 2015 izplačane dotacije društvom s sedežem na območju Občine Naklo z delovanjem na področju kulture, športa in turizma. Dotacije so bile izplačane našim gasilskim društvom, društvu upoko­ jencev, združenju podjetnikov ter političnim strankam, ki imajo predstavnike v občinskem svetu. Dotacije so bile izplačane različnim humanitarnim društvom v katere so včlanjeni tudi naši občani ter Društvu za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja. Na podlagi Razpisa za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Naklo za leto 2015 so bila razdeljena sred­ stva naslednjim društvom: PP 180002 - Delovanje društev s področja kulture Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s ­skupnimi odhodki

%v primerjavi s tekočimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

KD TABOR PODBREZJE

6.410,86

0,162

0,255

KUD TRIGLAV DUPLJE

2.614,41

0,066

0,104

KTD POD KRIVO JELKO DUPLJE

3.782,55

0,095

0,150

Moto društvo OLDTEIMER NAKLO

511,76

0,013

0,020

DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO-FS

3.487,73

0,088

0,139

ULTIMA kulturno umetniško društvo

656,38

0,017

0,026

KD DOBRAVA NAKLO

12.198,73

0,307

0,485

SKUPAJ SREDSTVA

29.662,42

0,748

1,179

Na podlagi Razpisa za sofinanciranje športnih programov v Občini Naklo za leto 2015 so bila sredstva razdeljena nasled­ njim društvom: PP 180007 - Delovanje društev s področja športa Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s skupnimi odhodki

%v primerjavi s tekočimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

ŠPORTNO DRUŠTVO NAKLO

4.395,87

0,111

0,175

DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO

1.629,23

0,041

0,065

NOGOMETNI KLUB NAKLO

9.688,78

0,244

0,385

TVD PARTIZAN DUPLJE

12.679,22

0,320

0,504

TVD PARTIZAN PODBREZJE

2.475,86

0,062

0,098

+ najemnina nogometno igrišče

600,00

0,015

0,024

ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ

6.816,22

0,172

0,271

KOŠARKARSKI KLUB OŠ NAKLO

560,88

0,014

0,022

TURNO-SMUČARSKI KLUB OLIMPIK

247,75

0,006

0,010

SKUPAJ SREDSTVA

39.093,81

0,985

1,553

Na podlagi Razpisa za sofinanciranje programov društev na področju turizma v Občini Naklo za leto 2015 so bila sred­ stva razdeljena naslednjim društvom: marec 2016

Glas občine Naklo

5

pod črto PP 140002 - Turizem Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s skupnimi odhodki

%v primerjavi s tekočimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

KTD POD KRIVO JELKO

681,00

MK PTIČKI BREZ GNEZDA

817,00

0,021

0,032

TD NAKLO

1.225,00

0,031

0,049

GETD MATIJOVC

300,00

0,008

0,012

KONJENIŠKO DRUŠTVO NAKLO

953,00

0,024

0,038

SKUPAJ SREDSTVA

3.976,00

0,100

0,158

0,017

0,027

Na podlagi posameznih vlog društev je iz postavke Protokol in pokroviteljstva župan odobril sredstva naslednjim društ­ vom: PP 040007 - Protokol in pokroviteljstva Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s skupnimi odhodki

%v primerjavi s tekočimi odhod­ ki (brez investicijskih odhodkov)

TURNO-SMUČARSKI KLUB OLIMPIK

500,00

ŽUPNIJA NAKLO

500,00

0,013

0,020

KD DOBRAVA NAKLO (D. Križaj, N. Rion)

3.000,00

0,076

0,119

ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ

1.500,00

0,038

0,060

NOGOMETNI KLUB NAKLO

300,00

0,008

0,012

OZ VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

200,00

0,005

0,008

ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ

1.050,00

0,026

0,042

SKUPAJ SREDSTVA

7.050,00

0,178

0,280

0,013

0,020

Na podlagi vloge Združenja podjetnikov Naklo so jim bila izplačana sredstva za delovanje združenja ter za subven­ cioniranje stroškov: PP 140001 - Malo gospodarstvo Društvo

VIŠINA SREDSTEV

Transfer Združenju podjetnikov

2.880,00

Transfer Združenju podjetnikov-subvencija SKUPAJ SREDSTVA

% v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) 0,073

0,114

4.724,39

0,119

0,188

7.604,39

0,192

0,302

Na podlagi vloge Društva upokojencev so jim bila izplačana sredstva za delovanje društva: PP 180010 - Program društva upokojencev Društvo

VIŠINA SREDSTEV

DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO

2.000,00

SKUPAJ SREDSTVA

2.000,00

% v primerjavi s skupnimi odhodki

% v primerjavi s tekočimi odhod­ ki (brez investicijskih odhodkov)

0,050

0,079

0,050

0,079

Na podlagi pogodbe o sofinanciranju delovanja Varne hiše Gorenjske in Materinskega doma so bila Društvu za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja nakazana sredstva: PP 200002 - Varna hiša in Materinski dom Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s skupnimi odhodki

% v primerjavi s tekočimi odhod­ ki (brez investicijskih odhodkov)

DRUŠTVO ZA POMOČ ŽENSKAM IN OTROKOM ŽRTVAM NASILJA

2.115,96

0,053

0,084

SKUPAJ SREDSTVA

2.115,96

0,053

0,084

6 Glas občine Naklo marec 2016

pod črto Na podlagi prejetih vlog različnih humanitarnih društev, v katerih so včlanjeni tudi naši občani, so bila odobrena in izplačana sredstva: PP 200006 - Humanitarne organizacije Društvo

VIŠINA SREDSTEV

% v primerjavi s skupnimi odhodki

% v primerjavi s tekočimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

Humanitarna društva skupaj

1.600,00

OO RDEČEGA KRIŽA Kranj

1.963,20

0,049

0,078

SKUPAJ SREDSTVA

3.563,20

0,090

0,142

0,040

0,064

Za delovanje prostovoljnih gasilskih društev v Občini Naklo so bila na podlagi pogodbe Gasilski zvezi Naklo odobrena sredstva v naslednji višini: PP 070002 - Gasilska zveza Naklo Društvo

VIŠINA SREDSTEV

GASILSKA ZVEZA NAKLO

20.835,00

SKUPAJ SREDSTVA

20.835,00

% v primerjavi s skupnimi odhodki

% v primerjavi s tekočimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

0,525

0,828

0,525

0,828

Na podlagi volilnih rezultatov na zadnjih volitvah se iz proračuna Občine Naklo financirajo tudi politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v Občinskem svetu. Za ta namen so bila izplačana sredstva v naslednji višini: PP 010002 - Financiranje političnih strank Politična stranka

VIŠINA SREDSTEV

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA

3.420,81

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

% v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) 0,086

0,136

2.978,70

0,075

0,118

DESUS

2.199,48

0,055

0,087

NOVA SLOVENIJA

1.447,90

0,036

0,058

SOCIALNI DEMOKRATI

757,11

0,019

0,030

SKUPAJ SREDSTVA

10.804,00

0,272

0,429

Iz proračuna Občine Naklo za leto 2015 je bilo tako skupaj izplačanih 126.704,78 EUR za delovanje društev, zvez in političnih strank, kar predstavlja 5,03 % tekočih odhodov v letu 2015. ・

Uresničene pobude vaških odborov Občinska uprava Občine Naklo

K boljši kakovosti življenja občank in občanov prispevajo večje investicije in tudi manjši prispevki, ki odpravijo težave, na katere nas spomnite. Veseli smo, da so zaživeli vaški od­ bori in lahko rečemo, da so rezultati že vidni.

Med pomembnejše investicije, ki bodo bistveno prispe­ vale k večji prometni varnosti, sodi pločnik pri nadvozu nad

avtocesto. Podaljšanje pločnika iz strani Strahinja bo zago­ tovilo varno nadaljevanje poti za najšibkejše udeležence v prometu. Na Okroglem so delavci pogodbenika za javno razsvetlja­ marec 2016

Glas občine Naklo

7

pod črto vo zamenjali stare luči, ki neprimerno osvetljujejo nebo, z novim lučmi, ki svetijo le proti tlem in s tem ustrezajo najnovejšim smer­ nicam. Nove luči temeljijo na visoki energetski učinko­ vitosti in odlični

optični porazdelitvi svetlobe. Na pobudo občanke v občinskem glasilu smo sanirali bankini Glavne ceste in ceste Na kalu in povečali odprtino, tako da ni nevarnih nanosov peska ob dežju in zastajanja vode pred hitrostno oviro. Pri Biotehniškem centru Naklo smo postavili novi avtobus­

ni postaji, da dijakom ne bo več potrebno čaka­ ti na dežju. Avtobusni postaji sta zasnovani na obliki kozolca in se tako čudovito vklapljata v podeželsko okolje. Za­ ključni talni sloj bo ure­ jen v pomladnem času. Postavili smo ograjo pri Osnovni šoli Pod­ brezje. Ograja omogoča šolarjem brezskrbno igro in koriščenje celotnega šolskega posestva. Z lovilno mrežo in drsnimi vrati bo otroška igra še bolj varna, saj žoga ne bo več uhajala na cesto. Obnovili smo informativno tablo Udin boršt pri Osnovni šoli Naklo. ・

Mnenje občanov

Neprimerna lokacija Franc Porenta

Občani občine Naklo smo bili v začetku decembra 2015 s plakati na javnih oglasnih deskah in vabili na dom, za 12. 12. 2015 ob 17.00 uri povabljeni na slavnostni prižig lučk in bla­ goslov božičnega drevesa na zelenici pred upravo Občine Naklo. Udeležba je bila kar številna. Tudi sam sem bil pri­ soten. Med spremljanjem programa in kasneje v klepetu in ob pogostitvi sem se z ljudmi med drugim pogovarjal tudi o primernosti postavitve božičnega drevesa na novi lokaciji, kamor je bilo drevo postavljeno prvič. V živahni debati je bilo moč zaključiti, da je večina tistih, s katerimi sem se o tem pogovarjal, mnenja, da nova lokacija ni primerna pred­ vsem zato, ker kot osrednja občinska božična smreka na to mesto enostavno ne sodi, saj ni sredi vasi in je preveč odmaknjena na rob. Sicer pa, ko že pišem, kje naj bi kaj ne bilo oziroma bilo,

še tole – tudi prostori naklanske občinske uprave, kakor je bilo že pred leti pod bivšim županom predvideno, bi vseka­ kor bolj sodili v sedaj prazne in že drugo leto neizkoriščene prostore starega vrtca, ob katerem bi bilo tudi vsakoletno božično drevo bolj vpadljivo ter vasi v okras. ・

Ob materinskem dnevu, vsem mamicam želimo veliko srečnih trenutkov ter zdravih in veselih otrok. Naj velikonočno praznovanje prinese veselja in sreče v vse domove naših krajev.

aj r a k t Lis OJ M za 8 Glas občine Naklo marec 2016

pod črto Naravovarstveni pomen Udin boršta

Več kot 20 let zavarovano območje Maja Brozovič, univ. dipl. geog., Zavod RS za varstvo narave OE Kranj

V

zavarovanem območju Udin boršta s strani lokalne skupnosti prihajajo pobude po gradnji in posegih. Ugotavljamo, da je veljavni odlok treba prenoviti. Z odlokom o zavarovanju so prepovedane gradnje vseh vrst, dovoljeno je le gospodarjenje z gozdom in ohranjanje kmetijske in gozdne krajine. Zato je Občina Naklo že v letu 2008 dala pobudo po novelaciji odloka o zavarovanju. Na kranjski enoti Zavoda RS za varstvo narave smo v letu 2009 naravovarstveno ovrednotili območje in ponovno ugotovili, da je Udin boršt izjemna in redka naravna vrednota v slovenskem merilu z veliko biotsko pestrostjo. Namen prispevka je prebivalce občine Naklo seznaniti z njegovim naravovarstvenim pomenom in opozoriti na premišljene odločitve pri lokalnem prostorskem razvoju, da bodo ohranili Udin boršt kot strnjen gozdni prostor za prihodnje rodove.

Arneševa luknja Leta 1985 so skupnosti občin Kranj in Tržič sprejele Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik z namenom, »da se ohranijo obstoječa zgodovinska izročila revolucionarnega delavskega gibanja in narodno osvobodilnega boja ter ohrani obstoječa gozd­ na površina z naravnimi znamenitostmi ter zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki.« Zavarovano območje sega na območje treh sedanjih občin: Mestne občine Kranj, občine Naklo in občine Tržič. V zavarovanem območju v celoti leži­ jo naselja Cegelnica na zahodni strani, na vzhodni strani pa naselje Letenice ter zaselka Kamnjek in Novake. Na za­ hodni stani ob robu najvišjega dela terase v spominski park segajo le nekateri robni deli naselij Žiganje vasi, Spodnjih in Zgornjih Dupelj, Strahinja in Pivke ter na skrajnem južnem robu naselje Polica. Lokalne skupnosti ugotavljajo, da je odlok preživet in da ga je treba novelirati, ker onemogoča prostorski razvoj. Udin boršt je s strnjenim gozdom porasla do 50 m visoka ledeniško-rečna konglomeratna terasa,ki meri 15 km². Na njej se je razvil redek primer osamelega krasa v konglo­ meratih v Sloveniji. Osameli kras nastane na prepustni kar­ bonatni podlagi, ki jo z vseh strani obdajajo neprepustne kamnine. Nastanek terase postavljajo geologi po starosti v starejšo ali srednjo ledeno dobo (pleistocen, konec pred približno 10.000 leti). V konglomerat so sprijeti starejši prod­ niki, ki sta jih nanosili ledenodobni Tržiška Bistrica in Sava. Konglomeratna terasa iz pretežno karbonatanih kamnin in veziva je zakrasela, njeno površje je razčlenjeno z vrtačami

in debelo plastjo prsti. Na njej so se razvile vodoravne jame, brezna, zatrepne in slepe doline ter kraški izviri na njenem robu. Pod konglomeratno teraso leži neprepustna oligocenska morska laporna glina (sivica). Opazujemo jo lahko na kraških izvirih ter v dolini Želinjskega potoka na robu terase. Terasa je tudi zaradi naravnih značilnosti, ker je razčlenjena, zakrasela, brez vode, nestabilnih kamnin na njenem robu in ker so tla pa so zakisana, neprimerna za kmetijsko pridelavo in poselitev. Udin boršt je največji strnjen kompleks nižinskega goz­ da na Gorenjskem in enega večjih v Sloveniji. Oblika in površina gozda se v zadnjih 250 letih skoraj ni spremenila. Udin boršt nudi t. i. »ekosistemske storitve« lokalnemu prebivalstvu (zdravo bivalno okolje zaradi čistega zraka, zaloge podzemne vode, pomen gozda zaradi sprostitve in rekreacije ter nabiralništva gozdnih plodov, strnjen gozd uravnava lokalno podnebje itd.). Udin boršt je naravovarstveno pomemben zaradi kraških pojavov v konglomeratu, med katerimi so tudi jame, kar je za slovenski kras redkost. Na območju Udin boršta je po dolžini druga najdaljša jama v konglomeratu v Sloveniji Ve­ lika Lebinca (najdaljša do sedaj raziskana je Marijino brezno pri Škofji Loki). Na območju Udin boršta je 12 znanih jam, brezen ali spodmolov. Večina vhodov v jame je na njenem najvišjem, zahodnem robu terase. Zavarovano območje je življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Jame in kraški izviri so med najbolj ogroženimi življenjskimi okolji. Med jamskimi

Jelšev log mokrišče marec 2016

Glas občine Naklo

9

pod črto

Mali podkovnjak netopir živalmi so največkrat opaženi pajkovci, raki enakonožci (Izo­ poda), jamski hrošči, dvokrilci, kobilice, navadni močeradi in netopirji. V kraških izvirih se pojavljajo vodne živali kot so mladoletnice, enodnevnice, jamske postranice. Ti drobni organizmi so zelo občutljivi na onesnaženje z okolice (od­ plake s kmetijstva in komunalne odplake) in so znanilci čiste vode. Gozd rdečega bora zavzema kar polovico površine Udin boršta. Posebnost so jelševja in javorovja, ki se pojavljajo v majhnih površinah ob potokih in v zamočvirjenih dolinah ter na njihovih strmih pobočjih. Gozd je pomemben dom trem vrstam zavarovanih netopirjev (navadni netopir, mali podkovnjak, pozni netopir). Območje, ki obsega Žiganjo vas in severozahodni del Udin boršta z Dacarjevim breznom, se uvršča zaradi netopirja malega podkovnjaka in jamskih živali med evropsko pomembna območja narave (območja Natura 2000). Poudariti je treba tudi prisotnost številnih vrst dvoživk in ogroženih vrst rib kaplja in potočnega piškurja v Želinjskem potoku. Izpostaviti je treba tudi endemično vr­ sto školjke Bithynello robiciano. Rastlinstvo Udin boršta še ni bilo popisano, zato se pojavljajo le posamezni podatki o rastiščih naravovarstveno pomembnih rastlin: kranjske site, pikčastoplodnega šaša in okroglolistne rosike. Med najbolj ogroženimi vrstami ptic se pojavljajo gozdni jereb, črna štorklja, postovka in kragulj. Na zavarovanem območju živi najmanj 9 vrst dvoživk. Med njimi planinski pupek, hribski urh, navadna krastača, rosnica, debeloglavke in zelene žabe spadajo med ranljive vrste.

