Glas Naklo, december 2018

Glas Naklo

december 2018

občine

Številka 97/leto 24

Blagoslovljen božič in vse dobro v letu 2019! Uredništvo

uvodnik Prazni slabega in polni prešernega Andreja Kosec, odgovorna urednica Praznik. Že dolgo se sprašujem, od kod izvira ta beseda, kaj pravzaprav sploh pomeni, saj je ne znam povezati drugače kot v smislu prazen. To pa se pomensko s praznikom ne ujema najbolje, kajne? Praznik zagotovo ni prazen, vsaj ne bi smel biti. Druga asociacija na prazen pa je lahko brez obremenitev, brez (včasih prav suženjskega) služenja denarja, brez morati pred vsako mislijo na naslednje dejanje; ta konotacija je sicer kar všečna, ampak me ne zadovolji. Veda o jeziku nas uči, da je beseda izvorno slovenska, če jo znamo razložiti, pojasniti njen pomen. »Praznika« niti po brskanju v Etimološkem slovarju ne morem napolniti s smiselno razlago glede na to, kar predstavlja – proslavljanje, vzdušje pričakovanja, želja. Je pa besedo v 17. stoletju, torej samo 150 let po tem, ko je Trubar zasnoval slovenski knjižni jezik, v svojih pridigah uporabljal že Janez Svetokriški. Bila je torej že tedaj slovenska, uveljavljena. O samem prazniku pa je dejal, da mora duša stremeti, da bo na praznik lepa in čista. Kaj to pomeni, pa si vsak razlaga po svoje. Lepa in čista duša ima rada. Najprej sebe in potem tudi druge. V njej je polno ljubezni, ki kot luč prihaja med ljudi. Praznik luči pa so ljudje praznovali že od nekdaj in z različnimi obredi in običaji. Na gregorjevo, na primer, še danes spuščamo po vodi barčice s prižgano lučko in tako pozdravljamo sonce, daljši dan, svetlobo. In to je lepo. Koliko luči pa žari v decembru! Da bi svetloba naposled le premagala temo. Da bi dobro v človeku le premagalo slabo, da bi se človek zmogel upreti vzgibom, ki ga zavajajo. Pogosto rečemo, da smo samo ljudje, dojemljivi za šibkost. A to ne sme biti izgovor, vendarle imamo možnost izbire. Če izberemo svetlobo, bodo duše lepe in čiste. In praznik bo poln lepega, mi pa se ne bomo počutili prazne, ko bodo luči januarja ugasnile, ampak polne. Za to pa se je vredno potruditi. Precej zajetno glasilo držite v rokah. Polno je dogodkov, ki ste jih obeležili in pospremili z glasbo, dobrodelnostjo, igrivostjo in marljivim delom. Najbrž je božični čas najbolj družinski, ko se z delom za skupno dobro trudimo povezati in praznovati, kar je vrednota že sama po sebi. Želim vam, da bi to leto zaključili umirjeno in z lepoto trenutkov, kakršne koli si že želite. Napolnite praznike z veseljem in srčnostjo, da jih boste doživeli in žareli.

Prispevke in fotografije za februarsko številko ­pošljite do torka, 5. februarja 2019, na elek­tronski ­naslov: urednistvo.glasnaklo@gmail.com. Besedila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. 2 Glas občine Naklo december 2018

V tej številki ... Ž U PA N OV G L A S 3 4 P O D Č R T O Spoštovane občanke in občani 4 Poročilo volilne komisije lokalnih volitev 2018 4 I Z N A Š E S R E N J E 5 35 let Zupanovega stolčka 5 Miklavž je obiskal Dom starejših občanov Naklo 6 Duša vasi živi med prijaznimi starimi domačijami 6 Druženje upokojencev DU Naklo v jesenskih mesecih 2018 7 Nismo še za »staro šaro« 8 Napovednik 8 Moto društvo Oldteimer Naklo in njegovih 20 let delovanja 9 Zaključek leta 10 Naj bo zima prijetna za vse 10 Imamo v Naklem turistom kaj pokazati? 11 Spominska slovesnost 12 K U LT U R N I O D M E V 13 Ivan Cankar v sliki, pesmi in besedi 13 28. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Taborski dnevi 14 16. Pirčevi dnevi 15 Letni koncert folklorne skupine Podkuca z gosti iz Metlike 16 Z mislijo na Zemljo 18 Miklavž za vse čase 19 Otroški gledališki abonma 20 Krajevna knjižnica Naklo – knjižnica s čudovitim razgledom 20 Zakaj je pomembno, da otroku beremo pravljice? 21 Iz Nakla v svet po življenjskih sopotjih 22 Kamnolom 23 JA Z PA R A Z M I Š L JA M TA KO 24 PUMP TRACK POLIGON – bi ga lahko imenovali po slovensko? 24 Zaton članske ekipe v Nogometnem klubu Naklo 24 Š P O R T 25 Ptički brez gnezda v letu 2018 25 Duplje z dvema ekipama 26 Z A P I S I Š O L S K I H P E R E S 27 Likovna umetnost z gospo Ljubo Brajnik 27 Adventni semenj na Waldorfski šoli 27 Pesem in lučke razsvetlile Dom starejših občanov Naklo 28 Nemške in slovenske osnovnošolce so povezali ples, glasba in narava Dobrave 28 Svetovna geografska olimpijada 29 Mobilnosti v okviru projekta MI v Evropi 30 BC Naklo v projektu YOUrALPS spoznava Alpe in njihovo kulturno in naravno dediščino 31 M L A D I V RV E Ž 33 Miklavž za vse čase 33 Otroška indijanska zabava 33 L I T E R A R N I C A 34 Čudežni lonec 34 Rufar ll. 34 Konj in osel sivček 34 Miš in zajec 35 Rodos 35 Zakaj izgleda človek kot bog 35 Gozdna basen 36 Pravi prijatelj 36 JAV N A O B V E S T I L A 36 Zimska tegoba domov – vlaga in plesen 36

županov gl as

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja petkrat letno (februar, april, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Adventni venec Foto: arhiv BC Datum izida: 21. 12. 2018 ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja gradiva Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

Spoštovane občanke in občani občine Naklo! Ko boste imeli v roki tole številko našega občinskega časopisa, se bo zaključeval adventni čas, to je čas pričakovanj in čas priprave. Tudi v naši občini pomenijo zadnje lokalne volitve precejšnje spremembe in velika pričakovanja. V ponedeljek, 17. decembra, smo konstituirali nov občinski svet in umestili novega župana. Več o rezultatih volitev lahko preberete na naslednjih straneh. Z vašo visoko podporo na volitvah in s podelitvijo mandata na občinskem svetu so mi bila dana pooblastila za vodenje Občine Naklo. Našo občinsko barko sem prevzel s ponosom ter ob zavedanju velike odgovornosti, ki mi je bila zaupana. Moja želja in želja mojih sodelavcev v novem občinskem svetu je, nadaljevati uspešen razvoj naše občine. Zagotavljam vam, da uspešno izvedenih projektov ne bomo rušili in da bomo začete projekte po temeljitem pregledu nadaljevali. Najprej bo na vrsti sprejem proračuna občine, ki bo omogočal normalno poslovanje. Sprejet proračun bo tudi osnova za izvedbo razpisov za delovanje društev v prihajajočem letu. Želja vseh je, da bi bili razpisi realizirani čim hitreje, da bodo lahko društva začela normalno delovati. Preverili bomo stanje pripravljenosti zimske službe. Sledil bo pregled vseh začetih gradbenih projektov ter pospešitev pridobivanja gradbenih dovoljenj, da se bodo v pomladanskih časih lahko začele gradnje in obnove, ki so bile že dolgo obljubljene. V prvih mesecih prihajajočega leta se bomo lotili pregleda in priprave rešitev za najbolj pereče probleme naše občine, ki smo jih zapisali v naše programe. Ugotavljam, da bo dela veliko, lotili se ga bomo z veseljem in odločno. Ob vstopu v moj prvi županski mandat mi dovolite, da se vsem, ki ste glasovali zame, najlepše zavalim za podporo. Vsem tistim, ki niste glasovali zame, pa obljubljam, da so zame od nedelje,

2. decembra zvečer, pomembni vsi občani in vsa občina, brez razlike! To smo dokazali z umirjeno in pozitivno naravnano predvolilno kampanjo. Vesel bom vseh vaših pozitivnih pobud, konstruktivnih kritik in tudi kakšne pohvale. Želim vam mirne, prijetno preživete božične in novoletne praznike ter obilo dobrega in lepega v novem letu. Ivan Meglič, vaš župan

Spoštovane občanke in občani, Čestitamo vam ob Dnevu samostojnosti in enotnosti; ob prihajajočih praznikih pa vam želimo miren in blagoslovljen Božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2019. Občinski odbor SLS Naklo http://www.sls-naklo.si

december 2018

Glas občine Naklo 3

pod črto

Spoštovane občanke in občani! Marko Mravlja

Naj se najprej zahvalim vsem volivkam in volivcem, ki ste še vedno prepoznali, da je moje delo vredno vašega zaupanja, prav tako pa se moram zahvaliti vsem tistim, ki mi ga niste namenili, saj ste mi s tem omogočili lagodnejše življenje. Čas je, da potegnem črto skozi moj osemletni mandat in ga poizkušam realno oceniti. Kljub temu, da sem bil župan v najbolj kriznih časih, saj nam je država v veliki meri zmanjšala povprečnino in smo poleg tega vrnili kredit za Dom starejših občanov, tako da smo poplačali Gorenjsko gradbeno družbo v višini 1.600.000,00 EUR, smo še vedno izpeljali kar nekaj zelo odmevnih projektov. Primarna je bila kanalizacija v Podbrezjah, obnovili smo kar nekaj cest in dokončali še manjkajoče sekundarne kanalizacijske vode, obnovili obe podružnični šoli in sofinanc irali obnovo vseh gasilnih domov. Največji projekt, na katerega pa smo lahko ponosni prav vsi v naši občini, pa je nov vrtec Mlinček. Nogometno igrišče z umetno travo, otroška igrišča v Dupljah in Podbrezjah in športni park v Naklem. Sofinancirali smo mlade na vseh področjih, tako v športni, kulturni in izobraževalni ravni prav zaradi tega, ker sem mnenja, da na mladih svet stoji in na mladini je bilo v teh osmih letih narejenega več kot kadar koli v zgodovini naše občine. Nikoli pa nismo odvrnili pomoči starejšim ali društvom, ki so aktivni na področju delovanja v občini Naklo. S ponosom lahko zatrdim, da ga ni občana, ki bi

lahko s prstom pokazal name in dejal, da sem mu kot župan škodoval. Na občinski upravi smo probleme vedno poizkušali reševati v prid našim občanom, saj sem mnenja, da je občina zaradi vas in ne obratno. S ponosom lahko trdim, da smo vsa sredstva porabili tran­ sparentno in tako smo lahko izpeljali več projektov, ki so v prid celotni skupnosti. Županovati je tako, kot bi stal na obali in gledal na morje, kjer se blešči na milijone kresničk, ko pa skočiš vanj, te pod gladino čaka kup umazanije, skal in meduz. Zato želim novemu županu, g. Ivanu Megliču, da uspešno preplava ta zaliv. Z naše strani zagotavljam, da mu bomo pri tem pomagali in ne bomo opozicija, zaradi katere bi moral sestavljati koalicijo. Občino prepuščamo v odlični finančni kondiciji. Preskrbeli smo tudi dva milijona evropskih sredstev in za izvedbo vseh teh projektov bo potrebno ogromno energije in volje. Samo skupaj jih lahko izvedemo in s tem omogočimo še večji življenjski standard našim občanom. To pa je edino vodilo, ki nas mora združevati. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki ste v teh osmih letih ­kakorkoli doprinesli k temu, da je v občini Naklo lepo živeti, in vsem, ki ste se žrtvovali skupaj z mano, da smo lahko uresničili zadane cilje. Želim vsem vesele božične in novoletne praznike. ・

Občina Naklo

Poročilo volilne komisije lokalnih volitev 2018 Lokalne volitve za župana, 2. krog, 2. 12. 2018

Skupni rezultat glasovanja za župana v občini (po št. glasov) Oddanih gl.: 2666 Neveljavnih gl.: 8 Veljavnih gl.: 2658 Zap. št.

Kandidat

Št. glasov

% glasov

1

Marko Mravlja

1218

45.82

2

Ivan Meglič

1440

54.18

Za župana Občine Naklo je bil izvoljen g. Ivan Meglič. Vsi ostali rezultati so objavljeni na spletni strani Občine Naklo – lokalne volitve.

Lokalne volitve za občinski svet, 18. 11. 2018 Seznam izvoljenih kandidatov

VOLILNA ENOTA 01 Skupno število mandatov: 15 (občinski svet Občine Naklo šteje 15 svetnikov) Lista: 1 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Skupno št. glasov: 473 / 17.13 % / Št. izvoljenih: 3 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 1 Zdravko Cankar Izvoljen 2 Helena Krampl Nikač Izvoljen 3 Primož Povše Izvoljen

4 Glas občine Naklo december 2018

Lista: 2 LISTA DRAGA GORIČANA ZA RAZVOJ OBČINE NAKLO Skupno št. glasov: 311 / 11.26 % / Št. izvoljenih: 2 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 1 Drago Goričan Izvoljen 2 Alenka Benedik Izvoljen Lista: 3 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) Skupno št. glasov: 605 / 21.91 % / Št. izvoljenih: 3 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 1 Marko Mravlja Izvoljen 2 Andreja Prosen Izvoljen 3 Albin Golb Izvoljen Lista: 5 NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI Skupno št. glasov: 230 / 8.33 % / Št. izvoljenih: 1 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 1 Peter Celar Izvoljen Lista: 6 SLS, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov: 543 / 19.67 % / Št. izvoljenih: 3 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 13 Renata Košir Izvoljen 1 Ivan Meglič Izvoljen 2 Katja Bevk Izvoljen Lista: 7 LISTA ZA MOJ KRAJ Skupno št. glasov: 477 / 17.28 % / Št. izvoljenih: 3 Zap. št. Kandidat Izv./žreb. 7 Franc Grašič Izvoljen 1 Jure Renko Izvoljen 2 Nataša Zaletelj Izvoljen ・

iz naše srenje

35 let Zupanovega stolčka Daca Perne

S

tolček za bolnike s cerebralno paralizo je skupaj s strokovnimi delavci razvil in izdelal Janez Zupan, Darko Đurič pa se ga iz svojega otroštva spominja tudi kot »prestola«.

Na slovesnosti ob tako častitljivi obletnici, kot je 35 let izdelka, ki v tolikih letih ni potreboval korenitejših sprememb, so bili med nastopajočimi tudi plesalci, pevci, govorniki, nagrajenci, strokovni delavci in vsi tisti, ki so se hoteli avtorju zahvaliti za njegovo inovativno požrtvovalnost in srčnost. Posebna prireditev je bila to, posebna tudi v državnem merilu. Sobota, 20. oktobra, je postregla tudi z odprtjem prve INFO točke alternativnih oblik terapije pri cerebralni paralizi, bil je to dan odprtih vrat v VITA centru, dan odprtih vrat v razne metode in izkušnje, dan odprtih vrat vseh src, ki so se v hvaležnosti spet srečala. Na ta dan tudi hvaležna za vse pozornosti, tudi v obliki posebnih darilc, sladko-slanih dobrot vseh vrst, za katerimi so stali Janezovi najbližji, ki ga podpirajo vedno in povsod. Stolček, ki ga je za najšibkejše izdelal Janez Zupan, je pomagal k boljšemu življenju otrokom z motnjami v razvoju, ki se najpogosteje kaže pri diagnozi cerebralna paraliza. Njegov najbolj znani uporabnik pa je vsekakor najboljši slovenski paraolimpijski plavalec Darko Đurič, ki je avtorju stolčka poslal prav posebno pismo, v katerem se spominja najlepših dogodkov, ki jih je v šolskih letih doživljal z Zupanovim stolčkom. Med drugim je omenil tudi njegovo odlično lastnost, da je bil na koleščkih in v igrah odigral celo vlogo prestola. Ja, prestola? Pa saj se uporabniki verjetno v njem počutijo dobro, kot kralji, ker sedijo udobno, naravnost, pravilno, da se le ne bi kvarila njihova drža, od leta 2015 naprej pa še posebej s toliko funkcio­nalnimi prilagoditvami za najrazličnejše potrebe. Ker se nič v življenju ne zgodi brez namena, sta bila za razvoj stolčka potrebna tudi Janez Zupan in njegova soproga Vida, ki je takrat delala v razvojnem vrtcu. Lahko bi rekli, da je srce prepričalo srce, nagovorilo misel in roke, da so začutile potrebo tistih najmanjših v družbi. Janez ni nadaljeval poklica, ki mu je bil kot kmečkemu sinu namenjen. Postal je diplomant Fakultete za agronomijo, inovator in ustanovitelj Vita centra, ki stoji na kmetiji njegovih staršev in pomaga mnogim k lep­ šemu življenju. Janez Zupan je namreč stolček že v začetku zasnoval skupaj s soustvarjalci, razvojnimi ambulantami, vrtci in šolami za otroke s posebnimi potrebami ter seveda z otroki

in njihovimi starši. Ker je izdelek tako inovativen in mora biti prilagodljiv, seveda ves čas doživlja inovacije, kar ga delajo še posebej uporabnega za vsakega posebej. Ni čudno torej, da je prejel že toliko nagrad in pohval, tudi zunaj naših meja, celo v Ameriki. A njegova najbolj posebna lastnost med podobnimi pripomočki je ta, da je narejen iz lesa. Njegov avtor je, kot pravi sam, otrok narave, ki ima rad toplino in energijo lesa. To je hotel deliti s svojimi malimi uporabniki stolčka. Nevidne energije narave so po njegovem za razvoj in rast otroka izjemnega pomena, še posebej ko gledamo te otroke kot celostna in zelo subtilna človeška bitja. Danes to še bolj razume, ko se več ukvarja z duhovnostjo in ta vidik pogreša pri obravnavi otrok z motnjami v razvoju. A ker se vse na tej naši Zemlji giblje, razvija in nadgrajuje, tudi današnjega stanja brez tistih začetkov ne bi bilo. Janez Zupan je zato hvaležen Gorenjskemu društvu za cerebralno paralizo, ki je pred 45 leti ustanovila razvojno skupino, ki jo je vodil Dolfe Mrak, prvi predsednik društva ter tudi prvi predsednik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Kasneje se je tudi razvojna skupina preselila k Zvezi druš­ tev. Žal je tudi kmalu zamrla, zato je vse svoje kasnejše izdelke razvijal samostojno, a ob sodelovanju strokovnjakov, ki so ga razumeli. To so bili dr. Tatjana Dolenc Veličkovič, ortopedinja in prva vodja Razvojne ambulante v Kranju in dr. Vladimir Bitenc. Kasneje v procesu preizkušanja pa še dr. Fedor Pečak, dr. Hilda Veličkov, dr. Aleš Demšar, dr. Erika Dovnik Udovič pa tudi nevrofizioterapevti in delovni terapevti. Zupanovi dolgoletni usmerjenosti v razvoj in lastno proizvod­ njo opreme in pripomočkov za razvojno in gibalno ovirane osebe je vredno dodati še najrazličnejše storitve, ki bodo tem osebam, predvsem pa otrokom, nudile različne terapevtske metode za njihov optimalni razvoj in bivanje. Janez Zupan si želi zaživeti status upokojenca in se tako bolj posvetiti sebi, svoji povezanosti s Stvarstvom in Naravo ter

december 2018

Glas občine Naklo 5

iz naše srenje seveda imeti več časa za svojih 7 vnukov, če v prihodnosti vodenje in nadaljnji razvoj centra prevzame hčerka Polona. Janez Zupan je ta dan delil zahvale tistim, ki so šli z njim po tej tako posebno lepi poti, a tiste, ki jih je prejel sam v obliki lepih besed, stiskov rok, toplih pogledov in objemov, štejejo največ. To on čuti in ve. Mi pa skoraj ne verjamemo, da bo možno upokojiti njegovega duha, ki bo verjetno razmišljal še naprej, kako najbolj pomagati k pravilnemu sedenju in vsakršni terapiji tem našim malim in najbolj ranljivim v družbi. ・

Miklavž je obiskal Dom starejših občanov Naklo Rotary klub Tržič Naklo, Slavko Vidic

Miklavž se je že 1. decembra oglasil v Domu starejših občanov Naklo. V organizaciji Rotary kluba Tržič Naklo in z veliko pomočjo podmladka kluba je potekala delavnica na temo priprave božičnih šopkov. Ekipa je najprej okrasila vhod v stavbo doma, nato pa organizirala izdelavo namiznih aranžmajev. Skoraj polovica stanovalcev doma je pridno ustvarjala, delavnico pa sta jim popestrila mlada harmonikarja iz Podbrezij. Ob zaključku delavnice je vsak lahko odnesel lep okras v svojo sobo. Dijakinje in študentke iz ekipe Rotaract kluba so s svojo medgeneracijsko aktivnostjo stanovalcem lepo popestrile dan. Ob zaključku delavnice je stanovalce s svojim obiskom presenetil še Miklavž skupaj z ekipo parkeljnov, ki pa stanovalcev niso preveč prestrašili. Miklavž se je z vsakim stanovalcem malo pogovoril in jim izročil skromna darila. ・

Duša vasi živi med prijaznimi starimi domačijami Damijan Janežič

6 Glas občine Naklo december 2018

hiš in predstavitev nekoč delujočih obrti na njihovem področ­ ju. Obenem urejajo in poleti ocvetličijo vaška jedra. S tem vzpodbujajo občane k urejanju in obnovi starejših hiš. Občine, ki se problema lotijo resno, ustanovijo sklad za obnovo kulturne dediščine in tako vsaj v manjši meri pripomorejo k obnovi

Središče vasi Naklo

Foto: Damijan Janežič.

