Glas občine Naklo, december 2017

Glas Naklo

december 2017

občine

Številka 92/leto 23

… na obzorju že kaže leto se novo, naj prinese vam zdravja, sreče, ljubezni, miru! Blagoslovljene božične praznike in vse dobro v letu 2018 vam želimo župan Občine Naklo, občinska uprava in ­uredništvo časopisa!

uvodnik Umetnost, ki se ji reče življenje Andreja Kosec, odgovorna urednica Nič več potiho, zdaj se sprašujem naglas, kdo ima čas za veseli december. Ne več samo sprašujem, vpijem! Pri moji duši, da bi jih lahko preštela na eno roko. Umetnost vsakdana je najti čas za tisto, kar ni nujno, ampak »zgolj« prijetno. Na vseh področjih družbenega delovanja (šola, službe, ljubiteljske dejavnosti) so zahteve vedno večje – več sestankov, več dela, več znanja, več opravil in opravilc, ki ti vzamejo dobro voljo. Ste se tudi vi kdaj vprašali, kako nekateri zmorejo biti polno vpeti doma in v službi in še kje? Mislim, da v nekaj verjamejo, kar jim daje veselje in moč. Mislim, da tudi veliko sodelujejo z drugimi ljudmi, ki jih podpirajo. Prepričana sem še, da vsega ne delajo (samo) zase, ampak se nesebično razdajajo za druge – da prižgejo v ljudeh plamen, ki ga naj­ očitneje prepoznamo kot žar v očeh. Če boste dobro gledali, ga boste videli, samo ne hodite po svetu miže. Srečne ljudi moramo imeti radi, ker prinašajo luč v vsak vedno bolj turoben vsakdan, z denarjem tlakovan. Denarni mogotci, ki vladajo svetu, hočejo, da brezmejno uživamo življenje. Cenjen pa je užitek, ki je izreden, drugačen od drugih. Užitek, ki se ga lahko kupi. Mladi najprej zagrabijo novosti, zato so tudi najbolj podvrženi novostim in vedno bolj po meri, kot klonirane ovce. Socialna omrežja so sprva mogoče res imela drugačen cilj – povezati ljudi z informacijami, ampak so se najpopularnejša spridila v lov za všečki. Čim večkrat ko so »lajkani« (to pomeni, da je objava/fotografija všeč mnogim), bolj se počutijo vključene v družbo. Čeprav z negativnostjo. V resnici pa se v živo skoraj ne znajo pogovarjati. Paradoks, kajne? Naš časopis mi je všeč, ker pišete o tem, kaj ste videli lepega oziroma naredili dobrega. Krvodajalci so brezmejno nesebični ljudje. Darovati kri velikokrat pomeni darovati življenje. & Kdor poje, slabo ne misli. & Kdor pleše, nima zavisti. & Kdor nekaj dela iz ljubezni, dela dobro. & Ob tokratnem listanju boste »srečali« takšne in drugačne zanesenjake. Zato – hvala vsem, ki pišete in mi pošiljate prispevke, da lahko urejam Glas občine Naklo. Želim vam lep zaključek leta 2017. Preden začnemo snovati nove sanje, je treba najprej izživeti sedanje, kajne? Te so najbolj resnične. Z blagoslovom Občine bo v naslednjem letu v zimskospomladanskem času izšla ena številka časopisa več. Prva tako ne bo v marcu, ampak zadnje dni februarja, naslednja konec aprila, tretja – kot ste vajeni – konec junija. Tako se nam je zdelo v uredništvu, da bomo bolj aktualni in bo včasih kakšen prispevek lažje umestiti v vsebino. Rok za oddajo prispevkov je torej nedelja, 11. februar 2018. Veseli pa smo še nečesa – poslanih predlogov za naslovnico. Tokrat smo izbrali fotografijo, ki polno predstavlja decembrski čas. Jožef Perne je tako naš prvi nagrajenec. Nagrade podarja Občina Naklo. Naj vam zaželim samo še Srečo in Mir v novem letu!

2 Glas občine Naklo december 2017

V TE J ŠTE VILK I...

Ž U PA N OV G L A S 3 P O D Č R TO 4 Bližajoča zima kliče k zaključku del na občinskih gradbiščih 4 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 6 Miklavž obiskal otroke 6 I Z N A Š E S R E N J E 7 Prostovoljke sprejete z odprtimi rokami 7 Aktivnosti v letu 2017 8 Z glasbo do srca 9 Številne prireditve v novembru 9 Dež nam je ponagajal 11 Novi uspehi Kinološkega društva Naklo 12 Folkloristi in kuharji 12 Koledovanje 13 G L A S J E D RU G I O B R A Z 14 Tudi letos se je marsikaj dogajalo 14 K U LT U R N I O D M E V 16 Dnevi kulturne dediščine – Voglarjev vodni krog po Naklem 16 Neža Maurer na obisku v Podbrezjah 17 Likovni dogodki bogatijo kulturno ­ dogajanje v Naklem 18 Narodne v sliki, pesmi in besedi 2017 20 Folklorne in spominske pripovedi Pod gorami 22 Tri podbreške reke in 12. Taborski dnevi 24 Mladinska folklorna skupina Podkuca v Bosni 25 Večji uspehi folklorne skupine v letu 2017 26 Branje v veselje ali ... 27 Dan splošnih knjižnic Slovenije – Gostija v deželi branja 29 JA Z PA R A Z M I Š L JA M TA KO 30 Mesto vzgojiteljice malo drugače 30 Z A P I S I Š O L S K I H PE R E S 31 Adventni semenj 31 Naklanski MEPI v Maroku 31 Policisti na obisku 34 Š P O R T 34 Duplje z dvema ekipama 34 JAV N A O BV E S T I L A 35

Občina Naklo vabi k dolgoročnemu sodelovanju sodelavca za OSVETLJEVANJE IN OZVOČEVANJE PRIREDITEV. Oprema je v lasti občine. Zaželeno je poznavanje tonske tehnike in status študenta ali s. p. Več informacij dobite v tajništvu Občine Naklo oz. na tel. 04 277 11 00, kjer se tudi prijavite.

­Spoštovani

županov gl as

­ bčani, ­drage o ­občanke! Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Sneg na Taboru Foto: Jožef Perne Datum izida: 20. 12. 2017 ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja gradiva Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

Letošnji december je končno drugačen. Nekaj zadnjih let smo prve snežinke čakali tudi do februarja, tokrat pa je konec prejšnjega meseca prav zares snežilo do nižin. In zato se mi zdi, da je to čas, ko odeta v praznične luči občina Naklo spet pokaže svoj najlepši razcvet. V pestri paleti dogodkov prav vsak lahko najde kaj zase in za svojo dušo. To je tudi čas, ko se spominjamo preteklih uspehov, strnemo misli, globoko v sebi pa že podu župniku Janezu Zupancu, da nam načrtujemo, kako bomo v naslednjem je odstopil prostor. letu še boljši. V tokratni številki sem se Naši domovi so že okrašeni, iz kuhinj v intervjuju ozrl na najpomembnejše do- pa diši po okusnih božičnih dobrotah. godke, ki so letos zaznamovali občino, Brez slabe vesti si privoščite, kar vam hkrati pa tudi napovedal, s čim se bomo ponuja življenje. Naj bodo božičnoukvarjali v prihodnjem letu. novoletni prazniki brezskrbni, veseli in V čarobnem prazničnem utripu v naše razigrani, prehod v novo leto pa čim domove prihaja čas prijetnih dogodkov lep­ši. Nikar ne pozabite zaupati vase, saj in družinske harmonije. Spodobi se, da v boste le tako lahko kos vsem izzivom, ki teh dneh obiščemo sorodnike in prijate- jih bo prineslo prihajajoče leto. Srečno! lje ter z njimi preživimo preostanek starega leta. Verjetno veste, da smo ljudje Marko Mravlja, župan med seboj različni, vsak izmed nas piše svojo zgodbo. V čast in ponos mi je, da sem tudi v letoš­ Želimo vam miren božič in njem letu lahko večkrat prijetno leto 2018 po vaši meri. kramljal z najstarejšimi občani. Tistimi, ki jih štejejo 80, 90 in še čez, pa so kljub temu polni OO SDS Naklo modrosti in zanimivih, včasih tudi težkih zgodb. Kar štirikrat smo si vzeli čas in ob zvoku harmonike ter v družbi Skokic preživeli zanimivo popoldne, ki se je kaj hitro prevesilo v večer. Upam, da bomo vezi, ki smo jih stkali v tem letu, negovali tudi vnaprej. Ob koncu leta bi se rad še enkrat zahvalil tudi vsem pros­ tovoljnim društvom in njihovim članom. Ponosen sem na vas, saj ste nam s svojo nesebičnostjo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Posebno zahvalo namenjam tudi vsem soorganizatorjem in društvom, ki ste pomagali pri prireditvi Na vasi se dogaja. Hvala tudi gos-

december 2017

Glas občine Naklo

3

pod črto Leto 2017 se zaključuje

Bližajoča zima kliče k zaključku del na občinskih gradbiščih Pripravile Mojca Šmid, Manca Miko in Mateja Kosmač Jarc Krožišče pred občino

Gradbena dela na novem krožišču pred občino so končana. Veseli smo nove pridobitve, ki je izboljšala prometno varnost z novim pločnikom čez nadvoz nad avtocesto in razbremenila mirujoči promet na tem območju.

Nov prometni režim s krožiščem voznikom povzroča precej preglavic, zato na tem mestu prosimo za dosledno spoštovanje nove prometne signalizacije. Zaradi varnosti v samem območju krožišča polna črta prepoveduje direkten uvoz iz krožišča na parkirišče pred občinsko stavbo. Za dovoz do lekarne in zdravstvenih ambulant je treba uporabiti izvoz za vrtec ter dostopati preko parkirišča pred domom upokojencev. Na tem parkirišču je spet časovno omejeno parkiranje 2 uri (s parkirno uro).

Mladinsko športno igrišče

Investicija v izgradnjo je vredna cca. 328.000 EUR, dela je izvedlo podjetje Gorenjska gradbena družba, d. d. V sklopu del se je uredilo odvodnjavanje, kanalizacijski priključek, javno razsvetljavo in krajinsko ureditev območja. V krožišče se je umestilo kovan grb občine, ki simbolno označuje vstop v Naklo. Pred občinsko stavbo je umeščen še mini park s klopjo in mizo za počitek mimoidočih ali čakajočih. V kolikor bodo vremenske razmere dopuščale, se bo v kratkem pričelo z nadaljnjim urejanjem območja, predvidenega za mladinsko športno igrišče. Predviden je kolesarski park, plezalna stena z razglednim stolpom ter območje z orodno telovadbo. Zraven bo še pokrito asfaltno igrišče dimenzij 15x30 m, ki bo pozimi postalo drsališče, poleti pa igrišče za hokej, rolanje ali druge tovrstne športe. S šotorom pokrit prostor bo lahko služil tudi za prireditve.

Gorenjska cesta

4 Glas občine Naklo december 2017

pod črto V jesenskih mesecih se je intenzivno pristopilo k izgradnji infrastrukture na Gorenjski cesti v Naklem. Obnovljena in razširjena bo cesta, za varnost pešcev bo zgrajen nov pločnik. V cestno telo bo vgrajena nova kanalizacija, ločeno za fekalne in za padavinske vode. Obnovljena oz. dograjena bo še javna razsvetljava in ostala infrastruktura, ki se nahaja na območju gradnje. Večina del bo opravljena v tem letu, zaključek pa je odvisen od vremenskih razmer in s tem možnosti kvalitetnega izvajanja del. Dokončanje del, vključno s preplastitvijo ceste s finim asfaltom ter z zunanjo ureditvijo, bo spomladi.

Dom v Podbrezjah

Novembra se je pričelo z vzdrževalnimi deli v notranjosti Doma v Podbrezjah. Obnovilo se je sanitarije in čajno kuhinjo, odstranilo oblogo s sten in se le-te saniralo, prelakiralo parket na odru, obnovilo okna na balkonu, opralo odrne zavese, zamenjalo vrata in položilo parket v dvorani. V nadaljevanju so predvidena tudi investicijska dela na severni in zahodni fasadi z ureditvijo hid­ roizolacije in zaporo za kapilarno vlago.

Cesta v Zadrago

Investicija obsega obnovo dotrajane ceste, ki vodi do naselja Zadraga. Pred leti je bil obnovljen most čez vodotok Draga, asfaltna prevleka na klancu iz smeri Dupelj do mostu pa je močno dotrajana. Dela obsegajo odstranitev zgornjega ustroja, izgradnjo vodovoda in tlačnega kanalizacijskega voda, razširitev vozišča, ureditev kamnite zložbe pri vodnjaku in ureditev odvodnjavanja ceste. Cesta bo za promet zopet odprta v začetku decembra.

Pločnik v Dupljah (nasproti Renduliča)

V Spodnjih Dupljah, nasproti obrata Rendulič, je v zaključni fazi izgradnja pločnika za pešce. Dolžina pločnika je približno 240 m. Ob pločniku bo postavljena tudi nova javna ­razsvetljava.

Glavna cesta

Za izvedbo del 1. faze obnove Glavne ceste od krožišča na Pivki do parkirišča pred osnovno šolo je podpisana pogodba z izvajalcem del. Zaradi nepredvidljivih razmer v zimskem času se bo z gradbenimi deli pričelo takoj spomladi. Nadzidava občinske stavbe Za poseg je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Nadgradilo se bo ravni del stavbe na severni strani in se tako pridobilo dodatnih 200 m2 za preselitev dejavnosti knjižnice v nove, sodobne prostore, obstoječo knjižnico pa se bo izkoristilo za sejno sobo in dodatne pisarne za občinsko upravo. Izvedba del je prestavljena na naslednje poletje. V novem proračunskem letu so tako predvidena sredstva za zaključek zgoraj navedenih investicij. Predvidene so še naslednje večje investicije: druga faza obnove Glavne ceste, projektiranje in začetek del pri gradnji prizidka Doma upokojencev Naklo, kjer kandidiramo za nepovratna sredstva. Predvideno je še nadaljnje projektiranje sekundarnih kanalizacijskih vodov v Podbrezjah, s pričetkom gradnje na območju Podtabora. ・

december 2017

Glas občine Naklo

5

pod črto

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Manca Miko

SPV skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost cestnega prometa ter za razvijanje prometnega in vzgojnega dela v cestnem prometu na območju občine Naklo.