Zahvaljujoč lo­ kalnemu prebi­ valstvu in dose­ danji trajnostni rabi naravnih vi­ rov je zavarova­ no območje ohranilo naravne značilnosti z vi­ soko stopnjo bi­ otske raznovrst­ nosti. Občine se na tem ob­ močju soočajo z vprašanji in dilemami pros­ torskega načr­ tovanja, poselit­ ve in umeščanja dejavnosti po meri človeka. Ugotavljajo, da je veljavni odlok Konglomerat preživet in od­ pirajo pobude o novem zavarovanju. Poistovetenje z naravnimi značilnostmi prostora so lah­ ko »lokalne identitete«, pa naj bo to konglomeratni kras s kraškimi izviri in jamami, ohranjen strnjen gozd ali ohran­ jene rastlinske vrste ter živalske vrste kot je: npr. netopir mali podkovnjak. Prepoznavanje ohranjene narave kot »lokalnih identitet« je lahko tudi prispevek k dvigu samozavesti lokalnega prebivalstva. Velik delež Nature 2000 je prednost, ki so jo marsikje v Sloveniji (npr. Pohorje) že oplemenitili v turizmu, zakaj je ne bi tudi vi. Natura 2000 v naš sodoben način živ­ljenja uvaja traj­nostni način gospodar­ jenja in nas varu­ je pred uničujo­ čim potrošniškim življenjem, ki ima prekomeren vpliv na nara­ vo in človekovo zdravo življenje. Upamo, da bo novo zavarovan­ je »presečna množica« uskla­ jenih odločitev vseh in vzdržne­ ga družbe­ne­ ga razvoja s poudarkom na iskanju »lokalnih identitet«. ・ Vrtača

10 Glas občine Naklo marec 2016

iz naše srenje 20. obletnica delovanja FS DU Naklo

Minilo je, kot bi pihnil Andrej Košič

»Č

eprav smo najprej dejali, da bomo plesali ljudske plese za lastno zadovoljstvo, to ni dolgo zdržalo. Kar naenkrat je bilo pred nami vprašanje, ali bomo spravili skupaj denar za nabavo kostumov in spet ni bilo dvoma da ali ne. Pa smo že bili sredi leta 1998 po uspešnem nastopu na reviji odraslih ­folklornih skupin območja Gorenjske v Kamniku.« Slovenska folklorna srenja šteje v »razredu odraslih« fol­klornih skupin kakšnih 400 skupin s približno 8.000 do 9.000 plesalci ljudskih plesov, ljudskimi pevci in godbeniki ljudskih melodij. Od teh je bilo veteranskih ali upokojen­ skih še pred tridesetimi leti delujočih le toliko, da jih je bilo mogoče prešteti na prste ene roke. Danes je slika precej drugačna, saj so zlasti pred 10 do 15 leti nastajale kot gobe po dežju. Logiko njihovega rojevan­ ja je bilo mogoče opisati nekako takole: plesalka, plesalec, pevec ali godbenik, ki je v letih svoje adolescence pričel z omenjeno dejavnostjo in jo gojil do svoje poroke, je po roj­ stvu otrok prenehal s folklorno dejavnostjo, v naslednjih 20 do 25 letih poskrbel za vzgojo otrok, ko so se ti osamosvo­ jili, se je pa vrnil k svoji »prvobitni ljubezni« in kot veteran (ali sicer bolj poredko – ampak vendar – kot upokojenec) ponovno pričel vaditi in nastopati v eni od ustreznih fol­ klornih skupin. Teh je po zadnji anketi pred nekaj leti že več kot 30. Ne da bi se spuščal v oceno njihove aktualne kvalitativne vrednosti lahko omenim, da je vsakoletna revija te vrste folklornih skupin v Bistrici ob Dravi dober pokaza­ telj tako kvalitativne kot tudi količinske rasti te vrste skupin, seveda v okviru finančnih možnosti organizatorjev, ki na takšnem srečanju v dveh večerih lahko predstavijo največ 20 skupin, precej jih pa morajo zaradi pomanjkanja denarja vsako leto odkloniti. Pojav, ki je pred 30 leti mejil skoraj na znanstveno fantastiko, je prerasel v tako rekoč novo zvrst dejavnosti, lahko bi dejal delno kot posledica osamosvo­ jitve države, če ga gledamo z družbenega vidika, z aspekta posameznika pa kot možno uresničitev ene od želja, ki so tlele v mnogih srcih ali glavah, pa pred letom 1990 ni bilo niti korajže niti vzorov, na katere bi se lahko naslonil. In v tem času se je rojevala tudi Folklorna skupina Druš­ tva upokojencev v Naklem. Javna tajna je že, da je rojstvu botroval duet Fanika Pagon in Rudi Nadiževec (naj ne bo

zamere, kdo je bil bolj prvi, ampak dajem prednost dami) in obisk jeseniških upokojenih folkloristov na tednu kulturnih prireditev DU Naklo. Po starem, dobrem in med Slovenci dovolj uveljavljenem principu, češ - če oni lahko, zakaj pa mi ne – in kot bi dejali v kleni srbščini »za tren oka« je bila nova zvezda rojena tudi v Naklem. Zakaj? Razloga sta vsaj dva; prvi, če ostajamo spet pri nekem drugem srbskem reklu, da »ljudi prave posao« smo imeli v vasi na Cvetlični 8 dva nekdanja Maroltovca, ki sta se bila pripravljena spoprijeti z drugim razlogom, ta pa je bil bolj trdoživ in reklo se mu je v strokovnem žargonu »bela lisa«, kar je pomenilo, da na tem terenu podobna ali enaka de­ javnost v preteklosti še ni bila zabeležena. Ampak zbrali smo ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati, najstarejši med njimi je takrat štel 66 let. Čeprav smo najprej dejali, da bomo ple­ sali ljudske plese za lastno zadovoljstvo, to ni dolgo zdržalo. Kar naenkrat je bilo pred nami vprašanje, ali bomo spravili skupaj denar za nabavo kostumov in spet ni bilo vprašanje da ali ne, pa smo že bili sredi leta 1998 po uspešnem nasto­ pu na reviji odraslih folklornih skupin območja Gorenjske v Kamniku (z zelo močno zasedbo skupin – med drugim tudi v slovenskem prostoru uveljavljenih »prvokategornikov« Save, Iskre-Emeco in Ozare) izbrani za Srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije tistega leta v Črnomlju. In tudi prvotna odločitev, da se bomo predstavljali le z gorenjskimi plesi in pesmimi, je zdržala le ne-polna 4 leta, ko smo se odločili za reprodukcijo slovenskih ljudskih plesov. Samo enkrat sem se oglasil, da bi bilo bolj prav, če bi nas primerjali s kakšnimi drugimi veteranskimi ali upokojenski­ mi skupinami (po starem dobrem Ježkovem principu, da je vse na tem svetu relativno – npr. trije lasje na glav’ je rela­ tivno mau, tri lasje v žup’ pa relativno velik), češ, primerjajte podobne s podobnimi, ampak ni zaleglo. In smo krenili svojo pot, ki nam na kratko kaže naslednje rezultate: --V dvajsetih letih samo dvakrat nismo bili izbrani z ob­ močne na pokrajinsko revijo, s tem da smo vsakič dosegali pokrajinski nivo, --štirikrat smo bili izbrani na državno revijo slovenskih fol­ klornih skupin v Beltince oziroma v Maribor (vsako leto v izbor od že omenjenih približno 400 izberejo 7 ali 8 skupin), --naše ljudsko plesno, pevsko in glasbeno zapuščino v izvirnih ali po izvirnih vzorcih narejenih kostumih smo predstavili v osmih državah Evrope (Madžarska, Avstrija, Češka, Ukrajina, Nizozemska, Portugalska in po večkrat Poljska in Hrvaška), marec 2016

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje --smo redni gostje letnega srečanja veteranskih in upoko­ jenskih skupin Slovenije v Bistrici ob Dravi, --za nami so štirje nastopi v Linhartovi dvorani Cankarjeve­ ga doma, --15 let že razveseljujemo z enim ali več celovečernimi ani­ macijskimi nastopi letno goste hotela Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, --skoraj od začetka nastopa v našem okviru rokovnjaška muzika v svojih »kostumih«, --že nekaj let zelo uspešno deluje v našem sestavu tudi pev­ ska skupina »Šestica«, --15 let že vsako leto koledujemo po vaseh v občini Naklo in Tržiča, --da se ne bi samo hvalili, kolikokrat smo »skočili nastopat preko občinskega plota« lahko zapišemo, da smo od sku­ paj 303 nastopov več kot 90 nastopov izvedli v domači občini, --naš plesni program obsega 10 plesnih spletov iz štirih slovenskih pokrajin, in sicer Gorenjske, Koroške, Prekmur­ ja in Bele krajine; --v dvajsetih letih je v skupini delovalo 37 bivših plesalk in plesalcev, trenutno pa vadi in nastopa 21 plesalk in ple­ salcev; v istem času je v skupini delovalo 10 bivših godbe­ nikov, trenutno pa glasbeni orkester šteje 5 članov.

Za praznik ti voščim, oj mamica, žena, da želja bi vsaka se tebi spolnila, da dnevi bi tekli ti sončni in srečni, da žalost, skrbi bi za vedno se skrili in mi bi se vedno iskreno ljubili. Dekletom, ženam in materam želimo lepe praznike v mesecu žensk! Vaš SD

12 Glas občine Naklo marec 2016

Seveda takšni rezultati niso prišli sami po sebi. Dese­ tine in stotine ur trdega dela na vajah je bilo potrebnih, da lahko zapišemo, da nas strokovnjaki že vrsto let po kva­ liteti uvrščajo v ožji vrh veteranskih in upokojenskih skupin Slovenije. Vsak član skupine je s pričetkom dela pri skupini prevzel tudi finančno obvezo, da je z lastnimi sredstvi na­ bavil gorenjsko ljudsko ali narodno nošo (kar je pomenilo prinližno 1.000 do 1.500 evrov), pri dopolnjevanju noš iz drugih pokrajin pa je finančno priskočila na pomoč Občina Naklo. Danes, ko po dvajsetih letih obujamo spomine na številna prijetna doživetja, mnoga stkana nova znanstva in prijatelj­ stva po domovini in po državah, kjer smo gostovali, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo vredno časa in truda, ki smo ga posvetili tej dejavnosti. Radi se spominjamo izjemno toplega sprejema v Balka­ ny-ju, vasici sredi madžarske stepe, kjer smo prvič in edin­ krat na naših gostovanjih doma ali pa v tujini nastopali na improvizirano sestavljenem odru iz dveh (resnično velikih) kamionskih prikolic, kjer nas je prevzela izredna toplina in neposrednost simpatične županje, ki nas je gostila sicer v vojaškem šotoru, ampak pri bogato obloženi mizi dobrot madžarskega podeželja in smo ob slovesu med prepevan­ jem slovenskih pesmi od šotora do avtobusa »hodili« na razdalji 300 metrov debele pol ure … Doživljali smo neverjetne preobrate v poljskem Naklu nad Notecijo; ko smo prvič prvi večer prišli v internat ene od srednjih šol z – lahko bi mirno dejali – opremo iz ob­ dobja Josipa Visarijonoviča Stalina (kar je pomenilo sredi zime nobenega gretja, straniščne školjke brez pokrovov ipd.) in je nekaj naših članov izgubilo veselje, da bi tam legli k počitku, pa čez dve ali tri leta, ko smo zastopali Naklo/ Notecijo na tekmovanju na poljski državni televiziji in sku­ paj z domačo folklorno skupino v konkurenci srednje ve­ likih poljskih mest v finalu osvojili prvo mesto, kako so nas takrat – če sem malce poetičen – nosili po rokah, gostili v restavracijah, spali smo v privatnih penzionih, organizirali so izlet do Baltiškega morja, oglede zgodovinskih znameni­ tosti in tako dalje. Lahko bi ure in ure opisoval prijateljsko srečanje s češko folklorno skupino Senior iz Šumperka, ki so bili najprej nekaj dni naši gostje v Naklem in nastopali tudi po Gorenjski, dva meseca kasneje smo pa mi gostovali na njihovem takrat že tradicionalnem mednarodnem folklornem festivalu, koliko se je tu »rodilo« osebnih prijateljstev in povezav med člani

iz naše srenje obeh skupin, saj smo si bili po starosti zelo podobni. Nepozabno je bilo tako rekoč »na juriš« organizirano gos­ tovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Odoornu na Nizozemskem. Od prejetega vabila sredi visokega polet­ ja, ko je bila večina članov skupine raztresena po različnih počitniških lokacijah, do odhoda na pot so minili le štirje dnevi, začinjeni s tremi vajami. Na festivalu je gostovalo preko 20 folklornih skupin iz 17 držav, nam pa je poleg vseh številnih obiskov prijateljev iz Nizozemske prav gotovo os­ tal v neizbrisnem spominu naš zaključni nastop na festivalu, ko smo več kot 2.500-glavo množico dvignili na noge, da nam je po številnih aplavzih med gorenjskimi in prekmur­ skimi plesi stoje skandirala ob zaključnem plesu do odhoda z odra. Prislužili smo si srebrno plaketo Občine Naklo, na Festiva­ lu v mestu Rostocze na vzhodu Poljske smo od skupno treh prejeli dve priznanji, ki sta toliko več vredni, če povemo, da smo ta uspeh dosegli v zavidanja vredni konkurenci plesalk in plesalcev akademske folklorne skupine iz Niša v Srbiji,

dveh eminentnih poljskih folklornih skupin z več desetletno tradicijo in plesno folklorno skupino iz Litve. Skupina je v vseh dvajsetih letih svojega obstoja delovala s povprečno 25 do 30 plesalkami in plesalci ter izvirno last­ no glasbeno spremljavo; le pri spremljanju belokranjskih plesov sodeluje z nami veteranska tamburaška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. Veliko zadovoljstvo nam vzbuja zavest, da se je nekaj let za nami rodila in vseh svojih 16 let uspešno deluje na področju ohranjanja ljudskih plesov, pesmi in običajev ter otroških igric otroška in mladinska folklorna skupina Podkuca, ki predstavlja čvrsto garancijo, da Naklo tudi v naslednjih letih ne bo več bela lisa na folklornem zemljevidu Slovenije. Zato vabimo vse prebivalce občine Naklo in okolice na ogled priložnostne pregledne razstave in na naš jubilejni koncert, ki ga bomo izvedli v telovadnici Osnovne šole v Naklem skupaj s FS Podkuca in tamburaško skupino Biser­ nica v soboto, 23. aprila 2016 v večernih urah, da skupaj obeležimo 20 let našega plesa, petja in muziciranja. ・

TD Naklo

Člani pridno delajo Damijan Janežič (tekst in foto)

Člani Turističnega društva Naklo ne počivamo. Z delom upravnega odbora smo izjemno zadovoljni. Prireditve se vrstijo. V zadnjih treh mesecih smo pripravili domoznansko razstavo, pustno maškarado, recital, občni zbor, izlet, štiri predavanja in se udeležili turističnega sejma. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. decembra 2015, so Sekcija zgodovinarjev ljubiteljev pri TD Naklo in naklanski slikarji v Domu Janeza Filipiča pripravili razstavo v spomin trem pomembnim Naklancem: kiparju Jožefu Pavlinu ob njegovi 140-letnici rojstva, rezbarju in jasličarju Janezu Vovku ter pevcu, organistu, skladatelju in pevovodji Valentinu Zelniku ob njuni 10. obletnici smrti. Avtor razstave z naslovom Sledi njihovih del še živijo je bil raziskovalec krajevne zgodovine in biografij Damijan Janežič. Nekaj kopij časopisnih prispev­ kov, razstavnih listov in fotografij je iz bogatega arhiva dodal docent dr. Drago Papler. Slikarska dela – osnutek in portret Jožefa Pavlina v tehniki olje na platnu je dodala slikarka Alojzija Murn iz Strahinja, Španovo znamenje v teh­ niki akvarela slikar Zdravko Purgar iz Podbrezij, Katrušniko­ vo znamenje v tehniki olje na platnu pa Franci Markovec iz Žej. Obiskovalci so kulturno dogajanje v Naklem ob koncu leta pohvalili. Želijo si, da bi se takšne in podobne prireditve odvijale pogosteje. Pogrešajo kulturna srečevanja, druženje in pogovor. V torek, 12. januarja, se je tako kot že več zim zapored v Naklem ustavil znani turistični vodnik Janez Pretnar iz Ra­ dovljice. Predstavil je potovanje k spečim vulkanom Srednje Amerike. Na vsakem njegovem predavanju se oglasi nekaj ‘njegovih’ popotnikov. Ponovno želijo z njim podoživeti nepozabna potovanja po svetu. V torek, 26. januarja, sta v Gostilnici Kresnik docent dr. Drago Papler in inž. Anton Koselj, vodja hidroelektrarne

Moste, predstavila novo knjigo z naslovom 100 let Kranjske deželne elektrarne Završnica. Po predstavitvi je doc. dr. Dra­ go Papler s predavanjem Naklo – srce gorenjske elektrike, obeležil še devetdesetletnico prihoda elektrike v Naklo. Vasi Podbrezje in Naklo sta elektriko dobili iz hidroelektrarne Završnica. Nežka Črnilec, po domače Repnekova iz Nakle­ ga, je v svoj dnevnik zapisala: »V Naklem smo dobili elek­ triko 6. 12. 1924.« Vasi Zadraga, Zgornje in Spodnje Duplje so elektriko dobile leta 1928 iz Bornove hidroelektrarne v Pristavi pri Tržiču. V soboto, 30. januarja, se je Turistično društvo Naklo udeležilo mednarodnega sejma za aktivno preživljanje pros­ tega časa Natur, Alpe Adria, avantura – natura, ki je trajal od 27. do 30. januarja 2016 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Damijan Janežič in David Podobnik sta na razstav­ nem prostoru Gorenjske turistične zveze predstavljala turis­ tične znamenitosti občine Naklo. Obiskovalci so se najbolj zanimali za pohodne in kolesarske poti.

Lepo vreme je privabilo veliko množico maškar. marec 2016

Glas občine Naklo 13

iz naše srenje Na pustno soboto, 6. februarja, se je v Naklem odvijal pustni sprevod. S soncem obsijano Naklo je privabilo veliko množico maškar. Ob 10. uri so se sprehodile skozi Naklo. Po vrnitvi k Domu Janeza Filipiča so dobile krof, čaj, če pa so bile izžrebane, tudi katero od nagrad, ki so jih pokloni­ li donatorji. Glavni nagradi je komisija turističnega društva podelila Meduzam in Minionom. V ponedeljek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, sta Turistično društvo Naklo in Likovno društvo Naklo v Domu Janeza Filipiča v Naklem pripravila recital Prešer­ nove poezije in pesmi Simona Jenka, Simona Gregorčiča, Tone­ta Pavčka in Aleša Debeljaka. Recitiralo je šest deklet iz dramske skupine Živčki pod mentorstvom Mihe Štefeta in sedem recitatorjev iz Kranja, Ilirske Bistrice, Maribora in Na­ klega. Sledila je predstavitev opusa slikarke Lucije Šubic, ki je konec lanskega leta praznovala devetdeseti rojstni dan. Likovno društvo Naklo ji je ob častitljivi obletnici poklonilo predstavitveno zgibanko. V torek, 9. februarja, nas je obiskal Ivan Meglič, pred­ sednik Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje. Predstavil je Poljsko. Po njej se je večkrat potepal sam in skupaj s predstavniki Občine Naklo. Cilj njihovega potovan­ ja je bilo manjše mesto Nakło nad Noteciᶏ ob reki Noteć v severnem delu Poljske. Tam živi veterinar Pavel Wyczan­ ski, pobudnik pobratenja z Občino Naklo. V drugem delu je zavrtel film ob desetletnici sodelovanja slovenskega in poljskega mesta. V Nakło nad Noteciᶏ so hodili v izmenjavo tudi dijaki z Biotehniškega centra Naklo. Ob koncu je Ivan Meglič dejal: »Žal je po letu 2010 sodelovanje občin zamrlo, kar je škoda.«

SLIKA: 4649 Ivan Meglič je natrosil veliko zanimivosti o Poljski. V torek, 23. februarja, smo skupaj z maratonskim tekačem Klemenom Trilerjem, domačinom s Police pri Naklem, tekli po Slovenski planinski poti. Pokazal nam je film z naslovom T(h)ril(l)er. Film, prvič predstavljen leta 2013, pripoveduje Klemenovo zgodbo. V njej Klemen najprej obudi spomin na začetke ukvarjanja s tekom in zasvojitvijo z njim. V dru­ gem delu filma Klemen teče po Slovenski planinski poti. Začel je v okolici Maribora, po 630 kilometrih pa zaključil v Ankaranu. Prvi del poti je užival, nato pa imel precej težav z nogami (žulji, odstop kite …). Razmišljal je tudi o odstopu, a je bil psihično tako močan, da je kljub velikim naporom pritekel na cilj in postal ‘zmagovalec’. V sredo, 24. februarja, smo se člani in prijatelji turizma

14 Glas občine Naklo marec 2016

zbrali na občnem zboru. Predsednik Aleš Kokalj je v po­ ročilu povedal, da je društvo v preteklem letu organizira­ lo ali sodelovalo na 11 prireditvah. Med njimi na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na čistilni akciji, na 15. svetovnem festivalu praženega krompirja v Mokronogu, na Dnevih narodnih noš in oblačilne kulture v Kamniku, na 45. srečanju gorenjskih turističnih delavcev v Kranjski Gori, v sodelovanju s trgovino Matjaž in vinarstvom Žorž iz Vipave je bila sredi Naklega pokušina mladega vina in kostanja. Orga­nizirali smo pustni sprevod, domoznanski izlet v Škof­ jo Loko, prireditev Najlepše doma s podelitvijo priznanj za najlepše urejene vrtove in hiše in razstavo Sledi njihovih del še živijo. Januarja, februarja in novembra se je zvrstilo osem, po večini potopisnih predavanj. To zimo posodablja­ mo spletno stran. Člani društva so bili z delom upravnega odbora izjemno zadovoljni. Tudi v letošnjem letu mu želijo tako uspešno delo. Občnega zbora so se med drugimi udeležili Ivan Meg­ lič iz KTD Pod Krivo jelko Duplje, Mirjam Pavlič iz Gorenjske turistične zveze in Mimi Rozman iz TD Kokrica. Žal smo po­ grešali predstavnika Občine Naklo, ki bi nam povedal kaj več o strategiji turizma v Naklem. V soboto, 5. marca, se je poln avtobus Naklancev in Du­ pljancev odpravil na domoznanski izlet. Ogledali smo si muzeje na Stari Savi na Jesenicah. Dr. Marko Mugerli, kus­ tos za zgodovino železarstva, je predstavil Ruardovo grašči­ no, v kateri domuje železarski muzej s stalno železarsko in rudarsko zbirko. Nato nas je popeljal skozi razvoj železar­

iz naše srenje stoletja. Med občasnimi razstavami smo videli razstavo Delavke železarne. Ob koncu smo si ogledali še 20-minut­ ni film Žar jekla – martinarna Jesenice in kratko vlakovno kompozicijo, za ozkotirno železnico, ki so jo uporabljali v martinarni.