Stare domačije so duša mest in vasi. Turisti z vseh koncev sveta si navadno z veseljem ogledajo stara središča turističnih krajev. Celo povprašujejo po njih. Letošnje poletje me je azijska turistka na Bledu vprašala: »Oprostite, kje pa je tu center?« Nove hiše, ki jih gradimo v Sloveniji, vse prepogosto kopiramo. Načrti so prinešeni skupaj z vseh koncev sveta, le slovenskega je malo ali nič. Takšne hiše turistov ne zanimajo, saj imajo podobne doma. Tega bi se morali Slovenci in Naklanci bolj zavedati. Evropska komisija letošnjega leta ni zastonj razglasila za Evropsko leto kulturnega turizma. Stare domačije, urejene v slogu okolja, kjer stojijo, ohranjena mestna in vaška jedra, jedi, ki so jih jedli naši predniki, prirejene za današnji čas, festivali, muzeji in galerije, gradovi in dvorci, verski (romarski) turizem, cerkve, znamenja, spomeniki, kulturne prireditve, tematske kulturne poti in nesnovna kulturna dediščina je kulturni turizem. Tudi na Gorenjskem se najde nekaj občin, ki dokaj dobro sledijo kulturnemu turizmu. Njihova vodstva si prizadevajo za obnovo (tudi odkup) kulturno in zgodovinsko pomembnejših

iz naše srenje starih hiš. Občina Naklo je v času županovanja Ivana Štularja že podpirala obnovo znamenj. Danes v Naklem pač ni tako. Doslej se o tem ni veliko razpravljalo, hiše pa so se podirale ena za drugo. Problema se do danes ni lotil nihče. Zaenkrat imamo še nekaj hiš kulturno-zgodovinske vrednosti. Med njimi Španovo, Težičovo, drugo šolo v Naklem (v njej je Waldorfska šola), Zgobovo in Cestarjovo na Glavni cesti, Robovčovo in Žnidarjovo v Krakovem ter Vogvarjovo v Ulici bratov Praprotnik. Toda časa je malo, saj se lahko

v kratkem sama od sebe podre ena najpomembnejših in naj­ opaznejših hiš v Naklem, s čimer bi se središče vasi temeljito spremenilo. Torej, če želimo v Naklo pripeljati kulturni turizem, moramo obnoviti in revitalizirati obstoječe starejše hiše, obnoviti kulturni hram, v naklanske gostilne pripeljati za Naklo značilne jedi in določene dele krajinsko urediti, sicer ne bomo imeli turistom ničesar pokazati. ・

Druženje upokojencev DU Naklo v jesenskih mesecih 2018 Mirko Poličar

Na povabilo Društva upokojencev občine Naklo so se člani društva v velikem številu udeležili snemanja narodno zabavne TV-oddaje Slovenski pozdrav v Gostišču Avsenik v Begunjah. To snemanje je bilo izvedeno v ponedeljek, 29. 10. 2018 s pričetkom ob 20. uri. Režiser je našo druščino posedel na določena mesta, seveda smo bili deležni med drugim tudi pogostitve z gorenjsko potico, drobnim pecivom in z željenimi alkoholnimi ali brezalkoholnimi napitki. Med samim snemanjem nas je režiser poimenoval s prisrčnim imenom »naklanski študentje, kar je za nas veliko pomenilo, saj smo bili deležni velike pozornosti tako s strani režiserja kot tudi voditeljev oddaje Darje in Blaža, vsem gledalcem in poslušalcev znanih oseb naše TV. Odlično smo sodelovali pri snemanju in pozdravljali vse nas­topajoče z močnim aplavzom. Pred pričetkom snemanja te oddaje smo se nekateri rokovali z znanim slovenskim pevcem Janom Plestenjakom. Ob 20. uri se je snemanje oddaje pričelo. Nastopali so različni slovenski ansambli in pevec Jan ter gost oddaje trio iz Dolenjske; med samo oddajo pa sta tekmovali slovenski družini Plut iz Črnomlja in Kobolt iz Mežice. Za najboljšo izvedeno skladbo je bila izbrana družina Plut in se je tako uvrstila v finalno tekmovanje slovenskih družin. To druženje v TV-oddaji Slovenski pozdrav je bilo za nas upokojence zopet eno odličnih doživetij in sproščenosti, kajti mi kot starostniki tretjega življenjskega obdobja nimamo vedno prili-

ko obiskati tako prisrčnih TV-oddaj. Zahvaljujemo se vodstvu Društva upokojencev občine Naklo za tako prisrčno srečanje in druženje. Vabilo na kosilo in druženje v Hotelu Marinšek s strani župana Občine Naklo (sreda, 7. 11. 2018 ) je bilo še eno veliko presenečenje za občane in občanke, ki so ali bodo v zadnjih mesecih letošnjega leta doživeli 80-letni življenjski jubilej, ter vse slavljence, ki so prestopili 90-letnico življenja. Druženje je bilo zelo živahno, saj so vse navzoče pozdravili s pesmijo in plesom prvo- in drugošolke Osnovne šole Naklo z mentorico in učiteljico Natašo Zaletelj. Sledilo je slavnostno kosilo ob pes­mi in glasovih harmonike naših dveh krajanov – Stupanov s Cegelnice. Predvsem pa se je vsem slavljencem vtisnilo globoko v srca voščilo in želja g. župana Marka Mravlje z besedami: »Ob Vašem osebnem prazniku Vam iskreno čestitam in želim vse najboljše!« Tudi Gorenjski glas ni pozabil na to slavnostno srečanje naših občanov. Tako skupna fotografija kot osebne želje novinarke je slavljencem veliko pripomoglo k veselemu razpoloženju gostiteljskega popoldneva. Slavljence je presenetilo darilo in šopek s strani predsednika DU Naklo (g. Kajina), tajnice DU Naklo (ga. Jelenc) in župana občine Naklo (g. Mrav­ lje), za kar se jim vsi iz srca zahvaljujejo in želijo v prihodnosti vso srečo, zdravje in veliko aktivnosti. ・

Dom je tam, kjer je srce. Če bije za domovino, z njo ­rastemo.

Vsem občankam in občanom Občine Naklo, čestitamo Ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Želimo vam vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno Novo leto 2019.

Vsem občankam in občanom čestitamo ob državnem in občinskem prazniku in voščimo lepo praznovanje.

ObO SD Naklo

december 2018

Glas občine Naklo 7

iz naše srenje

Nismo še za »staro šaro« Branka in Andrej Košič

Kljub temu, da so nekateri v občini razglašali, da folklorna skupina DU ne deluje več, smo bili v letu 2018 še kako dejavni. Vsega skupaj je bilo 15 plesnih nastopov, 7 pevskih, rokovnjaš­ka godba je nastopila 6-krat, do konca leta pa bomo izvedli še 9 koledovanj. Program, ki smo ga morali predložiti na razpisu za dodelitev občinskih sredstev za našo dejavnost, smo presegli za četrtino, saj v prvih mesecih leta ne moremo vedeti, kdo vse nas bo povabil, da jim pokažemo del kulturne dediščine, ki jo na nas­ topih predstavljamo. To nam je uspelo, ker sta se nam v tem letu pridružila dva plesna para, tako da je skupina usposobljena tudi za nastope na večjih odrih. Poleg tega se je v skupini oblikovala pevska skupina, sestavljena iz žensk in moških. Bivši moški sestav, imenovan Šestica, so namreč zapustili štirje člani, zato je bilo treba sestaviti novo ekipo – za dopolnitev plesnega programa in za samostojno nastopanje. Za udeležbo na mednarodnih festivalih se ne prijavljamo več, saj nam tega ne dopuščajo skromnejša občinska finančna sredstva, ki se iz leta v leto manjšajo. Ta so se od 2014. leta do letošnjega praktično prepolovila od nekaj več kot 5.200 evrov na nekaj nad 2.600 evrov. Ne zaradi manjšega števila naših nastopov, temveč zaradi spremenjenih kriterijev za dodelitev sredstev. Po sedanjih kriterijih so petkrat višje vrednoteni nastopi v domači občini kot tisti izven nje, četudi so to lahko nastopi na prireditvah republiškega pomena ali na mednarodnih festivalih. Vsak logično razmišljajoč človek bi se ob teh kriterijih vprašal: Le zakaj bi se trudil v širnem svetu predstavljati našo kulturo, ko je to lažje in bolj stimulirano v domači občini? Za vse nastope, na katere se prijavimo, moramo prevozne stroške kriti sami. Tako smo morali za udeležbo na Ohridu letu 2016, kjer smo predstavljali Slovenijo v Makedoniji, zbrati več kot 4.000 evrov. Člani skupine namenjajo kar nekaj sredstev svoje pokojnine za to, da skupina lahko deluje oz. da ne pleše samo za svojo zabavo, ampak posreduje del kulturne dediščine tudi obiskovalcem raznih prireditev. Vzdrževanje folklornih kostumov, prevozi na kraj nastopanja v širši okolici Naklega so že več let strošek vsakega nastopajočega. Tudi zato se po spremembi občinskih kriterijev za nastope redko odločimo za udeležbo na prireditvah, ki so oddaljene od Naklega. Tako smo v tem letu nastopali pretežno v občini in bližnjih krajih od Kranja, Cerkelj do Preddvora. Smo se pa udeležili 20. srečanja upokojenskih in veteranskih skupin v Bistrici ob Dravi in izvedli tudi celovečerni nastop v hotelu v Strunjanu.

Napovednik Koledovanja

Mi prišli k vaši hiši smo, povedat vam novico to, to staro leto gre od nas in se poslavlja že od vas. S to in drugimi starimi koledniškimi nagovori in napevi se bomo tudi v tem letu odpravili koledniki folklorne skupine

8 Glas občine Naklo december 2018

Posebej veseli smo bili povabila na drugi dan Zveze društev upokojencev Slovenije konec meseca novembra, katerega se je udeležilo več sto predstavnikov upokojenskih društev iz vse Slovenije, poleg predsednika vlade Marjana Šarca pa tudi več drugih visokih gostov iz sveta kulture in politike. V tem letu je bil to naš zadnji folklorno plesni nastop. Mnenje organizatorjev je bilo, da smo popestrili njihov program in da s bili zato deležni mnogih pohval. Strokovna delavka ZDUS-a nam je poslala zahvalo: »Hvala vam, mag. Košič, odlično je bilo vse, dežujejo pohvale. Vsekakor bomo še sodelovali, sem prepričana. Dijana Lukić.« Poleg pihalne godbe in pevskega zbora smo bili edini nastopajoči v kulturnem programu. V mesecu decembru nas čaka še devet do deset nastopov koledovanja, s katerim obujamo star ljudski običaj pred prihodom novega leta. Slišali nas boste lahko tudi na Radiu Kranj v oddaji Za upokojence. Dogovarjamo se tudi za nastop v Kranju na Glavnem trgu v okviru prednovoletnih prireditev. To bo samostojen dvourni nastop plesalcev, pevcev in godbenikov. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo, imamo namen vztrajati tudi v naslednjem letu. Zavedamo se namreč, da je ples, združen z glasbo, eden najbolj koristnih dejavnosti za starejše, saj nas ohranja v dobri psihofizični kondiciji v pozna leta. Naša poprečna starost je 71 let, razpon med člani pa od 59. do 82. leta. In nismo še za »staro šaro«. Povsod, kjer nastopamo, so nas veseli in hvaležni, da jim popestrimo dan. Tudi zato vztrajamo. ・

Društva upokojencev Naklo po vaseh občine, da zaželimo zdravo, srečno in uspešno leto 2019. Datumi naših obiskov bodo: 7. 12. 2018, petek: Prižig svečk pred Občino Naklo ob 17. uri 13. 12. 2018, četrtek: Dom starejših občanov Naklo ob 17.15 13. 12. 2018, četrtek: Graščina Duplje ob 18. uri 18. 12. 2018, torek: Žeje – pri trg. Mernik ob 18. uri

iz naše srenje 18. 12. 2018, torek: Strahinj 18. 12. 2018, torek: Okroglo 27. 12. 2018, četrtek: Pri Tišlr – Podbrezje 28. 12. 2018, petek: Tržič 05. 1. 2019, sobota: pri Krivi jelki v Dupljah

ob 18.45 uri ob 20. uri ob 18. uri ob 18. uri ob 19. uri

Za konec še koledniški nagovor iz šestnajstega stoletja: Tristo blagrov, tristo sreč, da zdravje v novem letu ne gre od tebe preč. Naj leto mine brez nesreč. Vabljeni! Konjeniško društvo Naklo vas 26. 12. 2018 s pričetkom ob 11. uri vabi na blagoslov konjev, ki bo pri Domu Janeza Filipiča v Naklem, zbor konjenikov pa ob 10.30 uri. Vabilo velja tudi za otroke, ki naj s seboj prinesejo plišaste oz. katere koli druge igrače na temo konj. Otroci prejmejo spominsko darilce Konjeniškega društva Naklo.

Za popestritev dogodka bomo člani društva pripravili tekmovanje na temo konjev v kategorijah otroci in odrasli. Inf. 040 13 12 13 Zdravko Cankar 031 39 27 86 Tatjana Jošt Za topel napitek bo poskrbljeno! Vljudno vabljeni! LIK Naklo je pripravilo razstavo o Tomu Zupanu, ker je lansko leto minilo 80 let od smrti, prihodnje leto pa bo 180. let­ nica rojstva prešernoslovca, literarnega zgodovinarja, narod­ nega delavca, vzgojitelja in pridigarja Toma Zupana. Med pomembne Naklance smo ga uvrstili, ker se je po upokojitvi, leta 1904, naselil na Okroglem pri Naklem. Nekaj let prej je namreč kupil Muretovo kmetijo in si v vasi zgradil vilo z gospodarskim poslopjem. Danes za Zupanove nepremičnine vzorno skrbi Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. Ob teh urah bo za pojasnila prisoten avtor razstave Damijan Janežič. ・

Moto društvo Oldteimer Naklo in njegovih 20 let delovanja Janez Legat, tajnik društva

Moto društvo Oldteimer Naklo aktivno deluje tudi v jesenskih in zimskih dneh. Prav v teh dneh mineva 20 let od ustanovitve omenjenega društva. Glede na temperature, smo okroglo obletnico ovekovečili malo prej. Ob jubileju smo pod šotorom nasproti občinske stavbe pripravili razstavo starodobnih vozil, ki jih posedujejo naši člani. Predstavili smo raznoliko zbirko od predvojnih motorjev pa vse tja do osemdesetih let, ki še spadajo v razred starodobnikov. Vozilo lahko pridobi status starodobnika, ko dopolni 30 let starosti. V šotoru so bila razstavljena motorna kolesa, v vitrine in na panoje pa smo postavili najpomembnejša odličja, ki so jih naši člani osvojili tekom dvajsetih let. Pred šotorom pa je parkirišče zapolnila kar zajetna množica starodobnih avtomobilov. Ob enajsti uri smo pripravili kratek kulturni program s podelitvijo simboličnih zahval donatorjem, ki so nas skozi ves ta čas podpirali. Dolžni smo jih tudi omeniti in so naslednji: Občina Naklo, Orodjarstvo Osterman Olševek, Iroplast Naklo, Tri Krone Roman Jenko Godešič, Zidarstvo Bojan Bajželj Naklo, Trgovina Mernik Tatjana Jenko Žeje, Avtoelektrika Drago Colnarič Podbrezje, SVAMZ Vransko in Radio Gorenc. Mnogi od teh nam na pomoč priskočijo še danes, zlasti ob prvem maju, ko organiziramo eno največjih prireditev v občini. Spomnili in zahvalili smo se ustanovnim še živečim članom, tistim, ki pa jih žal ni več med nami, pa smo se primerno poklonili. Posebej smo se zahvalili aktivnim članom, ki s svojo požrtvovalnostjo, odgovornostjo in odrekanjem močno pripomorejo k delovanju društva, saj nas zahtevna zakonodaja nenehno sili k novim dodatnim aktivnostim, ki v veliki meri nimajo nobene zveze s starodobništvom, morajo pa biti urejena, da ne

pridemo kakor koli navzkriž z zakoni. Upravni odbor je ob tej priložnosti imenoval dva častna člana, ki sta s svojim izjemno požrtvovalnim delom močno pripomogla k delovanju in ne nazadnje tudi obstoju društva od ustanovitve pa do danes. To sta Rudolf Peric in Franc Zadnikar. Zahvaljujemo se dosedanji občinski upravi za vse, kar je storila za naše društvo. Zelo pa se priporočamo tudi novi občinski upravi na čelu z novim županom Ivanom Megličem, da bi nam prisluhnili, še zlasti pri organizaciji prireditve ob prvem maju. Uvodoma je tako vse navzoče pozdravil predsednik društva Franci Zadnikar. Predstavil je zgodovino društva vse od ustanovitve pa vse do danes. Omenil je glavnega pobudnika za nastanek oziroma ustanovitev društva, to je bil žal že pokojni Drago Goričan starejši. S somišljeniki s področja starodobni-

december 2018

Glas občine Naklo 9

iz naše srenje štva je društvo luč sveta ugledalo v kletnih prostorih nekdanje klubske sobe v piceriji Bolero. Zbral je potrebnih 18 podpisov, ki jih je bilo potrebno overiti še pri notarju. Tako je po odločbi upravne enote v Kranju pod številko 026233/89-09 z datumom 13. 11. 1998 nastalo današnje Moto društvo Oldteimer Naklo. V vsem tem času se je zamenjalo pet predsednikov. Najdaljši staž pa beleži aktualni predsednik Franc Zadnikar, ki je nenazadnje tudi ustanovni član z dvanajstimi leti predsedovanja. Enako obdobje šteje tudi upravni odbor društva z le manjšimi spremembami. To pomeni, da nam člani kar precej zaupajo, na takšno zaupanje pa računamo tudi pri vas, občanih občine Naklo.

Glavna skrb Moto društva Oldteimer Naklo še vedno ostaja organizacija in izvedba prvomajske prireditve, ki jo bomo prihodnje leto organizirali kot štiriindvajseto po vrsti. V vseh dvajsetih letih ste nam, dragi občani, namenili obilno naklonjenost, saj ste naš trud ob prvem maju vsako leto posebej kronali z zavidljivim zanimanjem za starodobnike. V upanju na takšno naklonjenost vam ob tej priložnost obljubljamo, da bomo takšni ostali tudi v bodoče in naredili bomo vse, da se vidimo na 24. paradi, 1. maja 2019. Ob tej priložnosti vam Moto društvo Oldteimer Naklo želi obilo Božjega blagoslova in družinske sreče v prihajajočih praznikih, ki so pred nami. ・

Kinološko društvo Naklo

Zaključek leta Živa Broder

Aktivno jesen, ki smo jo pričeli s tečaji in dnevom odprtih vrat, smo v KD Naklo v novembru zaključili s tečaji šolanja psov na vseh stopnjah. Tečaji so se zaključili s preizkusom znanja, ko so na tečajih višje stopnje psi in vodniki opravljali izpite. Naši najmlajši tečajniki, obiskovalci male šole, pa so morali pokazati nekaj osnovnega znanja – predvsem so morali pokazati, da razumejo nekaj osnovnih povelij, kot so: sedi, prostor, osnovni položaj s pozornostjo, preskok čez oviro, odpoklic in igro. Vsi tečajniki so izpite in preizkuse uspešno opravili in s tem pridobili društvene diplome. Tečajnikom čestitamo in jim tudi v prihodnje želimo veliko uspehov! Upamo, da bodo v čim večjem številu ostali vpeti v kinologijo tudi prihodnje. Poleg uspešnih tečajnikov pa se lahko pohvalimo tudi z uspešnimi tekmovalci na različnih kinoloških področjih. Kinološko društvo Maribor je organiziralo državno prvenstvo po programu CACT 2018, ki je potekalo 27. in 28. 10. 2018. Naš član Božo Simonič in njegov pes Tibo sta po programu IPO3 dosegla odlično oceno, 96 točk v disciplini A-sled. V vajah poslušnosti sta dosegla prav dobro, B 91 točk, kar je bila tudi najboljša poslušnost tega tekmovanja, v vajah obrambe pa prav tako prav dobro, 91 točk. S skupnim seštevkom vseh treh disciplin sta dosegla prav dobro oceno, 278 točk, in osvojila 2. mesto na državnem tekmovanju. Božu in Tibu iskreno čestitamo! Jesen je bila zelo uspešna tudi za naše agilitaše. 1. 9. 2018 je v Zrečah potekala 7. tekma državnega prvenstva Slovenije v agilityju. Tokrat je naš član KD Naklo, Ivo-Janez Pirnar, v kategoriji A3 stopil na stopničke s psičko Tayo. V drugem teku sta

zaradi petard in raket psi izgubljajo tudi življenja. Poke slišijo veliko glasneje in pogosto jim poškodujejo tudi sluh. Ob šoku in bliæini poka lahko utrpijo hude ali celo usodne fiziËne poškodbe, vræeno petardo pa hitro zamenjajo za palico, ki jo æelijo ujeti.

Pobudnik akcije:

Partner:

bila najhitrejša in brez napak, kar je na koncu zadostovalo za skupno 3. mesto. Odlično sta se odrezala tudi 15. 9., ko je potekala zadnja letošnja pokalna tekma v agilityju na poligonu KD Hrušica. Janez in Taya sta prvič opravila dva čista agility teka v A3 Small. Po prvem delu sta zasedala prvo mesto v tej skupini, z odličnim drugim tekom pa sta to mesto prepričljivo obdržala. Janezu in Tayi čestitamo in jima želimo še veliko izjemnih rezultatov. Na zadnji tekmi državnega prvenstva v agilityju, ki pa je potekala 13. 10. 2018 v Kopru, sta se odlično odrezala tudi Uroš Gosar in psička Bony. Uroš in Bony sta tekmovala v kategoriji A/J3 medium. Kljub daljšemu tekmovalnemu premoru sta po dveh odličnih tekih za las zgrešila stopničke in na koncu zasedla 4. mesto. Tudi njima iskreno čestitamo! Člani KD Naklo vsem bralcem Glasa občine Naklo želimo vesele praznike in vse dobro v letu 2019! ・ OGL_PETARDE-NOV18-190x120mm.indd 1

23/11/2018 10:04

Naj bo zima prijetna za vse Petra Markič, uni. dipl. inž. zoo

Zima je tu. Temperature vztrajno padajo, narava se pripravlja na zaslužen počitek. Topli plašči in puloverji, čevlji z debelejšimi podplati, kape, šali in rokavice nam pozimi pridejo še kako prav. Tako kot mi, se na ostrejše pogoje v zimskem času pri­ pravljajo tudi živali. Podlanka postane debelejša, krzneni plašč postane bolj gost in puhast. Le-ta živalim pozimi omogoča vzdrževanje primerne telesne temperature. Kljub temu pa smo

10 Glas občine Naklo december 2018

lastniki štirinožnih družabnikov v zimskem letnem času primorani dodatno poskrbeti za njihovo dobrobit, posebno, če ne bivajo z nami v notranjih prostorih. Psi, ki bivajo v pesjakih ali pripeti na verigah, morajo imeti pozimi zagotovljeno izolirano pasjo hišico, ki nudi suho zavetje ter zaščito pred dežjem, snegom in vetrom. Hiška naj zaradi vlage ne bo direktno na tleh. Priporočene so dvoprostorske

iz naše srenje

hiške, kjer prvi del predstavlja vhod s predprostorom, iz katerega ima pes možnost pregleda okolice. V drugi, notranji del hišice, lahko lastniki za dodatno zagotovljeno termo ugodje pogrnejo odejo ali nasteljejo slamo. S tem se prepreči možnost podhladitve in ozeblin. Pes mora imeti na voljo svežo, nezmrznjeno vodo in kakovostno, bolj kalorično prehrano. Priporočena sta vsaj dva obroka dnevno. Prav tako morajo vsi last­niki pozimi paziti na razpokane blazinice na tačkah, posebej v času soljenja cest. Preventivno se blazinice pred sprehodom lahko zaščiti z nanosom krem ali specialnih voskov, namenjenih uporabi na blazinicah, po sprehodu pa je priporočeno izpiranje blazinic z vodo. Podobno kakor psom je potrebno zavetje pred zimskimi vremenskimi vplivi nuditi tudi zunaj bivajočim mačkom. Zavetje jim lahko ponudite z mačjimi brlogi, ki se jih dandanes dobi v skoraj vsaki trgovini, zadostovali pa bodo tudi izolirani zaboji, napolnjeni s slamo. Pri mačjih hišicah velja pravilo manjše je boljše, saj mačka v utesnjenem okolju porabi manj lastne energije za ohranjanje telesne temperature. Kljub temu, da pri zunaj živečih mačkah računamo na njihov nagon po lovu, je pozimi priporočljivo dnevno hranjenje s suho mačjo hrano. Mokra hrana ni primerna, saj lahko zmrzne. Prav tako je potrebno mačkam nuditi svežo vodo.