SPV opravlja zlasti naslednje naloge:

• Obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti. • Skrbi za organizirano vzgojo udeležencev v cestnem ­prometu. • Usmerja in usklajuje preventivne dejavnosti organov in organizacij na področju prometa. • Samostojno organizira preventivno vzgojne akcije za izbolj­ šanje cestno-prometne varnosti. • Sodeluje s strokovnimi službami občinske uprave Občine Naklo in Policijsko postajo Kranj ter drugimi subjekti na pod­ ročju cestnega prometa. • Sodeluje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju UE Kranj, širšem regijskem območju in SPV Republike Slovenije. V letu 2017 je SPV obravnaval več kot 20 pobud občanov in drugih udeležencev v prometu, ki so se nanašale predvsem na prometno signalizacijo. Občani so v svojih pobudah največkrat želeli znižanje najvišje dovoljene hitrosti v okolici, kjer bivajo, veliko pobud se je nanašalo na postavitev dodatnih prometnih ogledal zaradi nepreglednih uvozov. Preglednost uvozov na

občinske ceste največkrat zmanjšujejo obcestne ograje in zasaditve, zato bi na tem mestu ponovno opozorili občane, naj skrbijo za ustrezno višino živih meja in ostalega grmičevja, saj postavitev prometnega ogledala v takšnih primerih ni upravičena. Nadzor nad rastjem ob cesti vrši Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo, ki je svoje naloge v naši občini pričel izvajati januarja 2017. V sklopu svojih nalog MIR izvaja tudi meritve hitrosti. Le-te so napovedane z objavo na spletni strani Občine Naklo. SPV je v letu 2017 uspešno kandidiral na razpisu Javne agencije za varnost v prometu za najem znaka Vi vozite, ki je bil 5 mesecev postavljen v Podbrezjah. Na enakem razpisu smo konec novembra prijavili tudi lokacijo Duplje (Spodnje Duplje in gasilski dom) in v kolikor bomo uspešni, je postavitev predvidena januarja 2018. Prikazovalniki hitrosti sodijo med najbolj učinkovite preventivne ukrepe zmanjševanja hitrosti, zato se je Občina Naklo odločila za nakup svojega prikazovalnika, ki ga bo lahko premeščala glede na potrebe. SPV je za svoje delovanje porabil 1650 EUR. Sredstva so bila namenjena nakupu rutic za prvošolčke, nabavi preventivnega, izobraževalnega materiala, parkirnih ur, zavarovanju opreme – prikazovalnik Vi vozite. Za urejanje prometne signalizacije je občina v letu 2017 namenila 26.685 EUR. ・

Miklavž obiskal otroke Monika Šolar

V nedeljo, 3. decembra, se je v telovadnici Osnovne šole Naklo ustavil prvi izmed treh dobrih mož – sveti Miklavž. Njegov prihod je popestrilo društvo Enostavno prijatelji – najprej s krajšo predstavo za najmlajše z naslovom Škratko-

6 Glas občine Naklo december 2017

ve vragolije, za nekoliko starejše pa malo daljšo z naslovom Pika piše pismo Miklavžu. Miklavž je obdaril 272 otrok, rojenih od leta 2012 do 2016. ・

iz naše srenje Projekt Starejši za starejše

Prostovoljke sprejete z odprtimi rokami Vaše prostovoljke projekta Starejši za starejše

V letošnjem letu smo se z velikim veseljem lotili srečanj s starejšimi občani v okviru projekta Starejši za starejše, ki poteka v naši občini preko društva upokojencev. 18 prostovoljk je obiskalo veliko ljudi, starejših od 69 let. Obiskov je bilo kar nekaj čez 500. Upamo, da so bili ti obiski tako dobrodošli, kot potrjujejo tudi številke prijazno sprejetih prostovoljk. Le dva občana sta obisk odklonila. Ponujene so bile različne vrste pomoči. Pri svojem deli smo opazile, da so ljudje veseli srečanj in da jih večina želi tudi vnaprej. Želijo si pozornosti, razgovora in zavesti, da je poleg domačih še drugim mar zanje. Nekateri pa potrebujejo tudi druge vrste pomoči, ki smo jo v okviru naših moči tudi nudili. Največkrat dana pomoč so bili prevozi, dostava iz trgovine, obiski bolnih, sprehodi, branje in razni nasveti. Z zadovoljstvom bomo sklenili letošnje leto, v prihodnjem letu pa bomo nadaljevali z istim žarom in zavzetostjo, v upanju, da bomo dobrodošli in sprejeti kot do sedaj. Vse, ki jih še nismo obiskali ali ne vemo zanje, želimo, da se nam javijo, da tudi njih lahko obiščemo in jih seznanimo z našim projektom Starejši za starejše. Vsem občanom občine Naklo, še posebej pa starejšim, želimo v letu 2018 vse dobro, zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. ・

Prispevke za decembrsko številko poš­ ljite naj­kasneje do nedelje, 11. februarja­. Besedila opremite s fotografija­ mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v ­Novem letu 2018, pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Vsem občankam in občanom ­občine ­Naklo čestitamo ob Dnevu ­samostojnosti in enotnosti in želimo Vesel Božič in srečno Novo leto.

DeSUS - Občinski odbor Naklo

december 2017

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje Krajevna organizacija Rdečega križa Duplje

Aktivnosti v letu 2017 Stanka Duplje, predsednica KORK Duplje

N

ajpomembnejši dogodek je bila prav gotovo krvodajalska akcija, na kateri je kri darovalo 90 krvodajalcev. Med drugim smo s humanitarno akcijo zbirali hrano in sodelovali na prireditvah ter osveščali občane.

Zelo sem vesela, da vas lahko pozdravim v našem lokalnem časopisu in vam povem, kaj se je dogajalo v naši krajevni organizaciji Rdečega križa Duplje. Najpomembnejši dogodek v tem letu je bila terenska krvodajalska akcija, ki je bila 23. junija. Priprave nanjo in aktivnosti so potekale cel mesec junij. Za tako akcijo je potrebna dobra predpriprava, saj moramo prostovoljci obiskati krajane in jih osebno povabiti na akcijo. Potem je potrebno pripraviti prostore, se dogovoriti za prehrano in še marsikaj, kar je očem skrito. Pomoč nam nudi območno združenje Rdečega križa Kranj, ki pošlje vabila tudi vsem drugim krvodajalcem na območju občine. Tako smo v petek zjutraj že ob 5.30 prostovoljci pripravili vse potrebno za prihod ekipe Zavoda za transfuzijsko medicino iz Ljubljane. Z delom so začeli točno ob 7.00, saj je bilo zbranih že 12 krvodajalcev, ki so pohiteli in tako bili prvi v vrsti. Do 13.00 je v Dupljah kri darovalo 90 krvodajalcev – oseb, ki so vedno pripravljeni nuditi pomoč nekomu, ki je v stiski, bolan, ki čaka in trepeta, da mu vrečka neprecenljive krvi reši življenje. Naj navedem še nekaj statističnih podatkov: od 90 krvodajalcev je bilo 41 domačinov iz Dupelj, 49 pa iz bližnje okolice, Strahinja, Okroglega, Žiganje vasi, Podbrezij in Naklega. Iz evidence je razvidno, da so prišli tudi iz Golnika, Kranja, Hrastij, Češnjice in od drugod. Pohvale zaslužijo še posebno krvodajalke, saj jih je bilo kar 37. Prvič pa so kri darovali trije krvodajalci. Omeniti velja tudi gasilce iz Dupelj, tokratne akcije se jih je udeležilo 12. V svojem imenu in imenu Rdečega križa Slovenije bi se zahvalila vsem darovalcem in našim prostovoljkam/cem. Ena od letošnjih aktivnosti KORK Duplje je bila tudi humanitarna akcija Zbiramo hrano. Lahko pomagaš? Ta akcija je bila letos po vsej Sloveniji v organizaciji RKSa. KORK Duplje. In sicer smo v trgovskem centru Mercator Savski otok v soboto, 17. junija, še z dvema prostovoljcema – Andrejem Kuharjem in Zvezdano Hribar zbirali hrano od 9.00 do 12.00. Veliko ljudi ima dobro srce in kmalu se je v našem vozičku začela nabirati hrana. Vsake vrečke s hrano smo bili veseli in vsakomur smo se posebej zahvalili. Najbolj veseli smo bili, da so nam vrečke s hrano nosili tudi otroci. V soboto, 17. junija, je bila v naši občini Naklo tudi prireditev

Na vasi se dogaja. Tako kot vsako leto smo tudi letos v KORK Duplje organizirali brezplačne meritve sladkorja, krvnega tlaka in holesterola. Od 7.00 do 9.00 se je na tešče meritev udeležilo 49 občank in občanov. Letos so bili prijetno presenečeni, saj so poleg meritev dobili tudi strokovno mnenje zdravnice Ane Teran, dr. medicine. Meritve sta izvedli domačinki – Angelca Kunst in Ajda Križnar. 17. oktobra smo oskrbovancem v Domu starejših občanov pripravili proslavo ob dnevu starejših občanov s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopili člani skupine Podkuca pod vodstvom mentorice Špele Eržen. Med varovance smo prostovoljci razdelili darila, pozdravil jih je tudi predsednik RKS OZ Kranj Marjan Gantar. Prijetno druženje z oskrbovanci, ki so vidno uživali v pripravljenem programu, smo zaključili v poznih popoldanskih urah. 3. novembra smo v OŠ Naklo organizirali krvodajalsko proslavo v organizaciji RKS OZ Kranj. Pokrovitelj letošnje proslave je bila Občina Naklo in župan Marko Mravlja. V programu, ki smo ga pripravili, je nastopil harmonikaš Andraž Aljančič in plesni klub Tržič pod vodstvom mentorja gospoda Markuja. Program je spretno povezovala moderatorka radia Kranj Ana Jagodic Dolžan, z govorom nas je prijetno presenetil

Priznanja krvodajalcem v Naklem, 3. 11. 2017

Terenska krvodajalska akcija v Dupljah, 23. 6. 2017

8 Glas občine Naklo december 2017

Srečanje na Občini Naklo pred krvodajalsko proslavo 3. 11. 2017

iz naše srenje podžupan Jure Renko, prav tako pa so se pred mikrofonom zvrstili tudi drugi pomembni govorniki, med njimi tudi prof. dr. Dušan Keber, predsednik RKS-a. Ob tej priložnosti bi se zahvalila Občini Naklo in županu Marku Mravlji za izkazano podporo in se hkrati priporočila tudi za prihodnjič. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo za prijeta priznanja, prisotnim pa se zahvaljujem za obisk prireditve, ki je minila v prijetnem sproščenem vzdušju. Lepo je, če v čim večjem številu sodelujemo pri različnih aktivnostih. Velikokrat se spomnim govora predsednika ZDA Kennedyja, ki je državljanom povedal: »Ne glejte, kaj bo država dala vam, ampak kaj boste vi dali njej.« Kako lepo bi bilo, če bi

se tega zavedali tudi pri nas v Sloveniji. Držimo skupaj pa nam bo veliko lepše.

KRVODAJALSKE AKCIJE V LETU 2018 Torek, 16. 1. 2018, PODBREZJE – JESENICE Četrtek, 15. 2. 2018, DUPLJE – LJUBLJANA Četrtek, 21. 6. 2018, DUPLJE – NAKLO – PODBREZJE: terenska krvodajalska akcija Že vnaprej hvala vsem za udeležbo ter SREČNO IN ZDRAVO v letu 2018. ・

Rotary klub Tržič Naklo

Z glasbo do srca Slavko Vidic

V dvorani Biotehničnega šolskega centra v Strahinju je 14. oktobra v organizaciji Rotary kluba Tržič Naklo potekal dobrodelni koncert z Alenko Godec in Bid Bangom iz Radovljice. Koncerta s humanitarno noto se je udeležilo 600 poslušalcev. Priznana slovenska pevka je navdušila s svojim glasom in izborom slovenskih popevk ter tudi mednarodnih uspešnic; orkester pod vodstvom mladega dirigenta Blaža Trčka pa dokazuje, da se jim ni treba prav nič skrivati za bolj znanimi profesionalnimi skupinami. Nastopajoči so poželi velik aplavz, organizator Rotary klub Tržič Naklo pa obljublja, da bo jesenski koncertni dogodek v Naklem postal tradicionalen. Predsednica kluba Mariana Karla Rebernik je bila z izvedbo, obiskom in izkupičkom dobrodelnega koncerta nadvse zadovoljna. Zbrana sredstva so namenili letovanju otrok s posebnimi potrebami iz obeh občin na Debelem rtiču, del sredstev so namenili gorenjskemu odboru slovenskega društva Hospic,

največji del pa za nakup dveh defibrilatorjev. Prvega so po koncertu izročili prostovoljnim gasilcem iz Naklega, drugega pa krajanom Okroglega. Obe napravi sta že nameščeni in sta 24 ur na dan na voljo krajanom. S tema dvema defibrilatorjema Rotary klub Tržič Naklo nadaljuje z opremljanjem vseh vasi in zaselkov v obeh sosedskih občinah, v katerih deluje. Naprave, ki služijo za pomoč pri oživ­ljanju ob zastoju srca, pa brez ustrezne usposobljenosti ne pomenijo veliko. V ta namen je bil teden kasneje, 21. oktobra, organiziran Dan za življenje. Pri gasilskem domu v Naklem je potekala demonstracija postopka oživljanja, katerega se je udeležilo okoli 100 krajanov. Zdravnica Tatjana Peharc je najprej pripravila predavanje, sledila pa je praktična vaja oživljanja na dveh lutkah. ・

Turistično društvo Naklo

Številne prireditve v novembru Tekst in foto: Damijan Janežič

Toliko prireditev, kot jih je ponudil letošnji november, v Naklem že dolgo ni bilo. V Turističnem društvu Naklo smo s predavanji in prireditvami začeli konec oktobra in končali konec novembra. Okrog

Martinovega smo imeli v enem tednu na sporedu tri prireditve. Eno je dodalo Likovno društvo Naklo. Torej je bila v Martinovem tednu kulturna ali razvedrilna prireditev vsak drugi dan. 9. novembra smo podelili priznanja za najlepše cvetje in

december 2017

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje ­ živali ob komediji Gospa poslančeva. Razvedrilno kulturna u prireditev Najlepše doma je tako kot že vrsto let postregla z imeni ljubiteljev lepe okolice in rož. Za neutrudno delo so prejeli priznanja.