Čistilna akcija

Dr. Mugerli je zanimivo predstavil zgodovino železarstva. stva od fužin do železarne. Zdenka Torkar Tahir, kustosinja za etnologijo, nam je v Kasarni predstavila razstavo Bivalna kultura in način življenja železarskih družin. Ogledali smo si rekonstruirano delavsko stanovanje in fotografije njego­ vih prebivalcev iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20.

Turistično društvo Naklo, Lovska družina Udenboršt in društvo Projects vabijo v soboto, 9. aprila ob 9. uri pred Gostilnico Kresnik. Od tam se bomo podali v različne smeri in očistili Naklo ter sosednje vasi smeti. Vabljeni v čim več­ jem številu, kajti urejena vas pripoveduje o urejenih in kul­ turnih ljudeh, ki živijo v tej vasi. Zahvaljujemo se Mateju Bernardu iz podjetja MB merilno in rezilno orodje, ki bo čistilno akcijo denarno pokril. Obširnejše zapise o prireditvah in fotografije si oglejte na spletni strani Turističnega društva Naklo. ・

Moto društvo Oldteimer Naklo

Delovanje društva v zimskih mesecih Janez Legat

Prisrčen pozdrav vsem občankam in občanom naše občine Naklo. Čas beži z bliskoviti naglico, kajti pred nami je zopet organizacija največje društvene, da ne rečem celo občinske prireditve, letos že 21. po vrsti; RAZSTAVA IN PARADA STARODOBNIKOV NAKLO 2016. V letošnjem letu smo se s sklepom upravnega odbora, na željo mnogih udeležencev odločili, da prireditev podaljšamo še za dodat­ nih 9 kilometrov, tako da bomo starodobna vozila iz naše občine preko Podnarta, Lipnice, Kamne Gorice, Lancovega Bodešč in Koritna popeljali vse do gorenjskega bisera Ble­ da. Tam bo na dvorišču Vile Bled sledil krajši postanek z možnostjo vodene­ga ogleda, nato pa se bomo preko Lesc, Radovljice, Brezij in Posavca vrnili nazaj v matično občino. Ob koncu januarja smo imeli tudi redni letni občni zbor društva, na katerem smo si okvirno začrtali zgoraj omenjeno traso letošnje parade. Sklenili smo tudi, da bomo ljubitelje starodobnikov večkrat v letu razveselili, saj smo mnenja, da moramo svoje jeklene konjičke večkrat pokazati. Izražena je bila namreč želja po večjem številu društvenih voženj, ki jih bomo poskušali realizirati. Za kaj takega namreč ne potrebujemo raznih dovoljenj upravnih organov, kot je to

potrebno za prvomajsko parado. Preko dolgih zimskih dni in večerov smo svoje jeklene lju­ bljenčke mislim da do dobra nastavili za takšno avanturo, ki bi jo moral vzdržati verjetno vsak starodobnik. Se pa seveda zgodi, da jo včasih komu tudi kaj zagode in na poti ob­ stane. Vendar je bojazen odveč, saj na začelju parade vozi tudi vlečna služba ali po domače »šlep štanga«, ki pripelje vsakega nazaj na startno mesto, ne glede na naravo okvare. Največja želja organizacijskega odbora je seveda lepo vre­ mo. V kolikor nam bo to naklonjeno, si želimo večje število motoristov, ki seveda naredijo večji čar kot avtomobili. Za­ vedati pa se moramo, da udeležba na prireditvi seveda ni tako poceni, saj ne zajema samo stroškov startnine, pač pa je še prej potreben obisk kakšnega sejma seveda z oldti­ mersko tematiko. Takšnih sejmov pa v naši ljubi domovini žal ni veliko, če pa že so, pa so v zelo majhnem obsegu, zato je potrebno obiskati kakšnega v tujini, kar pa seveda zopet stane. Enako je tudi pri organizaciji naše prireditve. Vse se začne in konča pri denarju. Samo društvo komaj še zmore zadovoljiti potrebe upravnih organov, pri katerih smo glede na zakonodajo prisiljeni zaprositi za razna dovoljenja, ki pa

Ponosni lastnik do potankosti obnovljenega Fiata pod gorenjskimi vršaci

Takole so se vozili nekoč prvi kolesarji. marec 2016

Glas občine Naklo 15

iz naše srenje žel po večini primerov niso zastonj oziroma so celo iz leta v leto dražja. No, pa naj zveni, da samo j­amramo. ­ V organizacijskem odboru smo izredno optimistični in upamo, da se bo vse izteklo tako, kot se je že v preteklih letih. Seveda najpomembneje je, da se komu kaj nepre­ dvidljivega ne zgodi in da se nazaj na prireditveni prostor vsi vrnemo brez kakršnih koli prask bodisi na vozilih bodisi na njihovih voznikih. V imenu organizacijskega odbora se že v naprej zahvalju­ jemo dosedanjim in morebiti tudi novim donatorjem, brez katerih si tako obsežne prireditve ne bi mogli niti zamisliti, kaj šele izpeljati. Ob koncu naj še povabimo predrage občanke in občane, da si v čim večjem številu ogledate prvomajsko prireditev, kajti tudi tokrat obljubljamo, da bo fletno. Nasvidenje do 1. maja 2016. ・

Joža, upamo da tudi letos prideš, saj si edini, ki si bil na vseh dvajsetih paradah.

Spomin na vlak

Parizar že 50 let ne vozi več David Podobnik

Točno 15. januarja 2016 je minilo 50 let od ukinitve železniške proge Kranj-Tržič. Progo so slovesno odprli daljne­ga leta 1908, šestega julija. Takrat se je iz cesarske ceste Kranj-Tržič umaknil poštni voz in tovorni voz parizar. Vlak je obratoval vseskozi neprekinjeno, nakar je takrat­ na vlada SR Slovenije določila, da se proga ukine z 31. 12. Tone Pavček KAKO RASTE MAMA Najprej je sama tema, najprej je velik nič, potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič. Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let, potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet. Iz mamice zraste mama bogve kdaj, kar nekega dne, ko še sama ne ve, da ji pada prvi sneg na lase. Ko jaz odrastem, raste mama počasi nazaj, dokler babica ne postane in pride z vnuki v raj. ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU!

Vaš občinski ­o dbor DESUS Naklo

16 Glas občine Naklo marec 2016

1965. Vendar je šolski minister prosil vlado, da vlak vozi do zimskih počitnic, to je do 15. 1. 1966. Vsi šolarji višjih razre­ dov iz Naklega so z vlakom hodili v šolo v Duplje, po koncu počitnic so potovali z avtobusi ljubljanskega podjetja SAP. Po tem datumu se je pričelo z demontažo proge Tržič-Naklo. Prevoz tračnic je prevzel naklanski furman Poklukar Stane Robovc, ki je skupaj z ženo Elizabeto v dveh mesecih na tej trasi ročno naložil na velika furmanska 20-colska vozova vse tračnice. Na vozove sta nakladala po 10 ton, tračnice pa so bile težke vsaka 500 kg in dolge do 11 metrov. Vseh 900 ton tračnic sta prepeljala s konji v Naklo na železniško postajo, od koder so jih podarili v Bosno. Tako se je končalo 58-letno delovanje železniške proge, do Naklega pa je ostal industrijski tir in vlak vozi še danes. Na platoju pred železniško postajo v Naklem je Občina Naklo postavila originalno restavrirano lokomotivo JŽ 53-019, ki je peljala zadnji vlak iz Tržiča, v lanskem letu pa še lepo restavriran potniški vagon, ravno tako iz zadnje kompozicije. ・

iz naše srenje

Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju Mara Črnilec

Ob kulturnem prazniku 8. februarja je naš pevski zbor Dobrava Naklo, tako kot že veliko let doslej, tudi letos ob Prešernovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem Kranj zapel tri pesmi. Deževni ponedeljek je na prireditveni prostor privabil veliko poslušalcev. Vsi so nam za zapete pesmi veselo ploskali, kar seveda pevcem veliko pomeni. Pred našim nastopom je prepeval Mešani pevski zbor Petra Liparja iz Kranja, v katerem pojejo celo Naklanci. S pevci tega zbora se srečujemo vsako leto pred Prešernovim spomenikom in na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Naša predsednica je poslušalcem povedala, da je naš največji slovenski pesnik iz Kranja večkrat prišel v Naklo na obisk k prijatelju župniku g. Blazniku. Včasih je s seboj

pripeljal tudi kakšnega kolega. Ko so se o vsem pogovorili v župnišču, so obiskali še takratno Težičevo gostilno, ki je bila od župnišča oddaljena le par deset metrov. Tako, kot je v tistih časih Prešeren prihajal v Naklo, tako sedaj mi pevci vsako leto odhajamo pred njegov spomenik v Kranj in mu zapojemo. To pa ne bi bilo možno, če zbora ne bi vodil umetniški vodja Andrej Zupan, ki nam dirigira že 22 let. Mislimo, da se Kranjčani vsako leto na veliki kulturni praznik zelo dobro pripravijo, saj je bilo staro mestno jedro Kranja polno obiskovalcev. Za konec se še vsi pevci zahvaljujemo Mestni občini Kranj, ki nas je na koncu prireditve prav dobro pogostila, med jedačo pa smo, da nam ni bilo dolgčas, še kakšno zapeli. ・

V Podbrezjah jaslice pod Bankovo skalo Milenka Jekovec

Ko smo v Naklem na prostem pred občino čakali, da se prižgejo lučke na praznični smreki, je k meni pristopil podžupan občine Naklo Albin Golba, mnogi domačini ga še vedno kličemo Bine, in povedal, da je smreka zrasla v Podbrezjah, na bregu ob Bekernikovi hiši. Ker je opazil moje začudenje, me je takoj podučil, da je tudi lanska novolet­ na smreka zrasla na podbreških tleh. Začeli smo kramlja­ ti, naredili manjši krog znancev, nekateri so že začeli nositi »kuhančka«. Pa sta pristopila še Podbrežana iz Dolenje vasi Anica in Joža. »Milenka«, se je k meni obrnila Anica, »ali že veš, da bomo letos v Dolenji vasi naredili jaslice?« »Ma daj, a res?« sem bila takoj navdušena. »Kje?« »Pod Bankovo skalo,« mi je odgovorila in nadaljevala: »A prideš zraven?« »Jaaa, pridem! A pripravim kakšno pesem in malo pro­ grama?« »U, daj, to bi b`lo pa dobr`.« In sva bili zmenjeni. Bližnji sosedi sta dali idejo, da bi prostor pod Bankovo skalo očistili, polepšali in v njej postavili jaslice s sveto družino, ovčkami, pastirci in z vsem, kar sodi zraven. Ideja je rodila pobudo, kateri se je pridružilo še nekaj sosedov in nastal je projekt Jaslice pod Bankovo skalo. Moja naloga je bila, da pripravim kratek kulturni program. Izbrala sem božične pesmi, ki se običajno pojejo. Ker pa tega na kvalitetni način nismo mogli realizirati, sem se odločila za branje božičnih pesmi na način recitacije. 22. decembra ob 17. uri smo se zbrali pred jaslicami v Do­ lenji vasi. Votlina pod Bankovo skalo je bila lepo očiščena, nato pa nastlana s senom in smrekovimi vejicami, sem in tja je bilo položeno lubje in mah. Bila je božično razsvetlje­ na. Skale, ki so gledale izpod mahu, so dajale zavetje sveti družini. Jezuščka sta greli kvačkana odejica in kapica. Marija in Jožef, spretno oblikovana iz vezane plošče, sta bedela ob njem, ter ovčke, pastir in osliček nedaleč stran. Vse tako, kot

mora biti v jaslicah. Ozvočenje nam je pomagalo, da so se božične pesmi bol­ je slišale in domačini so poskrbeli za močno luč, da smo jih spodobno prebrali. Grela sta nas dva gašperčka, čaj, »ku­ hančki«, domače pecivo, predvsem pa dobra volja in pri­ jetno kramljanje s sovaščani. Res, vsa zahvala gre pobud­ nikom za ta večer, za pridne roke, ki so čistile in oblikovale, sovaščanom, ki so bili pripravljeni, da nekaj storijo za skup­ no dobro, za nekaj prijetnega in sproščenega, za nekaj, kar se ne dobi plačila v denarju, pač pa prihaja iz srca in je na­ menjeno duši. ・

marec 2016

Glas občine Naklo 17

iz naše srenje Od Bistrice do Gobovc preko vseh podbreških zaselkov

Dobrodelni koledniki z voščili Daca Perne

“Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji gredo k nam!” Drugje se sreča ne dobi, v ljubezni le prebiva, če vsak za druge še skrbi, vse več in več dobiva. Koledniki ohranjajo tradicijo koledovanja, ki ne le ple­ meniti solidarnost, povezanost in pomoč šibkejšim, temveč nam tudi za prihodnost sporoča, da ohranjanje teh vrednot družbo bogati in jo krepi. Koledniki vsako leto pridejo tudi v Predsedniško palačo s sporočilom ljubezni in dobrimi žel­ jami ter z mislijo na vse otroke po svetu. Naši koledniki so tokrat že drugo leto obiskali tudi našega župana. A njihovo poslanstvo se začne v Podbrezjah, saj enem dnevu obhodijo domove od Gobovc preko podbreških zaselkov do Bistrice. Od hiše do hiše, od vrat do vrat, kjer so pozdravili, povedali namen akcije, označili podboje vrat, voščili srečno in bla­ goslovljeno novo leto, so prosili za dar ubogim, ki so bili za leto 2016 izbrani, da se jim pomoč nameni. Kajti prvot­ nemu namenu koledovanja, ki je oznanjevanje Jezusovega roj­stva in voščila za srečo v novem letu, se je v sedanjem času pridružil še zelo močan dobrodelni namen solidarnosti z otroki v deželah v razvoju. Koledniki ohranjajo stare šege in navade ter s svojimi dobrodelnimi dejavnostmi pomaga­ jo revnim in pomoči potrebnim. Koledniško akcijo, ki je letos potekala pod geslom »Mla­ dim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi«, organizirajo v Misijonskem središču Slovenije (vsako leto posredujejo podatke o lanski višini nabranih sredstev in namenu porabe) in poteka že dvaindvajset let v okoli šti­ risto župnijah po vsej Sloveniji. Koledniki so v lanskem letu zbrali 351.831,00 evrov in s tem denarjem podprli več raz­ vojnih projektov slovenskih misijonark in misijonarjev. Pri nas se zbere okoli 1.400,00 evrov, kar nas uvršča visoko. Z letos zbranim denarjem pa bodo podprli gradnjo dveh osnovnih šol na Madagaskarju, osnovne šole v Senegalu, šolskega centra na Salomonovih otokih, dograditev hiše

18 Glas občine Naklo marec 2016

za odvisnike v Ukrajini, izvedbo delavnic indijanske obrti v Braziliji in ureditev prostorov za druženje na misijonu med Inuiti - Eskimi v Kanadi. Vseh 17 kolednikov, tri skupine, smo tudi letos oblekli in jih opremili v Pirčevi dvorani. Po blagoslov so odšli v ta­ borsko cerkev, kjer jih je prijazno na pot pospremil župnik Janez Rihar, pozdravno pismo Misijonskega središča pa jim prebrala Lidija. Prav tako je blagoslovil vse zloženke, krede, nalepke, skratka vse, kar koledniki nosijo s seboj in delijo. Pred blagoslovom je župnik mladim pred seboj spregovo­ ril o pomembnosti koledovanja in njihovega truda. Dodal je, da je to vzgoja za odprtost in solidarnost z drugimi, ki jo je v šolah in še kje morda čutiti premalo. Je še mnogo več, je vzgoja k pripravljenosti za pomoč, dobrodelnost, sodelovanje , kar kaže smer k tistim vrednotam, za katere nas navdušuje evangelij. Med slikovnim gradivom je tudi zloženka, ki jo delijo skupine kolednikov, ko pridejo na hišni prag. Še prej vsak izmed članov v verzih pove o namenu prihoda in zaprosi za dar. Na podboje vrat so tokrat napisali: 20+G+M+B+16. V soboto, 16. januarja 2016, se je del kolednikov z gasil­ skim kombijem odpeljal na srečanje kolednikov ljubljanske nadškofije. Tu se koledniki posameznih župnij predstavijo in si tako izmenjajo izkušnje. Srečanje popestrijo z različni­ mi glasbenimi skupinami, obiskom misijonarja, ki pred­ stavi sadove trikraljevske akcije (letos je bil to misijonar z Madagaskarja Izidorja Grošlja, sedaj župnika v Šentvidu pri Stični) in zaključijo s sveto mašo. Letošnje presenečenje je bil čarovnik Grega. Verjamemo, da k uspešnosti dogodka prispevajo naši nas­ mejani, veseli koledniki, pripravljeni, da s pesmijo ponese­ jo po domovih od hiše do hiše veselo oznanilo, blagoslov in novoletno voščilo. Nazadnje se ustavijo in zberejo še v gostišču Sonja na topli pici in čaju. Vsako leto so bogatejši za novo izkušnjo, ko se počutijo kot nekakšni posredniki med darovalci in prejemniki darov naših slovenskih misi­ jonarjev. Zavedajo se, da bogatijo tudi nas vse in hkrati os­ rečujejo odprta srca. ・

iz naše srenje Iskrica dobrote za srečen božič

Igrica na prostem Daca Perne

Igralci po zaključku v Pirčevi dvorani

Angelca ob hlevčku Nekje na poljani slepa deklica Lučka pase čredico ovčic, nabira rožice za svojo mamo in si tiho prepeva pesmico, ki govori o hrepenenju, da bi cvet tudi videla, ne le vonjala in tipala. Iz sanjavih želja jo iztrga oddaljen zvonec ovčke, ki odtava, nato v ihti izgubi še pastirsko palico in šopek. Obu­ pana joče in kliče ovčko. Sliši jo pastirček Matiček, ji priskoči na pomoč in opazi njeno notranjo lepoto. Med tem pripo­ vedovalka, ki stoji pred zborčkom, ki vsak prizor pospremi z eno od božičnih pesmi, opozori gledalce, da je ta dan poseben po tem, ker je ljubezen čutiti v zraku, in povabi, naj si jo podarjamo med seboj, da bo vse večja in večja. Nekje na drugem koncu prizorišča Jožef z Marijo in osličkom ob strani v skrbeh išče prenočišče. Razveselita se, ko opazita luč, a sta še isti hip žalostna, ko ju v hiši, kjer živi Lučka, njen oče, gospod Čemernik, ne sprejme. Ne gane ga ženina prošnja, zanima ga predvsem dejstvo, dobro se imeti in še bolje jesti. Pogumna Lučka se hitro odloči, želi jima sama pomagati in se ne ozira na materino začudenje in očetovo prepoved. Skupaj odidejo iskat prenočišče, saj verjame, da se z močno voljo in trdno vero zmore vse. Na jasi pastirčke s pastirico obiščeta angelca in nenadoma so vsi polni ra­ dosti in veselja. V zadnjem petem prizoru se vsi počasi premikajo k hlevčku, kjer v naročju Marija drži Jezuščka in Lučka nenado­ma ugotovi, da vidi zvezdo, ki oznanja nekaj veličastnega. Ko zasliši še Matičkov glas, in šopek v njegovi roki, ki ga ji ponuja, je presrečna. »Vidim, vidim!« ponavlja, dokler ne zagleda še matere in skesanega očeta. Angelca med tem z dvignjenima rokicama opazujeta vso srečo na obrazih in v očeh, kjer odsevajo božične iskrice. Povezoval­ ka povabi, naj take iskrice v svoja srca spustimo vsi, da bo lepši svet za vse ljudi. Ob spremljavi pesmi Sveta noč na harmoniki so igralci odšli v cerkev, kjer je enaka melodija že donela z orgel. Tako sta si dva prelepa instrumenta podala roko in srca vseh in tisti čas na Taboru uglasila na to legen­ darno božično melodijo.