Poudariti moram, da psom in mačkam s kratko in krajšo dlako mraz predstavlja večji termo regulatorni stres kakor tistim z daljšo dlako. Lastniki, ki imajo kratkodlake živali zunaj, morajo še toliko bolj upoštevati zgoraj navedena priporočila. Na pogoje bivanja pozimi pa morajo biti pozorni tudi lastniki starejših in mladih živali, saj le-te potrebujejo več energije za ohranjanje telesne temperature. Pozimi ostanejo naravi prepuščene tudi ptice. Obdobje, v katerem so naravni viri krme opustošeni, lahko pticam olajšamo s postavitvijo ptičje hišice. S postavitvijo le-te pticam omogočimo površino, na kateri se lahko v varnem zavetju nakrmijo. Obstaja kar nekaj vrst ptičjih hišic, nam najbolj poznana je klasična krmilnica, katere glavna lastnost je streha, ki popolnoma pokriva krmilni prostor. Ob postavitvi ptičje hišice moramo biti pozorni na lokacijo postavitve. Priporočljiva so mesta, kjer hišica ni izpostavljena vetrovom, prav tako je priporočljiva pos­ tavitev na višje ležeča mesta, vsaj 1,5 metra od tal, saj s tem zaščitimo ptice pred plenilci. Paziti moramo na čistočo ptičje hišice in stanje krme v njej, še posebej na ptičje iztrebke ter na plesen, ki je lahko povzročiteljica različnih bolezni ptic. Najprimernejša krma za krmljenje ptic v zimskem času so sončnična semena, pšenica, proso, jabolka, orehi ter drobno mleti goveji loj in svinjska mast – ptičje pogače. Krmo je priporočljivo v krmilnico posipati vsakodnevno, saj tako lahko spremljamo porabo določene krme. S krmljenjem ptic lahko začnemo konec oktobra ali v začetku novembra, konec marca pa s hranjenjem lahko postopoma prenehamo. Pomembno je poudariti, če začnemo ptice krmiti, moramo s krmljenjem nadaljevati celotno zimo, saj ptice računajo na vir krme. A. D. Williams je zapisal: ˝Vsaka žival na tem planetu ima ravno toliko pravice biti tukaj kot jaz in ti.˝ Zatorej svojim živalim zagotovite pravico do dobrobiti in jim s tem olajšajte nič kaj prijetne zimske dneve na prostosti. ・

Imamo v Naklem turistom kaj pokazati? Damijan Janežič

22. septembra, po končanem tednu mobilnosti in pred dnevi kulturne dediščine sem se odločil, da povabim Naklance na pohod po vasi in okolici. Nekaj dni pred tem me je poklicala še učiteljica Barbara iz Waldorfske šole in me povabila, da četrtošolcem predstavim Naklo. Tako sem opoldne peljal po vasi učence, pozno popoldne pa Naklance. Za Naklance to ni bil navaden pohod, ampak smo se ob ogledu vasi vprašali: »Ima-

Skupina ljudi, ki sem jo po Naklem peljal lokalni turistični vodnik Damijan.

mo v Naklem turistom kaj pokazati?« Po končanem pohodu smo bili soglasni: »Imamo!« Ne toliko, kot na Bledu, v Bohinju, v Kranjski Gori … Toda vseeno nekaj (muzejska lokomotiva, cerkev, muzej mlinskih kamnov, Zupanova vila, v kateri bo kmalu muzejska postavitev razstave o velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu, nesnovna kulturna dediščina …). Z dobro strategijo bi te točke lahko še nadgradili s krajevnim muzejem, urejenim prostorom na Štuclju, kjer je v 5. in 6. stoletju stal obrambni stolp za varovanje spodaj ležeče ceste, z jedmi, ki predstavljajo krajevno zgodovino (Voglarjeva solata, kranjska klobasa, naklanska potica, Staretovo pivo) in nesnovno kulturno dediščino (anekdoto o cesarju Francu Jožefu in kranjski klobasi). Sicer pa vas Naklo leži sredi Gorenjske z odličnimi avtobus­ nimi povezavami s turističnimi središči po celi Gorenjski in je pet kilometrov oddaljena od Kranja, deset od Tržiča in Kamniško-Savinjskih Alp, petnajst od Radovljice, Begunj in Karavank, dvajset od Bleda in trideset od Julijskih Alp. Za turiste torej, vajene mnogo daljših razdalj, imamo v Naklem pravzaprav skoraj vse! Le morja ne. Dan pred martinovim, v soboto, 10. novembra, smo se Naklanci dobili sredi vasi. Družili smo se brez pametnih telefonov,

december 2018

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

Katarina in Rok Hočevar

Foto: Damijan Janežič

ob pogovoru, kostanju in mladem vinu. »Stari« prijatelji so se spominjali nekdanjih, bolj umirjenih dni. Mnogi so rekli besedo ali dve o lokalnih volitvah, ki so bile naslednjo nedeljo. Toda hitro je pogovor stekel drugam, k bolj prijetnim stvarem. Sredi prireditve so nas obiskali kandidati za občinski svet ene od strank. Nedaleč stran so vabili Naklance na stojnice kandidati dveh drugih strank. Skratka, na tokratno martinovo soboto je bilo v Naklem veselo in prijetno. Turistično društvo Naklo vsako leto konec oktobra in novembra organizira različna predavanja. Prvi nas je 30. oktobra obiskal gorski reševalec, ljubitelj gora, narave in fotografije Miljko Lesjak z Mosta na Soči in nam predstavil za mnoge malo znano delo gorskega reševalca. Ob 70-letnici delovanja Gorske reševalne službe Tolmin je pripravil odlične fotografije in zanimivo predavanje o reševanju v gorah, v vodah, pod zemljo, ob padalskih nesrečah, pomoč živalim ... 6. novembra nam je Aleksander Novinec iz Strahinja povedal, da je Bog ustvaril zemljo, vse ostalo je made in China. Skupina, v kateri sta bila skupaj z ženo Jasno, je obiskala Peking, Šanghaj, Hongkong, Xion, Macao. Na predavanju je dejal: »Vesel sem, da živim v tako lepi in majhni Sloveniji. Težko bi se privadil kitajskih velemest in življenja v štiridesetem nadstropju stolpnice.« V torek, 13. novembra, je Maja Novak predstavila potovanje na arabski polotok v državo Oman. Povedala je, da je zaljubljena v arabski svet. Za Oman se je odločila, ker je varna država za turiste. 20. novembra je v Naklo prišla učiteljica, Kranjčanka Tatjana Štular. Predstavila je eno leto bojevanja s hudo boleznijo, kar je opisala tudi v knjigi Od aprila do aprila. Ob premišljevanju drugega tako ali tako večji del leta ni mogla delati, je spoznala,

zakaj je zbolela. Pred začetkom bolezni je v nekaj letih izgubila tri ljubljene osebe: starega očeta, partnerja in sina, ki je bolehal za cerebralno paralizo. Ostala ji je le mama, ki ji je ob bolezni trdno stala ob strani. Danes je na srečo že skorajda popolnoma okrevala. Lahkih nog naokrog na Islandijo pa je bilo predavanje Roka in Katarine Hočevar iz Ljubljane. Rok, sicer Naklanec, in Katarina sta mlajši popotniški par. Lansko leto sta potovala osemdeset dni. Letos želita lansko število popotniških dni krepko preseči. Ustvarjata spletni blog Lahkih nog naokrog. V torek, 27. novembra, sta Naklancem predstavila enotedensko potovanje na Islandijo, kjer sta bila preteklo zimo. Islandija je dežela slapov, gejzirjev, ledenikov. Prek otoka teče razpoka med evrazijsko in ameriško tektonsko ploščo. V naravi je prisotnega veliko žvepla, zato so nekatere kamnine črne. Katarina, po poklicu kemičarka, je predavanje popestrila z razlago naravnih procesov in tako tudi nas obiskovalce naučila nekaj novega. Lokalni turistični vodič Damijan Janežič sem v začetku jeseni peljal po Poti kulturne dediščine tri skupine. Prvi dve 22. septembra ob tednu mobilnosti. 20. oktobra sem peljal še članice in člana sekcije ročnih del pri Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije. Pot nas je vodila z Okroglega v Naklo, kjer smo si ogledali znamenitosti na Poti kulturne dediščine. Starejše članice je v Naklo pripeljal naklanski kočijaž Tone Pavlin.

Napovedujemo:

Tudi v letu 2019 vas vabimo na različna predavanja. Ker več predavateljev še ni potrdilo datuma predavanja, vas obveščamo le o treh. Za ostale boste izvedeli na predavanjih in v Kažipotu v Gorenjskem glasu. Tako kot vedno se bo prvi v letu, v torek, 8. januarja, v Gostilnici Kresnik oglasil Janez Pretnar iz Radovljice. Predstavil bo Gruzijo, deželo na južni strani Kavkaza. V torek, 15. januarja, potopisno predavanje S kolesom ob reki Vltavi, od izvira do Prage pripravljata Mojca in Janez Logar. V torek, 5. februarja, pride v Naklo zbiralka in posredovalka ljudske dediščine, zelo prijetna predavateljica Dušica Kunaver. Spregovorila bo o starosvetnih običajih ob delu, ženitvi in razvedrilu. Predavanja se začnejo ob 18. uri. Leto se izteka. Naj bo novo 2019 še naprej vsaj tako dobro ali še boljše do nas. In naj bo polno zdravja, da se bomo še naprej srečevali na prireditvah in predavanjih Turističnega društva Naklo. Člani upravnega odbora Aleš, Rado, Damijan, David, Gregor, Janez, Igor in Srečko. ・

Spominska slovesnost Greta Fister - Štamulak

Pred spomenikom padlih borcev in bork NOB je bila 25. 10. 2018 spominska slovesnost v okviru obeležitve dneva mrtvih. V njihovo počastitev so v kulturnem programu sodelovali otroci OŠ Naklo z recitacijami in glasbeno-instrumentalno točko, mešani pevski zbor Dobrava in recitatorki. Vsebina kulturnega programa nas je popeljala v polpreteklo zgodovino in nas ob tem spomnila, kako kruta je bila usoda do slovenskega naroda, ki je vsemu navkljub obstal zaradi svoje neuklonljivosti, upornosti, želje po svobodi in nenazadnje žrtev, katerim smo namenili spomin in pozornost. ・

12 Glas občine Naklo december 2018

kulturni odmev Kulturni dom v Podbrezjah

Ivan Cankar v sliki, pesmi in besedi Milenka Jekovec

»V

rhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi.« (Ivan Cankar) Prireditev z naslovom Narodne v sliki, pesmi in besedi se je odvila na odru Kulturnega doma v Podbrezjah v soboto, na večer 20. oktobra 2018. Ljubitelji kulture KD Dobrava Naklo so na slikarskih platnih predstavili motive iz del pisatelja Ivana Cankarja, ljubitelji kulture KD Tabor Podbrezje pa so ob njih interpretirali odlomke iz Cankarjevega obširnega opusa. Društvi sta se tokrat povezali že šestič zapored in skupaj ustvarili kulturni večer, s katerim sta se poklonili slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju. Letos 11. decembra mineva 100 let od njegove smrti. V Podbrezjah smo letos, kot tudi v prejšnjih letih, imeli več različnih prireditev. Nekaj se jih je dogajalo na prostem, pod milim nebom, kot radi rečemo. Njihova priprava je bila bolj stresna zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer. Še prav dobro se nismo ogreli od jaslic v naravnem okolju Bankove votline, postavljenih v decembru, že nas je zeblo pod lipo na Prešernov praznik 8. februarja v Dolenji vasi. V sicer vročem juliju na Bistriškem klancu, ko je zapel Simon Gregorčič in zadonela beseda Toneta Pavčka, pa je sicer nežno, a občasno pršilo iz oblakov. Z junijsko prireditvijo Na vasi se dogaja smo imeli srečo in še prostorno dvorano kulturnega doma, v kateri se je odvila igra in pevska revija. Pirčev dom na Taboru pa je dajal zavetje razstavi čipk, saj se je klekljarska skupina, Taborske Urške imenovana, letos že tretjič predstavila. V maju, ko so zacvetele češnje in se je bližal 20. maj, rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše in svetovni dan čebel, so naši slikarji spet namočili čopiče in poslikali slikarska platna z živimi barvami pomladi, cvetja, čebel, čebelnjakov, panjskih končnic. Zopet razstava, pospremljena z interpretacijo pesmi, proze in glasbe. Ivan Cankar pa je čakal. Potrpežljivo, nevsiljivo, ponosno, malce radovedno: `Ali se me bodo tudi v Podbrezjah spomnili? Oni sicer imajo slikarico, pa misionarja, domačo pisateljico, pisatelja, pa pesnike, kar nekaj učiteljev, orglarja, pa Poljaka, ki je nekoč rezbaril in izdeloval angelce in svetnike za farno cerkev v Podbrezjah in druge cerkve na Gorenjskem.` Da! Tudi

v Podbrezjah, ki sicer slavi po kulturi, smo se te spomnili, Ivan Cankar. Slikarji KD Dobrava Naklo so vzeli platna in začeli z delom. Nastal je čudovit portret pisatelja, veliko platno pod čopičem Zdravka Purgarja. Nastala je slika po motivu iz romana Na klancu, katerega je pisatelj posvetil spominu na svojo mater, s podpisom Barbare Pogačnik. Franci Markovec je naslikal prizor iz Skodelice kave. Cankarjeve Uboge rože in strta Štefi so bile razprostrte po platnu Marije Poklukar. Hlebec kruha na platnu, čudovita prispodoba življenjske moči, hrana ali velika želja po njej zaradi lakote in pomanjkanja, prispodoba Svetega obhajila, Cankarjeva črtica. Avtor slike – Zdravko Purgar. Na mizici, narejeni prav za namen tega večera, je oblikovalka gline Tilka Purgar postavila svoj izdelek: skodelico kave. Ob prijetnem vonju prave, dišeče kave, ki jo je po lastni ideji in predlogu nalila v skodelico tik pred začetkom, smo začeli z branjem odlomkov iz Cankarjevih del. Mladi Interpreti Gal Mihelič, Maj Tavčar, Nejc Purgar, Nika in Nina Drinovec ter Sara Kidan so se postavili med slikarska platna na stojalih na odru in občuteno prebirali prozo in poezijo, ki se je dotikala motivov slik na odru in v dvorani. Poleg omenjenih slikarjev sta sodelovali še Dana Šemrov in Angelca Križaj. Iz ozadja se je med odlomki proze in poezije oglašala harmonika, ki pa ni bila glasna ali razigrana, pač pa nekoliko umaknjena vase, kot godec na ulici, ki ne igra za ples, ampak za vsakdanji kruh. Fantu, ki zna tako igrati na odru kot oni na ulici, je ime Andraž Aljančič in mu je komaj enajst let. Literarno vsebino je pripravila Milenka Jekovec; oblikovala je program, zasnovala sceno in prevzela režijo. Pomoč pri ozvočenju in drugih opravilih pa ji je ponudil za pomoč vedno pripravljen Albin Golba. Svoj prispevek za Glas občine Naklo pa naj končam z razmiš­ ljanjem Antona Šepetavca v poglavju Pa saj je že Cankar vse sam povedal v spremni besedi k Izboru odlomkov del Ivana Cankarja:

Slikarji KD Dobrava Naklo

Maj Tavčar, Gal Mihelič (Kruh in Sveto obhajilo)

december 2018

Glas občine Naklo 13

kulturni odmev

Sara Kidan, Nika Drinovec (Uboge rože) »V vseh teh letih in desetletjih ugotavljamo, da je vendar Cankar že vse povedal: o slovenski nevoščljivosti, o dvoličnosti in hlapčevstvu, o sprenevedavem rodoljubarstvu, o vetrnjaštvu, o gnilih filistrih, o cerkvenem politikanstvu, o trpečih materah, o zapuščenih dekletih, o zapitih očetih, o hlapcih Jernejih, o rev­ščini, o krivici, o vojni in smrti, o ljudstvu in narodu in njegovi kulturi, o Slovencih in Jugoslaviji, o jeziku, o šolah. In tudi o sebi, o svoji materi, o svojih sanjah, o svojih ljubeznih, o svojem kesu in svojem hrepenenju. O svojem življenju, o Bogu, o zadnji, edini besedi.« In še res je: saj je že vse Cankar povedal! Vseeno je, ali ga imamo radi ali ne, ali se strinjamo z že dolgo znanim dejstvom, da je največji slovenski pisatelj, ali pa se nemara raje izognemo njegovim besedilom, ker nas je že vnaprej strah, da nas bo zamoril in bomo potem slabe volje, žalostni in potrti zaradi Skodelice kave, Desetnice ali nesrečnih deklic v Hiši Marije Pomočnice. Kakorkoli, življenje je krožnica in literatura tudi. Krožimo pač in zato ne more biti drugače, kot da se vedno znova vračamo tja, od koder smo prišli, vedno na začetek, vedno k sebi in Cankarju. Skoraj nima več smisla govoriti o nekaterih rečeh, saj je o vsem skoraj vse povedal že Ivan Cankar z Vrhnike. Imel jo je za najlepši kraj na svetu. ・

Nina Drinovec (Skodelica kave)

Ljubitelji kulture KD Tabor Podbrezje

28. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Taborski dnevi Jožef Perne

»Znameniti Podbrežani« so v soboto, 6. oktobra letos, že drugič uspeli do zadnjega kotička napolniti dvorano v podbreškem kulturnem domu. Pokramljali so med sabo, predstavili sebe in svoje delo, nas kaj naučili in tudi malo zabavali. Vseh osem gospodov in dve gospe je v Podbrezjah pustilo svoj pečat. Vsi so bili pozitivne osebnosti. Na nek način so v dobrem zaznamovali našo vas ali je ona zaznamovala njih. Nekateri so s svojim delovanjem posegli v širši prostor, Evropo, svet. Pohvale in čestitke so se nekoliko prenovljeni ekipi kar vrstile. Aplavz po končani predstavi in ob predstavitvi igralskega ansambla je povedal vse. TABORSKI DNEVI so tako že trinajstič prispevali droben biserček k DNEVOM EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE. Začelo se je leta 2006, ko smo v Kulturnem društvu

14 Glas občine Naklo december 2018

kulturni odmev

uspeli pridobiti projektna sredstva Ministrstva za kulturo in z njimi opremili Pirčev dom in uredili muzejsko razstavo. Tega leta smo se prvič vključili v Dneve evropske kulturne dediščine. Tema je bila prav prilagojena protiturškemu taboru. In nato smo vztrajali vsako leto. Včasih je tematika poiskala nas, včasih smo se morali mi malo potruditi zanjo. Letošnji 28. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so se uradno začeli 22. septembra na Bledu s svečanim odprtjem, posvečenim zgodovini Bleda. Od takrat pa do 6. oktobra se je tu in v številnih krajih po celi državi odvilo 430 dogodkov, posvečenih kulturni dediščini z naslovom: »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost«. Le-ta sovpada ne le z evropskim letom kulturne dediščine, temveč tudi s skupno evropsko temo. »Evropska dediščina: delimo si jo«, je povedala glavna koordinatorka gospa Nataša Gorenc. Blejci so svojo zgodovino predstavili na humoren način v petih poglavjih na platnu in v živo. Razjasnjene so bile okoliščine ob začetku Blejskega gospostva v letu, uprizorjen je bil skrivnostni obisk protestanta Primoža Trubarja na Blejskem gradu. Izvedeli smo, kako so v zgodovino v Napoleonovem času stopile pogumne Blejke, Arnold Rikli pa nas je prepričal, da nam najbolj koristi svetloba, skromna hrana in telovadba. Kot strasten lovec se je predstavil kralj Aleksander Karađorđević in za ustreljeno gosko plačal vrednost enega konja.

Župan Bleda Janez Fajfar je spregovoril o bogati sakralni dediščini Bleda, ki sega globoko v začetek srednjega veka, ko je bil zgrajen Blejski grad in je leta 1004 Bled v pisnih virih tudi prvič omenjen. Na odprtju je Jernej Hudolin, generalni direktor ZVKDS, povedal, da ni naključje, da je Zavod v letu 2018, ki ga je Evropa posvetila dediščini, za mesto odprtja »Dnevov«, te tradicionalne vseevropske prireditve, izbral ravno Bled. ZVKDS tu z lokalno skupnostjo, predstavniki cerkve pa tudi s posamezniki uspešno sodeluje, kar potrjuje kopica uspešno izvedenih projektov od revitalizacije Blejskega gradu in starodavnih vil, do obnove stopnic, ki se vzpenjajo na otok in prenove cerkve na njem. Torej je na Bledu preteklost že srečala prihod­ nost, saj so iz ostalin preteklosti tu nastale številne uspešne zgodbe, ki so že in bodo tudi v prihodnje gradile identiteto tega prostora. Z obetavnimi besedami za kulturo je postregel tudi novi kulturni minister Dejan Prešiček. Na letošnji prireditvi taborskih dnevov smo se na povsem podoben način kot na otvoritvenem Bledu s svojimi znamenitimi rojaki lotili letošnje predstavitve tudi mi. Tako smo v Podbrezjah srečali preteklost in upamo lahko, da so nas znameniti Podbrežani naučili tudi kaj za prihodnost. ・

16. Pirčevi dnevi

Za KD Tabor Podbrezje zapisala Daca Perne Tokratni že 16. Pirčevi dnevi so bili programski preplet sv. Jakoba in Franca Pirca. Ni ga bilo težko sestaviti, kajti Franc Pirc je bil rojen v Kamniku in od tu je k nam prišel zbor sv. Jakoba, ki ga vodi Janez Klobčar, pomaga pa Majda Peterlin. Zapeli so štiri čudovite pesmi, tudi tisto našo o Jakobu. Pri eni jim je pomagal najmlajši član s trobento. Lepo so zvenele zapete besede med govorjenimi in skoraj dve uri držale v pozornosti vse obiskovalce. V gosteh je bila Eva Remškar, po izobrazbi arhitektka, po poklicu oblikovalka, po duši ljubiteljica črk, besed in vsega lepega. Iskalka splošnih in svojih resnic. Dizajnerka, ki rada tudi kaj napiše ali ubesedi v verzih, izda knjižico ali dve s svojimi zapisi. Spregovorila je o španskem caminu, ki ga poskuša prehoditi po etapah, trikrat tudi v družbi najmlajše hčerke najst­ nice in prijateljic. Spoznava, da je taka pot največkrat pot do sebe, da je taka izkušnja kot tavžentroža do vsakršnega zdrav-

ja, ki odkriva tisto najlepše in najpreprostejše v nas. Dodatno nas je prepričala še s posebej zbranimi slikovnimi utrinki. Metodij Rigler pa je skupaj z ženo Marjeto znan med slovenskimi romarji, pohodniki in popotniki kot človek, ki je s pomočjo prijateljev speljal približno 297 kilometrov

december 2018

Glas občine Naklo 15

kulturni odmev Jakobove poti po Sloveniji. Leta 2000 so ustanovili še Društ­ vo prijateljev poti sv. Jakoba, ki mu je minis­ trstvo za kulturo sedem let pozneje priznalo status društva v javnem interesu. Zdaj povezuje že približno 180 članov. »Naš namen je oživljanje tradicije slovenskih srednjeveških romanj in potovanj po poteh, ki vodijo v Compostelo,« se društvo predstavlja na ličnih zgibankah, iz katerih bralec zlahka v sliki in besedi razbere vse, kar mora vedeti o Jakobovi poti po Sloveniji. Ob koncu so obiskovalci kot prvi lahko občudovali knjigo 620 strani, ki govori o Francu Pircu. Njen avtor, Bogo Brvar, je upokojeni prof. matematike in fizike, ki je poučeval na ljubljanski fakulteti, kasneje je bil specialist kriminologije, zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve. Z detektivskim čutom se je lotil zbiranja in raziskovanja podatkov o Francu Pircu še po tistem, ko je od pokojnega Karla A. Ceglarja dobil že zajeten kup dokumentov. Po treh letih mu je pred nekaj dnevi uspelo izdati gradivo izjemne knjige, ki jo je težko odložiti, ko začneš z branjem Pirčevih pisem. Predstavil je zgradbo knjige, v kateri je tudi dobršen del podbreški. Preveval nas je občutek, da je Pircu, človeku, ki bi moral biti z zlatimi črkami zapisan v slovensko zgodovino, g. Brvar postavil nov spomenik. Franc Ksaver Pirc v svojem dolgem življenju ni bil le duhovnik, učitelj, sadjar, mirovnik in misijonar. S knjigo Kranjski vrtnar se je zapisal med začetnike slovenske strokovne literature, njegova rimana proza pa govori o kroniki časa in razgrinja njegovo izjemno občutljivo dušo. Že skoraj Abrahamovec se je podal čez lužo v misijonarsko službo k Baragi v Minnesoto ob Velika jezera, kjer je 25 % vse sladke vode planeta. Pisal je, da mu je tam lepo, a med pesmi se je vrivala tudi grenkoba. Med indijanskimi staroselci se je lotil razvoja gospodarstva po evropski meri. Spodbujal je priseljevanje Evropejcev, zlasti z nemškega področja, nekaj tudi s Kranjskega. Mehak pri metodah pokristjanjevanja ter zaradi širokega razumevanja misijonarstva ni bil vedno v soglasju s škofom Barago, pa tudi v domovini njegovih vabil na bogato, nikogaršnjo zemljo v ameriških prostranostih niso cenili. A njegova zapuščina je izjemna.