Nagrajenci s predsednikom Turističnega društva Naklo ­Alešem Kokaljem Za celotno ureditev hiše in vrta so bili nagrajeni Slavka Šter iz Naklega, družini Konc iz Podrebra in Markič iz Strahinja. Za lepo balkonsko cvetje so priznanja dobili Olga Prestor in Andreja Štefe s Cegelnice, Metka in Peter Praprotnik iz Naklega. Za vzgojo gorenjskih nageljnov sta jih prejeli Lojzka Derlink in Štefka Gabrič iz Naklega. Za lepo urejena in redno vzdrževana krožišča v Naklem pa je priznanje prejela Občina Naklo. V kulturnem programu je nastopil virtuoz na harmoniki Primož Gnidovec s Pivke, dvakratni prvak Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v Besnici pri Kranju in državni podprvak. Aleš Kokalj je ob tristoti obletnici smrti dr. Gregorja Voglarja predstavil njemu posvečen spomenik in kapelico lurške Matere Božje sredi Naklega. Besedilo je pripravil raziskovalec krajevne zgodovine Damijan Janežič. Program je zaključila igralska skupina Teatra Afngunc iz Kulturno umetniškega društva Janko Krmelj Gorenja vas–Reteče, ki je odigrala komedijo Toneta Part­ljiča Gospa poslančeva. V soboto, 11. novembra, na god svetega Martina, smo Naklance povabili v središče vasi pred trgovino Matjaž. Nazdravili smo novemu vinu, ki sta ga za to priložnost podarila vinarstvo Žorž iz Vipave in trgovina Matjaž. Člani turističnega društva pa

smo pekli kostanj in ga delili obiskovalcem. Slogan druženja je bil pogovor iz oči v oči, brez pametnega telefona. Iz Kranja je že tretjič v tem tednu prišel v Naklo drugi najstarejših član, pobudnik in eden od ustanoviteljev turističnega društva 92-letni Peter Komovec. 7. novembra smo predstavili knjigo folklornih in spominskih pripovedi Pod gorami. Pri zapisovanju pripovedi sta sodelovala Damijan Janežič in dr. Drago Papler. Sto petdeset knjig je založilo Turistično društvo Naklo, za kar se mu zapisovalca iskreno zahvaljujeva. Več o knjigi v prispevku Folklorne in spominske pripovedi pod gorami. Predzadnji mesec leta je tudi čas, ko nas obiščejo predavatelji in nam predstavijo različne konce sveta. Kranjčan Dominik Fon je v potopisnem predavanju Tour de Baltic, 24. oktobra, predstavil kolesarjenje s prijateljema Jakobom Vrečkom in Nacetom Šparovcem. Pot jih je lansko poletje vodila po Baltiku med Varšavo in Talinom. Povedal je, da so kolesarili skozi štiri države Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo. 14. novembra je Aleksander Novinec iz Strahinja izčrpno predstavil Kolumbijo, državo v severnem delu Južne Amerike. Velika je za šestdeset Slovenij in ima okrog 10 milijonov prebivalcev. Skupina, v kateri sta bila skupaj z ženo, si je ogledala glavno mesto Bogoto, San Agustin, Paramo, Popaljan, Cali, Bue­navantura, Juanchaco, Armenio, Salento, Medellin, Gua­ tape in Cartageno. Predstavil je vse pomembne značilnosti Kolum­bije; tropsko rastlinje, osvoboditelja Simona Bolivarja, kralja kokaina Pabla Eskobarja, afriške sužnje v Kolumbiji, kavo, kakav, sladkorni trs, banane in ples salso. Seveda pa ni pozabil na kolonialiste Špance in tipično kolumbijsko hrano.

Predavatelj Sandi Novinec. Potopisnih in drugih predavanj se udeležuje med trideset in šestdeset obiskovalcev, kar je za Naklo velik uspeh.

Sredi vasi se je ob kostanju, vinu in veselem pogovoru ­zbrala množica ljudi.

10 Glas občine Naklo december 2017

21. novembra je Celjanka Špela Trobiš predstavila jugovzhod­ no Azijo, kamor se je podala sama. Obiskala je Indonezijo, Malezijo, Singapur in Bali. V Indoneziji se je spomnila na popotniškega prijatelja Angleža in ga obiskala v Maleziji. S skupino je obiskala deževni pragozd in prenočila v jami, medtem pa so nad njo letali netopirji. Na Baliju je delala na riževih terasah. Doživela je pretresljivo revna barakarska naselja, nevredna človeškega življenja. Tedaj se je zavedela, da v Sloveniji živi v urejenem življenjskem okolju. Na zadnjem predavanju letošnjega leta, 28. novembra, smo gostili poznavalca in sodelavca Triglavskega narodnega parka Aleša Zdešarja z Velikega hriba v Kranju. Z odličnimi fotografijami in besedo nam je predstavil življenje parka. Ne le, da v

iz naše srenje vseh letnih časih vidi lepe motive, skrbi tudi za fotografski arhiv Triglavskega narodnega parka. Ustavil se je ob vodah (rekah, potokih, slapovih, jezerih), rastlinju (gozdu, rožah), živalih in kulturni krajini (vaseh, gradbenih slogih, sakralni dediščini, stanih, stajah za živino). Poudaril je: »V parku imamo izredno dobro ohranjeno naravo, obdelano kulturno krajino, bele vrhove in modro nebo. V dveh urah avtomobilske vožnje zamenjamo pet slogov gradnje in opazimo, da se tudi mladi zanimajo za delo v planinah. Planšarsko znanje se tako prenaša iz starejših na mlade.« Predavatelj je večer zaključil s krajšim filmom o življenju v planinah, ki ne izumira, ampak se zadnja leta celo pomlaja in krepi. Obširnejše zapise in več fotografij o prireditvah si lahko ogledate na spletni strani Turističnega društva Naklo.

Januarja, februarja in v začetku marca 2018 ­napovedujemo: 9. januarja: Jelena Justin se bo potepala po Nepalu. 16. januarja: Jakob Šparovec bo predstavil alpinistično odpravo Kirgizija Jamming 2017, v kateri je sodelovalo deset plezalcev. 23. januarja: Darja Avsec se bo odpravila na potovanje od sicilijanskih mafijcev do norveških Vikingov. 30. januarja: Stari znanec, turistični vodnik Janez Pretnar, nas bo tokrat popeljal po Afriki. Ustavili se bomo v Keniji in Tanzaniji. 8. februarja: Na slovenski kulturni praznik vas ob 14. uri vabita Likovno društvo Naklo in Turistično društvo Naklo k lipi ob žup­nijski cerkvi v Naklem, kjer bo potekal tretji recital pesmi in kratkih besedil slovenskih avtorjev. Recitator ste lahko

tudi vi, le pred začetkom recitala morate organizatorjem sporočiti naslov in avtorja recitacije. V primeru slabega vremena se bo recital selil v Pavlinovo galerijo Doma Janeza Filipiča. 10. februarja: Na pustno soboto ob 10. uri vabimo otroke in mladino v maskah k Domu Janeza Filipiča in nato na pustni sprevod. Starejši pa si pustni sprevod oglejte pri Domu Janeza Filipiča, ob Glavni cesti ali na ulici Toma Zupana. 13. februarja: V Naklem se bo ustavila Milena Miklavčič in nam predstavila novo knjigo, nadaljevanje knjige, Ogenj, rit in kače niso za igrače. 20. februarja: Mateja Mazgan se bo potepala po Sejšelih. 27. februarja: Tina Balant se bo odpravila v Španijo na romanje v Santiago de Compostela (Jakobova pot). Predavanju je dala naslov Dan na Caminu. 1. marca: Turistično društvo Naklo bo imelo ob 18. uri občni zbor. 3. marca: Tako kot vsako leto se bomo podali na poldnevni izlet. Predsednik društva nam ni hotel razkriti smeri, zato gremo v neznano. *Predavanja in občni zbor bodo potekali v Gostilnici Kresnik v Naklem. Pričnejo se ob 18. uri. Torej, za vas smo že prva dva meseca pripravili vrsto prireditev in predavanj. Da si boste vzeli čas in nas obiskali, vemo. Da boste to lahko storili, pa vam želimo zdravo leto 2018. Člani upravnega odbora Aleš, Boris, David, Damijan, Gregor, Igor, Janez in Rado. ・

Konjeniško društvo Naklo

Dež nam je ponagajal

Tatjana Jošt, podpredsednica Konjeniškega društva Naklo September je bil deževen z le nekaj sončnimi dnevi. Z vso odgovornostjo in skrbnostjo smo se pripravljali na tradicionalno povorko – Dnevi narodnih noš v Kamniku. A vreme je bilo močnejše od naše volje in želje, sodelovati na tej čudoviti prireditvi. Organizatorji so prireditev zaradi dežja odpovedali. Pa naslednje leto, takrat bomo sigurno šli, le če nam ne bo spet narava pokazala, da je močnejša od ljudi. Kljub malo bolj mrzlemu vremenu pa smo šli na tradicionalni Pelnarjev pohod. Dobili smo se na vrhu Stagen in pot nadaljevali po Pelnarjevi poti po Dobravi, mimo skalc do Žegnanega studenca, kjer smo se spomnili sv. Martina, nazdravili njemu, nam in vinu, malo poklepetali, potem pa so nekateri udeleženci pot nadaljevali po celotni Pelnarjevi pohodni poti, nekateri pa so se vrnili po isti poti, kot so prišli. Tudi letos je o tem pohodu poročal Gorenjski glas. Nam pa je bilo v čast in veselje, da se je pohoda po celotni trasi udeležila Pelnarjeva vnukinja Francka. Z njo je bil tudi njen vnuk, ki je s ponosom skupaj s svojo mamo Francko prehodil celotno Pelnarjevo pot. V skalcah, tem lepem, naravno izklesanem terenu pa je naš

Nejko /JernejJošt/ postavil jaslice, ki krasijo to naravno lepoto ves božični čas. Oglejte si jih. V decembru, točno na sv. Štefana dan, 26. 12. ob 11. uri pa ponovno vabimo vse lastnike in ljubitelje konj na tradicionalni žegenj konj, ki bo na igrišču ob domu Janeza Filipiča v Naklem. Prisrčno so vabljeni tudi otroci, ki naj s seboj prinesejo svoje najljubše konjičke – igračke, ki jih bomo nagradili. Po blagoslovu, ki ga bo podelil naš farni gospod župnik Janez Zupanc, pa bomo še malo poklepetali, popili in prigriznili ter se skupaj poveselili. Pred nami je novo leto. Trudili se bomo, da bomo tudi v naslednjem letu našo občino predstavljali doma in po svetu in s sodelovanjem na prireditvah popestrili le-te. Nekaj načrtov že imamo, veseli pa bomo tudi vaših predlogov in pobud, saj je v interesu vseh nas, da so prireditve in druženja uspešna in da je naša občina kakovostno predstavljena. Vsem vam pa želimo veliko zdravja, sreče in vsega lepega v letu 2018. Veselimo se druženja z vami. ・

december 2017

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

Novi uspehi Kinološkega društva Naklo Metka Bartol

Letos sta Slovenijo na svetovnem prvenstvu nemških ovčarjev po programu IPO 3, ki velja za najtežjega od vseh kinoloških disciplin, zastopala dva tekmovalca, eden od njih je bil Tomaž Bartol iz KD Naklo, ki je v prejšnji sezoni s psom Gizmom Primoži Slo. vojska dosegel kvalifikacije. Svetovno prvenstvo za nemške ovčarje WUSV je letos potekalo v Tilburgu, šestem največjem mestu Nizozemske, od Slovenije oddaljeno približno 1200 kilometrov ali dobrih 12 ur vožnje. Potekalo je na nogometnem stadionu Koning Willem II, ki sprejme nekaj manj kot 15.000 obiskovalcev. Že to pove, kako velik in pomemben dogodek je to. Kljub izjemni konkurenci 134 psov z vsega sveta in izredno strogemu ocenjevanju, saj je prvenstvo s pozitivno oceno končala komaj polovica udeležencev, sta se Tomaž in njegov Tibo, kot mu pravi, odlično odrezala in osvojila 15. mesto, kar je tudi najboljša slovenska uvrstitev na svetovnih prvenstvih za nemške ovčarje doslej. Na Nizozemsko je odpotoval s svojo ekipo, trenerjem Božom Simoničem, ki je bil hkrati tudi vodja slovenske reprezentance, in Simono Žiberna, ki je vskočila povsod, kjer je bilo to potrebno. Pomoč je na takih tekmovanjih nujna in tudi tokrat se je to potrdilo. Tomaž se je lahko usmeril res samo na tekmovanje, za vse druge zadeve, od logistike, lovljenja urnika itn., pa sta poskrbela Božo in Simona.

Danica Račič Ahačič s psičko Mo pa v kategoriji A 1 large in tako postala državna podprvaka. Ivo Pirnar je z isto psičko postal tudi slovenski pokalni zmagovalec. Oba podprvaka sta v letošnjem letu opravila tudi pogoje za prestop na višji nivo tekmovanja. Na tekmovalnih parkurjih se jima je letos pridružila še nova tekmovalka, tako da si v naslednjem letu lahko obetamo še več uspešnih nastopov skupine agilityja KD Naklo. Organizirali smo tudi tečaj v agilityju, ki ga je vodil Roland Kolenko, znan in uspešen tekmovalec v agilityju, namenjen pa je bil vsem našim članom, ki se preizkušajo v tej disciplini. Udeleženci so pridobili različne informacije in napotke glede vodenja svojih psov na ovirah za agility. Dan pred svetovnim dnevom živali, na torek, 3. oktobra, so tri članice KD Naklo skupaj s svojimi psi, Irena Šeruga (Tačke Pomagačke), Nežka Balantič in Lara Košnjek (obe kinološki inštruktorici) na povabilo Matjaža Zupina Muzika obiskale Vrtec Mlinček v Naklem. Otroci so se obiska zelo veselili in so jih pričakali že pri vhodu na dvorišče. Otrokom in osebju vrtca so naše članice predstavile življenje in način dela s psi. Prikazale so vaje poslušnosti, vodenja psa, trikce in vaje na ovirah za agility. Otroci so se preizkusili v pobiranju improviziranih pasjih iztrebkov, na koncu pa so imeli tudi možnost pobožati psa. Otroci, vzgojiteljice in psi so bili navdušeni drug nad drugim! ・

Od leve prosti desni: Božo Simonič (vodja slov. ekipe in trener), Bogdan Sergo (tekmovalec), Simona Žiberna (pom. trenerja), Tomaž Bartol (tekmovalec). Foto: Božo Simonič

Irena Šeruga s svojo kodrico in vrtčevskimi otroki Foto: arhiv Vrtca Mlinček

Uspešni so bili tudi naši tekmovalci v agilityju. Na državnem prvenstvu sta drugo mesto vsak v svoji kategoriji osvojila dva naša tekmovalca: Ivo Pirnar s psičko Tajo v kategoriji A 1 small,

Kinološko društvo Naklo vsem občanom želi ­veliko zdravja in lepih trenutkov – s kosmatinci ali brez njih!

Odrasla skupina FS Podkuca na Dödolijadi v Puconcih

Folkloristi in kuharji Diana Ahčin

P

lesati znamo, kuhati pa smo se naučili – dödole!