V cerkvi Marije Sedem Žalosti, kjer že petnajst let poteka otroška božična sv. maša, so bili pomembni soustvarjalci obreda spet otroci, ki sta jih vodili in pripravili Lidija Aljančič in Katka Korenčan, zborček pa je spremljala Mojca Debeljak in Jani Peternel. Za igro zunaj so skrbeli še lučkarji in tonski mojstri v vlogi Boštjana Aljančiča in Aleša Jerala. Hlevček pa je tokrat že drugič izdelal in postavil Milan Debeljak s pomočjo Francija Jegliča. Seveda so povsod pomagali še mnogi ne-našteti, ki so prispevali, da je bilo pri srcih toplo in so bili stiski rok res iskreni. Ko smo se po obdarovanju otrok v Pirčevi dvo­ rani poslavljali s taborskega griča, so od povsod prihaja­ la iskrena voščila, ki so nosila podobna sporočila: »Naj ti Božiček sreče nasuje, naj zdravje ti služi, v tebi domuje, naj se ti v novem letu zgodi polno najlepših srčnih reči!« Pa naj se zgodi, tudi vam vsem, ki to prebirate! ・

Ob dnevu žena in ­materinskem dnevu čestitamo vsem materam, ženam in dekletom. Občinski odbor SLS Naklo

marec 2016

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev KD Dobrava v letu 2015

Številne aktivnosti likovne sekcije Alojzija Murn

V okviru kulturnega društva Dobrava Naklo delujemo li­ kovniki kot avtonomna sekcija od leta 2009. V letu 2015 smo izvedli dvanajst dobro pripravljenih in obiskanih dogodkov. Pohvaliti je treba entuziazem nekaterih likovnikov, saj so bile vse razstave, razen novembrske v Domu starejših v Naklem, izvedene brez finančne podpore društva, kajti likovniki v društvu Dobrava smo bili vse do oktobra povsem brez de­ narja. O večini naših razstav je poročal Gorenjski glas. V lanskem letu so si sledili naslednji dogodki: Razstava vseh likovnih del, predstavljenih na prireditvah Slovenske narodne v pesmi in sliki. Na kulturni praznik 8. februarja smo na pobudo Ronke Kozjek in v sodelovanju z Graščino Duplje imeli pregledno slikarsko razstavo v galeriji graščine. Razstavljene so bile slike, že v letih 2012 do 2014 predstavljene na prireditvi Slovenske narodne v pesmi, sliki in plesu. Delavnica slikanja za stanovalce Doma starejših občanov Naklo. Uspešno je bila izvedena likovna delavnica s stano­ valci Doma starejših občanov v Naklem. Nekaj stanovalcev Doma je pod vodstvom članic društva likovne pedagogin­ je Mete Mauser in Ronke Kozjek naslikalo nekaj slik, ki so bile kasneje predstavljene na priložnostni razstavi v Domu. Natečaj Zlata paleta 2015 – tema realizem in tema mo­ derno slikarstvo: kar pet pridobljenih priznanj. Za dvig kakovosti, motivacijo članov in nadaljevanje sodelovanja v Zvezi likovnih društev Slovenije smo na pobudo Murnove poslali dela nekaterih slikarjev iz našega društva (dve članici sta se namreč odločili zastopati KUD Tabor Podbrezje). Na obeh natečajih, prvi je bil 11. aprila, drugi pa 9. maja, smo dosegli zastavljene cilje: Nastala so kakovostna dela, nare­ dili smo izbor, udeležili smo se dveh za nas pomembnih natečajev in pridobili kar 5 priznanj! Samostojna razstava Alojzije Murn v graščini Duplje od 11. do 30. junija. V času raznih dogodkov ob občinskem prazniku je kot edini kulturni dogodek bila v Graščini Du­ plje samostojna slikarska razstava Alojzije Murn. Otvoritev je številnim obiskovalcem ponudila zares bogat in pri­ vlačen kulturni program s tremi ATS-plesalkami, odličnim glasbenikom Branetom Klančnikom in kranjskim slikarjem Brankom Škoficem, ki je v živo na platno slikal plesalke. Razstavljena dela je v svojem govoru predstavila umet­ nostna zgodovinarka Melita Ažman. Kulturni dogodek – predstavitev kiparja Jožefa Pavlina Ob 140-letnici rojstva znamenitega Naklanca Jožefa Pavli­ na je Alojzija Murn izdelala njegov portret na platnu, ki je bil predstavljen 11. junija na razstavi Murnove v Graščini Duplje. Obiskovalcem razstave je Pavlina in njegov pomen predstavil Damijan Janežič.

20 Glas občine Naklo marec 2016

Razstavo slik Murnove v galerijskih prostorih graščine Duplje je postavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. Foto: Marjan Ciglič Samostojna razstava Alojzije Murn v kavarni CSO Trnovo. Slike z razstave Alojzije Murn v Graščini Duplje so bile nato od 1. julija do konca avgusta 2015 razstavljene še v Ljubljani v lokacijsko zanimivi in dobro obiskani kavar­ ni CSO Trnovo. Otvoritev s kratkim kulturnim programom (pev­ski zbor in recitatorji) je bila 1. 7. 2015. Celodnevna likovna kolonija Vrt in cvetje (10. 7. 2015). Na prelep julijski dan smo imeli še likovno kolonijo, na kateri so nastale slike na temo »Vrt in cvetje«. Na uspešno izvedeni koloniji v velikem, razgibanem vrtu z bajerjem v Strahinju so nastale tematske slike, v prijetnem vzdušju s pogostitvijo pa se je družilo deset slikarjev iz KD Dobrava, iz Kranja in Ljubljane. Samostojna slikarska razstava Zdravka Purgarja v Vogvarjevi hiši (8. 5.-30. 6.). Namen teh razstav je poživiti kul­ turno dogajanje v Dupljah in osmisliti obnovljen razstavni prostor pri Vogvarjevi hiši. Kot nadaljevanje cikla razstav iz leta 2014 sta bili v sodelovanju s KTD Pod krivo jelko letu 2015 še dve razstavi. Maja in junija je samostojno razstavljal Zdravko Purgar. Otvoritev z govorom, glasbenim in recita­ torskim nastopom: Zdravko Purgar, vabila je priskrbelo KTD Pod krivo jelko. Samostojna slikarska razstava Matjaža Mauserja v Vogvarjevi hiši (11. 7.- 31. 7.). Na otvoritvi 11. 7. 15 v or­ ganizaciji KTD Pod krivo jelko Duplje z glasbenim in reci­ tatorskim nastopom je svoje slike predstavil slikar Matjaž Mauser. Tema slik, ki so večinoma nastale na kolonijah Dvorski likovni dnevi v letih 2013 in 2014, je bila Zgodba o drevesu. Samostojna slikarska razstava Francija Markovca v Vog­ varjevi hiši (14. 8.- 30. 9.) Po otvoritvi razstave s pevskim nastopom in govorom so številni obiskovalci občudovali prelepe Markovčeve slike z motivi dreves in gozda.

kulturni odmev Razstava slik na temo cvetje in vrt pri kapelici na Cegelnici (16. 8.). Slike na temo vrt in cvetje smo za Marijin praznik sredi avgusta razstavili pri kapelici na Cegelnici, kar je bilo pri obiskovalcih lepo sprejeto. Razstava slik v Domu starejših občanov Naklo (12. 11.). Razstavljene slike so bile na temo izbranih slovenskih na­ rodnih pesmi, ker pa smo lani poleti izvedli likovno koloni­ jo na temo vrtov in cvetja, smo dodali naši razstavi tudi nekaj teh slik. Odprtje razstave z govoroma direktorice Doma starejših občanov Preddvor gospe Andreje Valant in vodje likovnikov Alojzije Murn je poživil privlačen skupni nastop harmonikarja Gašperja Voglarja in v narodno nošo oblečenih odličnih plesalcev Milene Zupan in Metoda Porente iz Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo. ・

Slikarji med slikanjem lokvanjev na poletni likovni koloniji Vrt in cvetje. Foto: Marjan Ciglič

KD Tabor Podbrezje

Poklon velikima umetnicama K

aj imata skupnega pisateljica Mimi Malenšek in slikarka Ivana Kobilca? Obe sta imeli radi Podbrezje, boste rekli. A povezani sta bili tudi tako, da je prav pisateljičina beseda botrovala slikarkinemu portretu na bankovcu. Naše društvo se v letošnjem letu posveča obema umetnicama. Eni postavljamo spominsko sobo, drugi spominsko obeležje. V zahvalo, ker sta bili tako naši in tako veliki za ves naš narod. Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek bo v sredo, 13. aprila 2016 ob 19.00.

Ob 90-letnici smrti naše prve akademsko izobražene ki­ parke in svetovljanke Ivane Kobilca bomo v spomin na sliko Poletje odkrili njen spomenik na večer poletnega solsticija v spominskem parku v Podbrezjah. Najbolj obiskana slika v NG je ravno slika, ki je bila v dveh poletjih naslikana v naši vasi davnega leta 1889/1890. Prav zato si v KD Tabor štejemo v obvezo in čast slikarki postaviti prvo spominsko obeležje. Ob tej priložnosti nameravamo izdati tudi pose­ bno lepo oblikovano in natisnjeno monografijo na okoli 100 straneh, ki bo na voljo ob slovesnosti, ki jo najavljamo. Dogodku ob rob nastajajo tudi miniaturke iz slik Poletje in Kofetarica. Seveda dogodek za nas predstavlja velik fi­ nančni zalogaj, zato veliko energije v zadnjih mesecih pora­ bimo tudi za zbiranje sredstev.

doživela veliko čast. Skupaj s sliko Likarice jo je poslala na Salon Državnega umetnostnega združenja v Pariz in obe Ivanini sliki je žirija izbrala za razstavo izmed kar 2.800 prispelimi deli. Časopisje je sliki namenilo laskave ocene, list Journal illus­ tré je objavil celo njeno reprodukPoletje, naslikano v Podbrezjah leta 1890. cijo. Slikarka je bila med redkimi nagrajenci, ki so leta 1891 postali pridruženi člani uglednega združenja, Poletje pa so razstavili še na Dunaju, v Berlinu, Münchnu, Pragi, Dresdnu in Sarajevu. Leta 1901 je bila ena izmed del prve slovenske umetniške razstave v Ljubljani. ・

Slika Poletje ni kar kakšno delo v Kobilčinem opusu, ampak tista slika, s katero je tedaj osem­indvajsetletna umetnica

Miniaturke iz slike Poletje in Kofetarica.

V Kulturnem domu Podbrezje ob vhodu v knjižnico smo v februarju začeli z obnovitvenimi deli prostora in bomo v marcu nadaljevali s postavitvami, da bomo lahko 13. aprila ob 19 h slovesno odprli spominsko sobo pisateljici Mimi Malenšek. Datum sovpada s 4. obletnico njene smrti. Spominska soba bo urejena v štirih sklopih. V prvem želi­ mo prikazati njen delovni prostor, v drugem bodo v vitri­ nah dokumenti s priznanji, njena dela in prevodi, ki jih je v oporoki zapustila KD Tabor Podbrezje, v tretjem bo njeno življenje in delo prikazano na časovnicah, v četrtem pa niz utrinkov ljudi, ki so bili kakor koli povezani z njo.

Odkritje spomenika Ivane Kobilca bo v torek, 21. junija 2016 ob 19.00.

marec 2016

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev

Občinskim gasilcem v zahvalo Milan Debeljak

… Konjički, otroške domače naloge in tisoč še drugih pomembnih reči, zvečer smo utrujene reve uboge, dan bil je naporen, človeku se spi. Tedaj pa alarm! Kot strela ognjena! Le kdo je pripravljen na rezki vi-ju!? Zvone mobiteli, zavija sirena. »Brž v čevlje! Če ne, gre kmetija po zlu!«

Načrt, postavitev. Vse v hipu. »Zdaj k vodi!« Hidrantni nastavek, ključ, spojka, cevi, zaloge v cisternah, črpalka, razvodi, ročniki in curki, živahni, težkí. Star dvoboj moči med vodó in plameni. »Če ne pogasimo, bo streha na tleh!« saj, kar je že v ognju, vzdihuje o ceni, če kmet, kje je pamet, vari pri drveh.

112. Nihče ne ozre se okoli za ognjem in dimom na pragu noči, ekranček ponuja kar vsem na izvoli: »Podbrezje. Pri Kočarju. Lopa. Gori.«

Napad. Varovanje. »Še vode!« In zmaga! In ko se počasi poleže nemir, vsi v zbor, kjer poveljnik stotniji razlaga, kako je sam videl ta strašni večer.

V garažah gasilskega doma je spravljen postroj, ki zanj vzorno, zavzeto skrbe, vsak gumbek, vsak vzvodek na ogenj pripravljen, vsak v svojo opravo bi skočil miže.

Možje, ki so pravkar vihrali še v boju, poslušni ukazom kot stroj brez vprašanj, stojijo zdaj mirno in tiho v postroju, na milost oceni ravnanj in dejanj.

Sirena krog vogla in že je v križišču. »Poženi! Hitreje!« »Hitreje ni moč!« Vse vkup pet minut in so že na dvorišču. »Tam zadaj! Vse v ognju! Ljudje, na po­ moč!«

»Le vsak svoj vrtiček ljudje bi gojili, zastonj ne premakne ničesar nihče, a vi ste zastonjsko v zastonjskost vzgojili dekleta in fante, ki zmorejo vse.

Samo ena sama zakrčena želja: »Moj Bog, odpuščanje! In sveti Florijan!« Nemir telefonov. Poskočna povelja. »Pritisnite, fantje!« … »Ah, vse bo za­ man!« »Elektrika, barve, plin, cunje, gorivo …« »Otroci! Odrasli! Je kdo kje ostal? …« »Vse krave na varnem?« Le v hiši je živo: »Ta pes se napreza, kot bi podivjal!«

Ah, žena, še bova sadila in plela, kosila in žela, kar Bog bo dajal, ker vse je kot prej in ker nisva zgorela in vzelo ni strojev, ne mrve, ne krav. Zahvaljena naša požarna obramba!« Pozdrav in olajšanje. Že vas več ni. Z ženó se spogledava, zopet sva sama, odšli ste tako, kot ste pravkar prišli. »Občinski gasilci, ponos me navdaja,

za vami ostaja dvorišče mokro, Bog bodi zahvaljen, bila je le vaja, brž k svojim gasilkam lepo na topló!« Vsem občinskim gasilcem v spomin na gašenje na kmetiji pri Kočarju v Podbrezjah 5. novembra 2015. ・ Vabilo na literarni večer

Recept za pesem

S pomočjo Kulturnega društva Ta­ bor Podbrezje sem izdal svojo peto knjigo Recept za pesem. V njej sem odgovoril na vprašanje, ki mi ga postavlja slovenska ljudska pesem in včasih tudi kdo izmed vas, prijatel­ jev: »Kdo te ptiček mali peti je učil?« Pesnitev je pogled na pesniško ustvarjanje, na lepoto življenja s pe­ smijo, izpoved veselja in hvaležnos­ ti zanjo. Recept za pesem je vabilo vsem, ki imate pesem radi, na pot ustvarjanja. Delo je doslej najob­ sežnejše, saj so pesmi napolnile 260 strani. Vsebina je sestavljena iz treh sklopov. V prvem najdemo misel: »Pesem je odkršek sanje razigrane Večnosti, ki se čudežno v spoznan­ je in lepoto spremeni.« In zvrstijo se pesmi, ki govorijo o moči besede, o verzih, o kiticah … o pesmi, ki je ne­ snovna hči duha. Drugi sklop sestavlja 26 sonetov, nadaljevanja izdaje Spevov molitve. V tretjega z naslovom Pesmi za pri­ jatelje pa so se naselile pesmi, ki sem jih posvetil družini, prijateljem, sorodnikom in Darku. V Kulturnem društvu pripravljamo literarni večer s predstavitvijo knji­ ge, ki bo v soboto, 9. aprila ob 19.00 v Kulturnem domu v Podbrezjah. Prebrali bomo odlomke iz pesnitve in zapeli nekaj pesmi. Tam si boste knjigo lahko tudi kupili. Prisrčno vas povabim na prazno­ vanje, kjer se bom zahvalil vsem, ki ste mi pomagali pri rojstvu te zbirke. In vsem, ki ste vedno znova delček moje pesmi za prijatelje. Milan Debeljak

22 Glas občine Naklo marec 2016

kulturni odmev

Branje odpira svetove Nina Svetelj, Mestna knjižnica Kranj

O vrednosti branja je dr. Livija Knaflič zapisala: »Knjige vsebujejo nešteto vsebin, dogodkov, opisujejo kraje, ves svet je v njih … Več znanja nam olajša razumevanje sveta in nam pomaga, da se v njem lažja znajdemo.« V časih, ki so pred nami, bo razumevanje sveta še kako pomembno, zato se v Mestni knjižnici Kranj in vseh njenih krajevnih knjižnicah trudimo, da bi ljudje čim več brali. Branje spodbujamo na različne načine. Najbolj vidni in odmevni so naši projekti spodbujanja branja, ki se osre­ dotočajo na različne bralce, različne zvrsti branja in različne starostne skupine. Z Družinskim branjem spodbujamo branje pri najmlajših uporabnikih knjižnice. S to bralno akcijo poskušamo doseči, da bi mladi bralci posegali predvsem po kvalitetnejši lite­ raturi. Z Berem sam/sama poleti spodbujamo samostojno branje pri otrocih, ki se v svet branja šele podajajo. Prav tako poletna bralna akcija Pasja torba je namenjena popes­ tritvi počitnic, saj v vsako torbo skrijemo dobre in zanimive zgodbe, ki ostanejo presenečenje, dokler jih otroci doma ne odprejo in raziščejo, kakšen zaklad smo jim pripravili. Prav poseben način spodbujanja branja je tudi kviz Modrega psa. Z njim v otrocih spodbudimo raziskovalno žilico in drugačen, bolj poglobljen način branja zgodb, saj morajo na koncu odgovoriti na vprašanja, ki ponujajo zvite in zavite odgovore. Branje pa ni pomembno le za otroke, ampak tudi za odrasle, ki z njim lahko prepotujejo svet, spoznavajo različne kulture, spodbujajo empatijo … Že tretje leto v knjižnici pripravljamo Štiri letne čase branja, s katerim spodbujamo branje del slovenskih avtorjev. V marcu smo prvič pripravili

tudi akcijo branja slovenskih drama­ tikov in »nabi­ ranja kondicije« za Teden slo­ venske drame. Pri pripravi te akcije smo sodelova­ li s Prešernovim gledališčem Kranj, saj se nam Teden slovenske drame O zdi pomemben p S V dogodek za naše mesto. Ljudje smo na splošno zelo nag­ njeni k temu, da se ujamemo v vzorce, ki pred­ stavljajo naše varno območ­ je in zelo redko posegamo izven teh nevidnih mej. S takimi projekti marsikoga spod­ budimo, da vzame v roke knjigo, ki je drugače ne bi, in odkrije nov svet ali dva. Naš nasvet: vzemite v roke knjigo in se odprite svetu. ・ V