V Minnesoti ga še danes častijo kot »očeta države«, zato ima tam številne pomnike, o njem pišejo in se ga spominjajo. Tam na drugi strani Atlantika, ki ga je Pirc dvakrat prepotoval, se po njem imenujejo mesto Pierz, šole in drugi objekti. Jožef Perne je ta večer v besedi in sliki, celo relikviji, prinesel vsem nam naproti še čisto sveže vsebine senatorke Mary Kifmeyer iz Minnesote, ki nam jih je poslala pred nekaj tedni. Slovenijo je obiskala leta 2002 in spet smo vzpostavili stike. Tudi ona ve, da se v Podbrezjah prenavlja župnišče, kulturni spomenik, ki ga je Pirc dogradil že pred 185 leti. Leta 2020 bo minilo že 190 let od Pirčevega prihoda v Podbrezje in po samo petih letih bivanja pri nas se je za vedno zapisal v srca Podbrežanov. Vse kaže, da smo zbudili pozornost tudi v njegovem rojstnem Kamniku, kamor se je vrnil leta 1873, nato pa je zadnja leta življenja preživel v Ljubljani, kjer je pokopan. Na Navjah ni več njegovega lepega spomenika, a dobil ga je v idilični vasici, v Podbrezjah, med svojimi sadovnjaki, Pirčevimi sadovnjaki, je zapisano v pravkar izdani knjigi. V uvodnem delu 16. Pirčevih dnevov nam je scenarist prireditve Jožef Perne z nekaj novimi podatki v besedi in sliki osvetlil lik sv. Jakoba starejšega. V seznamu apostolov je njegovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato je bil Jakob pravi Jezusov bratranec. Bogata gradiva se najdejo v knjigah in na spletnih straneh, ki so primerna za raziskovanje. Peter Žiwobski je Jakoba starejšega v naši cerkvi postavil v tron glavnega oltarja. Jožef Perne se je spomnil našega pokojnega člana Mihaela I. Focka, s katerim sta že pred leti nameravala raziskati nekoliko več o podbreškem farnem patronu, saj vendar prav zaradi njega pohodniki dan za dnem, korak za korakom potujejo po poteh, ki povezujejo že vso Evropo, in Slovenija je seveda zraven. Verjamemo, da so obiskovalci s seboj na nove poti lahko odnesli vtise, ki jih bodo še dolgo bogatili. ・

Plešem jaz, plešeš ti, plešemo vsi

Letni koncert folklorne skupine Podkuca z gosti iz Metlike mag. Špela Eržen, foto: Žan Eržen

Sobota, 24. 11. 2018, je bil večer, za katerega lahko rečemo, da je bil posvečen kulturi (v Naklem, Dupljah, Podbrezjah, Besnici, Tržiču, Preddvoru …). FS Podkuca je že postala polnoletna in zato so se na ta večer predstavili le odrasli člani folklorne skupine.

16 Glas občine Naklo december 2018

Ime FS Podkuca smo si v starejši otroški skupini nadeli pred približno 8 oz. 9 leti. Želeli smo ime, ki bo hkrati simbol kraja, otroške radosti in kulturne dediščine. V Naklem so bili in so še vedno pomembni konji, cenimo in smo ponosni na svoje korenine in imamo bogato otroško folklorno dejavnost. Maruša

kulturni odmev

Odrasla FS Podkuca Na košnji

Lahko smo si ogledali tudi posebno koreografijo le dveh plesalk z naslovom Ko odsev oživi. S to točko je FS Podkuca v soboto, 17. 11. 2018, prvič sodelovala na tekmovanju parov v ljudskih plesih. Koreografija je na tekmovanju prejela bronasto priznanje oz. tretje mesto po oceni strokovne komisije, prejela pa je še posebno priznanje – prvo mesto oz. najboljša točka po mnenju publike. Avtorja koreografije sta Tadej Teran in Tereza Gosar, glasbeno priredbo je pripravil Primož Gnidovec, plesali sta sestri Manca in Ajda Mali. Plesnemu večeru je sledila še podelitev Maroltovih priznanj, za člane, ki od svojega 10. leta naprej delujejo v folklornih skupinah 5, 10 ali 15 let. Podelili so 12 bronastih, 6 srebrnih Maroltovih značk in eno zlato Maroltovo značko. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo.

Gostje na koncertu – metliška FS Ivan Navratil se je spomnila na PODKEV (konj, sreča, veselje, ko jo najdemo, delavnost in hkrati iznajdljivost človeštva). Tako smo mladi folklorniki dobili ime – FS Podkuca. V teh polnih 18 letih smo ohranili otroške skupine, trudimo se z mladinci in jih usmerjamo med odrasle. Odrasla folklorna skupina Podkuca je začela delovati leta 2013, ko so se bivši učenci OŠ Naklo odločili, da nadaljujejo s folklorno dejavnostjo. V začetku so bile vaje namenjene zgolj druženju in zabavi, a niso manjkali tudi nastopi. Vsako leto se udeležujemo območnih srečanj, kjer se predstavimo z novimi koreografijami. Navdih za plese jemljemo večinoma iz gorenjske ljudske dediščine, niso pa nam tuji niti plesi Štajerske ali doline Rezije v zamejstvu. Na koncertu smo se predstavili s tremi odrskimi postavitvami Plesi iz Rezije, Spletom štajerskih plesov in Na košnji. Avtor vseh koreografij je Tadej Teran, ki je tudi vodja odrasle skupine folklornikov. Žiga Brezavšček, Bojan Batič in Primož Gnidovec so skrbeli za glasbeno spremljavo. Lahko pa smo pri­ sluhnili tudi hudomušnim ljudskim pesmim. Gostje – metliška folklorna skupina Ivan Navratil je svoje plese Viniško kolo in Belokranjska kola izvajala ob instrumentalni spremljavi svojih tamburašev.

Ko odsev oživi

Člani odrasle skupine na letnem koncertu

Srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 2018

V nedeljo, 21. 10. 2018, so se folklorniki FS Podkuca odlično predstavili na zadnjem regijskem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Nastopili so Mlajši pevci, Pevci odrasle skupine in Mladi godci FS Podkuca. Že doseganje regijske ravni je velik uspeh med izredno kakovostno konkurenco. Izbor in predstavitev na srečanju s kar tremi skupinami pa je bil nepričakovan. Na nastopu smo lahko spremljali res odlične skupine z Gorenjske. Gospa mag. Simona Moličnik, magistrica historične muzikologije, je natančno prisluhnila vsem točkam in ob zaključku na strokovnem razgovoru podala povratne informacije mentorjem in ostalim zbranim nastopajočim. Navdušena je, da na naši šoli in v KD Dobrava tako uspešno delujemo z mladimi, ki imajo res velik potencial in tekmujejo z odraslimi skupinami

Mladi godci FS Podkuca (Laura, Sara in Žan) so poželi velik aplavz in prejeli srebno priznanje.

december 2018

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev tako med pevci kot med godci. Med ostalimi skupinami je tudi nekaj akademikov in glasbenikov različnih ansamblov. Dobili smo odlične ocene in pohvale ter konkretne napotke in smernice za nadaljnje delo. Spet se lahko pohvalimo s kar tremi novimi srebrnimi priznanji. Strokovno spremljevalka je med vsemi regijskimi srečanji naredila izbor za državno srečanje, ki je bilo 11. novembra v Kopru. Naša najmlajša dekleta, skupina Mlajši pevci FS Podkuca, so se na regijskem srečanju res izkazala in so s svojima nastopoma dosegla državni nivo. Zlato priznanje je na državni prireditvi z naslovom Pesem na ustih, viža v prstih prevzela njihova vodja Vesna Ahčin. Zlato priznanje so na regijskem srečanju pripele Ema Burja, Maja Jarc, Zala Jelenc, Eva Eržen, Hana Jelenc in Ema Šparovec. ・

Mladi pevci FS Podkuca – prejemnice zlatega priznanja (z leve proti desni: Ema Šparovec, Zala Jelenc, Hana Jelenc, Maja Jarc, Ema Burja in Eva Eržen)

Dobrodelni večer

Z mislijo na Zemljo

Janja Čenčič Gartner, koordinatorka dobrodelnega večera

V

petek, 30. novembra, je bil v športni dvorani Biotehniškega centra Naklo jubilejni 10. dobrodelni večer. Ker je rdeča nit našega letošnjega šolskega leta »Eko um«, smo se tudi na ta večer spomnili, da moramo misliti na našo Zemljo – prav tako kot na soljudi. S prodajo vstopnic in donatorskimi sredstvi smo zbrali v šolski sklad denar, za katerega bomo poskrbeli, da bo prišel v prave roke. Tako namreč zbiramo sredstva za pomoč dijakom iz socialno šibkih družin. Poleg tega so dijaki zaključnih letnikov organizirali tudi srečelov, s katerim so zbirali denar, ki ga bodo porabili za organizacijo maturantskega plesa. Čudovit zimski večer so nam s svojim nastopom pomagali soustvariti: –– plesalke Pikice in Frajle iz OŠ Naklo in Smeške iz PŠ Duplje pod mentorstvom Nataše in Eve Zaletelj; –– pevski zbor Biotehniškega centra Naklo z zborovodkinjo Matejo Praprotnik; –– pevke Neja Bohinc, Klara Tomc in Meta Slivnik; –– Folklorna skupina Škofja Loka; –– pianist Bor Maltar, učenec glasbenega centra Doremi Bled; –– plesalki jazz baleta Justyna Karolina Juralewicz in Klara Žos; –– kitarist Jožef Mali; –– ansambel Marcela In; –– ansambel Žana Kajzarja in –– pevka Manca Jelenc ob spremljavi kitarista Matica Jelenca. Vsem nastopajočim se iskreno zahvaljujemo.

Plesalka jazz baleta Justyna Karolina Juralewicz, dijakinja BC Naklo

Plesna skupina Smeške iz PŠ Duplje

18 Glas občine Naklo december 2018

Še enkrat bi se radi zahvalili vsem, ki ste z nakupom karte prispevali v šolski sklad, vsem posameznikom, ki ste dali svoje prostovoljne prispevke, ter seveda našim donatorjem. To so: Biotehniški center Naklo, Občina Naklo, Občina Preddvor, Občina Bled, ADS-EFEKT, d. o. o., Žito, d. o. o. (PC Gorenja), Mercator, d. d., Mlinotest, d. d., Domače dobrote, d. o. o., Kmetija – AG, d. o. o., Vrtni center Gašperlin, Vrtnarija Čebulj, Vrtnar-

kulturni odmev stvo Antolin, s. p., Korotan, d. o. o., Mesarija in delikatesa Matjaž, Poličarjeva kmetija, Gostilna Bovavc, kmetija Pr' Halovc, Mesarst­vo rešet, Mesarija Kalan, Pizzerija Gorenc, Agro Jenko, To-da, d. o. o., kmetija Maln, Piščančjereja Galjot, Dacar transport storitve, d. o. o., Mesarstvo Čadež, Gostišče klub Kovač. Seveda pa ne smemo pozabiti pohvaliti ekipo dijakov 4. Č, ki je pod vodstvom učiteljev poskrbela za organizacijo celotnega dogodka. Z Vašo pomočjo nam JE uspelo! ・

Pevski zbor BC Naklo

Miklavž za vse čase mag. Špela Eržen

Mladi folklorniki otroške folklorne skupine Podkuca so v teh jesenskih dneh pripravili igrico z naslovom Miklavž za vse čase, povzeto po Francu Juvanu. Odigrali so jo sedemkrat in z njo razveselili veliko otrok. Miklavževanje je ljudski običaj, ki ga želimo ohranjati tudi pri otroški folklorni skupini. Z igrico smo želeli opozoriti tako otroke kot odrasle na pomembnost ohranjanja naše tradicije – Miklavžev prihod v spremstvu parkeljnov in angelov. Če želimo ohraniti ta naš čudovit in spoštovan ljudski običaj, je pomembno, da ostanemo skromni. Vsak od nas lahko postane

dober kot Miklavž. Najvažnejša za človeka pa je ravno dobrota. To je veljalo v starih časih, to drži danes in tako bo tudi za naprej. Pa čeprav smo v tretjem tisočletju in živimo v tako modernih časih. December, po starem tudi gruden, je med vsemi meseci najbolj prazničen. Začne se z adventom, časom obsežnih priprav na praznovanje božiča. Večina ljudi, še posebej pa otroci, se decembrskih praznikov najbolj veseli zaradi daril in skupnega preživljanja časa. ・

aj r a k t Lis OJ M za

Folklorniki FS Podkuca vsem želimo veliko zdravja, sreče in majhnih radosti, ki ustvarjajo nepozabne trenutke. Srečno 2019!

Kdor dela, naredi tudi napake. V oktobrski številki glasila se je pojavila napaka pri prispevku Tretja samostojna čipkarska razstava naklanskih Modrih spominčic. Opravičujem se prizadeti avtorici pris­ pevka, gospe Vrhovnik, saj sem namesto nje pod članek podpisala gospoda Perneta.

Člani liste se zahvaljujemo za vašo podporo na lokanih volitvah 2018. Vaše zaupanje nam je prineslo 3 občinske svetnike, ki se bodo zavzemali za uresničitev razvojnega programa.

Vsem občankam in občanom želimo vesel adventni čas in srečno novo leto 2019.

Andreja Kosec

december 2018

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev

Otroški gledališki abonma Tina Kocjan

K

ulturne prireditve za otroke v našem lepem kraju so. Zakaj bi hodili v Kranj ali Ljubljano, če imamo v domači vasi kulturno dvorano v Domu Janeza Filipiča in v njem izvajamo Otroški gledališki abonma, ki je odprl vrata že tretje leto po vrsti.

Potrudili smo se in zopet skrbno izbrali 6 predstav, za katere smo prepričani, da bodo očarale tako najmlajše kot tudi njihove starše. V goste smo povabili naše gledališke prijatelje Zavoda enostavno prijatelji, ki že nekaj let navdušujejo s srčno predanostjo in izjemno zmožnostjo vživljanja v pisan domišljijski svet. Vsakič sproti se veselimo prijetnih, nepozabnih doživetij, ki vedno znova puščajo v nas neizbrisne sledi, saj pri vseh predstavah aktivno sodelujejo tudi otroci. V novembru (23. 11. 2018) smo že imeli prvo predstavo z naslovom Maček Muri in Muca Maca, ki je otroke popeljala v Mačje mesto, natančneje v Klobučarno k Muci Maci. Otroci so lepo podoživeli znano pravljico pisatelja Kajetana Koviča. V decembru pa nas čaka predstava Čarobni orkester dobrega moža, kjer Škratek Zaspanček pozabi pomagati Božičku, zato mu na pomoč priskočijo otroci, ki pripravijo božičkov orkester in pripravijo čudež. Po predstavi bo otroke obiskal in

obdaroval tudi sam božiček. Vabljeni na interaktivno predstavo, ki aktivno vključi otroke in postanejo neločljivi del zgodbe. Se vidimo v petek, 21. 12., ob 18.00 v Domu Janeza Filipiča. Za vsa ta doživetja v Občini Naklo skrbi Društvo TIA, ki se hkrati zahvaljuje tudi občini, gospodu župniku in hišniku za brezplačen najem in pripravo dvorane. ・

Krajevna knjižnica Naklo – knjižnica s čudovitim razgledom Tekst in foto: mag. Helena Krampl Nikač

19.

novembra je vrata odprla prenovljena Krajevna knjižnica Naklo.

Svoja vrata smo odprli ravno v času praznovanja splošnih knjižnic, in sicer že drugo leto zapored praznujemo teden sploš­nih knjižnic po vsej Sloveniji. Od 19. do 23. novembra je po vseh oseminpetdesetih splošnih knjižnicah potekalo bogato dogajanje za vse generacije pod enakimi naslovi, vendar v vsaki knjižnici posebno in edinstveno. Pri nas z odprtjem novih knjižničnih prostorov. Predsednica Združenja splošnih knjižnic, Vesna Horžen, je povedala: »Knjižnice s svojimi storitvami spodbujamo človekovo zvedavost, kreativnost, združujemo ljudi med seboj. Sodelujemo pri formalnem izobraževanju, podpiramo vseživljenjsko učenje, pomagamo vzgajati mlade bralce, prostemu času dajemo smisel in kakovost ter delujemo kot informacijska središča z vso sodobno informacijsko tehnologijo.« Knjižnice smo danes veliko več kot zgolj izposojevalnice knjig. Smo izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča. Smo nepogrešljiv del lokalne skupnosti, saj smo brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe. Knjižnice smo s svojimi storitvami in prostori najbolj dostopne kulturne institucije v Sloveniji in gojimo vrednote, ki jih sodobna družba potrebuje. Tudi v Krajevni knjižnici Naklo imamo sedaj prostor, da pri nas lahko študirate, berete, iščete podatke, pripravljate semi-

20 Glas občine Naklo december 2018

narske naloge, rešujete uganke, poslušate pravljice, se igrate ... Velik del ponudbe knjižnice lahko uporablja vsak obiskovalec in uporabnik knjižnice brezplačno: obisk prireditev in raz­ nih dejavnosti, uporaba gradiva v prostorih knjižnice, uporaba računalnikov in tehnologije v knjižnici in podobno. Članstvo je pogoj za izposojo gradiva na dom. Člani knjiž­ nice imajo možnost izposoje elektronskih knjig na portalu Biblos. Pa še to: če ste mlajši od 18 let, je članstvo v naši knjižnici brezplačno. Prav tako je članom omogočena uporaba vseh elektronskih baz podatkov, ki jih knjižnica omogoča: naslov naše spletne strani za dostop http://www.mkk.si/. Odkrijte možnosti pod zavihkom E-viri. Članstvo izkažete s člansko izkaznico, ki velja na vseh oddelkih izposoje in v vseh krajevnih knjižnicah. S člansko izkaznico lahko torej uporabljate storitve knjižnice ne samo v Naklem, ampak v vseh knjižnicah, ki so v mreži MKK – Mestne knjižnice Kranj; to je v knjižnici v Kranju – Globus, v Stražišču, na Jezerskem, v Cerkljah, Šenčurju in v Preddvoru. Izkaznica je veljavna, če ni poškodovana in so na njej pravilno vpisani imetnikovi podatki: ime, priimek in članska številka. Člani lahko uporabljajo tudi e-izkaznico v aplikaciji mCobiss. Izkaznica ni prenosljiva na drugega uporabnika. Družinske izkaznice nimamo, zato mora imeti vsak član družine, ki obiskuje knjižnico, svojo izkaznico.

kulturni odmev Bližajo se novoletni prazniki in s tem čas, si ko boste lahko privoščili nekaj minut za branje. Obiščite nas in se včlanite se v našo knjižnico in se oskrbite s kupom zanimivih knjig. Pridite, knjige vas čakajo. Delovni čas: Krajevna knjižnica Naklo Stara cesta 61, 4202 Naklo telefon: 04 257-76-10 e-pošta: naklo@mkk.si Obratovalni čas Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

14.00–19.00 14.00–19.00 14.00–19.00 8.00–13.00 8.00–13.00

Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. ・

Zakaj je pomembno, da otroku beremo pravljice? mag. Helena Krampl Nikač

Čas beži prehitro. In že je tu najlepši v letu, veseli december, čarobni praznični mesec. Čas, poln pričakovanj, obdarovanj, veselja, lepote in miru. Prihajajo praznični dnevi, ki nam sežejo do srca in duše, zaznamuje jih nek notranji nemir, smo v pričakovanju nečesa lepega, pravljičnega. Prazniki, ko si podamo roke, voščimo vse najlepše, želimo sreče, zdravja in družinske topline! Pravijo, da praznični okraski mnoge vrnejo v otroštvo in spomine. Spomnimo se prijetnih druženj, občutij in družinske topline. Upam, da boste imeli dovolj časa za svoje najbližje. Z otrokom lahko preživite trenutke tudi tako, da mu berete.

Branje pravljic zbližuje, otrok pa ob tem osebnostno raste

Čas, ko svojemu otroku berete pravljice, si bosta oba zapomnila za vse življenje. Ne glede na to, ali pripovedujete zgodbe iz svojega otroštva ali berete pravljice iz knjig, bo otrok na ta način vzljubil pripovedi in s tem branje. To pa pomembno vpliva na razvoj otrokove osebnosti in tudi na njegovo učenje poz­ neje v življenju. Otroci preko pravljic lažje spoznavajo različna čustva, tako da se lažje soočajo s svojimi občutki in težavami. Pomembno je, da otroku vseeno razložite, da je branje pomembno, četudi niste strasten bralec ali v resnici ne berete veliko. Povejte mu kakšno zgodbo iz otroštva, poskrbite, da bodo v stanovanju knjige in naj ima tako vedno možnost, da prosti čas preživi ob branju.

Zakaj je branje tako pomembno?