Sredi poletnih počitnic, natančneje 20. julija, me je presenetila e-pošta našega folklornega mentorja Tadeja Terana. »10. septembra imamo možnost nastopa v Puconcih. To je malo naprej od Murske Sobote. Trenutno še ne vem vseh podrobnosti, bi se pa šlo za cel dan.« To bi bil prvi celodnevni izlet z

12 Glas občine Naklo december 2017

nastopom za FS Podkuca, ki deluje v okviru KD Dobrava Naklo. Nova publika, drugačno okolje, druženje s člani skupine in možnost, da se pokažemo še kje drugje in s tem morda dobimo še kakšno vabilo. Seveda sem mu takoj navdušeno odgovorila, da imam čas in sem pripravljena nastopati.

iz naše srenje

Pevke odrasle folklorne skupine Podkuca

Nastop gorenjskih plesov

Čez slab mesec je sledila e-pošta Nastop na Dödolijadi 10. september. Smešna beseda, kaj naj bi bilo pa to? V sporočilu je pisalo, da je naš nastop potrjen. Super! Sledila so še podrobnejša navodila, spodaj pa stavek, ki je pojasnil tisto smešno besedo. »Ob 11.00 se začne tekmovanje v pripravi dödolov.« Organizator dogodka je zagotovil, da je tekmovanje povsem amatersko in zato želi, da se ga udeleži tudi kdo iz naše skupine. Sledilo je brskanje po spletu in ugotovitev, da je to prekmurska tradicionalna jed. Nekakšni krompirjevi žganci. Ker je bilo tekmovanje v dvojicah, sem prepričala sestro, da se mi je pridružila. Preden sva se prijavili, sva želeli jed pripraviti doma. Nobena od naju dödolov še ni poizkusila ali videla. Preučili sva nekaj receptov, si pripravili sestavine in se lotili dela. Čez eno uro je bilo že obema jasno, da to, kar sva imeli v loncu pred seboj, ni ravno podobno tisti stvari s slik. Rekli sva si, da bo naslednjič precej bolje in se prijavili na tekmovanje. V Puconcih so nas prijazno sprejeli, pokazali garderobe in naše kuharske prostore. Kmalu po prihodu se je že začelo tekmovanje. Priprava dödolov kot v starih časih; jed smo kuhali

v kotlih nad ognjem in uporabljali le sestavine, ki so jih imele na voljo že naše babice. Čez uro in pol naporne kuhe sva kar ponosni na najino stvaritev predali porcijo za sodnike. Ostalo je bilo potrebno razdeliti v deset posodic in prodati obiskovalcem. Morda zaradi lepega izgleda hrane morda pa le zato, ker sta Gorenjki pripravljali prekmursko jed, sva zelo hitro ostali brez dödolov. Tekmovanju je kmalu sledil še naš nastop. Hitro sem se preoblekla v kostum in se pridružila ostalim pod odrom. Čeprav je za mano že nekaj let nastopov, še vedno ne gre brez treme. Tako sem rahlo nervozna v zadnjih trenutkih pred nastopom še zadnjič v mislih ponavljala zaporedje plesov in pesmi. Ko smo začeli z nastopom, pa sem se malce sprostila. Navsezadnje smo le skupina mladih, ki uživa v plesu in petju ter to z veseljem deli z drugimi. Na koncu se je vsem zdelo, da smo ta polurni nastop kljub manjšim spodrsljajem uspešno izpeljali. Pa saj se nihče ne bo spomnil obrata v napačno smer, v spominu bodo ostali nasmehi, dobra volja in prijatelji. ・

Koledovanje Branka Košič

V decembru, ko smo vsi v pričakovanju božičnih in novolet­ nih praznikov, se že od 2001. leta odpravimo koledniki - člani Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo med ljudi in jim z besedo in pesmijo zaželimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno v novem letu. Tako bomo obudili starodavni običaj tudi letos na že tradicionalnih lokacijah v vaseh občine Naklo pa tudi na povabilo izven nje. Vabimo vas, da se nam pridružite v čim večjem številu, tako kot pri prižiganju svečk na novoletni jelki v Naklem.

sreda, 27. 12. 2017, ob 18. uri v Podbrezjah pri Tišl'rju, ob 19.30 na Okroglem četrtek, 28. 12. 2017, ob 18. uri v Bistrici na Deteljici sobota, 6. 1. 2018, ob 19. uri pri Krivi jelki v Dupljah. ・

Koledovanja bodo potekala po naslednjem razporedu: četrtek, 14. 12. 2017, ob 18. uri pri Graščini v Dupljah sreda, 20. 12. 2017, ob 17. uri na Mlaki – Kokrica četrtek, 21. 12. 2017, ob 17.30 v Domu starejših občanov Naklo ob 18. uri v Žejah – trgovina Mernik ob 18.45 v Strahinju pred cerkvijo

december 2017

Glas občine Naklo 13

gl as je drugi obr a z Intervju z županom Markom Mravljo

Tudi letos se je marsikaj dogajalo Tekst: Tina Fister; foto: Marko Mravlja (Občina Naklo) Pa ne samo na sedaj že kar tradicionalni prireditvi Na vasi se dogaja, čeprav je več kot uspela in so bili organizatorji nad odzivom obiskovalcev zelo zadovoljni. Kopalo, obnavljalo in investiralo se je skorajda po vsej občini. Ker nas le še nekaj dni loči do novega leta, novih ciljev, projektov in izzivov, je prav, da se še enkrat ozremo nazaj in ob prijetnem klepetu z županom strnemo misli ter pregled dogodkov, ki so zaznamovali letošnje leto.

pogodba ob sklenitvi neveljavna, na podlagi tega pa je bila občina primorana vrniti znesek. Dolg smo poplačali, v tem trenutku Gorenjski gradbeni družbi ne dolgujemo ničesar, je pa res, da so lani nekateri projekti, ki bi jih že morali izpeljati, malce zaostali. Znesek namreč predstavlja dvoletni proračun, namenjen investicijam. Nekaj investicij smo kljub temu uspešno zaključili. Razvoj in delovanje občine potekata po ustaljenih tirnicah, prav tako so občanom zagotovljeni dobri bivalni pogoji.

V začetku leta so precej slabe volje povzročila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Nekateri občani so posledično vložili tudi tožbo proti Občini Naklo. S kakšnim namenom so prišle te pritožbe?

V letošnjem letu so se v občini Naklo občutno podražile komunalne storitve. Kaj je botrovalo temu?

Leta 2015 smo občanom zaračunali dvojno točko, saj nam je leto prej ta prihodek izpadel. Furs je namreč zavrgel odločbe, ki jih je izdal pred tem. Namesto da bi se pritožili Fursu, smo enostavno povečali točko ter s tem poračunali izpad prihodkov … Če vzamemo periodično obdobje treh let, tj. od leta 2013–2015, prav nihče izmed občanov ni preplačal nadomestil za stavbna zemljišča. Pritožbe so sicer vložile tri pravne osebe in ena fizična. Menim, da so izkoristili praznino v zakonodaji, uspeli na upravnem sodišču, občini pa posledično primanjkuje 75.000 €. Naša naloga je trenutno ta, da od Fursa zahtevamo vračilo denarja, ki nam pripada.

To pa pravzaprav ni edini problem, ki se vrti okoli vračila denarnih sredstev. Kako pa se je izšlo med vami in Gorenjsko gradbeno družbo? Občina Naklo ji je bila za kupnino zemljišč v Gobovcih dolžna 1.600.000 €.

Prejšnji župan je v letu 2009/2010 Gorenjski gradbeni družbi prodal zemljišče, namenjeno izgradnji stanovanjske soseske. Prav tako so hoteli spremeniti namensko rabo zemljišča, a ker to ni bilo izvedljivo, je župan brez soglasja občinskega sveta podpisal dva aneksa k pogodbi, in sicer, da bo znesek vrnil. Štular poudarja, da spremembe namenske rabe niso bile mogoče zaradi enega člana SDS-a iz Gobovc, kar seveda ni res. Glavni krivec je namreč prihajal prav iz vrst ljudske stranke, tej je pripadal tudi prejšnji župan, stranka SDS pa pri tem ni sodelovala. Gorenjska gradbena družba je od mene kot predstavnika občine zahtevala, naj znesek povrnem, kar pa ni bilo mogoče brez sklepa sodišča. Slednje je ugotovilo, da je bila

14 Glas občine Naklo december 2017

Podražitve, ki so zajele odvajanje komunalnih voda in oskrbo s pitno vodo, so bile zaradi uredbe MEDO neizbežne. Po tej uredbi mora Komunala Kranj obračunati vse nove investicije, ki so bile namenjene komunalnim vodam. Velik strošek tako predstavljajo vse investicije v naši občini ter nova čistilna naprava v Kranju. To pomeni, da zaradi uredbe MEDO strošek predstavlja amortizacija, ki se prenese na uporabnike komunalnih storitev. Pred zadnjo spremembo cen smo uporabnike pitne vode, ki imajo dn večji od 20, sem spadajo predvsem kmetje in obrtniki, obvestili, naj zamenjajo oz. spremenijo priklopne enote, posledično pa zmanjšajo stroške komunalnih storitev.

Kljub temu da je Občina Naklo morala vrnili kar zajeten kup denarja Gorenjski gradbeni družbi, se je letos v Naklem vseeno gradilo.

Vesel sem, da smo v zadnjih dveh letih z denarnimi sredstvi ravnali racionalno. Po plačilu dolgov Gorenjski gradbeni družbi nam je ostalo še nekaj denarja, ki smo ga namenili izgradnji Gorenjske ceste, novega krožišča in parkirišča pred občinsko stavbo, objavili pa smo tudi razpis za obnovitev ceste od Bolera do krožišča na Polici. Poudaril bi, da je na začetku del Gorenjske ceste izvajalec zamujal skoraj dva meseca, zato se dela še izvajajo. Sama investicija je vredna med 300.000 in 400.000 €, obnovili pa bomo vse inštalacije, javno razsvetljavo, optiko, kanalizacijo in vodovod. Vsekakor bo najpomembnejša izgradnja novega pločnika od Resmana do Kovača. Šolarjem iz Podrebra bo omogočil varno pot v šolo, sprehajalcem pa mirne sprehode. Bo pa obnova Gorenjske ceste vsekakor izboljšala življenjski standard uporabnikov ceste. Omenil sem že, da je pri izvedbi prišlo do manjših zapletov, a verjamem, da bodo izvajalci z deli zaključili v takšnem času, kot smo se dogovorili. Z deli pri občinski stavbi smo zaključili oktobra. Uredili smo parkirišče, izgradnjo novega krožišča, investicija je bila vredna 350.000 €, pripomogla pa je k manjši hitrosti ob vstopu v naselje ter nekatere voznike, ki so se dnevno vozili v vrtec, vsaj malce razbremenila. Dela se odvijajo tudi v športnem parku. Športni privrženci bodo svojo energijo lahko sprostili v pump parku, saj bomo uredili prostor za razne akrobacije s kolesi, rolerji, skiroji in rolkami. Postavili bomo tudi plezalno steno, del parka pa bo namenjen street work out napravam. Letošnja novost bo v primerjavi s preteklimi zimami tudi pokrito drsališče, ki bo v zimskem času obratovalo ne glede na vremenske razmere. Zaradi

gl as je drugi obr a z daljšega roka dobave bo drsališče postavljeno sredi januarja, podložna plošča pod drsališčem pa bo na voljo tudi poleti, lahko za mali nogomet, in line hokej … Želim si, da bi bil park namenjen predvsem mladini, hkrati pa upam, da bo zaradi pestre izbire športnih aktivnosti v uporabi čez celo leto. Izvajalca za obnovo Glavne ceste smo že izbrali. V prvi fazi, investicija je vredna 650.000 €, bomo obnovili cesto od kro­ žišča na Polici do šole, v drugi pa od šole do novega krožišča pri občinski stavbi. Pri pregledu cest je bilo ugotovljeno, da so se meteorni kanali, ki so bili vgrajeni že pred leti, posuli, kar lahko privede do posedanja ceste. Posledično bomo najprej morali poskrbeti za celotno novo inštalacijo ceste, nato pa jo primerno urediti. Izvajalec, na razpis se je prijavila le Gorenjska gradbena družba, bo z deli začel marca prihodnje leto, uredili pa bodo kanalizacijo, meteorne vode, javno razsvetljavo, poskrbeli za optiko in nov pločnik od Pivke do šole, ki bo predvsem šolarjem omogočil varnejšo pot v šolske klopi. Ob vsem tem smo uspešno dokončali še nekaj manjših projektov; v Podbrezjah smo obnovili kulturni dom, v Dupljah pločnik, poskrbeli pa smo tudi za ureditev nekaterih poškodovanih odsekov cest. Popolne obnove je bila deležna tudi cesta v Zadrago.

V projektih, ki so oz. še bodo v teku, ste kar nekajkrat omenili tudi postavitev optike. Se naseljem v občini morda obeta postavitev optike?

Izvajalci, ki skrbijo za polaganje optičnih kablov, so nas že kar nekaj časa nazaj prosili, da bi znižali odškodnino za uporabo cest. Na zadnji občinski seji smo sprejeli sklep, da se služnost naših cest zniža, s tem pa smo postali zanimivi za telekomunikacijska podjetja. Predlog, da naj bi po vsej občini poskrbeli za optično napeljavo, smo z veseljem podprli. Dogovorili smo se, da naj bi z deli začeli spomladi prihodnje leto, v roku enega leta pa naj bi bila vsa naselja v občini pokrita z optičnimi kabli, kar bo zagotovo vplivalo na še boljši razvoj same občine.

Vemo, da imate območje, namenjeno obrtni coni, a vidnejšega napredka zaenkrat ni bilo. Kakšne so trenutne razmere v industrijski coni?

Res je. To področje je kar nekaj časa mirovalo, pred kratkim pa se je vendarle začelo odpirati, saj je Merkurju uspelo prodati nekaj zemljišč v industrijski coni. Za prvo investicijo, vredno skoraj 5 milijonov evrov, se je odločilo podjetje Knific. Podjetju smo pomagali tudi mi, saj smo s pomočjo Komunale Kranj uredili priklopno enoto za vodovod, v naslednjem letu pa načrtujemo, da bomo približno 200.000 € namenili tudi obnovi ceste, ki bo povezovala območja, namenjena podjetjem v industrijski coni. Naj še enkrat poudarim, da Občina Naklo kandidira za evropska sredstva in če bomo do njih upravičeni, se nam za investicije v obrtno cono obeta približno 350.000 €. Z ureditvijo ceste in posameznih inštalacij bo območje tako postalo zanimivejše za vse investitorje. Prav tako pa ne smemo zanemariti dejstva, da ima naša občina za novogradnje dokaj nizke komunalne prispevke, kar pomeni, da je področje obrtne cone novim investitorjem vsekakor zanimivo, posledično pa se z novimi obrtnimi investicijami povečuje število delovnih mest.