Pevci MePZ Dobrava-Naklo s koncertom popestrili večer naklanskim upokojencem Mara Črnilec

Že tradicionalno so se pevci Mešanega pevskega zbora (MePZ) Dobrava-Naklo kmalu po novem letu odpravili v naklanski Dom starejših občanov, kjer so z glasbenim veče­ rom tamkajšnjim prebivalcem popestrili večer. Pridružili so se jim tudi pevski kolegi iz Lipnice, saj si člani zborov večkrat pevsko med seboj pomagajo. Lipničani tako pridejo v Naklo, Dobavčani pa v Lipnico. Obema zboroma je sku­ pen pevovodja Andrej Zupan iz Kovorja, ki Dobravčane vodi že 24 let. Poleg pevskih zborov so program popestrili tudi in­ štrumentalisti. S svojo harmoniko in veselim značajem je poslušalcem prav hitro nasmeh na obraz privabil Jože Šti­ lec. Na harmoniko pa je zaigral tudi Rajko Čuk. Najmlajša Ajda Jagodic, učenka petega razreda v OŠ Na­ klo, je zaigrala na klaviature. Poleg osnovne obiskuje tudi glasbeno šolo, kot pianistka pa se je prvič predstavila ded­

kom in babicam. Za še več smeha sta s pripovedovanjem šal poskrbela pevca Jože Ažman in Mara Črnilec. Prebivalko doma upokojencev je zanimalo, ali vsi pevci zbora živijo v Naklem. Pojasnili smo ji, da smo iz vseh vasi občine, za svoja pa smo vzeli tudi prijatelja Mira Zupana in Jaka Praprotnika, ki prihajata iz Kovorja in Tržiške Bistrice. Pri nas pojeta že deset let. Gospa je bila presenečena, da je v zbor vključenih toliko starejših pevcev. Program je zbor zaključil z naklansko himno Prav lepa je naklanska fara, ob njenem petju pa so se mu pridružili tudi gledalci. Seveda je za glasbeno spremljavo s harmoniko poskrbel Jože. Nastopajoči so izrazili upanje, da se bodo poslušalci doma nastopa še večkrat spomnili in jim obljubi­ li, da se vidijo čez leto dni. Ja, prav glasba je tista, ki osvoji vse ljudje sveta. ・ marec 2016

Glas občine Naklo 23

kulturni odmev Likovno društvo Naklo ob kulturnem prazniku

Dve pomembni razstavi Alojzija Murn

Samostojna slikarska razstava Francija Markovca v graščini Duplje

V galeriji Graščine Duplje je bila 6. februarja 2016 ot­ voritev razstave slik Francija Markovca v organizaciji Li­ kovnega društva Naklo. Ob razstavi je društvo izdalo pred­ stavitveno kartico o slikarju. Na otvoritvi se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so uživali ob poslušanju mojstra na klavirski harmoniki Braneta Klančnika, ki se mu je pridružila soproga Zdravka in čudovito zapela šanson Glažek vinčka avtorja Franeta Milčinskega – Ježka. Poleg obeh nastopajočih smo lahko opazovali razstavljeno sliko s kozarcem vina, ki je za Francija pomembna, saj je zanjo prejel priznanje Zveze likovnih društev Slovenije. Otvoritev ni mogla miniti brez Prešernove pesmi – pesnikovo pesem Dohtar je recitirala mlada Ana Poklukar iz Žej. Po končani otvoritvi so bili obiskovalci povabljeni še v zgornje prostore, kjer se je nadaljevalo prijetno druženje ob pogovoru in poslušanju igranja in petja Zdravke in Braneta. Precej ogledov razstave je bilo tudi v naslednjih tednih. Razstava je bila podaljšana do 10. marca. Naj na kratko predstavim še slikarja. Franci Markovec, med ljudmi poznan tudi kot Mrkovčev Franci iz Žej, je bil rojen leta 1949. Že v osnovni šoli je kazal veliko zanimanje za risanje. Francijev talent je proti koncu šole opazil učitelj likovnega pouka Vinko Tušek, znani kranjski slikar, ki je Francija spodbujal in usmerjal kot dober likovni pedagog. Franci Markovec je seveda, kolikor se je dalo, uporabljal svoj talent in znanje tudi v svojem soboslikarskem poklicu, takoj po vojski, ki jo je odslužil leta 1970. V zgodnjih 80. letih pa je začel veliko slikati in bil nekaj let tudi član Li­ kovnega društva Kranj, v katerem se je zopet srečal s svojim nekdanjim učiteljem, slikarjem Vinkom Tuškom. Franci je poleg svojega poklicnega dela opravljal tudi delo na kmetiji, vendar ga je to preveč obremenjevalo, da bi se v večji meri posvečal slikanju. Slikarstvo pa ga je ponovno zagrabilo, ko je od svoje družine za darilo prejel slikarsko opremo in od tedaj dalje veliko likovno ustvarja.

Izredno dobro obiskano otvoritev je poživil nastop ­Zdravke in Braneta Klančnika in recitatorke Ane Poklukar. Foto: Matjaž Mauser

24 Glas občine Naklo marec 2016

Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka in akademska slikarka dr. Slađana Mitrović, so Francijeve slike prepoznavne po intenzivnih, žarečih barvah in po uporabi komplemen­ tarnih kontrastov. Ob tem je pomemben likov­ni element tudi svetloba. Poleg pokrajine, ki je njegov osrednji likovni motiv, zasnovan od realističnih do barvno transformiranih, nadrealnih in skoraj sanjskih prostorov, so med njegovimi deli tudi portreti, živalske figure, tihožitja in žanrski prizori.

Predstavitev kataloga o prvi naklanski slikarki ­Luciji Šubic ob njeni 90-letnici

V Filipičevem domu v Naklem je bila 8. februarja po reci­ talu pesmi Franceta Prešerna in drugih slovenskih pesnikov predstavljen opus znane slikarke Lucije Šubic. Lucijine slike imajo ljudje radi, zato se nahajajo v mnogih domovih, tudi po svetu. Poleg številnih slik na platnu z različno motiviko so med njenimi deli tudi poslikane plošče iz skrilja, preko petsto panjskih končnic, poslikane lesene deščice, skrinje, zibelke in drugi predmeti. Ob njeni častitljivi 90-letnici, ki jo je praznovala decem­ bra, ji je Likovno društvo Naklo poleg razstave poklonilo veliko barvno predstavitveno zgibanko, ki na štirih straneh ponudi popis obsežnega opusa slikarkinih del s podatkom, kje se dela nahajajo, njene razstave, kratek življenjepis in strokovno mnenje umetnostne zgodovinarke o njenih slikah. Te zgibanke se je gospa Lucija zelo razveselila, ko jo je prejela v roke. Na žalost je bila zaradi sporočila slikarkine hčerke o zdravstvenih problemih odpovedana obširnejša razstava, na kateri bi bila navzoča tudi gospa Lucija. Zato je bila predstavitev njenega opusa v Filipičevem domu skrom­ nejša. Življenjsko pot Lucije Šubic in njene zanimivejše slike in druga dela, katerih fotografije so bile projicirne na platno, je predstavil krajevni zgodovinar Damijan Janežič. Odgovarjal je tudi na vprašanja obiskovalcev. Alojzija Murn je prebrala oceno umetnostne zgodovinarke dr. Mitrovićeve. Ta je med drugim zapisala: »Slikarstvo Lu­ cije Šubic ima pomemben prispevek h kulturnemu razvoju majhnih krajevnih središč, kot je Naklo, predvsem pa priča o tem, da likovna umetnost v našem prostoru utira veliko raz­ ličnih poti, zato ne more ostati vezana zgolj na akademsko okolje.« ・

Fotografiji dveh slik Lucije Šubic na zgibanki, izdani ob njeni 90-letnici. Foto: Alojzija Murn

kulturni odmev

Prešeren dan v Podbrezjah Milenka Jekovec, KD Tabor Podbrezje

Oblaki so nosili težo, ki je nežno pršila po naši deželi in v stisko spravljala bralce Prešernove poezije. Ali bodo po­ trebni dežniki? Verjetno, saj so lipe še gole in svečan ne skopari s snegom, dežjem, mrzlimi vetrovi, ki zapihajo in zmrazijo do kosti. Tudi takrat, ko se je poslavljal Prešer­ nov France z Vrbe doma, je bilo najbrž tako. Tudi njega je zazeb­lo, poslednjič v življenju, ko so misli zaplavale, se širile in utonile v valovih vesoljnega prostranstva. Utrujeno telo si je zaželelo spanja in njegov briljantni pesniški um miru in večnega počitka. Zadnja leta se spominu našega poeta poklonimo z bran­ jem njegove poezije ob njegovih spomenikih, pod milim nebom na ulici ali na njegovem domu v Vrbi. Po slovenskih šolah se prebirajo njegove pesmi, po dvoranah odmevajo njegove pesmi, ki jih prepevajo pevski zbori, iz grl pevcev solistov zadoni Kam, Mornar, Zapuščena, Nezakonska mati in še mnoge druge. V Podbrezjah se na ta dan praznika, saj to je naš državni praznik, zberemo na dveh koncih vasi: Južni del Podbrezij pod lipo v Dolenji vasi in severni del pod lipo na Taboru. V čas in prostor zadoni sedma kitica Zdravljice, slovenska himna. Žebranje med ljudmi utihne. Na njihovih obrazih se pojavi nekaj slovesnega, spoštljivega, skoraj svetega. Letos sta se glasova izvajalcev himne izpod taborske lipe in iz­ pod lipe v Dolenji vasi slišala daleč naokoli. Čisti, angelski sopran je pobožal polja in pokrajino pod taborsko cerkvi­ jo, čez gozdiček poletel proti njivam in hišam, se srečal z žametnim baritonom nad Dolenjo vasjo, se objel v poetovi pesmi in utonil v daljavi. V Podbrezjah imamo res veselje in srečo, da se vedno najde kdo, ki je pripravljen priti k nam in sooblikovati naša kulturna hotenja in žlahtnost slovenske besede, pesmi in to podarjati tudi drugim. Na naših prire­ ditvah in srečanjih se vaščanov nikoli »ne tare«, kot bi rekli po domače. A tisti, ki pridejo, nikoli ne odhajajo praznih rok. Vem, so mi povedali. Nastopajoči, skupaj z njimi, soust­

varjamo trenutke, v katerih besede naših poetov najdejo pot do njihovega srca. In to je namen umetniškega ustvarjanja in odgovornost nas, ki ga posredujemo poslušalcem. Na taboru smo brali Prešernove Gazele, v Do­ lenji vasi Sonetni venec ob klavirski izvedbi So­ netnega venca slovenskega skladatelja Vitja Av­ sca. Rdeča nit v tej poetiki je ljubezen, čustvo do domovine in ženske. »Lepo je govoriti o ljubezni, kadar je srečna, cvetoča, pravkar rojena, sramežljiva ali neustraš­ na, kadar je stalna in trdna, mogočna in neunič­ ljiva. Zgodi se, da hrepeni, joče, da vse hoče, tudi česar ne more dobiti. Je ljubezen do moškega, do ženske, otroka, domovine, narave, kulture. Je ljubezen do lepega. Dr. France Prešeren je svoj pesniški dar uporabljal zato, da je slavo pel rod­ ni zemlji, da je slovenskemu narodu povedal, da sme zahtevati in upati, da bo enkrat združen in enakovre­ den ostalim narodom in sam svoj gospodar. Zavzet je bil za dobro lastnega naroda. Ljubil je slovensko besedo, ki jo je znal tako mojstrsko preliti v rime. V ljubezenskih pesmih pa je pogosto izražal razočaranje nad ljubeznijo, kot srečo ob izpolnjeni združitvi s svoj Julijo. Njegovo pesniško srce je bilo z neverjetno silovitostjo, iskrenostjo in globino izpo­ vedne pesmi.« Dan se je nagibal v večer. Poezije so se zapirale, pesmi so še vedno, kot lepi trenutki lebdele okoli nas. Kdor je želel in hotel, jih je vzel s seboj in grele ga bodo do prihodnjega svečana, pa čeprav pod dežniki ali prijazno streho, ki nam je bila letos namenjena v Dolenji vasi, kjer so nas sprejeli in pogostili, kot znajo samo prijazni in dobri ljudje. ・

Vsem občankam in občanom želimo vesele velikonočne praznike. Občinski odbor SLS Naklo

marec 2016

Glas občine Naklo 25

gl as je drugi obr a z Ekstremno s Klemenom Trilerjem

Vedno na poti Andreja Kosec

T

ečem jaz, tečeš ti, tečemo skoraj vsi. Ampak Klemen Triler teče drugače. Predvsem dlje in višje. Pravi, da zanj ni ovir in da je s ciljem pred seboj vse mogoče.

Hribe je imel vedno rad. Ne v smislu alpinizma, pač pa gorništva. Deset let aktivnega igranja nogometa je njego­ vo telo kondicijsko pripravilo do te mere, da je združil tek in gore. In postal gorski tekač, ultramaratonec. Pozornost slovenske javnosti je ponovno zbudil lani avgusta, ko je že drugič postavil rekord Slovenske planinske poti (SPP) – pretekel jo je v 7 dneh, 11 urah in 25 minutah. V številkah je to 599 dolžinskih km, dobrih 45 km vzponov in prav toliko spustov. Zakaj, Klemen, ne moreš biti zadovoljen s hojo po hribih in tekom po ravnem? Fizično sem tako pripravljen, da me vse ostalo razen gor­ skega teka in turno smučanja dolgočasi. Tek na goro, npr. na Storžič, ki ga pretečem v 53 minutah, je zame tako, kot za druge sprehod. Enostavno nisem utrujen. Visokogorje me je popolnoma zasvojilo, v skalah sem adaptiran. Nič mi ni težko. Kako pa gledaš na SPP zdaj, ko si jo pretekel že dvakrat? Preteči SPP je proces, za katerega sem treniral desetlet­ je in več. Preden sem se je prvič lotil sem se zavedal, da sem sposoben premagovati enodnevne ekstremne na­ pore, nisem se pa še poznal kako se mi bo telo odzvalo po večdnevno zaporednih dneh. Je nagrada za minulo delo. Rezultat oz. dosežek zame ni pomemben, več mi pomeni premagati težave in samega sebe – je test telesa in duha do skrajnih meja. In seveda užitek. Tečem, ker v tem uži­ vam. Vsak dan, ne glede na vreme. Po tem sem popolnoma sproščen.

Kaj se ti v najtežjih trenutkih odvija v glavi? Takrat sem v posebnem stanju. Izredno moram znati poslušati telo in odreagirati na vsak vzgib. Težavo, bolečino in jo sprejeti, z njo vztrajati. Ko sem prvič tekel SPP, so bile poškodbe in bolečine tako neznosne, da sem že obupa­ val. Na štirih prstih na nogi sem bil praktično ožuljen do mesa, brez kože na njih. A so mi pomagali prijatelji tekači

in družina. V glavi imam samo pot – od točke do točke, sicer bi se mi od­ peljalo. Omenil si prijatelje. Kdo in kaj so? Na SPP je z mano teklo ali mi kakorkoli drugače pomagalo več kot 50 ljudi, med njimi 38 tekačev. Uroš Feldin pa je tisti, ob katerem sem prvič tekel del SPP in se takrat odločil, da bom enkrat pretekel celo. Sedaj Uroš skrbi za logistiko – načrtuje postanke, prenočišča in je kontaktna oseba za vse moje spremljevalce (tekače), katere sproti seznanja z mojo lokacijo ter nas preskrbuje s hrano in pijačo. Šport je tvoj način življenja. Vanj si vpet tudi kot pred­ sednik Turno-smučarskega kluba Olimpik. Ja, to je pri nas edini resni turno-smučarski klub. Ima 25 tekmovalcev in 50 ostalih članov. Večji del smo reprezen­ tanti, ki tekmujemo predvsem v tujini. Problem je v tem, da je to zelo drag šport, ni pa dobičkonosen, zato nezanimiv za sponzorje. V Sloveniji je slabo razvit. Sam sem sedemkrat tekmoval na svetovnem prvenstvu. In ker imam v življen­ ju še veliko načrtov in ciljev, bom s turnim smučanjem v reprezentanci v naslednji sezoni zaključil. Kaj ti še predstavlja izziv? Tujina? Tujina je zelo draga. Z veseljem bi prečil Alpe ali kaj po­ dobnega, če bi dobil sponzorja. Sicer pa imam namen SPP preteči še enkrat. Zanima me tudi Jezerska planinska pot, dolga 100 km in 20.000 (vzponov in spustov) višinskih met­ rov. Ne bom se še »upokojil«, se počutim preveč vitalnega. (V resnici je Klemen umaknil svoj miren pogled nekam stran in s kljubovalnim nasmehom brez besed povedal, da prave­ ga cilja ne izda. Ne še.) ・ SPP se začne v Mariboru in konča v Ankaranu. Med mestoma je 75 kontrolnih točk z žigi. Poteka po zahtev­ nem terenu in »obišče« 23 vrhov. Med drugim so na poti najvišji dvatisočaki Stol, Triglav, Grintovec. Klemen jih je, mimogrede, v letu 2014 pretekel v enem samem dnevu – tekel je 17 ur.