Branje je za otrokov razvoj dobro iz različnih razlogov in je pomemben del odraščanja.

Spodbujanje domišljije in iznajdljivosti

Otrok z branjem odkriva nove svetove, ki mu burijo domišljijo. Otrok z vstopom v svet pravljic, začne razvijati domišljijo in dobi svojevrstne predstave o fantazijskem svetu, drugih planetih, različnih vidikih do stvari in ljudi. Otroka knjige seznanijo s tem, da je lahko kreativen, da si lahko zamisli kar koli si želi. Dobra plat branja je, da so zgodbe lahko zelo resnične ali pa popolnoma fantazijske. Otrok lahko bere o bitjih, ki so čisto takšna kot on, ali pa o popolnoma drugačnih.

Otrok razvije dobro samopodobo

Psihologi in pedagogi že dolgo ugotavljajo, da branje vpliva tudi na boljšo samopodobo. Otrok, ki so mu brali že zelo zgodaj in ki zelo zgodaj zna brati sam, naj bi se zaradi tega počutil sposobnega in se v svoji koži počuti dobro. To se poz­ neje pokaže v šoli in zunajšolskih dejavnostih, v katerih blesti in je uspešen, saj k njim pristopa z veseljem in samozavestjo. Če bo imel visoko samopodobo, bo tudi prej spoznal, kakšna je njegova vloga v svetu in se bo v njej dobro znašel. Zgodbe namreč otrokom pokažejo, kako različni ljudje živijo v različnih kulturah in kakšno pot si lahko izbere.

Besedni zaklad, spretno izražanje in lažje učenje

Pravljice so odličen način, da se otrok uči novih besed pa tudi spretnosti izražanja misli, čustev, idej. To se začne že zelo zgodaj, že ko otrok gleda le slikanice, in nadaljuje pozneje, ko pristopi k bolj kompleksnim pripovedim. To mu bo pomagalo tudi pozneje pri učenju v šoli, saj bo znal k učni snovi pristopiti na bolj kreativen način.

december 2018

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev Branje je tudi kakovosten čas, ki ga preživimo z bližnjimi. Sprostitev.

Poslušanje ali branje pravljic pa je tudi zelo sproščujoče, na primer pred spanjem. Tudi majhni otroci lahko čez dan doživijo kakšno stresno situacijo, poslušanje pravljic pa jim dovoli, da na to pozabijo in se prepustijo fantaziji.

Spopadanje s čustvi

V pravljicah se otroci srečujejo in spoznavajo življenje prav­ ljičnih junakov, ki imajo svoje težave, dogodivščine, čustva. S spoznavanjem pravljičnih junakov in njihovih čustev otrok lažje razume in sprejme svoja čustva. Spozna, da na svetu ni sam in da tudi drugi otroci včasih čutijo enako, jih veselijo enake stvari ali pestijo enake težave. Otrok tako ve, da je vse, kar čuti, nekaj normalnega, poleg tega svoja čustva tudi lažje izraža. Prek junakov v pravljicah pa se tudi nauči, kako se v določenih situacijah odzivati.

Kakovostno preživljanje skupnega časa

Izkoristite čas, ko je vaš otrok še majhen, berite mu pravljice! To bo vajin poseben čas, ki ga bosta pomnila še desetletja pozneje.

Pravljice začnite brati čim prej

Že zelo majhen otrok bo prisluhnil vašemu branju prav­ ljic. S pravljico lahko na primer uspavate že enomesečnega otroka. Dojenček sicer zgodbe še ne bo razumel, a ga bo vaš pomirjujoč glas spravil v trden in miren spanec. Tako majhni otroci so lahko pozorni le krajši čas, zato bo na začetku dovolj že deset minut branja. Ko bo star približno pet mesecev, se bo že začel odzivati na podobe v slikanicah. Pri približno enem letu pa bo čas, da posežete po slikanicah, ki imajo predvsem veliko ilustracij.

Katere knjige izbrati glede na starost otroka?

Obiščite knjižnico in izberite čtivo, primerno za vašega

otroka. Ko je otrok star dve leti, je njegova zmožnost koncentracije še vedno kratka, zato ima rad knjige s kratkimi zgodbami, ki imajo le nekaj besed, spremlja pa jih veliko ilustracij. Otrokom so pri tej starosti všeč knjige z dodatnimi učinki, na primer premikajočimi deli, zrcali, sestavljankami, tkaninami … Ko jim berete, jih veliko sprašujte o tem, kaj vidijo, kako se žival na fotografiji oglaša ipd. Triletnikom so všeč knjige, v katerih je vse zapisano v rimah, saj so spevne in jim hitro pridejo v uho. Pri branju tudi že radi sodelujejo, zato jih med branjem prosite, da vam pomagajo končati poved. Pri treh letih bodo že pozorni na številke in na praktične razlage vsakdanjih opravil, na primer kako si umiti zobe, kako se obleči ipd. Zanimajo jih tudi že razne tematike, na primer knjige o živalih, o prevoznih sredstvih, poklicih … Predšolski otroci bodo najbolj uživali ob pravljicah. Te naj bodo še vedno opremljene z veliko ilustracijami. Izberite basni – živali, ki imajo človeške lastnosti, jih bodo najbolj navdušile. Pri branju naj tudi sodelujejo, na primer berejo po zlogih. Izbirajte takšne knjige, ki učijo šteti, brati, pisati … Šolarji, predvsem nižji razredi, naj berejo knjige z besediš­ čem, ki ga poznajo, saj bodo tako raje urili svoje branje. Izbirajte predvsem tematike, v katerih se bodo prepoznali in jih brali z zanimanjem, na primer o športnikih, šolarjih, princesah in kavbojih, gradovih, zgodovinskih zanimivostih ipd.

Najlepše pravljice naše mladosti

Pravljice in njihovi junaki so večni. Otroku predstavite svoje najljubše. Pravljice so večne, zato otroku berite tudi zgodbe, ki so navduševale že vas. Naj spozna slovenske literarne junake, kot so Peter Klepec, Martin Krpan, kralj Matjaž, Kekec in Mojca, Sapramiška, in odkriva nepozabne zgodbe fantazijskih junakov. Skupaj z otrokom obiščite knjižnico in poiščita nove zanimive pravljice in zgodbe. Zagotovo boste bi našli primerne knjige, pravljic ne bo zmanjkalo. ・

40 let domoznanskih, medijskih, znanstvenih in kulturnih sopotij dr. Draga Paplerja

Iz Nakla v svet po življenjskih sopotjih doc. dr. Drago Papler

I

z Nakla v svet je bila rdeča nit dogodka, ko sem obeležil 40-letnico ustvarjalnosti na domoznanskih, medijskih, znanstvenih in umetniških sopotjih.

Izhodišče razstave je ducat fotografij, ki so nastale v domačem kraju, kateremu sem namenil tudi dokumentarni del izbora publicističnih objav in z Naklom povezanih sedmih domoznanskih knjig, pri katerih sem sodeloval kot avtor in ured­ nik: Sto let kmetijskega združništva v Naklem (2003), Vodnik po župniji Naklo (2005), Železnica skozi Naklo, Sto let železniš­ ke proge Kranj–Naklo–Tržič (2008), Na Kalu, zbornik Občina Naklo (2010), Turizem v Naklem (2013), Pod gorami, folklorne in spominske pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem (2017). Realistični svet elektroenergetike, medijev in raziskovanja pa mi dopolnjuje še drug umetniš­ ki svet mirujočih (fotografija) in gibajočih slik (videofilm) ter pisane besede.

22 Glas občine Naklo december 2018

Sopotja življenja so moj večni motiv ... 40 fotografij za 40 let ustvarjanja so motivi občutij narave, ujetih v moj objektiv, ki so nastale kot digitalni posnetki v zadnjih 13 letih in se povezujejo z Naklom in svetom. Narava nas prevzema s svojo idiliko in samoto, ko občudujemo njeno večnost in lepoto, daje nam duhovno hrano in dobroto, ko v njej uživamo polno in doživeto. Tako sem med drugim zapisal v pesmi Notranji impulzi.

kulturni odmev Iz Nakla v svet, Sinergija in Pogledi. Projekt, ki povezuje moje kraje življenja in ustvarjanja Naklo, Tržič in Kranj, ima v prednikih Paplerjeve korenine v občini Radovljica. Sopotja vodijo v Pavlinovovo galerijo v Naklem, v Galerijo Kašča v Radovljici, v Galerijo Elektra Gorenjska v Kranju, v Muzej Občine Šenčur, v razstavišče Zveze kulturnih društev Kranj in Galerijo Bala, v alerijo Atrij v Tržiču, na Stražiški kulturni teden … in še naprej. Se bo kar dogajalo ... Hvala vsem, ki ste bili in ste sopotniki na tej poti. ・

Avtor razstave fotografij Slikovita sopotja: Iz Nakla v svet, doc. dr. Drago Papler, je Naklanec po srcu.

Foto: Tina Dokl

In odprtje fotografske razstave »SLIKOVITA SOPOTJA v objektivu dr. Draga Paplerja: IZ NAKLA V SVET« 24. oktobra 2018 v Naklem, je bil pravi trenutek, vmesni čas za to. Jutri se bo svet spet vrtel, potujemo naprej in se srečujemo na življenjskih sopotjih. Na potovanje Slikovitih spotij nas je v Pavlinovi galeriji kulturnega Doma Janeza Filipiča v Naklem popeljala moderatorka dogodka Romana Pagon. Glasbeno kuliso dogodka je je pričaral Trio BC Naklo pod vodstvom Matica Leskovca. Dogodek je pripravilo Kulturno-umetniško društvo LIK Naklo pod vodst­ vom Alojzije Murn. Pri postavitvi fotografske razstave je sodeloval Damijan Janežič. S portretom me je presenetil slikar Rajko Bogataj, s prisotnostjo zgodovinarka in kustosinja Petra Vencelj, GTV – Gorenjska televizija in snemalec Rafko Bešič, novinarka Gorenjskega glasa Suzana P. Kovačič, pa slikarji, krajani Nakla in drugi udeleženci, skratka sopotniki na moji poti. Naj nas vlak pelje v daljave kot so dogodek z melodijo simbolno zaključili glasbeniki. Tako sem dejal tudi pred desetlet­ jem, ko sem s fotografijami vlaka opremil knjigo Železnica skozi Naklo, Sto let železniške proge Kranj–Naklo–Tržič (2008). Ustvarjanje in umetnost se povezujeta. Ustvarjata Sinergijo z veliko začetnico. V 40 letih je sinergija postala moja sprem­ ljevalka Sopotij, ki sem jih z večplastnim projektom trilogije povezal v celoto. V ciklusu Slikovitih sopotij so po izboru fotografij in z recenzijo umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika ddr. Damirja Globočnika, nastale tri samostojne raznolike razstave z nekaj povezovalnimi elementi in figurami:

Ob 15-letnici Muzeja mlinskih kamnov na prostem, ki sta ga uredila TD Naklo in Poličarjeva kmetija.

Kamnolom Mara Črnilec

Tiho se poslavlja noč, jutro ima vedno svojo moč, fantje že korakajo na delo, ko se mesto ni še prebudilo. Sonce pozdravilo je skalo, z gozdom temnim vso obdano. Bodi trdna skala ti, kamnoseki na delo so prišli. Le kje se bodo me lotili, koliko kamnov bodo naredili, v katerem mlinu bodo se vrteli in kakšno moko bodo mleli, je skala trdna modrovala in kladiva se je bala. Ne boj se klad'va, bela skala, saj mlinski kamen boš postala, tisočletja si na to čakala, da b` iz zrna moko dala.

Spoštovane volivke in volivci! Vsem se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje na volitvah. Vsi vaši glasovi, ki ste jih namenili našemu kandidatu za župana in kandidatom za občinski svet DeSUS Naklo, nam pomenijo veliko obvezo za naše delo v dobro vseh občank in občanov. Tako županski kandidat kot občinski svetniki Desus Naklo se bomo trudili, da uresničimo naše in hkrati vaše programe. Še enkrat iskrena hvala! Novo leto naj prinese vam darila, ki življenje bodo vam obogatila: ljubezen, srečo, zdravje, blagostanje in uresničene vse vaše sanje! V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Vsem občankam in občanom občine Naklo, želimo vam vesele božične praznike, iskreno čestitamo ob 26. decembru, dnevu samostojnosti, in vam želimo srečno in uspešno novo leto 2019 ! DeSUS - Občinski odbor Naklo

Je sonce skrilo se za oblak, so fantje k steni usmerili korak, kladiv je pesem zadonela, šele v mraku bo onemela.

december 2018

Glas občine Naklo 23

ja z pa r a zmišl jam tako

PUMP TRACK POLIGON – bi ga lahko imenovali po slovensko? Franc Porenta

V letošnjem juniju je bil ob nadvozu čez avtocesto proti Strahinju odprt športni park, ki mu na severnem delu manjka dodatna ograja, ki bi preprečevala možnost širjenja strupenih izpušnih avtomobilskih plinov, saj rekreacija in izpušni plini tisočerih avtomobilov niso združljivi. V okviru tega parka je bil zgrajen tudi asfaltni grbinasti poligon, ki je najbolj izkoriščeni del parka in po katerem švigajo gor in dol, sem ter tja številni mladi na skirojih, rolkah, deskah in kolesih. Vsekakor krasna in predvsem za mlade koristna rekreacija, če ne bi imela imena v angleškem jeziku PUMP

TRACK POLIGON, kakor piše na manjši tabli pred vstopom. Zraven pa je še PUMP BAR. Ali Slovenci res nismo sposobni najti ustrezne besede za nekaj novega? Zato bi rad sprožil polemiko o teh dveh izrazih. Sam predlagam, da bi se park enostavno imenoval: GRBINASTI POLIGON, za bar bi se tudi lahko našel kakšen bolj primeren izraz kot PUMP. Mislim, da krivdo za tako poimenovanje nosita izvajalec in investitor. Videti je torej, da nam bo Evropa povsem potujčila tudi našo materinščino. ・

Zaton članske ekipe v Nogometnem klubu Naklo Dominik Porenta

V Naklem se igra nogomet že preko 80 let. Nogometni klub Naklo kljub vzponom in padcem, ki so se tekom teh desetletij zgodili, deluje še danes, vendar brez članske ekipe. Članska ekipa bi morala biti ogledalo kluba, tako kot je to v ostalih klubih po Sloveniji. V NK Naklo je stanje drugačno. V sezoni 2017/2018 je članska ekipa NK Naklo igrala zadnje tekme pred zatonom, ki se je zgodil pred začetkom nove sezone 2018/2019. Igralci članske ekipe NK Naklo nismo več želeli zastopati kluba zaradi razmer, ki so v zadnjem času v klubu bile. Rad bi poudaril, da nismo več želeli zastopati klubskih barv predvsem zaradi odnosa vodstva kluba. Zavedali smo se, da je imel klub precejšnje stroške s samim tekmovanjem, plačevanjem sodnikov, trenerjev in raznih drugih stroškov. Po mnenju uprave bi morali igralci za razne stroške sami iskati sponzorje. Tako je enemu od naših soigralcev uspelo pridobiti sponzorja, da smo si lahko kupili nove žoge. Rezultati članske ekipe na žalost niso kazali nekih znakov uspeha. V času tekmovanja smo se le nekako uspeli obdržati v sredinskem delu lestvice in smo tam sezono tudi zaključili. Članska ekipa je morala na treningih večkrat deliti igrišče na umetni travi z drugimi selekcijami ali z zunanjimi uporabniki, čeprav so bili termini treningov znani že vnaprej. Na travnatem igrišču se običajno ni smelo trenirati zaradi vremenskih pogojev, saj bi bilo igrišče po treningih v dežju poškodovano. Ob boljših vremenskih pogojih pa se je kar nekajkrat pripetilo, da se na igriš­ ču ni smelo trenirati oz. je bilo območje za trening precej omejeno zaradi urejanja zelenice ali pa zaradi označevanja igrišča. Duh članske ekipe počasi ni več čutil nobene povezave do vodstva kluba. Vodstvo je z ekipo komuniciralo le preko trenerja. Predsednik kluba v zgoraj omenjeni sezoni ni niti enkrat prestopil praga vrat članske garderobe, niti v času treningov niti pred in po tekmah. Preko trenerja smo bili obveščeni tudi o tem, da naj bi igralci za prejete kazni zaradi kartonov morali poravnati sami, kar se po koncu sezone ni zgodilo. Na članskih tekmah običajno ni bil prisoten praktično noben

24 Glas občine Naklo december 2018

član vodstva kluba. Prezir s strani vodstva je ekipa začutila tudi pred večino tekem, saj je moral naš trener večkrat poskrbeti za pisanje zapisnika za tekme in se tako ukvarjati več s samo organizacijo tekme kot z ekipo, ki jo je vodil. Naj omenim še, da se članska ekipa protestno ni udeležila zaključnega piknika kluba NK Naklo po koncu sezone, to je bilo po zadnji domači tekmi članske ekipe, saj se s klubom razen preko imena in grba NK Naklo, ki smo ga nosili na dresih, nismo čutili povezane niti povabljene. Predsednik kluba ni prišel niti po tej zadnji članski tekmi do članske garderobe, temveč je le poslal nekoga, ki nas je prišel povabiti na zakusko, vendar se temu vabilu nismo odzvali. Večina igralcev je tako z nogometom zaključila, nekateri pa smo poiskali druge klube. Žalostno je, da po toliko letih več ali manj uspešnega delovanja kluba članskega nogometa v Naklem ni več. ・

šport

Ptički brez gnezda v letu 2018

Za motoriste Ptički brez gnezda sva kroniko zapisala in izbrala nekaj fotografij Igor Drinovec in Alenka Vrhovnik

M

otoristi smo letošnje leto ubirali poti vsak po svoje in nabirali kilometre, eni več, drugi manj. Najbolj pomembno pa je, da smo vse ovinke zvozili varno, previdno in strpno. Obiskali smo mnoge kraje po Sloveniji in tudi po tujini ter nabrali mnogo lepih spominov. Mnogokrat pa smo strnili svoje vrste in se skupaj odpeljali na pot.

Spomladi smo se na povabilo zveze GAMZS udeležili predavanja na temo, Posledice prometnih nesreč, ki nam jo je predstavil policijski inšpektor Tomaž Tomaževic iz PP Kranj. Za večino članov kluba se je motoristična sezona začela s tradicionalnim velikonočnim žegnom motorjev in motoristov v Križah. Konec meseca aprila pa se je nekaj članov udeležilo še enega žegna, bolj znanega med motoristi, žegen motorjev v Novi Štifti. Tam je pater Niko, tudi sam motorist, daroval mašo za motoriste in napolnil krasno cerkev do zadnjega centimetra, saj motoriste vedno spravi v dobro voljo. V srce jim je položil misel, lep – lepši – ALI ME VIDIŠ in prenesel sporočilo o previdnosti na cesti. Navsezgodaj zjutraj, 1. maja, smo izpeljali sedaj že tradicionalno prvomajsko budnico po občini Naklo. Prav tako je naš klub sodeloval pri otvoritvi Športnega parka in krožišča Naklo - sever. Otvoritveno vožnjo skozi krožišče smo izpeljali skupaj z Moto društvom Oldtimer Naklo.

Kot v preteklih 6 letih smo tudi letos v začetku motoristične sezone organizirali Moto dan v Naklem v sodelovanju z AVP (agencija RS za varnost prometa). Postavili smo poligon, na katerem so inštruktorji avtošole B&B in policist na motorju prikazali veščine, ki jih potrebuje vsak motorist. Nato je imel vsak motorist možnost te veščine tudi prebuditi za začetek sezone in bilo je kar nekaj prostovoljcev, ki so se vsem na očeh podali na poligon pod budnim očesom in z napotki policista. Ponovno smo imeli kar nekaj stojnic, na katerih smo si lahko ogledali različno motoristično opremo. Pripravili so preizkus uporabe zračne blazine na motoristu pri padcu. To je vrle motoriste Ptičke brez gnezda prepričalo, da so skoraj vsi naročili svoje »airbage« za večjo varnost v prometu. Delavci agencije Avp so za obiskovalce pripravili razne simulatorje in kotiček za najmlajše. Za zabavo in popestritev je zopet poskrbela skupina Fenix. Ob prazniku občine Naklo smo sodelovali na prireditvi Na vasi se dogaja, kjer smo na stojnici predstavili delovanje kluba Ptički brez gnezda. V začetku poletja smo se odpravili na tridnevni izlet. Letos nas je pot peljala na Primorsko. Vmes pa smo malo skočili še v Italijo in na Hrvaško. Spali smo na Krasu na Kmetiji pri Krčarju, kjer so nas gostoljubno sprejeli. Ptički brez gnezda smo se letos udeležili tudi spomladanske očiščevalne akcije v sodelovanju s PGD Podbrezje. Odlično pa je »ptičke« zastopal Janez Pirih - Žana na dirki starodobnikov na starem Ljubelju, kjer je zasedel 2. mesto. Uradnega zaključnega izleta niso opravili, vendar leto še ni končano. Malo verjetno pa je, da bi se vozili z motorji še letos, saj smo jeklene konjičke zloščili in pospravili za zimo. Vsem motoristom in drugim udeležencem v prometu pa želimo vse dobro v novem letu 2019 in varno na cesti, previdno, strpno in trezno. ・

december 2018

Glas občine Naklo 25

šport Namizni tenis 2018/19

Duplje z dvema ekipama Rakovec Mirko

Pričelo se je tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. Ekipa Dupelj bo v sezoni 2018/19 nastopala z dvema ekipama, obe bosta nastopili v kategoriji od 65 do 75 let naprej. Za prvo ekipo nastopajo Jeraša Robi, Pančur Rado, Rakovec Brane, Pangrič Darko, Prelovšek Uroš in Ramovš Zoran. Za drugo ekipo pa nastopajo Benegalija Janez, Teran Brane, Luskovec Jani, Teran Janez, Mihelič Ivo in Rakovec Mirko. Vse tekme se igrajo v gasilskem domu Duplje ob sredah od 17.30 do 20. ure. Rekreacija za starejše člane se odvija vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Za mlajše člane pa ob torkih od 18. do 20. ure. Ob ponedeljkih občasno igra namizni tenis tudi do dvanajst tekmovalcev iz Dupelj, Zadrage in Strahinja. Ob torkih pa se ob podobnem številu rekreirajo tudi mlajši občani. ・

NAVČEK d.o.o. Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…) - ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN

PRAZNIČNA SILVESTRSKA PONUDBA

Peternelj Janez s.p. Podbrezje 32 4202 Naklo tel.: 04/ 530 66 00 gsm: 031/ 307 786

mrežna pečenka svinjska ribica P.E. Naklo Glavna cesta 33 tatarski biftek (poleg Gasilskega doma); pon. 8-12., prekajeno meso Odprto: tor.-pet. 8-16, l sob. 7-12 suhe domače vese m a v v salame mo r okuso ! i l e pečenice, krvavice Ž ič te 19 o 20 ož vse vrste svežega b lno let po mesa

26 Glas občine Naklo december 2018

Zahvala ob vremenski ujmi Zahvaljujemo se gasilcem, ki ste nam v nočnih urah nesebično pomagali. Zahvala gre tudi sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam pomagali odpravljati posledice poplav. Vsem še enkrat iskrena hvala! Trnovčevi

zapisi šolskih peres

Likovna umetnost z gospo Ljubo Brajnik Maja Ovsenik in Nataša Zaletelj

V torek, 13. 11. 2018, je gospa Ljuba Brajnik po dvanajstih letih ponovno stopila med šolske klopi. Upokojena učiteljica Gimnazije Kranj je naše najmlajše učence na centralni šoli učila, kako nastane slika iz listov, ki nam jih podari narava. Pred dobrim mesecem smo si ogledali njeno razstavo slik v Domu J. Filipiča. Navdušila nas je in hitro smo pričeli s »prešanjem« različnih listov in cvetov. V torek so nastale prave umetnine.