Marsikdo je verjetno dobil občutek, da se vse vrti le okoli gospodarstva in finančnih sredstev, a temu ni tako. Kar nekaj prireditev je takšnih, na katerih ni časa za skrbi in slabo voljo. Sploh zadnji mesec v letu je

praznično obarvan, prireditve pa se vrstijo kot po tekočem traku. Za otroke od drugega do petega leta ste v začetku meseca tudi tokrat organizirali obisk Miklavža.

V letošnjem letu smo obdarili 260 otrok. Prejšnja leta je Miklavž otroke obiskal v Podbrezjah, Dupljah in Naklem, letos pa smo se odločili za drugačen pristop, zato smo vse otroke povabili v telovadnico OŠ Naklo. Na svoj račun so najprej prišli otroci, stari dve in tri leta, teh je v Naklem 100, nato pa še tisti malce starejši. Vrednost posameznega darila je bila okoli 20 €. Dobri mož otroke obiskuje že kar nekaj let in želim si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Otroci so namreč naše bogastvo, za njih je vredno graditi in se truditi, saj so prav oni naša prihodnost. Je pa res, da takšne prireditve vedno preženejo slabo voljo in skrbi. Ko v otroških očeh opaziš, da za to sploh ni prostora, se zaveš, da se včasih preveč obremenjuješ z nepotrebnimi stvarmi.

Glede na to, da je ostalo le še nekaj dni starega leta, nam zaupate, kako je s proračunom in načrti za prihodnje leto?

Glede na velikost naše občine lahko rečem, da je proračun za naslednje leto kar bogat, saj je predvidenih dobrih 6.700.000 € sredstev, pri tem pa je že upoštevan prenos sredstev iz letošnjega leta, pri kandidaturi na evropskih sredstvih pa pričakujemo okoli 900.000 €. V prihodnjem letu je ena pomembnejših investicij načrtovana v Podbrezjah, kjer bomo obnovili vodovod in kanalizacijo, treba bo zgraditi tudi sekundarne vode, hkrati pa bomo uredili še vse ceste, javno razsvetljavo, optiko … Sama investicija bo v letu 2018 vredna približno 1.600.000 €. V Podbrezjah se bodo v naslednjih treh letih obnavljali vsi sekundarni vodi, hkrati tudi ceste in pločniki, sama investicija pa se bo približala 5 milijonom evrov. Začeli bomo v Podtaboru, nadaljevali na Britofu, Srednji in Dolenji vasi. Zaenkrat imamo v načrtu, da bo kanalizacija v Podbrezjah končana leta 2020/2021. Omenil sem že, da bomo del sredstev namenili tudi izgradnji nove ceste od krožišča na Polici do Bolera, cesti v industrijsko cono, čakajo pa nas tudi obnove cest, ki so v slabem stanju. Občinski proračun bremenijo tudi ostali stroški. Izobraževanju bo v naslednjem letu namenjeno nekaj več kot milijon evrov, saj pokrivamo dejavnosti šole in vrtca, socialni varnosti dobrih 500.000 €, velik strošek pa predstavljajo tudi kulturne, šport­ ne in nevladne organizacije, ki jim bomo prav tako namenili 500.000 €. Največja investicija, vredna več kot 2 milijona evrov, pa je predvidena za ureditev prometne infrastrukture in telekomunikacij. ・

december 2017

Glas občine Naklo 15

kulturni odmev

Dnevi kulturne dediščine – Voglarjev vodni krog po Naklem Alenka Petrinjak in Špela Eržen

Učiteljice Osnovne šole Naklo in Waldorfske šole Gorenjska smo 27. 9. 2017 ob Dnevih evropske kulturne dediščine na temo Voda - od mita do arhitekture skupaj pripravile dva dogodka. Dopoldanski dogodek je bil namenjen učencem 4. razreda Waldorfske šole Gorenjska in Podružnične šole Duplje, popoldanski pa staršem in širši javnosti. Dogodek smo poimenovali Voglarjev vodni krog po Naklem, saj ravno v letu 2017 mineva 300 let od smrti dr. Gregorja Voglarja Carbonariusa, slovitega zdravnika, celo dvornega zdravnika ruskega carja Petra I. Doktor Voglar je v svoji oporoki zapisal, da daruje rojstni vasi Naklo 5.000 goldinarjev za zgraditev vodovoda in dveh vodnjakov s tekočo vodo sredi vasi. Dopoldan so učenci 4. razreda WŠ Gorenjska in PŠ Duplje na naravoslovni delavnici skupaj raziskovali vodni izvir Dupulnik v Dupljah in ugotavljali njegovo čistost na podlagi organizmov, ki v izviru prebivajo. Na poti od PŠ Duplje do izvira so si ogledali še vaška vodna korita, pri katerih so včasih zajemali vodo

16 Glas občine Naklo december 2017

in prali. Pred srečanjem so se četrtošolci PŠ Duplje preizkusili tudi v izdelovanju mlinčkov. Popoldanske aktivnosti pa smo pripravili za starše in zainteresirano javnost. V prostorih WŠ Gorenjska smo izvedli likovno delavnico slikanja dvoživke s tehniko mokro na mokro, na OŠ Naklo pa naravoslovno delavnico z opazovanjem vodnih organizmov. Dogodek smo zaključili s folklorno prireditvijo Ob bistrem potoku je mlin, na kateri so nastopili učenci obeh šol in folklorne skupine Podkuca. Tudi otroci v vrtcu so se pri­družili dogodku in si dopoldan ogledali prikaz ročnega pranja perila – žehte. S povezovanjem otrok in dejavnosti v času Dnevov evropske kulturne dediščine smo ustvarili Voglarjev vodni krog. ・

kulturni odmev

Neža Maurer na obisku v Podbrezjah Za KD Tabor Daca Perne

Po srečanju spomladi smo zdaj skoraj tik pred njenim 87. rojstnim dnem, 22. decembra, gostili cenjeno pesnico Nežo Maurer, ki si je ogledala spominsko sobo prijateljice Mimi Malenšek, nato pa v Pirčevi dvorani z nami kramljala, delila svojo igrivost, toplino in ljubezen. Člani IO KD Tabor smo ji vračali v enaki meri in energija naklonjene ljubezni je sklenila svoj krog. Oh, kako zelo smo si zaželeli, da bi še dolgo bogatila našo kulturno krajino. Prav taka, vedno pogumna, svoja, pokončna borka, prežeta s čustvi, neposredna in preprosta, ki še vedno piše. Kako bi se, saj v njej še vedno živi neumorna pesnica, slavistka, pisateljica, novinarka, publicistka, urednica in pedagoginja. Tako sodila je nekako tudi k nam, ko smo jo gledali pred sliko Kofetarice, njej ljube Ivane Kobilca, v rokah držeč knjigo prijateljice Mimi Malenšek, da si nismo mogli kaj, da ne bi primerjali vseh treh umetnic na svojem področju, ki pa jim je bila skupna močna volja, kljubovati času, v katerem so se znašle. Neža Maurer je za svoje delo prejela številne nagrade, a kot pravi sama, ji prva strašno veliko pomeni, saj jo je dobila za otroške pesmi in to ji je dalo krila. Ko je leta 2008 postala Slovenka leta, so zapisali: »Okronali so zvezdo stalnico slovenske poezije Nežo Maurer.« Čisto malo podpore je potrebovala pri vzpenjanju po stopniš­ ču našega Kulturnega doma, ki se prenavlja, pa takoj na vrhu opazila Mimin portret in se zadržala pri njem. Potem se je še na hodniku začudila časovnici s svojo podobo in z zanimanjem brala utrinke Berte Golob in Nika Grafenauerja. V sobi pa se je z veseljem usedla na Mimin stol in povedala, da je bilo točno tako pri njej na Prulah. Z veseljem se je nato kar hudomušno s kar nekaj stavki vpisal v spominsko knjigo. Vzela si je čas in si podrobno ogledala časovnici dela in življenja njene Mimi. Cenjeno gostjo smo nato po poljski poti odpeljali na Tabor in pričakovano jo je očaral prizor, ki ga s te strani ponudi grič s kapelicami križevega pota in cerkvico. Želeli smo jo čim manj obremenjevati, zato smo se odločili za bolj intimni krog obis­ kovalcev, s čimer smo ji zelo ustregli. Vedeli smo, kaj ima rada, in želeli smo ji to tudi ponuditi. Sem so sodile seveda njene pesmi, ki sta jih brala Milenka Jekovec in Tone Strlič. In ko je povprašala, če je med nami tudi kak pesnik, je bil na voljo Milan Debeljak, seveda, in ji zrecitiral dve svoji, kot nalašč za to priložnost. Ni potrebno posebej povedati, kako sta si bila tisti trenutek blizu pesnica in pesnik. To iskreno veselje kaže foto-

Neža Maurer na hodniku spominske sobe Mimi Malenšek

Neža Maurer s člani IO KD Tabor grafija. Ves večer je pogovor vodila Daca Perne, s slikovnim gradivom pa spremljal Joc Perne. Ker je k nam prišla zaradi Mimi Malenšek, smo v pogovoru z njo iskali vzporednice med njima. 1. Obe sta bili nezakonski deklici, a ena je odraščala brez mame, druga brez očeta. 2. Obe sta imeli vzor ljubitelja knjige in bralca pri očetu/mami ali starem očetu. 3. Obe sta začeli pisati že pred 20. letom starosti in napisali okoli 40 del, obe sta tudi prevajali. 4. Obe sta pisali še v pozni starosti iz notranje potrebe. 5. Obe sta orali ledino v svetu moških kolegov in se uveljavili z vztrajnostjo in kvaliteto. 6. Obe sta rodili najprej sina in nato hči in obema sta tesno ob strani stali hčerki. 7. Obe sta bili zaposleni na RTV Ljubljana in bili sodelavki pri Kmečkem glasu. 8. Obe sta ljubili Jezersko, živali in rože. 9. Obe imata odprti spominski sobi, a prva jo je dobila po smrti, druga že prej. Na platnu v Pirčevi dvorani jo je njena rojstna hiša popeljala med spomine iz otroštva. »Pri njih se je reklo Pri Zelesnikovih, kar je pomenilo, da je hiša blizu gozda.« (Tudi v Podbrezjah je hiša s takim imenom.) »Bili smo zelo revni, imeli smo eno ali dve kozi, pa zajce, mama je bila dninarka, bila sem nezakonska ..., ampak mene to ni nič motilo. Spomnim se, ko sem dobila odlično oceno in je rekla mama: »Joj, kako so bili dobri, ker so ti dali odlično.« Pa sem rekla: »Saj sem znala!« Neža Maurer nam je pripovedovala o svojem študiju, o svojem dedu, ki jo je naučil vseh tehničnih reči, izvedeli smo, da je bila strastna štoparka in se nasmejali dvema dogodivščinama. Njena pripoved je bila tako slikovita, da smo si zlahka predstavljali dogajanje v živo. Neža Maurer se je rodila v Podvinu pri Polzeli, kjer stoji njena rojstna hiša, spominsko sobo pa so uredili nedaleč stran, v občinski knjižnici Polzela, ki domuje v prostorih Gradu Komenda. Najbolj presenečajo številne dejavnosti, ki jih je opravljala, saj je bila tudi prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana (s končanim mednarodnim tečajem za šolske TV-oddaje v Rimu), tehnična in kulturna urednica pri revijah

december 2017

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev Kmečki glas, Otrok in družina ter Rodne grude. Bila je natančna in dosledna pedagoginja, saj je v Ljubljani ob delu leta 1960 diplomirala iz slavistike. Kot terenska reporterka je prevozila dobršen del Slovenije, zraven pa ni imela težav ne z orientacijo in ne s popravilom vozil. Komaj kaj smo se dotaknili pred dvema letoma izdanega Ljubezenskega triptiha, kjer je tudi tale pesem: »Rahlo, nežno, kot se svet dotakne cveta, zrak vode, veter skale - se želja dotakne srca ... Rahlo, nežno.« Neža Maurer obožuje palačinke, knjige in rože. Z vsem smo ji poskušali ustreči. Ves čas smo ugotavljali, kako topla, igriva, odločna, tudi zasanjana je in ves čas polna ljubezni. Ob koncu je vprašala, če bo k nam lahko še prišla in se rada fotografirala za spomine nam in sebi. Prav nič se ji ni mudilo in srečanja kar nismo zaključili v dogovorjenem času, ki nam ga je priporočila skrbna hčerka Eva Škofič Maurer, ki svojo mamo izredno pozorno spremlja in je varuhinja njenih pesmi, saj je po njenem njena mama preveč samokritična. Verjetno bo držalo, ko pa objavi le desetino vsega kar napiše. Prve nagrade za svoje pesmi je dobila že pri 29 letih, potem pa so si sledile na 3 leta. Največ ji pomeni prva, potem pa Prešernova in tisti dve zadnji, ko je postala Slovenka leta 2008 in leta 2010 prejela Zlatnik poezije za življenjsko delo. Je mati dveh otrok: Eve Maurer Škofič (r. 1968), ki je znana kot prva slovenska klovnesa in sodeluje pri humanitarnem društvu Rdeči noski, in Miklavža Maurer Škofič (1962–2015), ki je bil do upokojitve 2010 zaposlen v Slovenski vojski, znan kot eden najboljših slovenskih pilotov helikopterjev in je umrl v Sierri Leone na mirovni misiji. Oba otroka je vzgajala sama, saj ji je mož umrl, ko je bilo hčerki le leto in pol. A je povedala,

Neža Maurer v pogovoru z Daco Perne da se je v tistem svojem kratkem zakonu nasmejala toliko kot nikoli v življenju in od takrat ostaja dobrovoljna. Njene besede so tudi naslednje: Pesem živi dlje kot človek, pišem, da ne bi umrla, pa s tem ne mislim, da želim s poezijo ostati nesmrtna, pač pa, da mi pesmi narekujejo moja močna čustva, ki bi me brez pisanja uničila. Ljubezen lahko diši, pa ni nujno, da lepo, lahko tudi grobo, pretresljivo, veliko je teh pridevnikov. Vsekakor pa ima to moč, da nas omami. In četudi veš, da ni prav, da te je omamilo, da boš težko plačal, greš za njo. In če si dovolj močan, tudi preživiš. »Nisem vedela, da imate v Podbrezjah tako lepo kulturno dogajanje,« je dejala na poti proti Preddvoru, kjer zdaj stanuje v Domu starejših občanov. Kako je prijalo tako priznanje od gostje, ki dobro ve, o čem govori in si še želi priti k nam. ­Dobrodošla spet! ・

Likovno društvo Naklo

Likovni dogodki bogatijo kulturno ­dogajanje v Naklem Alojzija Murn

Likovno društvo Naklo je tudi v jesenskih mesecih nadaljevalo svojo začrtano pot za živahnejši, kakovostnejši ter odmevnejši kulturni utrip v Naklem. Zadnji dan septembra smo Naklanci obeležili prvo obletnico delovanja Pavlinove galerije, ki omogoča, da naklanski likovniki in fotografi lahko razstavljamo v razstavišču v svoji vasi. V tem smo bili namreč doslej na slabšem od likovnikov iz drugih dveh kulturno zelo aktivnih vasi, ki imata že od prej uveljavljena razstavišča. Veseli smo, da so naše razstave dobro sprejete v javnosti in tudi lepo obiskane. Naša dosedanja prizadevanja so tako pripomogla, da Pavlinova galerija, poimenovana po naklanskem rojaku kiparju Jožefu Pavlinu postaja prepoznaven in vse bolj zaželen razstavni prostor. Zato bi bilo škoda prenehati uporabljati naziv Pavlinova galerija, kar je spomladi zahtevala predsednica društva Dobrava in je to takrat celo objavil Gorenjski glas. Vsem nam poznana profesorica Berta Golob, ki je bila nekaj zgodnjih otroških let celo občanka takratne naklanske občine, je 9. avgusta praznovala 85 let. Ko je 9. septembra najhujša poletna vročina že popustila, smo v dvorani Doma Janeza Filipiča pripravili z njo pogovorni večer, ki ga je vodil dr. Drago Papler. Izredno zanimiv in prijeten dogodek je pritegnil obis­kovalce, ki

18 Glas občine Naklo december 2017

so napolnili dvorano, v Pavlinovi galeriji pa smo zanje pripravili še dokumentarno razstavo o priljubljeni profesorici. Gorenjski glas je kmalu zatem objavil celostranski članek o njej in o zanimivem pogovornem večeru.