26 Glas občine Naklo marec 2016

šport Paraolimpijski maratonec

»Sandi, boš videl, da ti bo v Dubaju ­uspelo!« Zdravko Potočnik

T

ako iskreno dobrohotno, tako nesebično prijateljsko in s pridihom zdrave nagajive ironije te lahko na pomemben tek pospremijo le preostali trije nepogrešljivi lističi 4-peresne tekaške deteljice, ki tvorijo s Sandijem Novakom srečno zmagovalno kombinacijo. 2 uri 39 minut in 57 sekund je San­ di januarja letos v Dubaju potrebo­ val, da je pretekel 42 kilometrov in 195 metrov. Do pol poti je pošteno preznojil prijatelja Urbana Jereba, drugo polovico maratona je korak in sapo z njim lovil Roman Kejžar, med­ tem ko je Primož Černilec skakal in mahal ob progi ter navijal za vse tri. Sandiju Novaku je uspelo! Olimpij­ Štiriperesna deteljica: Urban Jereb, Roman Kejžar, Sandi Novak in Primož Černilec. ska norma 2 uri in 42 minut, določe­ Enkrat je že vse znal, a se mu je septembra 2005 do­ na za paraolimpijske igre, ki bodo letos avgusta v Rio de tedanje življenje z nesrečo v trenutku obrnilo na glavo. Ko Janeiru, je celo močno presežena. se je prebudil iz nezavesti, je spoznal, da je usoda za zmeraj »No, Primož, Roman in Urban, saj sem vam rekel, da nam ugasnila luč v njegovih očeh. Skoraj vsega se je moral uči­ bo uspelo! A ste videli?! Jaz nisem gledal, ha ha ha!« Ja, brez ti znova, delal je napake, odrival malodušje, počasi je spet na videz grobo robatega, a kot solza iskrenega humorja pač shodil, govor je postajal razumljivejši. Težko težko je bilo, a kdaj pa kdaj ne gre, saj Sandi rad doda: »Prej sem živel živ­ z vsakim dnem je spet znal več; spodobno se je že oblekel, ljenje, pa ga v resnici nisem videl; zdaj ga ne vidim, znam šel z belo palico naokrog, si skuhal kaj malega in se naučil pa ga živeti!« brajlice. Samozavest je rasla in se krepila, Sandi pa je pod­ Za nekaj sladkih dni so pozabljeni litri znoja in truda, nevi in ponoči sanjal o teku, saj je bil že prej izvrsten nogo­ spremljani z zakrčenim nasmeškom in nadležnim dvomom: metaš in mu šport od nekdaj veliko pomeni. Po treh letih bo ali ne bo? BO! Seveda je to šele zelo obetaven začetek, nepopustljivosti, brezmejne volje, optimizma, srečnih tre­ a najpomembnejša zunanja ovira je premagana – norma za nutkov, temnih oblakov, operacij in brezštevilnih treningov paraolimpijski maraton je »pod streho«. Mogoče je tokrat mu je uspelo tudi ob pomoči Primoža Černilca in Klemna tudi botra sreča pomežiknila na eno oko, saj je bil Sandi Trilerja prvič v življenju preteči maraton: oktobra 2008 je že nekajkrat na maratonih zelo hiter, a vseeno kljub po­ za 42 km v Ljubljani potreboval debele 4 ure. Pa še uro na pravkom svojega rekorda nikoli dovolj. Lani je maraton v cilju, da je v miru podoživel vso pritečeno srečo. Končno se Dubaju pretekel v 2 urah in 52 minutah, na svetovnem pr­ je spet dobro počutil v svoji koži, napredoval je psihološko, venstvu v Londonu je bil še pol minute hitrejši. Spomini na telesno, logopedsko in socialno. Čutil je, da lahko preseže Berlinski maraton, ki ga je pretekel v septembru 2015, pa samega sebe, če se potrudi in si tega tudi srčno želi. so sladko kisli. Sladki, saj je svoj osebni rekord izboljšal za Sandi Novak se udeležuje atletskih tekmovanj za slepe več kot 8 minut in pol, precej kisli pa zato, ker je z izvrst­ in slabovidne; tekmuje na državnih, evropskih in svetovnih nim časom 2.43.01 le za 61 sekund zaostal za olimpijsko atletskih tekmovanjih in vsepovsod niza izjemne uspehe. Z normo. Zato je zdaj veselje še toliko večje, saj se je uvrstil nasmehom pove, da ga ni strah teme ne ponoči ne podnevi. na paraolimpijske igre s »popravnim izpitom«, a v velikem slogu nepopustljivega optimističnega borca. Sandi je šprinter na daljavo: 100 m (13:06 s), 200 m Sandi se veseli, da si bo letos poleti za svoj 43. rojstni dan (29:06 s), 400 m (1:06), 800 m (2:39), 1500 m (5:20), 5000 kar sam poklonil veličastno darilo – uresničeno dolgoletno m (17:37; 4. mesto na EP v Swanseu), 10000 m (37:44), željo, da kljub slepoti preteče maraton v Riu med najboljši­ polmaraton 21 km (1:19:50), najhitrejši maraton (2:39:57; mi tekači na svetu. Dubaj, januar 2016). V več kot 10-letne sanje pa niso vključeni le prijet­ Sandi, iskreno ti čestitamo! Čestitamo tudi tvojim (tekaš­ ni dogodki; zagotovo je več grenkih in žalostnih. Najbolj kim) prijateljem. Obenem se ti tudi zahvaljujemo. Hvala ti, presenetljivo in odločujočo vlogo pa tu odigrajo Sandijeva da si nam pokazal in kar s seboj dokazal, da se marsikaj da, vedrina, odločnost in vztrajnost, da tudi težave uporabi kot če se želi, vztraja in hoče – in da je pot lahko tudi tam, kjer stopnice proti svojemu življenjskemu cilju. je ni videti. ・ marec 2016

Glas občine Naklo 27

šport Atletska šola Naklo

Prvo tekmovanje za najmlajše člane Bojan Klančnik, mentor

Da otroci radi nastopajo in tekmujejo, so pokazali mladi atleti Atletske šole Naklo. Že na prvih atletskih korakih v začetku novega šolskega leta so dokazali, da je to njihov šport. V nekaj mesecih so se naučili osnovnih korakov at­ letike, gimnastike in iger z žogo. Svoje znanje in borbenost so pokazali na prvem atletskem tekmovanju, ki je obsegalo tek čez ovire, preval naprej, slalom mimo stožcev in šprint do naslednje predaje s pravo štafetno palico. V zahtevnem teku, kjer ni bilo spodrsljajev, so bili vsi zmagovalci. Vsi so prejeli medalje. Navdušeni so bili tudi njihovi starši, ki so si tekmovanje ogledali v velikem številu. Spomladi, to je aprila in maja, bomo za najmlajše orga­ nizirali tekmovanje v skoku v daljino in metu vorteksa. To

Zmagovalci Atletske šole Naklo 2015/16 v štafeti.

Navdušenje ob podelitvi medalj.

Rokomet

Prvaki Erih Žnidaršič

V mesecu januarju je v Vroclavu na Poljskem potekalo evropsko rokometno prvenstvo za moške. Dve tekmi naše reprezentance so si ogledale tudi rokometašice RK Na­kloPeko Tržič. Dekleta so pot izkoristila tudi za nastop na žen­ skem članskem rokometnem turnirju, kjer so se pomerila z ekipami KPR Kobierzyce in UKS Handball 28 Wroclaw. Z zmago in remijem so osvojila prvo mesto in se za nagrado udeležila sprejema v hotelu Metropol, kjer so bili nastanjeni tudi slovenski rokometaši. ・

28 Glas občine Naklo marec 2016

bo pravi mali festival skokov in metov, na katere se že vneto pripravljamo. V mesecu juniju pa bo potekalo tradicionalno že 12. Občinsko prvenstvo v atletiki za vse kategorije. Že vnaprej vabljeni! Zadnja novica pa je prispela s Ptuja. Na zimskem držav­ nem prvenstvu sta v metu kopja pri mlajših mladincih nastopila Anže Kozina in Klemen Pintarič. Anže je postal državni prvak in osvojil zlato medaljo. Kopje mu je poletelo 50,97 m daleč. Srebrno medaljo pa je domov prinesel Kle­ men, ki je z rezultatom 47,03 m dosegel svoj osebni rekord. Čestitamo! ・

šport Pikado

Družabna tekmovanja DU Naklo Franci Pretnar

Tekmovalci v pikadu - člani Društva upokojencev Naklo se lahko pohvalijo, da se že nekaj let v zimskem času dobiva­ jo na treningih, druženju in tekmovanjih gorenjskih društev upokojencev. Pikado sekcija se druži vsak četrtek dopoldne v Kulturnem domu v Podbrezjah na treningih in druženju za najbolj­ši re­ zultat posameznika, obenem se pripravlja za ekipno tek­ movanje PŠI. Sekcija se je v letu 2014-2015 dobila na treningih 30-krat. V letu 2014 se je moška in ženska ekipa udeležila pokra­ jinskih športnih iger Gorenjske v organizaciji Društva upo­ kojencev Rateče - Planica v Smučarskem centru v Planici. Doseženi rezultati: moška ekipa 6. mesto med 12 ekipami, ženska ekipa 9. mesto med 13 ekipami. V letu 2014 smo organizirali piknik v lastni režiji s tekmovanjem in pode­ litvijo medalj najboljšim posameznikom. Leta 2015 smo se v organizaciji DU Kamnik udeležili spominskega turnirja v pikadu z eno mešano ekipo. Pokrajinske športne igre upo­ kojence Gorenjske v pikadu so bile zaupane Društvu upo­ kojencev Kamnik. Naše društvo je tekmovalo z moško in žensko ekipo. Moška ekipa je dosegla odlično 4. mesto med 10 ekipami, ženska pa 7. med 12 ekipami. Med posamezni­ ki smo pri moških imeli člana na 5. mestu med 40 člani in

Pikado sekcija na tekmovanju v Kamniku 2015. prav tako članico na 5. mestu med 50 tekmovalkami. Tudi letos se bomo udeležili spominskega turnirja v Kam­ niku v mesecu marcu, pripravljamo se tudi za letošnje tek­ movanje Pokrajinskih športnih iger Gorenjske v pikadu, ki bo aprila v organizaciji Društva upokojencev Komenda. ・

marec 2016

Glas občine Naklo 29

zapisi šolskih peres

Skokice v Dražgošah ob predsedniku države Nataša Zaletelj

V Dražgošah je v nedeljo, 10. 1. 2016, potekala slovesnost ob 74. obletnici dražgoške bitke. V kulturnem programu so sodelovale tudi Skokice, ki so se predstavile s plesno točko Moja Slovenija. Imele pa so še eno prijetno dolžnost. Pospremile so predsednika države do spomenika, prej pa se z njim spoznale in klepetale. Imeli smo se lepo. Vtisi plesalk: Alja Kopač: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo hodile skupaj s predsednikom.« Rachel Markič: »Povedale smo mu, da smo iz OŠ Naklo.« Suzi Rutar: »Bilo je lepo sončno vreme. Predsedniku sem izročila sliko za spomin.« Estera Perko: »Med plesom smo sestavile zastavo iz blaga.« Zala Markovec: »Predsednik je bil lepo oblečen.« Žana Lunar: »Bil je prijazen.« Taja Golc: »Povabila sem ga v našo šolo. Pravi, da bo prišel.« Pia Trampuž: »Zelo dober nastop je bil. Želim si, da bi še velikokrat tako nastopale.« Julija Jošt: »Predsednik je bil KUL. Uživala sem.« Ela Babnik Perpar: »Predsedniku sem povedala, da me je ponoči bolel trebušček zaradi treme. Pa mi je povedal, da je tudi njega mal.«

Foto: Jasna Zupan Jelena Vukelič: »Fino je bilo. Zato, ker nas je gledalo veliko ljudi in vsi naši starši.« Lana Traven: »Med plesom sem jedla potico. In bile smo na velikem platnu.« Klara Markoja: »Nosila sem velik lipov list.« Ema Rozman: »Všeč mi je bilo, ker smo bile v časopisih in na televiziji pri Dnevniku.« Eva Jere: «Imele smo zanimive lasulje.« ・

Drugošolci na razstavi v dupljanski graščini Danes smo se s kombijem odpeljali v Duplje. Tam smo si ogledali razstavo slik. Slike je narisal Zalin ata. Ime mu je Franci. Povedal nam je nekaj o slikah. Pokazal nam je pros­ tor, v katerem je bila glava od okostnjaka. Šli smo do stare hiše iz lesa. Videli smo črno kuhinjo in mizo iz lesa. Na mizi so bili stari krožniki. Potem smo se odpeljali v šolo. V kom­ biju sem sedel z Maticem. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo gledali slike. Najlepša mi je bila slika, na kateri je nekdo posekal drevo. Maj Mihalič, 2. a

V sredo smo šli na razstavo. Razstava je bila v graščini. Tja sem šla z učiteljico. Tam so bile slike, ki jih je naslikal od moje sošolke ata. Slike so mi bile zelo všeč in še posebej tiste, kjer je bila narava. Tam pa niso bile samo slike, am­ pak tudi stari predmeti. To so stare obleke, sulice, sekire in podobno. Tam pa je tudi kvadratna kamnita luknja in ima lesena vratca in notri je lobanja. Od Zale ata nam je dal čokolado. Potem smo šli v zelo staro hišo. Tam je bil plesniv strop. Imela sem se zelo lepo. Julija Plut, 2. a ・

30 Glas občine Naklo marec 2016

Prispevke za junijsko številko poš­ ljite najkasneje do nedelje, 5. junija­. Besedila opremite s fotografi­ jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

z apisi šolskih peres

Huda mravljica ni več huda … Maja Ovsenik

Učenci 2. b razreda radi prepevajo in igrajo na glasbila. Ker le-teh vedno primanjkuje, so jih s pomočjo staršev naredili kar doma. V šoli jih pogosto vzamejo v roke in z njimi spremljajo pesmice. Pred kratkim so prepevali Hudo mravljico, ki jo vsi dobro poznamo. Kaj pa, če bi pesmico prepesnili? Huda mravljica je postala modra, snežna, lepa, zlata, glasna … Modra mravljica Bila je modra mravljica, šest modrih nog je imela, je vohala, smejala se, se hitro je vrtela. (Ula Leskovšek, Kaja Sušnik, Julija Jošt) Nežna mravljica Bila je nežna mravljica, šest malih nog je imela, je kuhala, je mešala in dobro je živela. (Žak Hozjan, Drejc Kavčič, Miha Voglar) Lepa mravljica Bila je lepa mravljica,

šest zlatih nog je imela, je skakala, norela je, je čisto ponorela. (Alja Kopač, Manca Černilec) Snežna mravljica Bila je snežna mravljica, šest snežnih nog je imela, je drsala in smučala in dobro je živela. (Enisa Kolenović) Lepa mravljica Bila je lepa mravljica, šest belih nog je imela, je migala, je vohala, v brlogu je živela. (Pavla Poklukar) Zlata mravljica Bila je zlata mravljica, šest zlatih nog je imela. Živela je v zlatarnici in rada si je pela. (Mark Eržen, Nemanja Vukelić, Vid Varek)

Glasna mravljica Bila je glasna mravljica, po svetu je hodila, imela s sabo volka je in skupaj sta zavpila. (Eva Eržen) Bela mravljica Bila je bela mravljica, šest belih nog je imela. Je jokala in stokala, je čisto ponorela. (Lana Ćosić, Tisa P. Marinšek, Klara Česen, Neli Selišnik) ・

Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japonskega dresnika v občini Naklo Dijaki 4. N razreda pod mentorstvom učiteljice Tine Križnar na BC Naklo Smo dijaki 4. letnika programa Naravovarstveni tehnik na Bioteh­ niškem centru Naklo – srednja šola: Luka Orehar, občan Nakla, ter sošol­ ci: Jaka Oblak, Žiga Omahen in Ma­ tic Pretnar. V letošnjem letu moramo poleg poklicne mature za uspešen zaključek šolanja izdelati tudi projek­ tno nalogo, vezano na naše strokovno področje – naravovarstvo. Pod men­ torstvom učiteljice Tine Križnar in v okviru strokovnega predmeta Vodenje v naravi, kjer spoznavamo različne ob­ like vodenja skupin ljudi po naravi, se učimo, kako na čim bolj zanimiv način predstaviti naravne ali družbene zna­ menitosti, opozarjamo pa tudi na aktu­ alne okoljske probleme. V iskanju ideje

za nalogo smo poskušali biti aktualni, koristni, predvsem pa smo želeli delo­ vati lokalno. Zadali smo si cilj, da širšo populacijo na območju občine Na­ klo ozavestimo o velikih razsežnostih in škodljivostih japonskega dresnika, invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki je žal prav na območju občine Na­ klo zelo razširjena. V Sloveniji so ga prvič zabeležili pred sto leti v okolici Celja, poroča botanik dr. Nejc Jogan. Pred 30 leti so japonski dresnik opaža­ li zlasti v vzhodnem delu Ljubljane ter blizu Naklega in Celja. Danes se z njim spopadajo že od Trente pa vse do Prekmurja. (VIR: http://www.mojaobci­ na.si/vojnik/novice/japonski-dresnikz-vulkana-v-beton.html, 1. 3. 2016).

Japonski dresnik Vir: svetovni splet Razloga za veliko razširjenost na ob­ močju Nakla sta najverjetneje prav bližnja t. i. Jurčkova gramoznica in kompleks Asfaltne baze Naklo, saj gre tam za nenehno mešanje in prenašan­ je proda, peska in kamenih agregatov. marec 2016

Glas občine Naklo 31

zapisi šolskih peres Dodatno k hitremu širjenju pripomorejo obširne brežine rek Save in Tržiške Bistrice. Odločili smo se, da v Naklem izvedemo ozaveščevalno akcijo, v kateri bi ljudi v prvi vrsti naučili rastlino prepozna­ ti, potem pa opozoriti na njeno sposobnost za res hitro in agresivno širjenje. Opozorili bi radi, da gre za rastlino, ki je zrasla na vulkanskih tleh in je ravno zato ne ustavimo tako zlahka, še posebej, ker v našem okolju nima naravnih sovražnikov. Poleg tega zaradi dresnika izginjajo avtoh­ tone živali in rastline, ki so poprej naseljevale in poraščale bregove naših rek. Naj navedemo še nekaj kratkih, a precej zastrašujočih številk: --0,8 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama ko­ renike – 1 cm dolg košček; --20 let: korenine lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, nato znova poženejo; --2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra vi­ soko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino celo 4 metre; --5 m: če zemljo, v kateri so korenine japonskega dresnika, odložimo na komunalno odlagališče, bi ga morali prekriti s 5 metrov debelo plastjo nasutja; --7 m: kar 7 metrov globoko je potrebno odkopati plast zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo; --5–7 cm: japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centi­ metrih; --15 cm/dan: na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 centimetrov; --238/m²: pod enim kvadratnim metrom lahko korenine japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov. Naš glavni namen je, da bi na manjšem ozemlju – v mislih imamo lokacijo v neposredni bližini centra Nakla, kjer bi se nam lahko pridružilo čim več zainteresiranih ali pa celo na­ ključnih mimoidočih – predstavili nekaj načinov, kako naj­ prej prepoznati ter kako se spopadati s to trdoživo rastlino. Navsezadnje ravno na račun dresnika ponekod že izginjajo koristne kmetijske površine, predvsem pa se brežine rek spreminjajo v neprehodna in vedno manj privlačna ob­

32 Glas občine Naklo marec 2016

Predvidena lokacija za odstranjevanje dresnika v Naklem. Foto: Tina Križnar močja. Prepričani smo, da bi nam marsikateri ribič ali red­ ni sprehajalec ob vodnih poteh pritrdil, da se je ponekod že nemogoče prebiti do nekdaj tako čudovitih kotičkov za ribarjenje. Medse zato vabimo tako osnovnošolce, pred­ stavnike mlajše generacije in njihove starše, lokalne kmete, gasilce, ribiče, upokojence in prav vse vas, občane Nakla, ki menite, da je prav, da ohranjamo našo naravno krajino v čim bolj prvotni obliki. Predvidoma bomo akcijo izvedli 5. aprila 2016 ob 11. uri na Grogovi ulici – na poti iz Nakla na Cegelnico tik pred podvozom pod avtocesto. Potrudili se bomo za čim boljšo promocijo, veseli pa bomo, da glas o tem razširite naokrog tudi vi. Res bomo veseli, če se nam boste uspeli pridružiti, nam prisluhnili in tudi vi prispevali svoj delež. Skupaj ga lahko premagamo! V kolikor smo vam vzbudili pozornost, navajamo nekaj izredno koristnih spletnih povezav: http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF1japonski-dresnik.pd http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/in­ vazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_ tujerodne_vrste/ http://www.bodieko.si/resveratrol http://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=861 http://dar.zrsvn.si/slike/ras/vpl/jad/ http://www.ekolist.si/problematika_sirjenja_invazivnih_tu­ jerodnih_rastlin_na_obrezjih_rek.html ・

z apisi šolskih peres Intervju

Najboljša igralka na prvenstvu Tjaša Sušnik, 8. c

Ana Marija Grabec je učenka 8. razreda OŠ Naklo. Od de­ vetega leta trenira odbojko pri Triglavu. Treninge ima trikrat tedensko, ob koncu tedna pa ima pogosto tudi tekmovanja. Njen trener je Franci Babnik Jeglič. Z Ano sva se pogovarjali o športu, ki ga pogosto igramo tudi na morju, piknikih … Kdo te je navdušil za odbojko? Ljudje na piknikih, ko so igrali odbojko. Odbojka se mi je že od nekdaj zdel zelo lep ekipni šport in vedela sem, da bi bilo to zame. Treningi so verjetno zelo naporni. Kako poteka tre­ ning med tekmovalno sezono in kako v pripravljalnem ­obdobju? V pripravljalnem obdobju imamo kondicijske treninge in velik vadimo tehniko, med tekmovalno sezono pa se bolj posvetimo napakam, ki smo jih naredile na prejšnjih tek­ mah in stvarem, ki nam še ne gredo dobro. Odbojka je skupinski šport in rezultat je na koncu odvi­ sen od pripravljenosti vseh deklet kot tudi od vzdušja v ekipi. Ali se kdaj sprete na treningu ali pa celo na tekmi? V ekipi zelo dobro sodelujemo, nikoli se ne spremo, spod­ bujamo druga drugo, zato tudi nikoli ne pride do spora.

misliš, da je tvoja višina največja prednost? Veliko prednosti imam na bloku, saj skočim višje in lažje blokiram žogo. Mojo višino pa dobro izkoristim tudi pri na­ padu, saj lahko udarim žogo čim bolj ostro. Poleti trenirate in tekmujete tudi v odbojki na mivki. V čem se razlikuje od odbojke, ki jo igrate v dvorani? Odbojka na mivki se zelo razlikuje od dvoranske odbojke. V igrišču sta samo dve igralki, pravila so drugačna, igrišče je manjše in predvsem je odbojka na mivki tudi zelo odvisna od vremena. Poškodbe so sestavni del vsakega športa. Ali si se pri odbojki že kdaj poškodovala? Na srečo me hujše poškodbe še niso doletele. Imam pa precej težav s koleni in gležnji, saj sem zelo hitro zrasla, a me to ne ovira pri igranju. Kateri so tvoji največji uspehi? Do zdaj smo se z ekipo na državnem prvenstvo povzpele precej visoko. Skoraj vsako leto smo prišle med najboljših 20 v Sloveniji, kar je že kar velik dosežek. Prejela pa sem tudi pokal za najboljšo igralko na mednarodnem prvenstvu v Kranju. ・

Si zelo visoka tekmovalka. Svojo višino verjetno zelo dobro izkoristiš tudi na igrišču. Na katerem položaju

Intervju

Atletika ali folklora? Sara Jarc, 8. b

Maja Jarc je desetletnica, ki je uspešna atletinja in hkrati folklorna plesalka. Vsi vemo, da je težko usklajevati vse de­ javnosti ... Treniraš atletiko in folkloro. Kako usklajuješ to s šolo? Priznam, da je težko. Atletika dvakrat na teden in folklor dvakrat pa še ena ura prečne flavte. Po navadi nimam časa za nalogo, zato dobim tudi kakšno kazen. Če se le da, jo naredim. Sem pa vsak večer utrujena. Kateri so tvoji uspehi? Nekaj čez trideset medalj in več drugih mest na medna­ rodnih tekmovanjih. Najraje mečem vortex in skačem v dal­ jino, zato imam s teh področij največ medalj.