Učiteljica Ljuba je ponovno začutila lepoto učiteljskega poklica, ki jo je nekoč znala pokazati svojim dijakom in marsikaterega navdušila za učiteljski poklic. ・

Otroci in starši pletli adventne venčke

Adventni semenj na Waldorfski šoli Alenka Petrinjak, učiteljica

V soboto, 24. novembra 2018, smo na Waldorfski šoli Gorenjska organizirali adventni semenj. Šolo smo okrasili in spremenili v malo pravljično vas z rokodelskimi ustvarjalnimi delavnicami, kavarnico, gozdno in pravljično deželico. Semenj bil je živ. Otroci, starši, stari starši in tete ter strici so pletli adventne venčke iz naravnih materialov, izdelovali ptičje krmilnice, svečke iz naravnega voska, ovčke iz nepredene volne, ustvarjali z glino in izdelovali kalejdoskope. Najmlajši so uživali v dveh lutkovnih pravljicah, ki so jih pripravile vzgojiteljice Waldorfskega vrtca Kranj iz Radovljice. Tako kot je adventni venček okrogel, je tudi

glasba ta dan sklenila krog. Semenj so s petjem in igranjem na flavto otvorili učenci od 2. do 7. razreda, popoldan so z učiteljem glasbe zapeli starši in otroci skupaj, dogodek pa je s svojimi avtorskimi skladbami zaključila Nataša Vester Terseglav – Taša. Adventni semenj je bil lepa priložnost za druženje in ustvarjanje. Pripravili smo ga skupaj učitelji, učenci in starši. In ravno skupna priprava in pričakovanje sta dogodku vlila poseben čar. Zato si le vzemite čas in si svojimi najdražjimi v tem prazničnem času ustvarite nepozabne trenutke. ・

www.trampuz.si AL, INOX varjenje

SR

EČ

Krivljenje cevi in profilov

NO

20

19

! Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

december 2018

Glas občine Naklo 27

zapisi šolskih peres Waldorfska šola

Pesem in lučke razsvetlile Dom starejših občanov Naklo Alenka Petrinjak, učiteljica

V obdobju, ko so dnevi krajši in noči daljše, si radi svoje domove še dodatno razsvetlimo. Prijetno vzdušje s svečkam in pesmijo so učenci Waldorfske šole Gorenjska ustvarili v Domu starejših občanov v Naklem v petek, 9. novembra 2018. V šoli so izdelali svetilke bodisi iz papirja ali steklenih kozarcev, spletli vrvice in se v temi večera odpravili skozi vas do Doma. Stanovalcem so zapeli nekaj jesenskih pesmi in pesem o svetem Martinu ter tako vse spomnili na legendo o tem svetniku. Legenda pravi, da je bil sveti Martin rimski vojščak, ki je nekega

hladnega večera na poti domov z bojišča ob mestnem obzidju srečal prezeblega berača. Zasmilil se mu je, ker pa pri sebi ni imel ničesar, kar bi mu lahko dal, je svoj dolgi vojaški plašč presekal na pol in polovico dal beraču. Njegovo dejanje nas ob vsakoletnem praznovanju martinovega vzpodbudi, da v sebi poiščemo dobroto in jo delimo z drugimi. Učenci so stanovalcem simbolično podarili piškote, ki so jih spekli sami. Veseli smo, da lahko večkrat v šolskem letu obiščemo stanovalce Doma starejših občanov Naklo in z njimi delimo lepe trenutke. ・

Nemške in slovenske osnovnošolce so povezali ples, glasba in narava Dobrave Alenka Petrinjak, učiteljica

Predzadnji vikend v oktobru je na povabilo gorenjske enote Waldorfske šole Ljubljana v Naklo z dvema učiteljema prispelo 18 učencev 7. in 8. razreda berlinske waldorfske šole Kleinmachnowu (Freie Waldorfschule Kleinmachnow). Učitelji so za gostujoče učence in učence 6. in 7. razreda naše šole pripravili tridnevni program petja, plesanja ljudskih plesov in krajinske umetnosti (land art). Glasbeni učitelj Jeroen Moes je na delavnicah učence učil ljudske pesmi različnih narodov in tehnike ustvarjanja ritmov z lastnim telesom (body percussion). Na delavnici ljudskih plesov, ki jih je vodila učiteljica Darja Ujčič, pa so se učenci učili plese z vsega sveta. Kaj vse so se naučili, so v nedeljo, 21. 10. 2018, pokazali na zaključni prireditvi v Domu J. Filipiča. Na koncu so zapeli in zaplesali tudi obiskovalci dogodka.

28 Glas občine Naklo december 2018

Poleg glasbenih in plesnih delavnic so učenci sodelovali tudi na delavnici krajinske umetnosti (land art). Nemške vrstnike so učenci Waldorfske šole v Naklem popeljali v gozd Dobrava, ki je goste navdušil s svojo razgibanostjo, pestrostjo in jesenskimi barvami. Na delavnici krajinske umetnosti so ustvarjali skulpture in slike iz gozdnega materiala. Učitelj vrtnarstva Thomas Dörger, ki je vodil delavnico, je povedal, da se učenci ob ustvarjanju v naravi učijo naravo in procese v njej opazovati še na drugačen način. Učenci 6., 7. in 8. razredov so ob bogatem večdnevnem programu našli tudi čas za druženje, navezovanje stikov ter urjenje angleščine in nemščine. Med delavnicami so se stkala lepa prijateljstva in ob odhodu so si obljubili, da učenci Waldorfske šole Gorenjska kmalu vrnejo obisk nemškim vrstnikom. ・

zapisi šolskih peres

Svetovna geografska olimpijada Job Stopar

G

lavna dvorana Univerze Laval v mestu Quebec, prestolnici kanadske province Quebec. 165 mladih, starih med 16 in 19 let iz 43 držav s celega sveta se nestrpno preseda na sedežih in v pričakovanju zre na prazen oder, kjer se bo kaj kmalu pojavil predsednik Kanadskega kraljevega geografskega združenja, da napove začetek prav posebnega tekmovanja. To posebno tekmovanje je že 15. Svetovna geografska olimpijada (International Geography Olympiad), ti nestrpni dijaki pa so najboljši mladi geografi na svetu. Letos sem eden izmed njih tudi sam.

Svet okoli mene in kasneje geografija sta me navduševala že od malih nog. Kot otrok sem pogosto namesto običajnih knjig listal atlase in enciklopedije, namesto pošasti pa risal zastave in zemljevide. Starši so mi omogočili, da veliko potujem in tako sem do svojega sedemnajstega leta obiskal že 52 držav in spoznal ničkoliko pokrajin, kultur, kulinarik in še in še. Vse to mi je vedno bolj približalo geografijo, zelo interdisciplinarno in široko vedo, ki združuje vse, od risanja zemljevidov do odkrivanja slapov v slovenskih gorah. Zato sem na Osnovni šoli Naklo, ko so se zbirale prijave za geografsko tekmovanje, zgrabil priložnost in se prijavil. Kaj kmalu so priprave in vsesplošna radovednost obrodile sadove, saj sem v osmem in devetem razredu osnovne šole osvojil zlato priznanje, v prvem letniku Gimnazije Kranj pa poleg zlatega priznanja še srebrno medaljo na Balkanski geografski olimpijadi. Seveda sem se tekmovanja udeležil tudi v drugem letniku ter na državnem tekmovanju v Rušah osvojil drugo mesto in se skupaj z ostalimi tekmovalci na prvih štirih mestih uvrstil na svetovno raven. Pred odhodom v Kanado sem preštudiral geografski učbenik za mednarodno maturo in še bolj redno spremljal novice po svetu, 31. avgusta pa sem končno poletel v kanadski Quebec po nove izkušnje in prijateljstva. Tekmovanje je v celoti potekalo v angleščini, razdeljeno pa je bilo na tri dele: najprej je bil na vrsti pisni del, 3-urni preizkus znanja o vsej geografiji z osmimi temami, o katerih pa tekmovalci prej nismo vedeli, od problemov koralnih grebenov, ledenikov ter AirBnB-ja pa do starostnih struktur in epidemij ebole. Sledil je terenski del, ki smo ga v enem dnevu opravili v regiji Charlevoix. Najprej smo raziskovali in popisovali borealni gozd in močvirja ob reki Svetega Lovrenca ter naredili strategijo, kako območje trajnostno razviti in ga ohraniti za domačine, a obenem narediti privlačno za turiste. Popoldne smo kartirali kulturno prestolnico Kanade, mesto Bais-Saint-Paul z raznovrstnimi galerijami, ateljeji in delavnicami. Za tri degradirana območja v mestu smo sestavili

raz­vojni načrt, kako bi jih revitalizirali in prenovili. Na koncu pa je bil na vrsti meni najljubši, multimedijski del, kjer smo na računalnikih preko slik, videov in zvočnih posnetkov rešili 45 vprašanj izbirnega tipa, npr. morali smo prepoznati naravni pojav in to zgolj z zvočnega posnetka. Po koncu tekmovanja se je ozračje sprostilo in začelo se je še množično druženje ob igranju biljarda in namiznega tenisa, obiskali pa smo tudi center Quebec Citya pod UNESCO-vo zaščito ter Foret Montmorency – največji študijski gozd na svetu. A nasmeške na obrazih je zamenjalo grizenje nohtov in potenje pred končno podelitvijo nagrad. K sreči se je vse dobro izšlo, kot edini v slovenski reprezentanci in med najmlajšimi na svetu sem osvojil bronasto medaljo in se uvrstil med najboljših 87 svetovnih mladih geo­ grafov. Ker pa je seveda pomemben del olimpijade tudi druženje in pridobivanje izkušenj, sva se s kolegom iz Radovljice ter mentorico udeležila še Post IGEO ekskurzije, ki nas je popeljala po manj obiskanih kotičkih Quebeca. Obiskali smo pristno indijansko vas, staro industrijsko mesto Val Jalbert z ogromnim slapom, iskali rake v plitvinah reke Svetega Lovrenca, opazovali beluge in druge kite v fjordu Saguenay, spoznavali priseljensko zgodovino regije in še marsikaj. Najpomembneje pa je, da smo se še bolje povezali z mladimi z vsega sveta in ustvarili nešteto novih poznanstev, skupaj odkrivali Kanado in se dolgo v noč pogovarjali o geografskih in drugih temah. Seveda se moram zahvaliti Občini Naklo in podjetju Flaška, ki sta mi z velikodušnimi donacijami pomagali pokriti stroške, in vsem, ki so mi pomagali pri spoznavanju geografije. Upam, da bom tudi v prihodnje lahko odkrival svet in to strast prenesel tudi v službeno kariero. Vem, da me veliko učencev, ki v klopeh stokajo, ko se učijo prestolnice sveta in barvajo neme karte, ne bo razumelo, ampak za konec moram res pripomniti: Geografija je zakon! ・

december 2018

Glas občine Naklo 29

zapisi šolskih peres BC Naklo

Mobilnosti v okviru projekta MI v Evropi Dijaki živilskih programov obiskali Estonijo

M

ednarodne mobilnosti in izmenjave so postale nepogrešljiv del izobraževanja na Biotehniškem centru Naklo. Konec septembra se je skupina šestih dijakov živilskih programov odpravila na 11-dnevno mobilnost v Estonijo v okviru projekta MI v Evropi.

Jana Koritnik, učiteljica

To je naša Norveška

Šest dijakov z mentoricama z Biotehniškega centra Naklo je bilo od 22. oktobra do 2. novembra v okviru projekta MI v Evropi na praktičnem usposabljanju z delom v šoli Jordbruksskule v mestu Voss na Norveškem. Narava – je na Norveškem res lepa – gozdovi, gore, fjordi, živali … Zelo mi je bilo všeč, saj res rad preživljam čas v naravi, predvsem v zimskem času, ko smučam.

Marcel, Matic in Lara pri delu v gozdu

30 Glas občine Naklo december 2018

Foto: arhiv BC Naklo

Matic Jordan, dijak

Odprave, vredne napora – na Norveškem imajo veliko različnih divjih živali: navadne ali rdeče jelene, severne jelene (karibu), ruševce, fazane, divje zajce, lisice, divje peteline, moš­katno govedo … Imajo tudi veliko lovcev, ki pomagajo ohranjati populacijo živali zelo stabilno. In tudi veliko dijakov je že lovcev, saj lahko dobijo dovoljenje za lov (v spremstvu) že pri 14 letih. Tako smo se že naš prvi šolski dan na Norveškem odpravili z enim od razredov na lov na zajce. Marcel Nemec, dijak Raziskovanje nove dežele – dokazano je, da se dijaki naučijo več in hitreje z izkustvenim učenjem. In zelo sem vesela, da obstajajo projekti, ki dijakom ponujajo tako obliko opravljanja delovne prakse. Tudi učitelji se lahko na takih izmenjavah naučimo zelo veliko. Spoznala sem norveški izobraževalni sistem, ki je zasnovan od prakse k teoriji ter bila navdušena nad sproščenostjo in zaupanjem, ki vlada na šoli. Res, da se naši državi in družbi precej razlikujeta, vseeno pa mislim, da se kar nekaj primerov dobre prakse da prenesti tudi v naš šolski sistem. Janja Čenčič Gartner, učiteljica Vedno prijazni ljudje – Ljudje si zelo zaupajo in se spoštujejo – tako vzgajajo starši svoje otroke že od malih nog. In to se vidi tudi v šoli – učitelj da dijakom navodila in vse potrebno, da opravijo nalogo (pri lovu sta to puška in nož) ter nato ne preverja stalno, ali nalogo izpolnjujejo. Dijaki pa zaupanje upravičijo in nalogo opravijo. Ljudje so zelo odprti in ni jim vseeno za soljudi in naravo. Mateja Fajfar, dijakinja Ekologija – Norveška je dežela narave. Članstvo v Evropski uniji ji ne ustreza, ker jim narava pomeni vse – več kot ljudem v EU. So neprestano v stiku z njo, vsakodnevni pogovor se suče okrog narave, tam res začutiš, da je trajnostni razvoj del njih. Naravne razmere so zelo občutljive in vsak nepremišljen poseg v prostor takoj pusti posledice. Niso jim všeč trume turistov, ki vedno bolj oblegajo Norveško. Dobro za ekonomijo, slabo za naravo. Električni avtomobili so povsod, njihovo dobro življenje pa je posledica nafte, ki jo črpajo v morju. Ta gre vsa v izvoz,

Foto: arhiv BC Naklo

Biotehniški center Naklo že vrsto let sodeluje z estonsko poklicno šolo Pärnumaa Kutsehariduskeskus, ki izobražuje za vrsto poklicev: slaščičar, kuhar, vrtnar, avtomehanik, klepar, frizer itd. V nedeljo, 30. 9. 2018, smo se tja odpravili dva sprem­ljevalna učitelja in šest dijakov živilskih programov (živilsko-prehranski tehnik in pekarka). Leteli smo iz Brnika preko Istanbula v Talin in do mesteca Pärnu na jugu Estonije potovali še dodatni dve uri s kombijem. V Pärnuju so se dijaki vsako jutro odpravili v šolo, kjer so opravljali prakso v slaščičarski delavnici in v glavni kuhinji, kjer pripravljajo obroke za celo šolo s skoraj tisoč dvesto dijaki. Medtem sva učitelja obiskovala pouk angleščine in zgodovine, druge podobne šole, navezovala stike za nadaljnje možne izmenjave z Estonijo, Slovaško in Francijo ter širila dober glas o Biotehniškem centru in Sloveniji. Popoldnevi so bili namenjeni raziskovanju in spoznavanju zgodovinskih, geografskih, kulturnih, gospodarskih in kulinaričnih značilnosti Estonije. Prav tako konec tedna ni bil namenjen počitku, temveč ogledu prestolnice Talin in obisku univerzitetnega mesta Tartu. Po enajstih dneh je bil čas za vrnitev v domovino. Dijaki so bili nad celotno izkušnjo navdušeni. Strinjali so se, da mobilnos­ti in izmenjave predstavljajo edinstveno izkušnjo, s pomočjo katere se vidno izboljšata posameznikova samopodoba in samozavest.

Celotna ekipa na razgledni točki nad Bergnom

zapisi šolskih peres doma uporabljajo čistejšo energijo, ki jo pridobijo predvsem iz neomejenih vodnih virov. Vendar so zlati časi nafte že minuli. Sedaj se usmerjajo v zeleni turizem, tehnološko zahtevne industrijske panoge, podjetništvo, skrb za naravo pa je na prvem mestu. Mojca Logar, učiteljica Šola na zabaven način – Želeli smo si iti na praktično usposabljanje z delom na Norveško in naše sanje so se uresničile, saj nam je šola ponudila možnost, ki smo jo izkoristili. Zato se ne smete bati spoznavati nove ljudi, potovati z letalom in govoriti tuje jezike. To je enkratna življenjska priložnost, ki nam jo ponuja Erasmus + in izkoristili smo jo! Spoznali smo šolo, kjer dajejo prednost praktičnemu pouku, kamor dijaki radi hodijo in se ne počutijo pod stresom. Manca Jelenc, dijakinja Krasno mesto Bergen – je najbolj deževno mesto v Evropi, zato smo imeli veliko srečo, da je bil na dan našega ogleda čudovit sončen dan. Mesto je najbolj znano po lesenih hišah, ki so bile zgrajene v srednjem veku, danes pa so pod Unescovo zaščito. Včasih so bila to bivališča in delavnice obrtnikov ter ribičev, danes pa so v hišicah trgovine s spominki. Obiskali smo tudi akvarij, kjer mi je bilo poleg pingvinov in morskih levov zelo všeč, da opozarjajo na problematiko plastike v morju. Vidi se, da so Norvežani ozaveščeni o onesnaževanju okolja, saj toliko električnih avtov kot v tej deželi še nisem videla. Lara Ropič Bizjak, dijakinja

Aktivnosti v naravi – Norvežani postavljajo naravo na prvo mesto in v njej preživijo veliko časa. Na šoli, kjer smo se praktično usposabljali, imajo izobraževalni program, kjer dijaki tri dni na teden preživijo na praksi v naravi – smučajo, plezajo, lovijo divjad, hribolazijo … Učijo se, kako preživeti v naravi – postavljajo tabore v naravi iz materiala, ki jim ga le-ta ponuja, učijo se uporabljati različno orodje in (lovsko) orožje. To znanje v odrasli dobi lahko uporabljajo v službene namene ali pa samo v prostem času, ko se ukvarjajo s športom v naravi. Lara Prusnik, dijakinja

Praksa na Irskem v okviru programa Erasmus+ in obisk šole v Luzernu

Izredno vesela sem, da se mi je v okviru programa Erasmus+, natančneje v projektu MI v Evropi, ponudila priložnost opravljanja praktičnega usposabljanja z delom v tujini. V začetku januarja 2019 bom namreč kot dijakinja 3. letnika programa slaščičar pričela z dvomesečno prakso na Irskem. V restavraciji The Wheathill v mestu Bangor bom lahko spoznala, kako po-

Izdelek dijakinje – temna čokolada z okusom jagode in čokoladnim posipom. teka delo v drugem okolju in se naučila kaj več o predpripravi, pripravi in serviranju hrane ter sladic. Veseli me tudi, da sem lahko že pred pričetkom praktičnega usposabljanja obiskala kulinarično šolo Culinary Arts Academy v Luzernu v Švici, ki je znana po sodobnem znanju v slaščičarstvu in izjemnih kulinaričnih izdelkih, predvsem slaščičarskih. Dnevi odprtih vrat na šoli so se začeli s toplim sprejemom in kavo. Najprej so nam razkazali delavnice in nam na kratko predstavili, kako poteka njihov študij. Potem smo si ogledali šolo in študentski dom, oba v isti stavbi. Po ogledu so nas pospremili v delavnico, v kateri nam je profesor Volker Müller na kratko povedal nekaj o njihovi slavni čokoladi. Nato smo se še sami postavili v vlogo študentov in izdelali nekaj izdelkov iz čokolade, ki smo jih lahko odnesli domov. Na koncu smo v njihovi jedilnici kosili s študenti in izvedeli še nekaj o tem, kako oni doživljajo študij. Ob obisku šole Culinary Arts Academy sem ugotovila, da se mi v tujini lahko odpre veliko novih poti do uspeha in zastavljenih ciljev. Izdelovanje sladic je moja strast in v prihodnosti se vidim v lastni slaščičarni v tujini. Izkušnja se mi zdi izjemna in menim, da si mora vsak, ki si želi nekaj več, upati začeti. Katarina Ana Hiti, dijakinja ・

BC Naklo v projektu YOUrALPS spoznava Alpe in njihovo kulturno in naravno dediščino Urška Kleč, koordinatorica projekta YOUrALPS na BC Naklo Biotehniški center Naklo je novembra 2016 vstopil v Interreg projekt Alpskega območja z naslovom YOUrALPS – Izobraževanje mladih za Alpe: (ponovno) povezovanje mladih in gorske dediščine za svetlo prihodnost v Alpah. V projektu programa Interreg alpski prostor sodeluje 12 partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Francije in Nemčije. Glavni partner je Alparc –

mrež a več kot 100 zavarovanih območij alpskega loka. Osrednji del projekta je vzgoja in izobraževanje za gore, kjer Alpe predstavljajo zunanjo učilnico za učenje o trajnostnem razvoju. 14 pilotnih mest, ki so sestavljena iz šole in zavarovanih območij, je raziskovalo, kako lahko pouk prepredemo z vzgojo in izobraževanjem za gore. Slovensko pilotno mesto

december 2018

Glas občine Naklo 31

so bile zasnovane tako, da so bili dijaki v središču učnega procesa. Ker se dijaki izobraževalnega programa naravovarstveni tehnik zavedajo pomena ozaveščanja o naravovarstvenih tematikah, so preoblikovali igro Activity skladno z alpskimi vsebinami. Tako je nastala XXL igralna plošča alpskega Activityja, ki jo sedaj uporabljamo v učne in promocijske namene. Učenje prek igre je zabavnejše … Alpe so bile rdeča nit šolskega leta 2017/18 na Biotehniškem centru Naklo in so bile tako del kulturnega večera, osrednja tema projektnih dni … Toda Alpe bodo ostale tesno povezane z nami, saj bomo v letošnjem šolskem letu kot prva šola v Sloveniji postali Alpska šola.

Na projektnih dnevih se dijaki pod mentorstvom Gorske reševalne službe Bohinj učijo prve pomoči ob različnih poškodbah, ki se nam lahko pripetijo v gorah.