Dr. Drago Papler je v polni dvorani Doma Janeza Filipiča ­vodil pogovorni večer s priljubljeno profesorico Berto ­Golob. Foto: D. Janežič

kulturni odmev Proti koncu septembra je bila odprta skupinska razstava V objemu narave z deli slikarjev, ki smo se udeležili kolonije na pašni planini Konjščica. Lepi planinski motivi so krasili stene galerije tudi v času referenduma in tako so si naše slike ogledali tudi naklanski volilci, ki sicer ne bi obiskali galerije. Sredi oktobra smo pripravili razstavo Narava v mojem objektivu s prelepimi fotografijami narave dr. Jurija Kurilla. Zdravnik pediater dr. Kurillo je tudi cenjen fotograf, ki ima od Fotografske zveze Slovenije pridobljen naslov Fotograf 1. razreda, od Mednarodne federacije za fotografsko umetnost pa naslova Artiste in Excellence. O obeh dogodkih je poročal tudi Gorenjski glas. Že dolgo načrtovani decembrski termin za skupinsko razstavo treh slikark smo odstopili Barbari Pogačnik iz Podbrezij, članici društev Tabor in Dobrava, ki je želela v Pavlinovi galeriji razstavljati svoj opus v tem času. Zato smo nekoliko prej, že sredi novembra, odprli razstavo slik dveh slikark, ki sva več kot desetletje pridobivali znanje v zasebni šoli risanja in slikanja v Ljubljani – Nade Marije Golob Pignatari in mene. Barvite slike so tudi tokrat med volitvami v zadovoljstvo vseh krasile lepo urejena prostora. Za tretjo slikarko pa je odprta razstava v preostalem času, to je od torka, 19. decembra. Slike močne barvne izraznosti in večjih formatov akademske slikarke Maje Cerar, s katero smo že in še bomo sodelovali, bodo na ogled do 8. januarja 2018. Med našimi aktivnostmi v domačem kraju moramo vsekakor omeniti tudi delo z mladimi. Za likovne delavnice z mladimi smo septembra in oktobra povabili k sodelovanju odlično mentorico, ki kot akademska slikarka in pedagoginja poleg praktičnega vodenja zna mladim podati tudi ustrezne teoretične osnove pri njihovem zavzetem delu. Delavnice za mlade smo lani izvajali s pokrivanjem stroškov izključno iz lastnega žepa, letos pa smo jih lahko izvedli zahvaljujoč majhni subvenciji, ki smo jo zaradi dobrega programa in mentorjev uspeli pridobiti na državnem razpisu (kar ni enostavno doseči). Na našem občinskem razpisu se namreč likovne delavnice (vaje) za razliko od pevskih, igralskih in plesnih vaj ne točkujejo, zato predlagamo, da se v bodoče to popravi, saj izobražujemo našo mladino iz naših vasi. Pridobivanje dodatnega likovnega znanja v mladih letih je zagotovo smiselno, saj prednosti likovnega učenja za mlade ugotavljajo številne objavljene strokovne raziskave. Naj ob tem še povemo, da kot mlado društvo za prvo leto delovanja (v našem primeru vse leto 2016) ne moremo uveljavljati nobenih računov ali stroškov. To pomeni, da smo kot novo društvo morali stroške številnih lanskih aktivnosti plačati iz svojega (predvsem mojega) žepa. Menim, da je prav, da se to ve, saj ne gre za majhen znesek. Na podlagi letošnjega občinskega razpisa, ki je letos prav likovni dejavnosti izjemoma odmeril zelo pičla sredstva, pa tudi ne moremo ničesar poplačati za preteklo leto, saj še za letos ne bo dovolj (predvsem razstava o dr. Gregorju Voglarju nas je zelo veliko stala). Tudi izven Nakla včasih priredimo razstavo. Tokrat smo zaradi izredne aktualnosti, zanimivega in kakovostnega prikaza uspeli v avlo Gorenjskega glasa pripeljati našo razstavo o dr. Gregorju Voglarju, kakršno smo že junija prikazali v Pavlinovi galeriji v okviru prireditve Na vasi se dogaja. Slišali smo, da je bilo kar veliko zanimanje zanjo. Dr. Voglar je tako zanimiva in pomembna osebnost, da smo Naklanci lahko upravičeno zelo ponosni nanj. Redki kraji v Sloveniji imajo tako znamenite rojake. Zato bi bilo za ugled Nakla vsekakor koristno, če

bi se razstava o dr. Voglarju pokazala še v določenih drugih krajih. Interes že obstaja. Prav tako smo opazili, da je zanimiv tudi portret dr. Gregorja Voglarja, ki je nastal v iskanju rešitve problema, kako upodobiti dr. Voglarja, saj doslej o njem še ni bila odkrita nobena podoba. Portret in njegov nastanek smo novembra predstavili po predavanju dr. Kurilla o Voglarjevem življenju v Kosovi graščini na Jesenicah. Tudi revija Za srce objavlja fotografijo portreta.

Naša razstava o dr. Gregorju Voglarju je bila opažena tudi v poročilih TVS1 pri prispevku ob 70. obletnici Gorenjskega glasa. Še na kratko o drugih aktivnostih. Uspešni smo bili tudi na regionalnem likovnem razpisu Velika črta Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ena slika našega člana je bila uvrščena med najboljša dela regije Gorenjska in bila v oktobru na ogled v Galeriji Domžale. Naslednje leto bo lahko kandidirala na državnem nivoju. Konec novembra smo bili uspešni tudi na izboru strokovne žirije na 37. extemporu Podoba Ljubljane. V Kosovi graščini na Jesenicah je na predavanju dr. Kurilla o dr. GregorSlika predsednice naju Voglarju Likovno društvo Naklo šega društva je prišla predstavilo svojo upodobitev našega v izbor in je zato na znamenitega rojaka. Foto: A. Murn ogled med ostalimi izbranimi umetniškimi deli v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Slika bo nato na ogled tudi v Naklem, predvidoma 8. februarja, ko bomo zopet organizirali odprti recital. Glede na velik uspeh predsednice našega društva konec lanskega leta, ko je od Zveze likovnih društev Slovenije za svojo sliko pridobila najvišje priznanje, imenovano zlata paleta, ki je zaenkrat še vedno edina zlata paleta v naši občini, je naše društ­vo letos s plačilom dokaj visoke članarine Zvezi želelo omogočiti svojim članom, da kandidirajo za kakega od različnih priznanj natečaja za zlato paleto. To so priznanje za uvrstitev na razstavo, sledi certifikat kakovosti ter nato bronasta, srebrna in zlata paleta kot tri najvišja priznanja. Vendar smo se zaradi ­pomanjkanja denarja članstvu odpovedali in ­raje

december 2017

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev k­ andidirali na prej omenjenih brezplačnih razpisih. Sicer pa je iz naše občine letos že bila močna udeležba tega natečaja s strani slikarjev društva Dobrava in društva Tabor. Kar zadeva vsebino kulturnega dogajanja, so že postavljeni dobri temelji za razmah kulturne dejavnosti v Naklem in drugih vaseh naše občine. Zato bomo še naprej po svojih sposobnostih in zmožnostih skrbeli za zanimive in kakovostne dogodke

predvsem v svojem kraju, saj je to smisel lokalnih društev. Določene razstave oz. dogodke, ki koristijo ugledu in prepoznavnosti Nakla in so tudi v interesu naše občine, bomo še nadalje prirejali tudi izven Nakla. To je tudi dobro za vse, saj se ob tem lahko primerjamo z drugimi in se izboljšujemo, v svoj kraj pa prinašamo kaj novega, zanimivega in boljšega. ・

KD Dobrava Naklo

Narodne v sliki, pesmi in besedi 2017 Za KD Dobrava Hieronima

V

Domu Janeza Filipiča v Naklem je bila 20. 10. 2017 ob 18. uri že četrto leto izvedba projekta Narodne v sliki, pesmi in besedi, ki smo ga organizirali likovniki KD Dobrava Naklo in k sodelovanju pritegnili Branka Lozarja iz likovnega društva Cerklje, program so pa pri petju sooblikovali MPZ iz Lipnice in mladi Andraž Aljančič. Projekt, ki je potekal že četrto leto, je bil letos vsebinsko še bogatejši, kajti v predhod­ nih letih smo slikali na narodne in ljudske pesmi in plese, letos pa se je ustvarjalo tudi na dela naših pisateljev. V letošnjem izboru so slikarji slikali na dela Ivana Cankarja, Franceta Bevka, Janeza Japla, Prežihovega Voranca (Lovro Kuhar) in Ivana Tavčarja. ZDRAVKO PURGAR je naslikal CVETKOVO CILKO, delo pisatelja Janeza Jalna, (rojen 26. 5. 1891, umrl 12. 4. 1966), ki je dokončal bogoslovje in najprej služboval v Srednji vasi v Bohinju (l. 1915). Lepote bohinjskega sveta je močno vzljubil oz. enako kot je ljubil svoj Stol in njegove planine in prav iz te navezanosti na bohinjsko zemljo in njene ljudi je nastala zgodba o Cvetkovi Cilki. DANA ŠEMROV je s sliko na temo GRIVARJEVI OTROCI na kratko predstavila pisatelja Franceta Bevka, ki se je rodil v bajtarski družini 17. septembra 1890 v Zakojci pri Cerknem. Bil je najstarejši od osmih otrok vaškega čevljarja Ivana in žene Katarine. Bil je tudi eden najplodnejših slovenskih pisateljev, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik, ki se je šolal v ljudski šoli v Bukovem, nato je šolanje nadaljeval na učiteljstvu v ­Kopru in Gorici. Grivarjevi otroci je domačijska povest s presunljivo zgodbo o usodi treh otrok – šestletni Tinče, petletna Mretka in tri leta star Blaže. Živijo na Tolminskem v revni družini in kmalu postanejo sirote. Sliko LEVI DEVŽEJ, ki jo je naslikala HIERONIMA, delo pisatelja Prežihovega Voranca/Lovra Kuharja, ki se je rodil v revni kmečki družini 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem, umrl pa 18. februarja 1950 v Mariboru. Pisateljev pripovedni dar se je oblikoval ob materinih pripovedih. Tako je napisal kar nekaj romanov, novel, črtic, zgodb in potopisov. Slika govori o tem kako je mali Nacej po tem, ko je dobil suho sadje samo v desni žep, zaklical s kislim obrazom, ki je šel na jok: »Teta, tu je še en devžej!« Gost BRANKO LOZAR iz društva slikarjev Cerklje je predstavil 6 slik na temo rokovnjačev, ki so predstavljene v nadaljevanju, pri tem je na kratko opisal rokovnjaštvo. Ker je Udin boršt znan po rokovnjačih, navajamo Lozarjevo predstavitev s spod­ njim naslovom.

Rokovnjaštvo v naših krajih – kdo so bili ­rokovnjači?

Rokovnjači so bili vojaški begunci in dezerterji, ki jim ni dišala dolga vojaška služba (7 ali celo 14 let). Uprli so se tedanji oblasti, si sami krojili pravice in bili strah in trepet vladajoči oblasti ter podeželskemu narodu. Pobegnili so v gozdove, kjer

20 Glas občine Naklo december 2017

so živeli v trdno urejeni skupnosti in bili odvisni od lastne iznajdljivosti, tudi od tatvin po vaseh. Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva. Rokovnjači niso kmetovali niti niso delali kako drugače, saj niso smeli prebivati med ljudmi. Stalnih dohodkov niso imeli. Nekaj hrane in denarja so dobili od sorodnikov in znancev, večinoma pa so kradli po vaseh. Ljudje so se rokovnjačev bali, včasih pa so se z njimi tudi spopadli. Skupnost so sestavljali vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. Sprva so bili med rokovnjači le vojaški begunci, pozneje pa so med njih začeli prihajati tudi brezdelneži, potepuhi, morilci, bivši zaporniki; zaradi slednjih je rokovnjaštvo prišlo na slab glas. Navkljub temu, da so bili rokovnjači zlikovci, kriminalci, je v besedah ljudi, ki jih opisujejo, mogoče zaslediti občudovanje. Njihovo delovanje je bilo seveda neznanka, zato so si ljudje stvari razlagali, kot so znali. Rokovnjači so imeli posebno sporazumevanje, strogo so se morali držati dogovorov in discipline. Tudi glede poimenovanja Rokovnjači, v povezavi z roko, lahko zasledimo, da so ljudje verjeli, da se rokovnjači s pomočjo roke nerojenega otroka lahko naredijo nevidne.