Rada bereš in poslušaš glasbo. Katere so tvoje najljubše knjige in pesmi? Najljubše so mi knjige avtorja Friedricha Joachima Aman­ da X in 4 1/2 prijatelji. Kar se tiče glasbe, pa najraje poslušam pesmi z Evrovizije in pop glasbo nasploh. Kako bi izgledal dan po tvoje? Zagotovo pozno vstajanje, kasneje pa gledanje televizij­ skega programa Disney Channel. Za kosilo kar koli s krom­ pirjem, popoldne pa jahanje. ・

Nekateri menijo, da atletika in folklora ne sodita skupaj. Osebno mislim, da kombinacije športov niti niso pomemb­ne. Oboje me veseli, zato se z mnenji drugih niti ne obremenjujem. marec 2016

Glas občine Naklo 33

iz domačega lonca Ko berete to številko občinskega glasnika, pomlad že trka na naša vrata, z njo pa tudi velikonočni prazniki. Spet bo na naših mizah obilo tradicionalnih dobrot: šunke, prate, pirhi in potice. Tokrat ne bo navodil in receptov za te dobrote, ker jih znajo pripraviti v vsaki družini. Povem vam le drob­ no skrivnost glede kuhanja suhega mesa – vodi, v kateri se kuha, se doda eno ali dve brinovi jagodi. In kaj kuhamo in pečemo po praznikih? Po kalorični hrani se prileže kaj lažje­ ga, zato sem tokrat pripravila recept za zelenjavni lonec in vrtanek. Vrtanek, ki je nekoč veljal za praznično jed in je bil ob veliki noči vedno na mizi, se lepo poda k vsaki enolon­ čnici. Regrata pa najbrž ob tem ne bomo pripravljali, a bo po tej naši mili zimi kmalu zelo dobrodošel.

Zelenjavni lonec To vrsto enolončnice lahko pripravljamo v vseh letnih časih. Zanjo lahko porabimo vso zelenjavo, ki jo imamo na razpolago. Sestavine se med seboj dobro povežejo in tako dobimo zdrav in okusen obrok. Pri tem receptu ne bom navajala natančnih mer oziroma količin zelenjave. Vsak, kdor se bo lotil kuhe, naj si sestavine prilagodi lastnim žel­ jam in okusu. Sestavine: --50 dag govejega flama (lahko tudi več ali manj) --zelenjava: manjša ohrovtova glava, krompir, rumena in rdeča sveža paprika, čebula, česen, paradižnik, koleraba, bučke, jajčevec, korenje, grah, por, peteršiljeva korenina, zelena … --začimbe: lovorov list, poper v zrnu, sol, sladka rdeča mleta paprika Priprava: Goveji flam narežemo na manjše kocke ali trakove. Zelenjavo očistimo in vsako posebej zrežemo na več­ je koščke, na primer čebulo na četrtine, krompir na več­ je kocke, stroke česna pustimo cele. Zrezane zelenjave ne mešamo, ampak jo pustimo v skledici vsako posebej. V visoki kozici segrejemo maščobo (mast ali olje) in nan­ jo stresemo narezano meso. Na malo večji temperaturi ga opečemo svetlo rjavo, solimo in potresemo z mleto papriko ter odmaknemo s plošče. Nato začnemo po plasteh doda­ jati zrezano zelenjavo: krompir, ohrovt in tako naprej do vrha kozice. Vmes med zelenjavo dodamo lovorov list in zrna popra. Če kdo hoče kaj bolj pikantnega, lahko doda tudi pekoči feferon. Ko smo porabili vso pripravljeno zelen­ javo, za konec dodamo še nekaj manjših ohrovtovih listov in zalijemo z vodo, vendar le toliko, da je zgornja zelenjava še na suhem. Nato damo kozico nazaj na ploščo. Ko jed zav­re, zmanjšamo temperaturo in jo počasi kuhamo pri­bližno 2 uri. Med kuhanjem zelenjava že spusti vodo. Poskusimo in če je potrebno, še dosolimo. Ta enolončnica mora biti gosta. Servirana je tako, da z več­ jo žlico ali lopatko zajemamo jed od vrha do dna p ­ osode.

Vrtanek (srednje velik) Vrtanki so značilni za Prekmurje. Pekli so se nekoč in danes ob raznih slavnostnih dogodkih in niso smeli manj­ kati na prazničnih mizah. Na kmečkih domovih so gospo­ dinje spekle vrtanke tudi ob raznih večjih delih, ko je bilo pri hiši več ljudi. Najlepše pečeni in najboljši vrtanki so spečeni v kmečkih pečeh, vendar bo gotovo tudi naš, pečen v elek­ trični pečici, prav tako lep in okusen. Kot so rekle že naše babice, pomembno je, da jih pripravljamo z dobro voljo in ljubeznijo. Ne smemo biti razočarani, če nam naš prvi vr­ tanek ne bo preveč uspel. Zapomnimo si: vaja dela mojstra. Vredno je poskusiti. Sestavine: --60 dag bele gladke moke --4 dag kvasa --6 dag maščobe (maslo, mast, margarina) --približno 2,5 dl toplega mleka --2 jajci (eno za testo, eno za premaz) --1 žlička soli --2 žlički sladkorja Priprava: V lonček damo kvas, sladkor in kavno skodelico toplega mleka. Vzhajanega dodamo moki in s preostalimi sestavi­ nami zamesimo čvrsto, toda ne pretrdo, pa tudi ne premeh­ ko testo. Ko se loči od sklede in roke, je dovolj umeseno. Pokrijemo ga in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega razdeli­ mo na 2 dela in naredimo 60 cm dolga svaljka. Spiralno ju prepletemo in sklenemo v krog ter na koncu dobro spo­ jimo, nato pa ga položimo na večji pekač, obložen s peki papirjem. Vzhajanega premažemo s stepenim jajcem in ga damo v pogreto pečico. Pri 200 OC ga pečemo približno 40–50 minut. Druga različica izdelave vrtanka je, da vzhajano testo razdelimo na 3 dele in naredimo 3 svaljke. Prepletemo jih v kito in sklenemo v krog. Pri izdelavi vrtankov moramo paziti, da ne pomokamo preveč niti rok niti podlage, na kateri jih izdelujemo. Ana Pintarič

34 Glas občine Naklo marec 2016

javna obvestil a Društvo za zaščito živali Kranj

Sterilizacija in kastracija mačk Pa zakaj je to potrebno? Čisto preprost razlog je: mačk je preveč in edini način za omejitev njihovega števila sta sterilizacija in kastracija. Gre za poseg, opravljen v splošni narkozi in mačka pri tem ne trpi. Mogoče boste zdaj rekli – pa saj za mačke je razmnoževan­ je nekaj povsem naravnega, to, da se razmnožujejo in na­ daljujejo svojo vrsto, je njihovo poslanstvo. Ne bo držalo. Mačke se ne razmnožujejo z namenom izpolnjevanja svoje­ ga »poslanstva« – mačke se razmnožujejo preprosto zato, ker jih k temu žene neustavljiv nagon. V nasprotju z npr. človekom, ki se za nadaljevanje svoje vrste odloči razumsko in (povečini) odgovorno, za mačke to ne velja. Edini način, da svojo mačko obranite pred številnimi posilstvi mačkov iz sosedstva, svojega mačka pred napornimi boji za samico s tekmeci, oba pred možnostjo okužbe s spolno prenosljivi­ mi boleznimi ter tragično smrtjo, ko slepo sledijo svojemu nagonu čez prometne ceste, je, da pravočasno poskrbite za sterilizacijo/kastracijo. Pri tem ne poslušajte nasvetov nekaterih veterinarjev, da se poseg opravi šele po šestih mesecih starosti ali celo po prvem leglu. Veterinar, ki si upa izjaviti kaj takega, je nestrokoven in prav nič seznanjen s problematiko preštevilnih mačjih mladičev, ki jih večino­ ma doleti ne ravno rožnata usoda. Mogoče je vaš izgovor, da ne poskrbite za sterilizacijo/ kastracijo mačka to, da so baje sterilizirane mačke (in kastri­ rani mački) lene in ne lovijo več miši. Ne bo držalo. Mačke, ki niso v stalnem stresu zaradi burnih hormonov, ki niso breje dva- do trikrat letno in ki niso obremenjene z nego in vzgojo mladičev, imajo več energije za lov na miši (če vam to res toliko pomeni). Podobno velja za samce – energijo, ki bi jo sicer usmerili v boje z ostalimi samci, s ciljem zadovol­ jiti svoj živalski nagon, bodo usmerili drugam. Mogoče je vaš izgovor, da ne poskrbite za sterilizacijo/ kastracijo mačka to, da je sterilizacija in kastracija drag poseg in vi problem (legla in mladiči večkrat letno) ceneje »rešite« drugače. Poznamo načine, na katere neodgovorni lastniki mačk »rešujejo problem ceneje« in noben od teh načinov ni ne human ne zakonit. Če ste v hudi socialni stiski, se obrnite na nas, skupaj bomo zagotovo našli ustrezno rešitev. Če ste samo skopuški in se vam denar, vložen v mačko, zdi stran vržen, pa si je nikar, res nikar ne omišljajte. Vsem ostalim pa nekaj deset evrov za poseg ne bi smelo biti odveč. Še informacija, s katero mogoče še niste bili seznanjeni: za osnovno veterinarsko oskrbo zapuščenih in prostoživečih mačk je odgovorna občina, v kateri se taka mačka najde oz. nahaja. Ponavljamo - gre za sterilizacije in kastraci­ je prostoživečih, brezdomnih in zapuščenih mačk, seveda nikakor ne lastniških. Za lastniške mačke je odgovoren vsak lastnik sam, za osnovno veterinarsko oskrbo, na čelu s sterilizacijo in kastracijo prostoživečih, brezdomnih in zapuščenih mačk, pa občina, v kateri se taka mačka nahaja oz. najde. To po Zakonu o zaščiti živali velja (oz.

bi moralo veljati – nekatere občine je treba na to njihovo zakonsko dolžnost spomniti, tudi s pomočjo veterinarske inšpekcije, če ne gre drugače) za vse občine. Na tem mestu poudarjamo: takoj ko v svoji okolici opazite mačko, ki vam ni znana, pa ne glede na to, v kakšnem stanju je (zdrava, bolna, lepo negovana, zanemarjena, prijazna, plašna …), poskusite ugotoviti, če komu pripada, in če ne, se nemudoma obrnite na občino z namenom, da se jo čim prej veterinarsko oskrbi. Če se boste ponudili, da po veterinarski oskrbi prevzamete skrb za hranjenje in os­ novni nadzor nad mačko, bo za mačko še dodatno dobro. Sicer pa se v primeru najdbe mačke oz. živali nasploh lahko obrnete tudi na naš elektronski naslov info@ dzzz-kranj.si in vam bomo pomagali z nasveti in informacijami. In ne bojte se, da bi vaši vnuki poznali mačke samo še z razglednic, ker se tako strastno angažiramo za sterilizacijo in kastracijo mačk. Vsak trenutek bo obstajalo (pre)veliko število tistih, ki jim je sterilizacija/kastracija zadnja skrb na tem svetu in če vam povemo, da en sam par mačk skupaj s svojimi potomci v petih letih »sproducira« 20.000 mačk, vam je, upamo, vse jasno. Sterilizirajte – kastrirajte – posvajajte! Mačk je preveč, dobrih in odgovornih domov zanje pa premalo. Bodite del rešitve, ne problema. ・

marec 2016

Glas občine Naklo 35

javna obvestil a Medobčinski inšpektorat Kranj

Preglednost ob cestnem svetu in ­gradnja v varovalnem pasu ceste Slavko Savić, inšpektor

Medobčinski inšpektorat Kranj tako kot policija nadzoruje oviranje preglednosti cest in gojenja previsoke ali preširoke vegetacije. Javni interes tako Občine kot tudi vseh občanov, uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse udeležence v prometu. Višji posevki od 75 centimetrov tik ob cestišču zmanj­ šujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, grmovnice, višje poljščine, npr. koruza), ki z vejami sega­ jo v zračni prostor ceste. Občani se s takšnimi zasaditvami pogosto ne zaveda­ jo odgovornosti za svoje ravnanje. Lastniki zemljišč morajo skrbeti za varovalni pas, v ka­ terem se razrašča vegetacija iz stavb­ nih in kmetijskih zemljišč v zračni prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane zatorej opozarjamo, da obrežejo nevarne zasaditve v okolici cest in poti. Globa je predpisana v 5. ali 98. členu Zakona o cestah. Po 5. členu znaša 1000 EUR po 98. čle­ nu pa 500 EUR. V primeru prometne nesreče, ki bi nastala zaradi razraščene vegetacije kot ovire na cesti ali ob njej, je lastnik zemljišča, s katerega raste vegetacija, tudi odškod­ ninsko odgovoren za nastalo škodo. Želimo, da kršitelji sami odstranijo moteče ali nevarno zelenje oziroma vejevje, ker to pomeni večjo prometno varnost in se hkrati s tem se izognejo nepotrebnemu plačilu globe oz. obrezovanju na njihove stroške. Gradnja, rekonstrukcija in podobne spremembe v varo­ valnem pasu občinskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem Občine, čeprav ta dela potekajo na zasebnem zemljišču. Po 97. členu Zakona o cestah se varovalni pas občinske ceste meri od zunanjega roba cestne­ ga sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri pre­ mostitvenih objektih pa od tlorisne projek­ cije najbolj izpostav­ ljenih robov objekta na zem­ljišče pri lokalnih

36 Glas občine Naklo marec 2016

cestah. Pri lokalnih cestah znaša 10 m, pri javnih poteh pa 5 m. Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprot­ ju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo ali objekte ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zem­ ljiščih. Pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezni­ ku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost in stori enak prekršek kot v prejšnjem stavku, se izreče globa 2000 EUR, za njihove odgovorne osebe pa z 200 EUR. Temeljni namen tega članka je pre­ ventivni in odvrnitev občanov od škod­ ljivega ravnanja in posledično izrekan­ ja sankcij inšpekcije oziroma redarstva. ・

javna obvestil a Medobčinski inšpektorat Kranj

Onesnaženje cest in nepravilna razdalja pri oranju Slavko Savić, inšpektor

Medobčinski inšpektorat Kranj v varovalnem pasu ceste nadzoruje na cesti onesnaženja z blatom in zemljo, oranje preblizu ceste in gradnjo v varovalnem pasu brez soglasja. Javni interes uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki ogrožajo ali so po­ tencialno nevarni za vse udeležence v prometu. Kmetje v času poljedelskih opravil pripeljejo delovne stroje oz. traktorje in delajo na poljih, njivah, travnikih in v gozdovih. Kar nekaj površin se nahaja v bližini javnih poti in cest, katerih lastnik je občina. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za voznike, ka­ dar so mokre zaradi padavin. Poljedelec je dolžan da, pre­ den se z delovnim strojem vključi na javno pot, s pnevmatik in delovnih strojev očistiti blato, zemljo in podobne snovi. Onesnaženja cestišč mnogokrat povzročajo tudi tovorna vozila, ki dovažajo in odvažajo potrebni material z gradbišč. Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del, kljub zagrože­ nim globam, ne poskrbijo za redno čiščenje pnevmatik ob izvozu z gradbišča na cesto. Takšno onesnaženje pomeni tudi prekršek cestno prometnih predpisov, saj 1. alinea 5. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati. za omenjen prekršek je predpisana tudi dokaj visoka globa v višini 1000 EUR. Občina zato pozi­ va vse poljedelce in voznike tovornih vozil, da so pri svojem delu pozorni na kakršno koli onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihove­ ga dela na kmetijskih zemljiščih ali izvozov z gradbišč. Prav tako je potreb­ no poljedelce opozo­ riti na posledice nedo­ voljenega oranja njiv v bližini javne ceste. 4. točka 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah namreč prepoveduje orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto (primer pravilnega vzporednega in pravokotnega oranja odmika od roba asfalta sta na spod­ njih slikah). Tudi za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini 1000 EUR. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Orač in tudi drugi morajo upošte­ vati, da je potrebno poleg roba asfalta za odmik upošte­ vati najmanj še bankino, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cest­ nega sveta. Na sliki spodaj je naveden primer pravilnega

vzdolžnega oranja, ki pri oranju upošteva tudi od­ mik od cestnega telesa in ne samo od roba asfalta oziroma vozišča. V primeru oranja pod kotom 30 stopinj se prepoveduje orati na razdalji manj kot 2,00 m od roba cestnega sveta, pod kotom 45 stopinj je ta razdalja 2,85 m in pod kotom 60 stopinj je ta razdalja najmanj 3,45 m. Oranje kmetijske po­ vršine bližje od pred­ pisane v preveliko bliži­ no cest pomeni, da se poškoduje spodnji no­ silni ustroj ceste. Po­ sledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Poškodbe cestišča se morajo zaradi zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu, nuj­ no takoj sanirati. Škoda, ki nastane je velika, presej večja od nekaj več pridelka in jo mora plačati občina iz proračuna. Namesto, da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove, je občina prisiljena namenjati sredstva za popravi­ lo obstoječih cest. Zaradi premajhnih odmikov od cestnega sveta orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na as­ faltnem vozišču, s čemer povzročajo poškodbe bankine in onesnaženje vozišča. Za vsako od naštetih kršitev – poškodba bankine, poškod­ ba cestnega smernika, poškodba prometnega znaka, oranje njive preblizu ceste, onesnaženje vozišča je predpisana glo­ ba. Zato ob oranju, spravilu poljskih pridelkov in podob­ no potrebno paziti, da se stroji ne obračajo na cestišču (na bankini in asfaltnem vozišču) in da se ne onesnaži vozišča ter poškoduje bankin ali cestnih smernikov. Osnovni namen članka je preventivni in odvrnitev občanov od škodljivega ravnanja in posledično izrekanja sankcij inšpekcije oziroma redarstva. Občani bi se morali v primeru kršitev zavedati, da so odgovorni za svoje ravnanje, še posebej, če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu. ・ marec 2016

Glas občine Naklo 37

javna obvestil a

Voda iz pipe je zdrava

V mesecu marcu bomo obeleži­ li svetovni dan voda (22. marec). Dan je namenjen opozarjanju na ome­ jenost naravnih vodnih virov, njihovo ogroženost, vplivu vode na naše živ­ ljenje in predvsem za izboljšanje naše­ ga odnosa do voda. Voda po svetu postaja naravni vir, ki ga vedno bolj primanjkuje. Na planetu je manj kot 1 % vode, ki se lahko upo­ rablja kot pitna voda. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do zdrave pitne vode. V evropskih drža­vah je vode na splošno še dovolj, čeprav jo na nekaterih področjih primanj­kuje. Enako velja tudi za Slovenijo. Vsi vodovodni sistemi, v upravljanju Komunale Kranj, se oskrbujejo s pit­ no vodo, ki prihaja iz podtalnice. To je voda, ki je nasičena v vodonosnikih pod zemeljskim površjem. Se narav­ no napaja in obnavlja s padavinskimi vodami (dež, sneg). Kakovost pitne vode iz virov, s ka­ terimi upravljamo, je zelo dobra in jo lahko varno pijemo iz pipe. Vodo iz plastenke raje zamenjajmo za vodo iz pipe. S tem bomo ustvarili veliko manj odpadne embalaže in raz­ bremenili naše okolje. Ustekleničena voda 100-krat bolj obremenjuje okol­ je kot voda iz pipe. Po celem svetu se ustvari približno 1,5 milijona ton plas­ tičnih odpadkov. Res je, da danes ve­ liko odpadkov že recikliramo, a jih še vedno preveč konča na odlagališčih.