Foto: Monika Kos, BC Naklo

sestavljata Biotehniški center Naklo in Triglavski narodni park, v akcijah pa so se nam pridružili tudi Gorska reševalna služba Bohinj, Turistično društvo Bohinj in Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj. V 14 pilotnih akcijah je tako sodelovalo 295 dijakov, 26 učiteljev ter 18 strokovnjakov iz zgoraj omenjenih organizacij. Dijaki, večinoma iz izobraževalnih programov naravovarstveni in kmetijsko-podjetniški tehnik, so pridobivali znanja in veščine, povezane s trajnostno rabo virov in prostora v alpskem svetu: določali so kakovost vode v alpskih rekah prek fizikalnih, kemijskih in ekoloških analiz, dotaknila se jih je visoka pestrost vrst in ekosistemov, raziskovali so raznolike oblike kmetijskih dejavnos­ ti v alpskem svetu ter aktivno iskali rešitve za pereče tematike v Triglavskem narodnem parku. Za raziskovanje niso uporabljali le različnih čutil, temveč so naravno in kulturno dediščino ob prisot­nosti profesionalnega fotografa opazovali tudi skozi fotografski objektiv. Kasneje so fotografije služile kot osnova za likovno ustvarjanje. Vzorce, ki ponazarjajo tipične alpske rastline, so vezli na prtičke in z njimi okraševali tudi dražgoške kruhke. Svoje znanje o alpskem svetu so predstavili skozi kratke filme, kjer so bili scenaristi, igralci in režiserji … Vse projektne aktivnosti

Foto: Marta Skoberne, BC Naklo

zapisi šolskih peres

Dijaki 1. letnika izobraževalnega programa naravovarstveni tehnik spoznavajo problematike trajnostnega upravljanja z gozdom na severni obali Bohinjskega jezera. Mesec december je navadno v našem Centru praznično obarvan in dogaja se marsikaj tudi v popoldanskem času. Za najrazličnejše skupine odraslih izvajamo tečaje in seminarje, ki so prilagojeni času ob koncu koledarskega leta. Poleg peke prazničnih sladic so tukaj še božično-novoletni aranžmaji, torte in čokolada v najrazličnejših oblikah. V preteklem mesecu vsako leto pripravimo tudi predstavitev božičnih trendov, kjer vsako leto javnosti predstavimo nekaj novega. Tokrat je bil v ospredju adventni venec, smrečica iz čokolade ter božični jogurt. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi vi in poskusite nekaj novega. Naj vam bo v sprostitev in zabavo, saj je to zagotovo Center priložnosti in znanja.

32 Glas občine Naklo december 2018

ml adi vrvež

Miklavž za vse čase Tina Fister

Dragi Miklavž! Verjetno si že slišal, da zadnje mesece nisem ravno blestela. V šoli sem popustila, staršem sem nenehno kljubovala, s sestro sva se povprečno skregali vsaj petkrat že do kosila, sobe nisem pospravila že ... ne vem, kdaj sem jo nazadnje. Mislim, da si kljub vsemu zaslužim nov telefon. Najnovejšega, saj veš. Pa kotalke Soy Luna. Imajo jih vse prijateljice, samo jaz ne. No, tudi nov tablični računalnik bi mi prišel še kako prav. Sva dogovorjena? Saj se bom poboljšala, obljubim! Sveti Miklavž je prvi izmed treh dobrih mož, ki nas z darili razveseljujejo v čarobnem decembru, obišče pa nas v noči s petega na šesti december. Če so bili še nedolgo nazaj ob jut­ ranjem svitu peharji polni sladkarij, suhega sadja, rokavic in nogavic, otrokom pa so se ob tem resnično zasvetile oči, je danes povsem drugače. Nič hudega, če bomo oklestili bančni račun, važno je le to, da otrok dobi tisto, kar si tako zelo želi. Čeprav niti ne pozna vseh funkcij najsodobnejše tehnologije niti je ne potrebuje. Si jo pa želi. Veste, zakaj? Ker je to sedaj moderno. In to imajo, povzeto po njegovih besedah, prav vsi sovrstniki. V želji, da bi mu ugodili, naša darila pa bi bila najdražja in najboljša, pozabljamo, da čar obdarovanja izgublja osebno noto.

Da je za človeka najvažnejša prav dobrota in da nam tudi drobne malenkosti lahko polepšajo vsakdan, so staršem in otrokom v predstavi Miklavž za vse čase dokazali učenci OŠ Naklo. V nedeljo, 2. decembra, so v športnem parku uprizorili kar dve ponovitvi. Ob 14. uri so bili na vrsti najmlajši občani, stari eno in dve leti, uro kasneje pa še ostali predšolski otroci. Folklorniki OŠ Naklo so se odlično odrezali; za glasbo je poskrbel Žan Eržen, režijo in sceno je mojstrsko pripravila Jana Ovsenik, nastopajoče pa je pod svoje okrilje vzela mag. Špela Eržen. Po predstavi so nastopajoči skupaj z zbrano množico poklicali še Miklavža, ki je na oder prišel v spremstvu angelč­ kov in parkljev. Tudi letos je prvi dobri mož imel polne roke dela, saj je samo v Naklem obdaril kar 256 otrok. ・

Otroška indijanska zabava Indijanski animatorji Društva TIA

V nedeljo, 14. 10. 2018, je ekipa Igralnice TIA in Društva TIA že tradicionalno organizirala otroško indijansko zabavo. Brezplačen dogodek za otroke se je odvijal na Cegelnici, ki se ja za ta dan spremenila v pravo indijansko vas. Zbralo se je več okrog 1200 otrok in staršev, ki so ustvarjali, se zabavali in preživeli lepo sončno nedeljo v indijanskem slogu. Pri vhodu na prizorišče so otroci prejeli indijanske trakove, ki so jih na številnih delavnicah polnili s štampiljkami, na koncu pa so obiskali še veliki indijanski šotor ter poglavarja, ki jim je podelil pravo indijansko ime in jim pripel pero. Tako so postali pravi Indijančki. Otroci so se tekom zabave lahko preizkusili v jahanju konj, lokostrelstvu, premagovali so indijanski poligon, izdelovali lovilce sanj in nakit, naredili so si kitke in namazali nohte. Da so mladi nadobudneži res izgledali kot pravi Indijančki, so jim animatorke naredile indijansko poslikavo obraza. Poskrbeli pa smo tudi za lačne trebuščke in otrokom ter njihovim staršem postregli slastne indijanske palačinke. Sončno popoldne sta spremljala glasba in ples, za piko na i pa so otroci uživali še ob nastopu Pike Nogavičke in gledališki predstavi Poglavarjeva skrivnost v izvedbi Zavoda Enostavno Prijatelji. Dogodek smo lahko izpeljali, ker nam je na pomoč priskočilo veliko mladih prostovoljcev, ki so animirali male Indijančke. Brez njih takšnega projekta ne bi izpeljali. Hvala vsem! Hvala

tudi Občini, ki je letošnje leto dogodek tudi delno sofinancirala. Tako obiskanih dogodkov je v naši lepi vasi malo in ekipa Društva TIA obljublja, da bo še naprej skrbela, da otrokom in staršem v prostem času ne bo dolgčas. Veseli smo, ko na otroške obraze rišemo nasmehe in jim pričaramo nepozabna doživetja. Utrinke aktivnosti, ki jih pripravljajo, ter vsa vabila, objave in drugo lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.igralnicatia.si. Aktivni pa smo tudi na facebooku, kjer nas najdete pod imenom Igralnica Tia. Ostanite srečni in nasmejani. HAWK! ・

december 2018

Glas občine Naklo 33

liter arnica

Čudežni lonec Jaša Toporš, 6. a

Za devetimi gorami in devetimi vodami je živel kralj, ki je imel v lasti najbolj čudežni lonec v vsem kraljestvu. Ta lonec je skuhal, karkoli si si zaželel. V deželi pa je živel tudi sedemglavi zmaj po imenu Sedmerec. Veliko ljudi je že poskusilo ubiti zmaja, a zmaj je od zlobne čarovnice dobil neuničljivo kožo in najsmrtonosnejši ogenj. Edina šibkost tega zmaja so bile glave. Če bi mu odsekal vse, bi zmaj umrl. Nekega dne so na grad prišli trije bratje. Vsi so hoteli kraljev lonec. Kralj je ukazal prvemu bratu, naj odide v zmajevo deželo in ubije zmaja. Prvi brat je bil zelo bojazljiv. Šel je na konja in odjahal do zmajeve dežele. Na poti je srečal razcapanega star-

ca in ta ga je prosil za malo hrane. Brat je le skočil na konja in odjahal stran. Ko je prijahal do zmaja, je ta le bruhnil svoj ogenj in ubil prvega brata. Enako se je zgodilo tudi drugemu bratu. Potem je na pot odšel tretji brat. Ko je prijahal do zmaja, je skočil s konja za skalo. Zmaj ga je hotel ubiti, vendar njegov ogenj ni bil kos skali. Tretji brat je vrgel svoj meč tako, da je zmaju odrezal šest glav naenkrat. Zmaj ni hotel umreti in dogovorila sta se, da bo zmaj izginil v jamo in da nikoli več ne bo prišel ven. Ko je kralj izvedel, da je zmaj izginil, je dal tretjemu bratu čudežni lonec in svojo hčer za ženo. ・

Rufar ll.

Štefan Jošt, 7. razred Nekoč sta živela kralj Rufar in njegova žena Kipla. Njun dom je bil v udobnem gradu nekje v srednji Aziji. Bila sta radodarna in pobožna, zato so jima bili bogovi naklonjeni, ljudje pa so ju imeli radi, saj sta bila pravična in sta skrbela za ubožne. A kralj in kraljica sta bila žalostna, saj nista imela ne sina ne hčere. Zato sta molila k Zevsu, da bi jima dal otroka. Ker je bog videl, da sta pobožna, jima je poslal preroka Jozema, da jima pove veselo novico. Jozem je z nebeško kočijo hitro prispel do gradu. Vstopil je in prosil za prenočišče. Kralj je bil gostoljuben in je Jozema veselo sprejel in mu ponudil prelepo sobano. Jozem se je zahvalil in odšel spat. Zjutraj ga je kralj povabil še na zajtrk in Jozem je ponudbo z veseljem sprejel. Med zajtrkom je kralju in kraljici povedal prerokbo, ki jo je določil Zevs: »Rodil se vama bo sin, ki bo moder, lep in močan, in bo zmagal v vseh bitkah. Če pa se bo poročil, ga bo ubila lastna žena.« Nato je Jozem odšel

nazaj k Zevsu. In res se je tako zgodilo. Rodil se jima je sin Rufar ll. Hitro je zrasel, postal je lep, pameten in močan bojevnik in oče mu je že pri šestnajstih letih zaupal vodstvo kraljeve mornarice. Rufar ll. je plul po vseh oceanih sveta in povsod zmagoval v bitkah, saj sta bila z njim Pozejdon, bog morja, in Ares, bog vojne. Tako je bilo 30 let. Takrat se je Rufar ll. odločil, da se bo vrnil domov. A ravno tisto noč se je na morju razbesnela nevihta, ki je Rufarja ll. in njegovo posadko odnesla v jamo, v kateri so živele Sife, krvoločne zveri, ki lahko spremenijo obliko. Tako je obliko spremenila tudi Sifa, imenovana Risa. Rufar ll. je pozabil na prerokbo in vzel Riso na ladjo in se z njo še isti dan poročil. A ponoči je Risa spremenila obliko in ubila Rufarja ll. Bogovi so sicer kaznovali Sife z večnim zaporom v jami, a žalostne usode niso mogli več popraviti. Če bi tisto noč zaprli izhod Sifam iz jame, bi Rufar ll. še vedno živel. ・

Konj in osel sivček Živa Rakovec, 7. razred

Živela sta konj in osel. Konj je bil velik, lep ter vzvišen, saj ga je jahal sam plemič. Osel pa je bil ponižen, star, mršav, prijazen in prevažal je vozove s senom. Nekega dne se je konj podal na ježo z lastnikom ter srečal osla, ki se je z vozom, polnim sena, ravno odpravljal na kmetijo. Osel ga je lepo pozdravil: »Zdravo, konj dragi. Čestitam za to pomembno nalogo, a pazi, da se dobro odrežeš, sicer boš za salamo kot tvoji predhodniki!« Konj mu je le užaljeno in samozavestno prhnil: »Me imaš mar za nesposobnega, norec stari?« In oddirjal mimo osla. Stari Sivček ga je le še zaskrbljeno pogledal in si rekel : »Joj, vsi so taki! En dan samozavestni, naslednji dan pa že na krožniku za zajtrk!« Ko je minil en teden, je imel stari dolgouhec konja še posebno na očeh, saj se je bal, da bo kmalu pristal v mesnici. Zato je šel h konju in ga previdno vprašal: »In? Ali misliš, da si dovolj sposoben za gospoda?« Konj ga je samo grdo pogledal in zaprhal: »To pot si imel prav, ti starec nagnusni! Salama je moja usoda, a vedi, da to pripisujem tebi, ker si mi pripeljal po-

34 Glas občine Naklo december 2018

kvarjeno seno! Sedaj se pa izgini izpred mojih oči, ker bi imel lepši poslednji razgled, ti cunja gnila!« Osel ga je le še nagajivo pogledal in rekel: »Ne veš, kaj vse ta cunja zmore.« Sivček se je odpravil h gospodarju, on pa je hitro opazil svojega Sivčka in mu šel nasproti. Osliček je izrabil njegovo pozornost, veselo zarigal in ga zagrabil za rokav. Odpeljal ga je do konja, ki so ga že peljali v prikolico za v mesnico. Osel je lastnika pogledal naravnost v globoke oči in zarigal tako milo, da gospodar ni mogel spregledati njegove prošnje. V tistem je plemič pogledal človeka, ki sta nesramnega konja, ki je bil sedaj popolnoma nebogljen in prepuščen na milost ali nemilost, vlekla v prikolico mesarije. Še enkrat je pogledal svojega starega osla Sivčka, nato pa ukazal: »Pustite konja tu! Mesnici ne prodam več niti dlake svoje živine!« Moža sta užaljeno odkorakala, konja pa pustila tam. Konj se nekaj časa sploh ni zavedel, kaj se je zgodilo, potem pa stekel k oslu in se mu začel zahvaljevati in opravičevati. Od tistega dne sta najboljša prijatelja. ・

liter arnica

Miš in zajec Anže Konjar, 7. razred

Lačna miška zjutraj je bila, hotela je korenja zajčkovega. Zjutraj k njemu je prišla, da bi prelisičila ga: »Zajček, kaj daš mi malo korenja, vsa izmučena sem od življenja?« »Nič korenja ti ne dam, da te ni sram. Cele dneve samo spiš, ti lena miš!« Ona pa zakliče mu nazaj: »Boš že videl, ti sebični zmaj, z mojo jezo se boš snidel.« V sebi pa drži to misel: »Ukradem mu korenje, da okaram ga za to vedenje.« Zdaj vsako jutro k zajčku se odplazi, Upajoč, da ni na straži, a on jo kljub temu opazi.

Jezna je bila kot pes, pokazala ves svoj bes: »Vrat bi mu zavila, nič več ne bom mila.« Medtem ko miška se jezi, zajček idejo dobi. Past nastavil bo, da mu paziti več treba ne bo. Miš pa zgodaj zjutraj se odpravi, da rov napravi. Koplje, koplje, koplje ga, prikoplje do vrta zajčkovega. Že miška nad korenje gre, ko zajček ji pove: »Pohlep te bo ubil, pusti to korenje.« Miška pa ima o zadevi drugo mnenje. Ko nad korenje skoči, vzmet v pasti poči. Mrtva obleži na tleh, kraja korenja, to je greh. ・

Rodos

Anže Konjar, 7. razred Rodos je bil pogumen sin kralja Daniela. Živel je v graščini in imel je vsega na pretek. Hrane, pijače in celo barko je imel zasidrano v pristanu. A njemu je bilo strašno dolgčas. Želel si je več. Želel si je moč, kakor vsi bogovi. Bil je tako potrt, da mu še oče ni mogel pomagati. Neke noči pa je sanjal čudne sanje, da naj vzame barko in gre, kamor ga bo veter nesel. Prišel bo do otoka, kjer domujejo bogovi v nadsončni palači. Tako se je zjutraj, ko so vsi še spali, sam odpravil na širno morje k otoku bogov. Plul je in veter ga je nosil, dokler ni nekega dne zagledal kopno z vrhovi, ki so segali čez oblake. Pristal je in po zlatih stopnicah odšel pod nebo. Po uri naporne hoje je prišel do palače, oblite z zlatom. Pred vhodom ga je čakal Zevs, glavni bog, in ga ogovoril: »Pozdravljen! Uslišana je bila tvoja želja in odpiram ti vrata v božje kraljestvo.« Stopil je naprej in zagledal bogove. Zbrani so bili za zlato mizo, jedli

so z zlatih krožnikov zlata jabolka in pili iz zlatih čaš. Postal je polbog, umrljivi, ki so ga bogovi poklicali k sebi. Dovoljeno mu je bilo vse: od gledanja na Zemljo do igranja s samimi bogovi. Prepovedali so mu le eno stvar: ni smel odpreti pipe boga vremena. Zjutraj ko so še vsi spali, je šel nekega dne ravno v njegovo sobo. Ko se je Helios, bog sonca, odpravil na pot z zlato kočijo, je odprl pipo in ga poškropil, da je nastala mavrica. Ker pa je ni mogel zapreti, je vsakič, ko je padla kapljica na boga Heliosa, nastala mavrica. Bog Helios je pri bogu Zevsu prosil za pravično kazen za Rodosa. Ta ga je uslišal in ga preklel. Zaprl ga je v jamo na samot­ nem otoku in mu zapovedal, da se vhod v jamo odpre le, ko je na nebu mavrica, in da ga lahko reši le junak, ki najde zaklad boga Heliosa na koncu mavrice. Otok, na katerem je zaprt, pa se zdaj po njem imenuje Rodos. ・

Zakaj izgleda človek kot bog Neža Fister, 7. razred

Nekoč so živeli na Zemlji ljudje, ki niso poznali letnih časov in so živeli tako, kot bogovom ni bilo po volji. Zato se je Zevs odločil, da preveri, če je kje kakšen človek, ki živi tako, kot on pričakuje. Odide gre po svetu in vidi, da so ljudje še slabši, kot je mislil, a vztraja, da bo pogledal, če je vsaj kakšen človek vreden življenja. Išče in išče, ljudje se mu smejijo in pravijo, da se naj neha pretvarjati, da je Zevs, sicer ga bodo ubili. Še ko pokaže, kako naredi strelo, mu ljudje ne verjamejo. Zato gre in išče še

naprej. Ne najde nikogar, ki bi živel spodobno, zato se razjezi in se vrne v nebesa. Zevs, besen kot še nikoli, vzame strelo, a se spomni, da ni dovolj močna za cel svet. Poveča se in se zaleti z vso močjo v Zemljo. V tem trenutku se zemlja tako strese in premakne, da pomrejo vsa živa bitja. Zemljina os se v trenutku nagne in nastanejo letni časi. Dolga leta je bila zemlja brez živih bitij, zato je Zevsu postalo dolgčas in si je zaželel novih ljudi, ki bi ga spet spoštovali,

december 2018

Glas občine Naklo 35

liter arnica čeprav ga ne bi videli. Dolge mesece je tuhtal, kakšne naj naredi po izgledu. Ni hotel, da bi bili podobni tistim grešnim, da ga ne bi spominjali na tiste ničvredneže. Zato je tuhtal in tuhtal, a ni in ni našel prave oblike za človeka, zato je bil žalosten. Neke noči je sanjal o ljudeh, ki so izgledali kot bogovi, zato

javna obvestil a je, ko se je zbudil, začel ustvarjati prav take. Delal je cel mesec, da mu je uspelo, kot si je zamislil. Ko je bil zadovoljen, je človeku vdahnil sapico življenja, in če se je pri prejšnjih ljudeh zmotil, se tokrat ni. Naredil je, da so vsi ljudje verovali v njega in ga častili, kot se spodobi. ・

Gozdna basen Izak Kosec, 7. razred

V gozdu sta rasli smreka in jelka. Smreko je vsak dan tolkel detelj in jo očiščeval lubadarjev. Ko se je tega naveličala, je smreka detelja ponudila jelki. Smreka ji reče: »Glej, jelka, mene detelj vsak dan prebada s svojim trdim, ostrim kljunom in trga lubje z moje kože. Tako sem izpostavljena vsem nevarnostim in pozimi me močno zebe. Za povrh vsega tega pa, ko dežuje, mu moram biti streha nad glavo. Če pa zavije v moje veje, me precej bode. Bi ga ti sprejela?« »Prepozno je, saj sem že označena za požagano,« ji odvrne jelka. Naslednji dan je smreka vsa izčrpana in zaspana. Jelka jo vpraša: »Kaj si danes tako zaspana, soseda smreka, nisi nič spa-

la?« Smreka pa jelki odvrne: » Se ne vidi ali kaj, da me detelj je tolkel noč in dan. Bi ga zdaj hotela sprejela pod svojo streho?« »Res sem polna lubadarjev in kmalu me bodo požagali. Sprejmem ga, da ti ustrežem, kar meni ga daj,« ji vsa zamišljena odgovori jelka. Čez nekaj tednov pa je smreka odmirala in vprašala jelko, ki je še vedno stala zraven nje, saj so se gozdarji odločili, da je ne bodo posekali: »Glej, jaz odmiram od lubadarjev, bi mi vrnila detelja?« » Dala si mi ga in zdaj je moj, zato ti ga ne vrnem,« ji je zabrusila jelka in jo pustila pri miru. In smreka je res odmrla zaradi lubadarjev. Najbrž je svojo ponudbo obžalovala, saj bi ji verjetno detelj rešil življenje. ・

Pravi prijatelj Zlata Smirnova, 7. razred

Prijatelja spoznaš v nesreči, da to ni res, nihče ne more reči. Mrzla zima je odšla, pomlad pa spet prišla. Cvetlice skozi sneg prodirajo, sončni žarki led radirajo. Tudi zajec ven pokuka, ime mu je Luka. Takoj odpravi se iskat, prijatelja detlja, da bi se šla igrat. Takoj zagleda ga na nebu, sledil je nekem galebu. ,,Kako kaj?”ga detelj vpraša, ,,odšla je zima naša.” ,,Ha, ha!” mu zajec le odvrne in proti njemu se obrne. ,,Prijatelja sva stara, od kdaj se že poznava?” ,,Mogoče bi šla skupaj potovat, kaj več o znamenitostih prebrat?” Nenadoma k njima zleti

vrabček, velik za pol pedi. In ju vpraša: ,,Milostljivost vaša, mogoče bi me vi sprejeli in na potovanje s sabo vzeli?” ,,Ne!” mu zajec le odvrne in stran od njega se obrne. Zajec in detelj odpravita se k reki in detelj se odloči čez leteti. Zajec pa čez led hiti, a led se že pod njim topi. Zajec v mrzlo reko pade in nazaj poti ne najde. Detelj prestrašen odleti, vrabec na pomoč mu prihiti. Takoj je zajčku pomagal in brez moči moker na bregu omagal. Tedaj zajec je spoznal, da detelj mu je le lagal. Da vrabec je prijatelj pravi, detelj pa naj se kar po svoje odpravi! ・

Zimska tegoba domov – vlaga in plesen Jan Hlade, univ. dipl. inž. grad. (Občina Naklo)

Z odstranitvijo vzroka jo lahko odpravimo za vedno.