Časovni okvir

Začetki organiziranih tolp v naših krajih segajo v čas, ko so se Turki dokončno umaknili iz naše bližine in prenehali z nasilnimi roparskimi vpadi. S tem pa so mnogi begunci, ki so jih Turki pregnali z njihovih domov, izgubili svojo vlogo branilcev pred turško nevarnostjo. Mnogi med njimi so postali nevarni roparji in morilci. Med omenjene tolpe so pri nas uvrščali tudi rokovnjače v začetku 17. stoletja. Prvi val rokovnjaštva na slovenskem sega v obdobje tridesetletne vojne (1618–1648), še posebej pa se je po vsej Evropi razširilo po končani vojni. Drugi val razmaha rokovnjaštva sega v obdobje francoske okupacije naših krajev in vladanje Napoleona med letoma 1805 in 1813. Vrhunec razbojništva na naših tleh pa sega v leta 1825 in 1853, ko je rokovnjače dokončno uničila avstrijska vojska (Rifel, 2010). Leta 1901 je avtor Lovro v Domoljubu pisal, da svet v nobeni stvari tako ne napreduje kot v hudobiji in razuzdanosti: »Koliko so morali pretrpeti naši predniki od rokovnjačev! Nihče

kulturni odmev si ne more predstavljati, koliko sitnosti, koliko strahu so jim prizadeli roparji, tatovi, cigani ali kako naj jih še imenujem.« In kasneje: »Imenovali so jih različno: rokovnjač, rokomavh, ker je bila med ljudstvom razširjena prazna vera, da morejo z mrtvo otroško roko izvrševati različna čarodejstva, zlasti da se morejo ž njo storiti nevidne.« Lovrov prispevek dobro pokaže, kako so ljudje gledali na rokovnjače: »V zaraslem lesovju, v oni samoti, so oddaljene divjine, kamor včasih, ko še niso tako skrbno čuvali gozdov, več desetletij ni stopila poštena človeška noga. Te gošče so bile dom rokovnjačev. Tu, kjer so se redile zveri, se je redil tudi – izvržek človeštva. Tu se je pajdašil z zverjadjo, zato ni čuda, da se je tudi sam popolnoma pozveril.«

Rokovnjač na samotnih poteh Veliki Groga – »papež« – rokovnjaški poglavar Med leti 1825 in 1843 je bil v Udin borštu znani rokovnjač Veliki Groga, sam se je poimenoval kot Veliki Groga, rokovnjaški papež. Pravo ime Velikega Groga je bilo Gregor Hrastar. Mati je bila iz kamniške fare, Groga pa je bil nezakonski sin, rojen 1761 leta v Ljubljani. Z dvajsetimi leti je šel v vojsko in jo skupaj služil 29 let. Ljudje so pripovedovali, da je »poročal« svoje rokovnjaške sodruge v Udin borštu pod krivo jelko. Ob tem je imel naslednji obredni nagovor: “In nomine patre, vzem' jo na kvatre, če goršo dobiš, pa to zapustiš!” Bil je poslednji rokovnjaški glavar, ki se je nazadnje pobotal z oblastjo in je nato delal kot kraljevsko-cesarski cestar med Naklim in Kokrico. 7. marca 1855 je na Trsteniku umrl za jetiko, star 94 let. Ljudje so se spominjali njihovih obiskov na domu: »Prišel je v hišo, zaloputnil vrata za seboj, stopil pred nje in udaril z gorjačo, katere so vsi rokovnjači nosili, ob tla; to je bil prošnja. Govoril Rokovnjač pride v hišo ni nič. Gospodinja ga je morala vprašati, česa si danes najbolj želi. Kar je hotel, so mu morali dati. Če je kdo rekel, da sam ničesar nima, je zarenčal nad njim: 'Vem, da imaš, sicer bi ne bil prestopil tvojega praga. Ker pa imaš, moraš dati meni, ki ničesar nimam, saj imam ravno tako pravico živeti kakor ti.' Če kdo ni poznal njegove navade

ter čakal, da pove sam, kaj bi rad, se je zadrl nad njim: 'Dedec, daj!' ali 'Baba, daj!'« Če opozorilo ni zaleglo, je zapela gorjača. Kar je prejel, je pospravil v malho in odšel. Navadno je prosil za živila, moko, slanino, klobase, kruh. Kradel je bogatim. V hiše revnih kmetov je zahajal le, če je potreboval prenočišče (Rifel, 2010). Josip Jurčič v svojem romanu piše, da so rokovnjači pogosto na pročelju hiš, ki so jih obiskali, pustili obris svoje dlani. Josip Benkovič v Črticah o rokovnjačih zapiše: »Kdor se je drznil ovaditi rokovnjača, videl je včasih še isti dan svoje poslopje v plamenu ali pa mu je odpeljala po noči »nevidljiva« roka konja, ali govedo, ali par Rokovnjaško maščevanje prašičev itd. Kdo bi se stavil v toliko nevarnost? Vsakdo je volil raje manjše zlo.« Poljedelec iz Podgorja pri Kamniku je tožil nekdaj predrznega lopova. »Nekoliko dnij in nočij po tem so orožniki stražili hišo. Ker dolgo ni bilo slutiti nobene nevarnosti, stala je straža le še po noči. A kaj se zgodi? Nekega dne pripelje neznan človek s konjem voz skozi vas. Pred dotično hišo se ustavi in v istem hipu planejo tovariši molče iz bližnjega gozda. Nekateri obkolijo poslopje, drugi vdero noter in v kratkem znosijo vso hrano na voz; ker pa voz ni še poln, nalože še nekaj stolov in klopij. Dokončavši svoj posel izginejo vsi kakor senca.« Avtor knjige ČRNI GRABEN, Stane Stražar, navaja: »Najbolj živi v ljudskem spominu so ostali roparski napadi v gozdu v Komovcu na stari cesti za furmane, ki so vozili v Roparski napadi rokovnjačev Trst. V drevju so imeli pripravljene posebne kljuke na vrveh, ki so jih samo spustili na voz med vožnjo in furmanom, ne da bi vedeli, zmaknili vrečo moke z voza. Ko pa so se vračali, so jih pogosto napadli in jim pobrali »Finfranje« – rokovnjaška veselica denar.« Rokovnjači so imeli redna zborovanja, na katerih so se obveščali o nevarnostih in novih poslih, po zborovanju pa je sledila rokovnjaška veselica – v rokovnjaščini finfranje. Halo, na finfranje! Šranci, golcovno prtragajte! Makarone bomo pahal, z judovno zamahnene.

december 2017

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev Prevod: Halo, na veselico! Otroci, drv prinesite! Žgance bomo kuhali, s slanino zabeljene. Branko Lozar je izhajal iz virov: Josip Jurčič in Janko Kersnik, Rokovnjači, Ljubljanski zvon, 1881; Vilko Rifel, Pojav rokovnjaštva v Kamniku in njegovi okolici, Kamniški zbornik 2010; Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom in svet, 1890; Lovro, Domoljub, 1901; Časnik Zgodnja Danica, Ljubljana 10. oktober 1902, Wikipedija TILKA PURGAR je izdelala keramične skodelice za kavo in z njimi predstavila delo SKODELICA KAVE, ki jo je napisal največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Delo opisuje krivico, ki jo je storil svoji materi, ki je mu je vsa vesela nesla skodelico kave, ki jo je s težavo priskrbela, on pa ji je rekel z zlobnim glasom: »Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!« Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom. »Dajte, mati!« Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil:

»Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...« Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ... BARBARA POGAČNIK je naslikala utrinek povesti CVETJE V JESENI, ki jo je napisal Ivan Tavčar in je po njej posnet slovenski film. Utrinek povesti: »Za vselej prideš na Jelovo brdo?« »Za vselej! Za vse življenje bova mož in žena.« »Mož in žena!« Takrat se je spustila v jok in jokala je, kakor še nikdar nisem slišal ženske jokati. Vse telo se ji je treslo in krčevito se je pritiskala k meni. Moja tolažba je ostala brezuspešna. »Mož in žena vse življenje!« – to so bile zadnje besede, katere je tarnala med solzami! Pesem Jager pa jaga je nasliakla Klavdija Aljančič, pesem Ribnčan Urban je naslikal Tiilen Brezovec; Barbara, Dana, Tilka, Heronima iz Zdravko so napravili poleg slik na dela pisateljev tudi po eno sliko na ljudsko oz. narodno pesem. Dela pisateljev so bila predstavljena z branjem odlomkov, naslikane pesmi pa je zapel MPZ Lipnica in MPZ Dobrava Naklo. Andraž je navdušil s harmoniko, ko je zaigral »V dolini tihi«, sta mu s petjem najprej pritegnila še oba zbora nato pa cela dvorana. Vzdušje je bilo zares enkratno. ・

Zapisan še en košček kulturne dediščine

Folklorne in spominske pripovedi Pod gorami Damijan Janežič

»S

pomini so prišli od ljudi, zapisovalci smo jih zapisali, sedaj v knjigi z naslovom Pod gorami odhajajo spet med ljudi. Naj živijo naprej!«

Folklorne, lahko bi rekli tudi ljudske pripovedi vaščanov so navadno zelo zanimive. So dragocen prispevek k razumevanju današnjega časa. Kot pika na i popestrijo suhoparen zgodovinski prispevek, utemeljen z dejstvi in številkami. Čas za pripovedi, v katerih nastopajo delovni konji, furmani, ljudska verovanja, vasovanje, pesem na vasi, vaška korita, ročno delo, posebneži, pravljice, legende, hitro mineva. Osemdeset- in devetdesetletniki eden za drugim odhajajo. Zato se iskreno veselimo knjige Pod gorami, 49. v zbirki Glasovi, ki je izšla v začetku julija. Na 411 straneh ohranja 526 pripovedi, ki so razdeljene med bajčne, legendne, zgodovinske, razlagalne, strašljive in socialne povedke, etnološke pripovedi, anekdote o znamenitih krajanih in šaljive povedke. Zaobsegajo vasi in mesta pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem oziroma občine Tržič, Naklo, Preddvor, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Kranj (del). Knjigi je bila v Naklem dodana zgibanka Fotografskih spominov k folklornim in spominskim pripovedim iz Naklega. Knjiga Pod gorami je začela nastajati pred sedemnajstimi leti. Večina zapisovalcev, med njimi Miha Mohor iz Kranja, ki je bil tudi urednik, lektor in je narisal deset karikatur, Jožica

22 Glas občine Naklo december 2017

Koder, Irma Lipovec in dr. Bojan Knific iz Tržiča, Anica Arh, Petra Lombar Premru in Francka Planinc iz Preddvora, Irena Traven iz Šenčurja, Stane Mihelič in Milan Debeljak iz Podbrezij, dr. Drago Papler in Damijan Janežič iz Naklega smo v projektu sodelovali zadnjih nekaj let. Strokovna urednica knjige Pod gorami je bila ddr. Marija Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Knjigo so oblikovali na Založbi znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V Naklem jo je denarno podprlo Turistično društvo Naklo, ki je odkupilo 150 knjig in plačalo tisk zgibanke s fotografskimi spomini k folklornim in spominskim pripovedim iz Naklega.

Večer ljudske besede in pesmi

Prvič smo knjigo Pod gorami predstavili 26. oktobra v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju v organizaciji Go-

kulturni odmev renjskega muzeja. Drugo predstavitev smo pripravili v Naklem, v torek, 7. novembra 2017, v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča. Sodelovali smo ddr. Marija Stanonik in zapisovalci pripovedi Damijan Janežič, dr. Drago Papler in Jožica Koder. Večer je povezoval Damijan Janežič z besedo v naklanskem narečju.

»Smarekarjov Tone s Cegunce nəm je povedol nekəj sojəh štorij.« Foto: Gregor Jovan Večer ljudske besede in pesmi smo začeli z igro avtorja Damijana Janežiča Šuštarjov prebliskə. Odigrali so jo Jože Mohorič, Romana Pagon, Damijan Janežič, dr. Drago Papler in Aleš Kokalj. Vsebina igre je bila sestavljena iz anekdot, ki jih je pripovedoval veseljak, čevljar Anton Lunar, po domače Smarekarjov Tone s Cegelnice. Ljudski pevci skupine Šestica so zapeli štiri pesmi Snočkaj mje lunca tok əlpo svetiva, Səm šu, səm šu čez gmajnco, Rokovnaško in Hvadna jesen že pərhaja. Pobudnica zbirke Glasovi in njena glavna urednica, znanstvena svetnica, članica Slovenske akademije znanosti in umetnos­ ti ter sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ddr. Marija Stanonik je predstavila začetek in razvoj zbirke ter dodala začetek nastajanja knjige Pod gorami. Zaradi zadržanosti profesorja Mihe Mohorja iz Kranja, enega najpomembnejših, če ne kar najpomembnejšega sodelavca pri nastanku knjige, saj je bil avtor nekaj pripovedi, lektor in temeljit bralec celotnega besedila pa tudi avtor desetih karikatur, je o knjigi spregovorila profesorica in zapisovalka Jožica Koder iz Tržiča. Povedala je, da so folklorne in spominske pripovedi vsekakor vredne zapisa. Tako ostanejo kot sporočilna vrednost za naše zanamce.

Dr. Drago Papler, ddr. Marija Stanonik in Damijan Janežič. Fotografiral Gregor Jovan. Dr. Drago Papler je v predstavitvi svojega dela pri knjigi povedal: 'H knjigi sem prišel zadnji in tudi končal zadnji.' Zapisal je sedemnajst pripovedi, uvod, poglavje Življenje pod gorami,

za borštom in na Kranjskem polju (strnjen pregled krajevne, geološke in arheološke zgodovine in predstavitev pomembnih osebnosti), skupaj s sinom Simonom sta pripravila zemljevid krajev, iz katerih prihajajo pripovedi. Damijan Janežič sem pri nastanku knjige Pod gorami sodeloval na pobudo slavistke Jožice Koder iz Tržiča. Zapisal sem enainštirideset pripovedi in uvod. Pri predstavitvi sem poudaril: 'Spomini starejših so dragocen prispevek k razumevanju današnjega časa. Kot pika na i popestrijo suhoparen zgodovinski prispevek, utemeljen z dejstvi in številkami.' Iz Naklega in okoliških vasi so spomine pripovedovali Peter Komovec iz Kranja, Ivan Lunar, po domače Smarekarjov Ivo s Cegelnice, Franc Pavlin, po domače Iglejov Francelj s Pivke, Štefka Pavlin, po domače Poličarjova s Police, Janez Črnilec, po domače Primožovc, Mara Črnilec, Štefka Gabrič, po domače Gabričova, Metod Pavlin, po domače Repnek, Rudolf Peric, po domače Peric, Jože Resman, po domače Unka, Franc Vončina in Janez Gros, vsi iz Naklega. Spomine, zapisane pred nekaj leti, so povedali danes že umrli vaščani Pavel Grašič, po domače Janezovc iz Strahinja, Viktor Ferjanc, po domače Bovavčov Viko, gostilničar iz Strahinja, Henrik Jošt, po domače Bemostr iz Naklega, sestre Tomazin, po domače Jančetove iz Naklega, in Terezija Ažman, po domače Zaletevova Zinka iz Malega Naklega.