Biološka razgradnja plastenk za vodo pa lahko traja tudi do 1.000 let. Ustekleničena voda pogosto vse­ buje več bakterij in nečistoč od vode iz pipe. Prepotuje dolgo pot in po­ gostokrat mine dolgo časa, preden iz skladišča pride do vas. 10 razlogov ZA pitje VODE IZ PIPE: 1. Voda najbolj odžeja. 2. Blagodejno vpliva na počutje. 3. Blaži glavobole in mnoge druge težave. 4. Pomaga pri uravnavanju telesne teže. 5. Spodbuja pozitivno razmišljanje. 6. Na voljo je v neomejenih količinah. 7. Je povsod dostopna in ugodna. 8. Je najbolj ekološka, saj ne povzroča nobenih odpadkov. 9. Samo voda iz pipe je ves čas pod nadzorom. 10. Samo voda iz pipe je ves čas sveža.

Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Naklo za leto 2015

V občini Naklo upravljamo z dvema vodovodnima sistemoma. Naša glav­ na skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lah­ ko predstavljajo nevarnost za zdrav­je ljudi. V vodi spremljamo mikrobiološke, kemijske in indikatorske parametre in pri tem upoštevamo mejne vrednosti iz državnega Pravilnika o pitni vodi. Najpomembnejše je obvladovan­ je mikroorganizmov v pitni vodi. Mikrobiološki parametri pokažejo ob­ seg in stopnjo onesnaženosti pitne vode z mikroorganizmi. Iz rezulta­ tov preskušanj je razvidno ali je voda

PRIJA A EN OHLAJ

38 Glas občine Naklo marec 2016

onesnažena s fekalnimi klicami, ki imajo izvor v človeških in/ali živalskih iztrebkih, ali z indikatorskimi klicami - parametri. Če voda vsebuje mikro­ organizme, lahko ogroža naše zdravje. Poleg teh parametrov spremljamo tudi kemijske (kot so na primer ni­ trati, amonij, oksidativnost, motnost, pH vrednost, …), ki pokažejo obseg in stopnjo onesnaženosti pitne vode s kemičnimi snovmi, ki lahko predstav­ ljajo tveganje za zdravje ljudi. Kljub velikemu številu kemikalij v okolju so v normative vključene le nekatere, s katerimi si pomagamo pri oceni. Dodatno spremljamo tudi indikator­ ske parametre, kjer mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, ampak dajo in­ formacijo o urejenosti celotnega siste­ ma in nas opozarjajo, zlasti ob spre­ membah, da se z vodo nekaj dogaja in jih je treba raziskati. Pravilnik o pitni vodi predpisuje dve vrsti nadzora nad zdravstveno us­ treznostjo pitne vode, in sicer notranji nadzor in monitoring. Notranji nad­ zor izvajamo upravljavci vodovodnih sistemov. Vzpostavljen je na osno­ vah HACCP sistema, ki omogoča pre­ poznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih dejavnikov, ki lahko pred­ stavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Izvajamo ukrepe in stalen nad­ zor na tistih mestih sistema, kjer se tveganja lahko pojavijo. V sklopu HACCP sistema imamo opredeljena mesta vzorčenja, vrsto in pogostost preskušanja. Vzorčenje upravljamo sami in v sodelovanju z Nacionalnim laboratorije za zdravje, okolje in hrano, enoto Kranj, kjer se izvajajo tudi labo­ ratorijska preskušanja. Kakovost pitne vode se poleg notranjega nadzora spremlja tudi v okviru državnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje, no­ silec monitoringa je Nacionalni labo­ ratorij za zdravje, okolje in hrano.

Vodovodni sistem Kranj

Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo skupaj 61.077 porabnikov v Mestni občini Kranj ter občinah Naklo, Preddvor in Šenčur. V letu 2015 smo v sistem distribuirali 5.542.164 m3 pitne vode, od tega 258.004 m3 vode 1.981

javna obvestil a prebivalcem v naseljih Naklo, Okroglo in Polica. Naselja v občini Naklo se oskrbujejo s pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in vrtine) in zajetja Nova vas. Pitna voda iz virov Bašelj se je do 30.6.2015 stalno dezinficirala s presvetljevanjem z UV svetlobo, po tem datumu pa se voda stalno obdeluje po postopku ultrafil­ tracije. Presvetlevanje z UV svetlobo pomeni razkuževanje vode in uničenje morebitnih mikroorganizmov v vodi. Ultrafiltracija pa pomeni, da se voda iz zajetja s posebno napravo prečisti in izloči morebitne mikroorganizme in delce. Tako priteče do porabnikov bistra in čista voda. Občasno se pitna voda lahko tudi dezinficira z natrijevim hipokloritom (tekočim klorom). Klor je preventivno dezinfekcijsko sredstvo, ki predstavlja dodatno varnost pred naknadnih onesnaženje. Pitna voda iz zajetja Nova vas se stalno dezinficira s presvetljevanjem z UV svetlobo. V občini Naklo je bilo za mikro­ biološka preskušanja odvzetih enajst vzorcev pitne vode, za fizikalno ke­ mijska pa en vzorec. Glede na obseg opravljenih preskušanj so bili vsi od­ vzeti vzorci ustrezni.

Vodovodni sistem Kovor - Naklo

Vodovodni sistem Kovor - Naklo s pitno vodo oskrbuje 3.193 prebivalcev v naseljih Bistrica, Cegelnica, Podbrez­ je, Spodnje in Zgornje Duplje, Strahinj, Zadraga in Žeje. Vira pitne vode sta vrtini Duplje in vrtina Podbrezje (rezervni vodni vir), ki se napajajo iz aluvialnega (peščeno prodnatega) vodonosnika. Pitna voda se ne dezinficira ali kako drugače ob­ deluje. V vodovodni sistem smo v letu 2015 distribuirali 348.223 m3 pitne vode. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih petindvajset vzorcev pitne vode, za fizikalno kemijska pa dva. Glede na obseg opravljenih preskušanj vsi odvzeti vzorci ustrezni. Glede na zapisano, lahko zaključimo, da porabniki v občini Naklo, ki se oskrbujete s pitno vodo iz javnih vodovodnih sistemov, pijete zelo dobro vodo.

Porabniki ste soodgo­ vorni za ohranjanje kakovosti vode

Pomembno je, da voda, ki priteče do porabnikov enako dobra priteče tudi iz vaših pip. Zato poskrbite za redno vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opre­ mo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode. Priporočamo, da približno en­ krat na 14 dni čistite mrežice na pipah. Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kam­ na. Vodo uporabljajte na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi, pred prvo uporabo tega dne, stočite nekaj vode. Voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve tempera­ ture vode. Enako naredite, ko pridete domov, predvsem pa, ko se vrnete po daljši odsotnosti. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, izvajajte tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Odkrijte in odstranite slepe rokave, do takrat pa spirajte vodo iz slepih rokavov vsaj enkrat na teden. Za ohranjanje čiste pitne vode je pomembno, da ne zlivamo v odtok ke­ mikalij, barv, lakov, insekticidov, zdravil in drugih nevarnih odpadkov. V odtok ne zlivajmo jedilnega in motornega olja. Vse te snovi lahko nega­tivno vpliv­ ajo na delovanje sistema za čiščenje odpadnih vod, s tem ko uni­čijo favno in zamašijo cevi. Nevarne odpadke odda­ mo v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov ali v času letne akcije zbiran­ ja nevarnih odpadkov. S prijavo na brezplačno obveščanje v času motene oskrbe s pitno vodo poskrbite, da bodo informacije pravi čas prišle do vas. Prijavite se na osebno obveščanje po SMS in/ali ­elektronskimi sporočili. Pišite nam na info@komunala-kranj.si ali izpolnite obrazec na naši spletni strani www. komunala-kranj.si. Včasih je zaradi okvar oziroma posegov na javnem vodovodnem omrežju in objektih oskrba s pitno vodo motena. Ob izrednih dogodkih moramo včasih izdati poziv k preku­ havanju vode, zato je pravočasno ob­ veščanje izrednega pomena.

Poračun količin pri obračunu storitev ravnanja z odpadki Z mesecem junijem 2015 je v občini Naklo začel veljati spremen­ jen obračun in prilagojene cene ravnanja z odpadki. Obračun se je prilagodil državni zakonodaji, ki predpisuje način, kako morajo biti prikazane storitve na računih in da morajo biti cene izražene v EUR na kilogram. Na mesečne iz­ datke gospodinjstev za ravnanje z odpadki še vedno vplivajo velikost zabojnikov za mešane in biološke odpadke, število oseb in pogos­ tost odvoza. Na mesečne izdatke pravnih oseb pa velikost zabojnikov za mešane in biološke odpadke ter odpadno embalažo in pogostost odvoza. Pri obračunu za tekoče leto upo­ števamo ocenjeno količino zbranih odpadkov glede na prostornino za­ bojnikov in število oseb. Na računih navedena količina v kilogramih ne pomeni dejanske mase odpadkov, ki jih oddate posamezni uporabni­ ki, pač pa so upoštevane povprečne količine. Skladno z zakonodajo, moramo enkrat letno pripraviti poračun, ki predstavlja razliko med obračunano in dejansko povprečno količino od­ padkov. Poračun količin je upošte­ van na računih, ki ste jih prejeli v mesecu marcu 2016. Pri zbiranju določenih vrst komu­ nalnih odpadkov je bila ocenjena ko­ ličina nižja od dejanske, enako velja pri zbiranju bioloških odpadkov. Pri obdelavi in odlaganju mešanih od­ padkov pa je ocenjena količina višja od dejanske. To bo na vaših računih upoštevano kot poračun količin. Upoštevali smo tudi, da v občini od 1. 2. 2016 mešane odpadke od­ važamo na tri tedne, zato se zaraču­ na le tre­tjina količine odpadkov (na računu prikazano kot faktor 0,3333). Pri izračunih cen se vedno upošte­ va, da se ne ustvarja dobička, ampak zgolj krije stroške izvajanja javne službe. Več na www.komunala-kranj.si.

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

marec 2016

Glas občine Naklo 39

napovednik dogodkov PGD Duplje

PGD Podbrezje

Vse v sklopu 110. letnice društva: 4. 6. Slavnostna seja 11. 6. Večja gasilska vaja (dopoldan) 11. 6. Dan odprtih vrat za občane (popoldan) 17. in 18. 6. Dvodnevna veselica 18. 6. Parada

Očiščevalna akcija po vasi Podbrezje s Po­ družnično šolo Podbrezje, 15. 4. 2016 - v času šolskega pouka. Očiščevalna akcija od Bistrice, Gobovc do Zvirč z Lovsko družino Dobrča, 16. 4. 2016 od 8.00 do 12.00.

KUD Tabor Podbrezje Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek, v sredo, 13. aprila ob 19.00, KD Podbrezje. Odkritje spomenika Ivane Kobilca v torek, 21. junija 2016 ob 19.00, spominski park v Podbrezjah. Literarni večer s predstavitvijo knjige Milana Debeljaka Recept za pesem, v soboto, 9. aprila ob 19.00 v Kulturnem domu v Podbrezjah.

BC Naklo 5. 4. 2016 ob 11.00 Kraj prireditve: Grogova ulica Naklo - Cegel­ nica pred podvozom pod avtocesto Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japon­ skega dresnika v občini Naklo

FS DU Naklo bo pripravila ob 20. letnici obstoja skupine koncert in to 23. 4. 2016 ob 19.30 uri v telovad­ nici OŠ Naklo. Gostje so FS Podkvica iz Nakla in skupina tamburašev iz Reteč. Obenem bo v OŠ Naklo odprta tudi razstava o največjih dosežkih skupine.

40 Glas občine Naklo marec 2016

TVD Partizan Podbrezje 26. 3. 2016 ob 9.00 Čistilna akcija na Taboru in v okolici Kulturne­ ga doma Podbrezje in nogometnega igrišča »Pod farovžem«. Organizatorja: TVD Partizan Podbrezje in Gorenjsko ekološko in turistično društvo Mati­ jovc Podbrezje. 3. 6. 2016 ob 17.00 Tradicionalna nogometna tekma med Hokej­ sko reprezentanco Slovenije in FC Podbrezje na nogometnem igrišču »Pod farovžem«. Vsak torek ob 19.00 in vsak četrtek ob 20.00 v Kulturnem domu Podbrezje vadba športne gimnastike za rekreativce. Vsako sredo ob 19.30 v Kulturnem domu Podbrezje vadba joge za fizično in psihično zdravje.

nagr adna križank a 1 3

2

4

5 6

7

8

9 10

11 12

13

14

15

16 17 18

19

20

21

22

23

24

25 26 27

29

28

30

EclipseCrossword.com

Pokrovitelj današnje nagradne križanke je gostišče KLUB KOVAČ, Andrej Marinšek s. p., Glavna cesta 1, Na­ klo, tel. 042578955 ali 031339003. Klub Kovač Vam nudi: različno hrano, točeno pivo, ma­ lice, kosila, pizze … Nudi prostor za zaključene družbe, hrano vam dostavijo na dom, gostišče pa ima tudi prenočišča. 1. nagrada: kosilo s sladico in točenim pivom za dve osebi 2. nagrada: 2x pizza po izbiri 3. nagrada: porcija kruhkov s krompirčkom Rešitev s svojimi podatki (ime, priimek, naslov, e-poš­ ta) pošljite do 5. 4. 2016 na naslov: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo s pripisom KRIŽANKA. Izžrebane nagrajence bomo naknadno obvestili. Veseli bomo vaših predlogov, ki jih lahko posredujete na e-naslov: zdravko.cankar@gmail.com. Križanko ureja Zdravko Cankar.

Vodoravno

Navpično

3. POLJŠČINA 5. VPREŽNI KONJ 7. KRAJINSKI PARK 10. TUJE RODNA RASTLINA 13. ŽENSKO IME 18. KONGLOMERATNA KRAŠKA JAMA 19. SERVIS GASILNIKOV 21. OČI 24. KAPUSNICA 25. GOSTIŠČE 26. RAZGLEDNA TOČKA 27. ŽITO 28. TEKMOVALNI KONJ 29. VOJAŠKI DEZERTERJI 30. NARAVNI REZERVAT

1. FRANC PIRC

2. VODNO ZAJETJE V STRAHINJU 4. VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA 6. IZDELKI IZ KONGLOMERATA 8. GRAMOZNICA 9. ITALIJANSKA JED 11. POTOK 12. VAS KI JE IME DOBILO PO ­DUPLINAH - NEMŠKO 14. OBČINSKA PRIREDITEV 15. 110 LET DRUŠTVA 16. POMEMBEN NAKLANEC 17. ZDRUŽENJE 20. ULICA V NAKLEM 22. MLIN 23. JAMA V ZADRAGI

marec 2016

Glas občine Naklo 41

ogl asi -

040/202 384

Športno društvo Naklo prireja turnir za

NAJ IGRALCA – IGRALKO BOWLINGA V OBČINI NAKLO Sobota, 9. april 2016 ob 10.00 uri na bowlingu Hotela Marinšek. Tekmovalni kategoriji: moški, ženske s stalnim prebivališčem v občini Naklo. Prijave na: pavlin7a@gmail.com, 040 530 230 Na dan turnirja prijave možne na bowlingu do 9.30 ure. Mladina od 12 do 18 let brezplačno. sponzor: Hotel Marinšek

coo-92x126mm-Marec2016-2-tisk-pop.pdf

1

11/03/16

07:13

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

www.coo.si

42 Glas občine Naklo marec 2016

ogl asi -

040/202 384

ODPRLI OBOGATENI CENTER NAKLO

11. marca je odprl svoja vrata prenovljeni kmetij­ sko vrtni center Naklo, ki ga v sodelovanju z za­ drugo Na­klo odpiramo pod okriljem Loške zadruge. Dogodek smo pospremili s piknikom in druženjem v pozno popoldne. Center se po novem ponaša z večjo kvadraturo in pestrejšo ponudbo. Velik poudarek se namenja kmetij­ skemu programu in vrtnarstvu, prav tako pa ima pes­ trejšo ponudbo cvetličarna, kjer boste na enem mestu lahko kupili rezano cvetje in lončnice. Prijazno osebje vam bo aranžiralo in dekoriralo venčke, darilne aranž­ maje ter svečane šopke. V centru Naklo ne gre izpustiti novega domačega kotička, kjer se na enem mestu nahaja široka ponudba lokalnih dobrot in produktov. Velik poudarek dajemo lastnim blagovnim znamkam Loška mlekarna, Mesnine Bohinja in Loške mesnine. Tako boste na policah kotička in v hladilnikih našli tudi okusne domače mesne in mlečne izdelke. Vrtnarska sezona se začenja, zato lepo vabljeni k nakupom v naš prenovljeni in obogateni center. Pre­ pričani smo, da se za vsakega najde marsikaj. Se vidimo! Vaša Loška zadruga

w w sk

lo w. za

a-

KMETIJSKO VRTNI CENTER NAKLO

a.s

ug i

* SADIKE * SEMENA * KRMILA * GNOJILA * GOZDARSKI * VRTNARSKI PROGRAM PRIPOMOČKI

dr

ODPRL VRATA V PRENOVLJENI PREOBLEKI, Z RAZŠIRJENO IN BOGATO PONUDBO * SREDSTVA ZA * MOLZNA OPREMA VARSTVO RASTLIN * REZERVNI DELI * SVETOVANJE * KMETIJSKI STROJI

CVETLIČARNA * DOMAČI KOTIČEK * LOKALNE DOBROTE * Prodaja izdelkov blagovnih znamk Loške mlekarne in Mesnin Bohinja

DELOVNI ČAS: pon - pet: 7:00 -19:00 ; sobota: 7:00 - 13:00 Telefon: 04 59 51 940 in 04 59 51 943 e-pošta: naklo.tehnika@loska-zadruga.si KMETIJSKO VRTNI CENTER NAKLO, Cesta na Okroglo 1a, Naklo marec 2016

Glas občine Naklo 43

zadnja str an R E K L A M N I

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

POMAGAJMO SANDIJU NOVAKU Slepemu tekaču Sandiju Novaku bomo do konca leta od vsakih prodanih očal namenili 1€ in mu pomagali na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru doseči največji cilj v življenju.

44 Glas občine Naklo marec 2016