Vsekakor so najhladnejši dnevi leta najbolj primerni za pisanje kakor tudi branje članka o pojavu plesni v stanovanju, saj se v tem času plesen najhitreje in najpogosteje pojavi v naših nepremičninah. Z uporabo sodobnih gradbenih materi-

36 Glas občine Naklo december 2018

alov, produktov in tehnologij (tesnjenje stanovanja oz. stavbe v želji po čim manjši porabi toplote za ogrevanje), predvsem pa z zgolj delnimi energetskimi sanacijami stavb (npr. menjava zgolj oken in vrat), so takšne težave čedalje pogostejše. K temu prispeva tudi sorazmerno visok strošek ogrevanja, pri katerem varčujemo, s tem pa posledično ustvarimo optimalne

javna obvestil a pogoje za nastanek vlage in posledično plesni v naših nepremičninah. Da bi se povsem znebili vlage in plesni, ki nastaja na notranjih stenah nepremičnine, je potrebno najprej razumeti vzrok nastanka plesni. V kolikor namreč odstranimo vzrok, se bomo plesni znebili za vedno, medtem ko z ostalimi ukrepi (razni premazi, spreji ipd.) v večini primerov odpravimo zgolj posledico (plesen) za kakšno leto, mogoče dve ali pa težavo celo prestavimo na drugo mesto.

Nastanek plesni

Plesen nastane s pojavom kondenzacije vodne pare v konstrukcijskem sklopu (zidu, stropu …). Skozi konstrukcijski sklop po naravni poti prehaja toplota (od bolj toplega do hladnejšega mesta – pozimi od notranjosti prostora proti zunanjosti). S toploto ravno tako skozi konstrukcijski sklop prehaja tudi vlaga (kot nekakšen sopotnik). Večja kot je temperaturna razlika, močnejši je pojav prehoda toplote in vlage skozi konstrukcijski sklop. Če torej skozi steno prehaja topel zrak in vlaga, se zrak na poti do zunanjosti ohlaja (zrak v steni je proti zunanjosti vedno hladnejši, saj je temperatura na zunanjem delu stene enaka oz. malenkost višja temperaturi zunanjega zraka). Pri pojavu plesni je zelo pomemben izraz temperatura rosišča, ki je temperatura, pri kateri zrak ni več sposoben nositi takega dela vlage, kot jo je imel pred ohlajevanjem (npr. če topel in vlažen zrak ohlajamo, bo oddal vlago na najhladnejši del – primer: omenjeno se pojavi npr. v kopalnici, ko se tuširamo z vročo vodo, s tem pa v zrak vnesemo veliko količino vlage, ki je zrak ne more sprejeti, zato se na oknu ali ogledalu pojavijo kapljice vode oz. zameglitev). Temu pojavu pravimo kondenzacija oz. izločanje kapljic vode iz zraka, ki ga ohlajamo. Za izračun nastanka kondenzacije predpostavimo, da ima zrak znotraj prostora Tn=20°C, za zunanjo temperaturo (npr. za območje Gorenjske) pa predpostavimo Tz=-10°C. Pomembna je tudi relativna vlaga (razmerje med dejanskim in nasičenim parnim pritiskom) v stanovanju, ki je ob normalni uporabi RH=60 %. Za izračun potrebujemo še lastnosti materialov, s katerih je narejena stena (debelino in toplotno prevodnost=λ). Podatke za toplotno prevodnost materialov dobite na splet­nem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Toplotna_prevodnost ali s tehničnih listov. S temi podatki lahko brez večjih težav izračunamo temperaturo rosišča na sledeč način. Predpostavimo, da imamo zidano hišo iz opečnatih zidakov (votlaki), debeline 30 cm s 5 cm top­ lotne izolacije na zunanji steni (EPS – stiropor). Na zunanji in notranji strani je še 1 cm debel omet. Tako smo torej določili debeline uporabljenih materialov, ki jih zapišemo v preglednico kot prikazano spodaj:

Zaporedna št.

Material

1

αe

2

zunanji omet

Debelina [m]

Toplotna prevodnost [λ=W/(m·K]

Toplotna upornost [R=W/m2K]

0,01

2

0,005

0,000

3

stiropor

t0,05

0,041

1,220

5

notranji omet

0,01

2

0,005

4

6

opeka (votlak) αi

0,3

0,6

0,500

0,170

Tabela 1: Izračun toplotne upornosti konstrukcijskega sklopa (stene)

Najprej izračunamo toplotno upornost - R=d/λ (d=debelina posameznega materiala izražena v metrih in λ toplotna prevod­nost materiala – razberemo s preglednice). αe = koeficient toplotne upornosti zraka ob zunanji steni αi = koeficient toplotne upornosti zraka ob notranji steni αe in αi sta koeficienta, ki nam povesta, kakšna je toplotna izolativnost zraka, ki ob steni miruje (se ne premika). Na zunanjem delu stane ima zrak prosto pot (se prosto giblje ob steni), zato smo koeficient predpostavili, da je enak 0 (v realnosti je koeficient večji od 0, torej nam toplotno upornost poveča in smo ob dani predpostavki pri izračunu na varni strani), na notranji strani stene, pa zrak skorajda miruje, zato tudi delno ustvari toplotni upor, ki ga moramo upoštevati. S tem, ko smo izračunali R, lahko narišemo diagram T-R (temperatura – toplotna upornost), ki nam odgovori na vprašanje, kako se giblje temperatura znotraj stene. Poleg tega potrebujemo še podatek, pri kateri temperaturi pride do rosišča (izločanja vodnih kapljic zaradi ohlajevanja zraka). Pri podatkih Tn=20°C in RH=60 % pride do rosišča (izločanja kap­ ljic iz zraka) pri temperaturi 12°C (omenjene vrednosti lahko razberete s priložene tabele – priponka članka ali na naslovu http://www.senzal.si/files/tabela_tocke_rosisca.pdf). Na navpično os nanesemo temperaturni razpon (od -10 do 20°C), na vzdolžno os pa toplotno upornost posameznega materiala v konstrukcijskem sklopu (R v ustreznem merilu).

Grafikon 1: Prikaz padca temperature, temperature rosišča in mesta, kjer nastane kondenzacija vodne pare V prvem primeru obravnavamo diagram T-R, ki nam pokaže obstoječe stanje (torej če obveljajo prej našteti pogoji – notranja in zunanja temperatura, debeline stene, RH v stanovanju) in sicer: –– zelena črta predstavlja padec temperature znotraj stene glede na toplotno upornost materialov (od notranjosti stanovanja do zunanjosti), –– modra črta predstavlja temperaturo rosišča, ki je po preglednici 12°C ter –– rdeča črta določa mesto, kjer pride do temperature rosišča (mestu v konstrukciji). V osnovnem primeru pride do rosišča na mestu v zidaku, kar je neugodno, saj zrak na tem mestu lahko odda odvečno vlago. Le to ima za posledico vlažno steno (najprej zgolj zidak, kasneje širše), kar pomeni, da omenjeni del stene izgubi del toplotne upornosti (se mu R zniža tudi do 30 %) in se na tem mestu pojavi toplotni most (večje izgube toplote in posledično tudi vedno več kopičenja vlage v steni). Ko se stena navlaži, nastanejo tudi dobri pogoji za nastanek plesni na navlaženem delu. Plesen je torej posledica nakopičene vlage znotraj stene. V kolikor plesen odstranimo (škropimo ali z raznimi premazi),

december 2018

Glas občine Naklo 37

javna obvestil a bomo odpravili plesen zgolj vizualno oz. zatrli nastanek za nekaj časa, če ne odpravimo samega vzroka (oddajanja vlage v konstrukcijski sklop).

Preprečitev nastanka plesni

Preprečitev nastanka kondenzacije vlage v steni lahko dosežemo z: –– dvigom temperature v ogrevanem prostoru, –– z bolj pogostim zračenjem kot običajno (znižanje relativne vlage znotraj prostora), –– z dodatno toplotno izolacijo stene in –– namestitvijo parne zapore na notranjem delu nepremičnine – stene, strop … Vsekakor sta prva dva ukrepa najenostavnejša, zato se jima posvetimo najprej. V kolikor dvignemo temperaturo v stanovanju na višjo raven (z obstoječe predpostavljene temperature 20°C na novih 24°C), dobimo spodnji diagram (temperatura zraka se poveča, s tem pa se zmanjša relativna vlaga zraka znotraj).

Grafikon 2 : Prikaz padca temperature (ob povečanju temperature v stanovanju) Diagram nam prikazuje padec temperature znotraj stene (zelena črta), ki se je na notranji strani stene pomaknila višje (bolj ogrevan prostor). S tem se je tudi premaknilo presečišče s temperaturo rosišča (predstavlja modra črta). Kot je razvidno z diagrama, se je posledično premaknilo tudi mesto temperature rosišča (rdeča črta) na mesto, kjer je vgrajena toplotna izolacija (stiropor). S tem smo rešili težavo nastajanja vlage v

Grafikon 3: Prikaz padca temperature rosišča ob pogostejšem zračenju in znižanju relativne vlage v zraku

38 Glas občine Naklo december 2018

steni (zidaku), saj v materialu, kot je stiropor, zrak ne more oddati vlage (material je paro nepropusten). Ker pa je cenovno ogrevati stanovanje na 24°C precej potratno, poglejmo še ostale možnosti. Naslednja možnost je tudi enostavna, vendar od uporabnika nepremičnine zahteva nekaj več discipline in angažiranosti. Pogostejše zračenje prostorov je razvidno z naslednjega diagrama. S pogostejšim zračenjem stanovanja in ogrevanjem na stalno temperaturo dosežemo nižjo relativno vlago v prostoru (hladen in suh zrak, ki ga pridobimo z zračenjem ogrejemo na temperaturo 20°C, s tem pa se zniža tudi relativna vlaga). Omenjeno prikazuje tudi diagram/grafikon 3. Diagram prikazuje premik temperature rosišča (modra črta), ki je posledica pogostejšega zračenja stanovanja. V kolikor stanovanje pogosteje zračimo, s tem v notranje prostore vnesemo hladen in manj vlažen zrak. V primeru, da zrak kasneje še segrejemo (s segrevanjem zrak lahko nosi več vlage), se mu % relativne vlage zniža. V diagramu je prikazan primer, ko z zračenjem znižamo relativno vlago v stanovanju z RH=60 % na novih RH=40 %. S tem se temperatura rosišča zraka premakne na 6°C (modra črta), hkrati pa se premakne tudi presečišče, ki predstavlja mesto temperature rosišča (rdeča črta) iz zidaka v stiropor, kar pomeni, da smo odpravili težavo z nastajanjem vlage v konstrukcijskem sklopu (steni). Najučinkovitejša je uporaba obeh ukrepov hkrati (delno zvišamo temperaturo v prostoru in hkrati povečamo število zračenj in obseg). Prezračevanje lahko izvajamo naravno (z odpiranjem oken) ali mehansko (z napravami – rekuperatorji, ki ob menjavi zraka povrnejo tudi del toplote). Kljub temu, da zvišamo temperaturo v stanovanju in povečamo število zračenj, se lahko mestoma še vedno pojavita vlaga in plesen. Ker je stavba zgrajena iz sten, stropov … ter se ti med seboj stikujejo, lahko pri posameznih stikih nastane tudi toplot­ni most. Toplotni most ni nič drugega kot mesto, na katerem zaradi uporabe drugačnih materialov (v večini primerov beton in jeklo, ki imata dobro toplotno prevodnost in posledično slabo zadržujeta toploto) pride do povečanega prehajanja toplote skozi posamezen del (konstrukcijski sklop). V kolikor se pojavi omenjeno, je rešitev vsekakor v energetski sanaciji obstoječe stavbe, s tem pa izničimo toplotne mostove. V kolikor našo obstoječo steno (prvi primer) izoliramo z dodatno toplotno izolacijo debeline 10 cm, se nam spremeni tudi toplotna upornost posameznih delov stene (večja debelina top­lotne izolacije – stiropora pomeni tudi večja skupna toplot­ na upornost = R). Omenjeno je razvidno tudi s spodnje tabele. Iz diagrama lahko razberemo, da se je črta, ki je meja med opeko in toplotno izolacijo premaknila v desno, kar pomeni, da se je mesto, kjer zrak oddaja odvečno vlago (rdeča črta), premaknilo v material, kjer je ne more oddati (v stiropor).

Grafikon 4: Prikaz vseh parametrov ob dodatni toplotni izolaciji

javna obvestil a Zaporedna št.

Material

1

αe

2

zunanji omet

Debelina [m]

Toplotna prevodnost [λ=W/(m·K]

Toplotna upornost [R=W/m2K]

0,01

2

0,005

0,000

3

stiropor

0,15

0,041

3,659

5

notranji omer

0,01

2

0,005

4

6

opeka (votlak)

0,3

0,6

αe

0,500

(področje, kjer se stikujejo stene in medetažne plošče). Omenjeno pojav plesni lahko rešimo že z dvigom temperature in zračenjem, vsekakor pa ga rešimo s toplotno izolacijo. Primer 3: Nastanek plesni po celotnem stanovanju Plesen se pojavi po celotnem stanovanju (po stropu in stenah). Omenjeno je posledica nepravilne rabe nepremičnine (stanovanje se ne ogreva oz. zelo malo, hkrati pa ga ne zračimo).

0,170

Tabela 2: Izračun toplotne upornosti ob namestitvi dodat­ ne toplotne izolacije Kot četrta možnost se omenja tudi namestitev parne zapore znotraj stene. Parna zapora je material, ki pare ne prepušča, zato le-ta ne more potovati skozi steno skupaj s toploto. Parno zaporo je potrebno namestiti na mestu čim bolj proti notranjosti stene, vsekakor pa pred mestom temperature rosišča. Parna zapora se v večini primerov uporablja pri sanacij streh ali pri montažni gradnji, kjer je vgradnja le te mogoča, zato je omenjeni ukrep podan z vprašajem. Poleg tega je pri starejših stavbah (sanacijah) zelo težko zagotoviti povsem zrakotesno parno zaporo po celotnem obodu prostorov (na mestu stikov in prebojev). V večini stavb se v stene v hladnejši polovici leta pojavi povečanje vlage v zidu, ki jo ne moremo opaziti (tudi če bi upoštevali vse zgoraj naštete ukrepe), vendar če je omenjena količina vlage zadosti majhna, se plesen ne pojavi in se vlaga tekom toplejše polovice leta izsuši (ob višjih temperaturah). Pojav vlage in kasneje tudi plesni je najbolj izrazit v najhladnejših dneh v letu (ko npr. temperatura kratkotrajno pade tudi pod -10°C in zelena črta na diagramu postane bolj strma). Ker pa gre v tem primeru za kratkotrajen pojav, lahko z zgoraj naštetimi ukrepi preprečimo nastajanje vlage in plesni v stanovanju (stene se, ko se temperatura zviša, osušijo).

Primeri nastanka plesni in ukrepi Primer 1: Nastanek plesni ob vgrajenem oknu (v večini primerov se pojavi ob zamenjavi oken) Plesen se pojavi ob oknu (nova okna imajo dobro izolativnost in dobro tesnijo) medtem ko je stena ob oknu (špaleta) zelo tanka in neizolirana. Omenjeni pojav plesni lahko rešimo že z dvigom temperature in pogostejšim zračenjem, vsekakor pa ga rešimo s primerno toplotno izolacijo špalet (obrobe okna).

Plesen ob neizolirani okenski špaleti

Primer 2: Nastanek plesni ob spodnjem ali zgornjem vogalu. Plesen se v večini primerov pojavi v vogalih (zgoraj ali spodaj v prostoru). Posledica Plesen ob zgornjem vogalu, ki pojava plesni je toplotni most predstavlja toplotni most.

Plesen po celotnem stanovanju ob neprimerni uporabi nepremičnine

Stanovanje je potrebno najprej začeti ogrevati in zračiti, da se stene osušijo, kasneje pa odstraniti plesen in stanovanje prenoviti. Nastanek vlage oz. zmanjšanje količine v zraku lahko preprečimo tudi z enostavnimi ukrepi in sicer tako, da zmanjšamo izvor le-te v prostoru. Takšni primeri so npr.: –– pri kuhanju pokrijemo posodo s pokrovko (prepreči izhajanje vlage ob kuhanju), –– sušimo perilo izven prostorov (s sušenjem se ustvari veliko vlage), –– prezračimo prostore takoj, ko vanje vnesemo veliko količino vlage (po tuširanju) … Napaka, ki jo na objektih pogosto opažamo, je tudi ta, da etažni lastniki enega izmed prostorov sploh ne ogrevajo, ostale pa. S tem se pojavi del stavbe, ki je podhlajen, vanj pa iz ostalih prostorov vdira topel in vlažen zrak. Ker se zrak v neogrevanem prostoru ohladi, odda odvečno vlago v stene ali na njih in posledično nastane plesen. Da pa bi natančneje razumeli nastanek pojava plesni, moramo najprej izmeriti in spremljati pogoje v stanovanju, zato je priporočljivo spremljati gibanje notranje temperature v nepremičnini ter relativne vlage. Termometer z vlagomerom je ob vedno bolj energetsko saniranih in neprodušno zaprtih stavbah priporočljiva oprema, saj le s temi podatki lahko realno ocenimo kako »dobro« prezračujemo prostore in kakšna je možnost nastanka vlage v steni in kasneje tudi plesni (vlage v zraku namreč ne občutimo). Kot sami veste, je vreme zelo spremenljivo kakor tudi zunanje in notranje temperature, ki vplivajo na sam izračun točke rosišča. Prav tako je bila v izračunu zanemarjena difuzijska upornost posameznih materialov v konstrukcijskem sklopu, kar nam zadržuje vlago v notranjosti in s tem zavira nastanek plesni. Kljub temu, da so diagrami v članku idealizirani (ob dolgotrajnih in stabilnih vremenskih razmerah kot so na začetku članka opisane, se pojavijo diagrami, ki so prikazani), vseeno menim, da sem vam s člankom uspel na enostaven in čim bolj pregleden način obrazložiti problematiko nastajanja plesni v stanovanju in kako njen nastanek omiliti ali izničiti. ・

december 2018

Glas občine Naklo 39

javna obvestil a Na podlagi Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06) objavlja župan Občine Naklo

JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2018 1. Namen sofinanciranja je enkratna denarna pomoč, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se upravičencu zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 2. Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev otroka, rojenega v letu 2018 oz. skrbnik ali posvojitelj, pri katerem ima otrok stalno prebivališče, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: –– da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Naklo, –– da ima novorojenec nepretrgoma, od rojstva do vložitve vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka, stalno prebivališče v občini Naklo. 3. Višina enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2018, znaša 350,00 EUR. 4. Upravičenec uveljavlja pravico do enkratnega denarnega pris­ pevka za otroka, rojenega v letu 2018, s pisno vlogo – obrazec

je na razpolago v tajništvu Občine Naklo ali na spletni strani http://naklo.si/. Vlogo je potrebno oddati do 31. 01. 2019 na naslov: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo. 5. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: –– izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; –– potrdilo o stalnem prebivališču za upravičenca in novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; –– fotokopijo številke transakcijskega računa upravičenca. 6. Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratnega denarnega prispevka vodi in o njej odloča z odločbo občinski organ, pristojen za socialno varstvo. Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba. O njej odloča župan občine Naklo. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe, pisno ali ustno na zapisnik. Številka: 430-0023/2018 Datum: 5. 12. 2018

OBČINA NAKLO

10

95

75

25 5 0

40 Glas občine Naklo december 2018 voščilo_naklo ponedeljek, 10. december 2018 09:40:21

OGLAS NAKLANC 187 x 255 2019.qxp_Layout 1 15/11/18 10:40 Page 1

ogl asi -

040/202 384

Skrb za kupce, zaposlene in lokalno skupnost V podjetju MB-NAKLO æe 28 let skrbimo, da so odnosi z naøimi strankami, zaposlenimi in z lokalno skupnostjo poøteni, spoøtljivi in odgovorni. Verjamemo, da tak naœin razmiøljanja in delovanja vodi v dolgoroœni uspeh in medsebojno zadovoljstvo vseh. Celotna ekipa stalno spremlja potrebe naøih kupcev. Sproti jih seznanjamo z izboljøavami ter inovacijami na podroœju orodij, strojev in avtomatizacije ter jim aktivno pomagamo pri racionalizaciji proizvodnih procesov. Danaønji œas to zahteva. Skupaj iøœemo nove, boljøe reøitve, saj se vsi dobro zavedamo, da predstavljajo pomemben kljuœ za preæivetje in uspeøno konkuriranje na trgu. Poleg strank so nam pomembni naøi zaposleni. Zavzemamo se, da jim v MB-NAKLO omogoœamo lepo delovno okolje, dobre pogoje dela ter poøteno nagrajevanje. Pri naøem poslovanju pa so pomembni tudi dobavitelji ter lokalna skupnost. Ker se tega zavedamo, dobavitelje izbiramo skrbno ter z njimi sklepamo dolgoroœna partnerstva. Lokalni skupnosti pa vsako leto pomagamo predvsem finanœno. Pomagamo tistim, ki so potrebni pomoœi. Finanœno pomoœ smo to leto namenili: • Turistiœnemu druøtvu Naklo, ki z naøo pomoœjo za obœane æe vrsto let organizira odliœna predavanja, potopise ter razne oglede,

• Karitas, za nakup hrane ter • druæini iz Træiœa, ki jim je jesensko neurje odneslo dom.

Vsak zaœetek predstavlja nov izziv. Vsak nov izziv lahko prinese nov uspeh. Vsak uspeh je odvisen od veœ ljudi. Od vas in nas. Od poøtenja, spoøtovanja, øirokosrœnosti, medsebojnega sprejemanja. Naj nas te vrednote vodijo tudi v novem letu 2019. Vsem sovaøœanom æelimo, da prihajajoœi boæiœno-novoletni prazniki vaøa srca napolnijo z veseljem, mirom in medsebojno ljubeznijo.

Sredstva so zagotovo priøla v prave roke. Iskreno upamo, da naøa dobrodelna dejanja kot naøi sovaøœani sprejemate s podporo, saj bomo le tako vsi skupaj ustvarjali boljøi svet.

Sreœno 2019! Matej Bernard in kolektiv Slovenija

december 2018

Glas občine Naklo 41

ogl asi -

040/202 384 Strahinj 87 - NAKLO, tel.: 04 / 25 76 440, gsm: 051 / 358-368 www.megales.si

Megales - vaš partner pri odkupu, poseku in prevozu lesa. • Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in macesna ter celulozni les. Brez časovnih omejitev odkupujemo bukove goli, goli drugih trdih in mehkih listavcev. • Izvajamo sečnjo in spravilo lesa. • Ugodne cene in dobri plačilni pogoji.

Vesele božične praznike in srečno novo leto.

Srečno 2019! 42 Glas občine Naklo december 2018

ogl asi -

december 2018

040/202 384

Glas obÄ?ine Naklo 43

zadnja str an

SR EČ 20 NO 19 !

Prinesemo srečo v kapljici vode, pospravimo tisto, kar v oči bode, skrbimo za čisto okolje in svet, tako želimo za cel planet. Srečno, čisto in lepo 2019.

44 Glas občine Naklo december 2018