»Ob bran ludskəh prpoved smo əldi spraulə u dobro volo.« Foto: Gregor Jovan Izjemni večer ljudske besede in pesmi, katerega se je udeležilo okoli sedemdeset ljudi, smo zaključili s prebiranjem osmih ljudskih pripovedi. Brali smo jih Jože Mohorič, Romana Pagon, Damijan Janežič in dr. Drago Papler. Spomini so prišli od ljudi, zapisovalci smo jih zapisali, sedaj v knjigi z naslovom Pod gorami odhajajo spet med ljudi. Naj živijo naprej! Prvi odzivi bralcev so navdušujoči. Pohvalili so naše delo. Upajo, da bomo zapisali še katero folklornih ali spominskih pripovedi in jih tako ohranili pri življenju, njim pa v prijetno branje. V imenu zapisovalcev se zahvaljujem Turističnemu društvu Naklo za denarno podporo, ki jo je namenilo knjigi Pod gorami in zgibanki s fotografskimi spomini. Hvala tudi Davidu Podobniku in Gregorju Jovanu za tehnično podporo prireditve in Turističnemu društvu za pogostitev. Cena knjige, skupaj z zgibanko, je 15 evrov. Dobi se v Gostilnici Kresnik. 2. decembra smo knjigo predstavili v Osnovni šoli Preddvor, 18. decembra v Pirčevem domu v Podbrezjah, konec januarja pa jo bomo v Kulturnem centru Tržič. ・

december 2017

Glas občine Naklo 23

kulturni odmev Kulturno društvo Tabor Podbrezje

Tri podbreške reke in 12. Taborski dnevi Jožef Perne

Brez vode ni življenja je izrek, ki že od nekdaj drži. Človek je potreboval vodo za življenje, zaščito, transport, okras. Tudi dediščina je z njo tesno povezana. Mostovi, vodnjaki, mlini, žage. Če je katera vas daleč naokoli tesno povezana z vodo, so to Podbrezje. Vas Podbrezje oblivajo tri vode: reki Bistrica in Sava ter potok Lešnica. Vse tri vode in njihove globoke struge so vas od nekdaj zaznamovale. Že Valvazor je pisal o močnih Podbrežanih, ki popotnike na hrbtu prenašajo čez Bistrico. Deželna cesta je morala premagati podbreške klance. O tem je pisal Janez Jalen. Voda je gnala številne mline in žage. O tem je pisal naš Karel Mauser. Malo starejši se še spomnimo, kako so naše mame in babice hodile prat v Bistrico in kako smo se kot otroci igrali ob Lešnici, se kopali v Savi in na poti iz šole bredli čez Bistrico in v njej lovili ribe. Že sam izvor imena naše vasi govori o obrežjih in bregovih. Osrednja tema Dnevov Evropske Kulturne Dediščine, ki so se jim tudi letos pridružili Taborski dnevi, je bila VODA. Voda od mita do arhitekture. Na Taborske dneve vedno povabimo eminentne goste, tokrat sta bili to dr. Marija Klobčar, zaposlena na Glasbeno narodopisnem inštitutu znanstveno raziskovalnega centra ZRC SAZU, doktorica etnologije, profesorica slovenskega jezika s književnostjo in docentka za folkloristiko in primerjalno mitologijo, ter prof. Dušica Kunaver, samostoj-

aj r a k t Lis OJ M za

Drage občanke, dragi občani. V prihajajočih praznikih vam želimo enotnosti in notranjega miru, ki nam bosta dobra popotnica v novo leto, 2018. Naj nas dobre želje, povezane s poštenimi nameni, spremljajo na skupni poti do zastavljenih ciljev.

Zdravja, sreče in še kaj, vam želi Lista za MOJ kraj.

24 Glas občine Naklo december 2017

na kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov. Prvo, Marijo Klobčar, smo poslušali v soboto. Pripovedovala je o čudežni moči vode v obredju in pesemskem izročilu. Je avtorica številnih del in znanstvenih člankov s tega področja. Znala je pritegniti poslušalce, ko je govorila o legendah, starih vražah in običajih povezanih z vodo. Tudi Dušica Kunaver je drugi dan navdušila. S svojim prisrčnim pedagoškim pristopom je pritegnila predvsem mlade poslušalce in celo malo dvorano v Pirčevem domu na Taboru pripravila k sodelovanju in skupnemu petju. Dogodka v obeh dneh sta bila napolnjena z zanimivim in pestrim dogajanjem. V soboto smo poslušali citrarsko skupino Notice, pesnik Milan Debeljak je prebral tri svoje pesmi o podbreških rekah, Tone Strlič je obudil Jerčeve galjote Karla Mauserja, Jožef Perne pa je razmišljal, kako so Podbrezje skozi zgodovino povezane z vodo. V nedeljo so podbreški osnovnošolci Lara, Gaber, Patricija, Andraž, Zala, Monika, Nika, Nejc in Živa prebirali svoje eseje o zlati ribici in dogajanju ob rekah, Andraž in Pija sta zaigrala na harmoniko, izvedeli pa smo tudi, koliko je stara podbreška fara in kaj je o njej in o podbreških rekah pisal že Valvasor. Vse to je Jožef Perne izbrskal iz različnih arhivov. Dogajanje sta spretno krmarili voditeljici Milenka Jekovec v soboto in Sara Kidan v nedeljo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi fotografsko razstavo na temo treh podbreških rek, ki so jih člani foto sekcije društva fotografirali že spomladi pod mentorstvom Aleša Zdešarja. Kot vedno, sta bila oba taborska dneva tudi tokrat priložnost za druženje v prijetni in lepo okrašeni dvorani Pirčevega doma, seveda ob sladkih in tekočih dobrotah. Za to so poskrbele Marica Markič, Veronika Aljančič, Barbara Pogačnik, Katarina Pirih, Marjanca Ambrožič Jeglič in Irena Zupan. Tako široko zastavljeno dogajanje vedno zahteva veliko načrtovanja, usklajevanja in vodenja, kar je kot vedno uspešno opravila predsednica Kulturnega društva Tabor Daca Perne. Vsem nastopajočim se je posebej zahvalila s šopki in knjigami. Kaj bi rekli za zaključek? Taborski dnevi so v Podbrezjah postali že tradicija. Vsako leto se posvetijo temi, ki je izbrana za

kulturni odmev Dneve evropske kulturne dediščine. Na ta način se Podbrezje povežejo z veliko družino evropskih narodov, ki vedno zadnji teden septembra obudi kulturno dediščino in širom po Evropi organizira zanimive kulturne dogodke. Protiturški tabor v Podbrezjah je odlična kulisa za to. Podbrežani pa tudi tujci, ki se vozijo po avtocesti, se radi pogosto ozremo na taborski grič s cerkvico, obdano z obzidjem. Če znamo pravilno razumeti več kot 500 let staro zgodovino, nam lahko mnogo pove o težkih časih naših prednikov. Tudi Pot kulturne dediščine – Ivanina pot pove veliko o Podbrezjah in o znamenitih Podbrežanih, ki so zaznamovali tudi slovensko in evropsko zgodovino. Zavedanje in negovanje naše premične in nepremične dediščine, čemur so vsako leto posvečeni Taborski dnevi, nas je kot narod ohranilo skozi zgodovino, nas identificira danes in nam zagotavlja obstoj v prihodnje. S čim se bomo sicer uprli globalizaciji, potrošništvu, terorizmu …, ki vsi vodijo v negotovo prihodnost!

Evropa je leto 2018 razglasila za leto varovanja kulturne dediščine. Podbrežani lahko rečemo, da smo odlično pripravljeni na ta izziv. ・

Mladinska folklorna skupina Podkuca v Bosni Tekst: mag. Špela Eržen, foto: Žan Žnidar

V četrtek, 8. junija 2017, smo imeli mladinci res pozne folklorne vaje, zvečer ob 22.30. Pripravljali smo za našo prvo »turnejo« v Bosni. Ob 00.30 smo se odpeljali iz Naklega na naš prvi nastop v tujino. Na mejnih prehodih smo morali vsi izstopiti; koliko smeha so bili deležni cariniki, ko so preverjali naše dokumente. Ob sončnem vzhodu, okoli pete ure, smo imeli zajtrk na eni od črpalk v Bosni. Nekaj minut čez osmo pa smo bili že pred Osnovno šolo Gnojnica pri Lukavacu. Pouk se je ta dan za njihove osmošolce zgodaj končal. Mi smo vsi utrujeni in zmršeni od spanja v busu odšli v njihovo učilnico, kamor so učenci prinesli različne tradicionalne jedi in nam pripravili zajtrk. Nato smo imeli vajo za naš nastop. Med vajo je prišla njihova televizija, ki nas je posnela in zvečer so nas poznali že vsi v mestu. Žal pa niso imeli časa, da bi nas posneli na nastopu. Po vaji smo se nastopajoči uredili, preoblekli in nastopili v šolski telovadnici. Ob himni BiH in naše Zdravljice je bilo čutiti veliko spoštovanje. Nastopili so najmlajši učenci njihove šole, eno dekle je zapelo 2 pesmi, nastopila je njihova folklorna skupina, mi pa smo se predstavili s tremi odrskimi postavitvami, s prepletom pesmi, glasbe, plesa in iger. Tako da je skupni nastop trajal več kot uro. Bilo je res lepo. Kulturnemu programu so sledile še športne igre. Zaradi vročine smo košarko odigrali v telovadnici (najprej ekipa fantov,

nato še ekipa deklet, sledile so mešane ekipe fantov in deklet ter pomešano po narodnosti). Bilo je zelo razburljivo, športno in vsi smo imeli odlične navijače. Seveda smo bili najboljši – na obeh straneh. Sledila je nogometna preizkušnja v mešanih ekipah na šolskem športnem igrišču točno opoldne. Nato pa še odbojka v telovadnici. Še enkrat so nas pogostili in okoli treh smo se odpeljali v mesto Lukavac. Namestili smo se v hotelu, se umili in vsaj malo spočili. Pozno popoldan smo odšli na zgodnjo večerjo in sprehod po mestu. Videli smo veliko velikih tovarn, žal pa nismo imeli časa za oglede. Šli smo v eno boljših čevapčionic in se pošteno najedli pravih bosanskih čevapčičev. Sobotno jutro smo pričeli s samopostrežnim zajtrkom ob 8.30. Večina folklornikov je bila po zajtrku tako utrujena, da je do odhoda v

december 2017

Glas občine Naklo 25

kulturni odmev

Tuzlo počakala v postelji pred televizijo. Devet učencev iz OŠ Gnojnica in ravnatelj so nas v soboto spremljali na strokovno ekskurzijo v Tuzlo. Pripravili so nam zanimiv in po naših željah prilagodljiv program – ogled Tuzle (z vlakcem), sladoled in sladice, spoznali smo se z otroci Slovencev, ki se učijo slovenščino, obiskali tržnico ter barantali s trgovci, si ogledali tri slana jezera, geološki muzej in etnološki muzej neolitskega

človeka. Sledilo je triurno sproščujoče kopanje v slanih jezerih ter napeta igra odbojke z najboljšo publiko. Pred večerjo smo si ogledali še ogromno akumulacijsko jezero Modrac, imeli fotografske minute za vsakogar in se odpeljali na večerjo (na najboljše čevapčiče ali v Sajrajko), kjer je bil tudi burek zakon, pa sladoled in limonada tudi. Poslovili smo se od naših novih prijateljev in se odpeljali z najboljšima šoferjem proti domu. ・

Večji uspehi folklorne skupine v letu 2017 mag. Špela Eržen, umetniška vodja FS Podkuca

Folklorna skupina Podkuca je od septembra 2016 do junija 2017 delovala v štirih otroških starostnih skupinah, in sicer FS 1 – mlajša otroška FS Podkuca, FS 2 – srednja otroška FS Podkuca, FS 3 – starejša otroška FS Podkuca, FS 4 – mladinska FS Podkuca ter odrasla FS Podkuca. V otroške in mladinsko skupino so vključeni učenci od 1. razreda do konca osnovnošolskega izobraževanja. Odraslo skupino sestavljajo sred­ nješolci, študentje in ostali odrasli folklorniki. V septembru smo s folklorno dejavnost pričeli tudi na obeh podružničnih šolah, tako da imamo trenutno kar pet otroški, mladinsko in odraslo skupino. Tri skupine pevcev ljudskih pesmi nastopajo tudi samostojno, skupino Mlade pevke FS Podkuca sestavljajo dekleta iz starejše otroške starostne skupine, skupino Mladi pevci obiskujejo dekleta in fantje mladinske skupine ter Pevci ljudskih pesmi iz odrasle folklorne skupine. V okviru FS Podkuca delujeta tudi dva godčevska sestava, pri odrasli skupini

Mladinci FS Podkuca na regijskem srečanju na Bledu 2017 s tremi srebrnimi priznanji za kar tri otroške skupine

26 Glas občine Naklo december 2017

godec Primož na diatonični harmoniki in baritonist Bojan, pri mladinski skupini pa trije violinisti Laura, Sara ter Žiga in harmonikar Žan. Mlade folklornike vzgajamo Tadej, Vesna, Miha, Špela, Jana in Adrijana. V februarju (20. 2. 17) smo gostili mlade folklornike iz dveh otroških skupin iz FS Ivana Navratila iz Metlike. Skupaj smo nastopili v Vrtcu Mlinček in na OŠ Naklo, v sodelovanju s TD Naklo smo jim predstavili zanimivosti Nakla, izvedli plesne delavnice, kjer smo se vsi skupaj naučili belokranjski in gorenjski ples, učiteljica Daša pa jih je navdušila z izredno predstavitvijo Prešernovega mesta. Vse skupine FS Podkuca so se v marcu predstavile na območnih srečanjih. Odrasla skupina na odraslem srečanju FS v Cerkljah in otroške na otroškem srečanju OtFS v Predosljah. Izredno smo bili veseli ocen strokovnih spremljevalcev, saj so kar štiri skupine dosegale regijski nivo in zato na Bledu prejele srebrna priznanja. Mladinska skupina se je zato lahko maja zasluženo predstavila na gorenjskem srečanju otroških folklornih skupin v festivalni dvorani na Bledu. Pripravili smo kar tri samostojne koncerte: februarja, junija in decembra. Na velikonočni ponedeljek smo pripravili velikonočne igre, kjer smo pirhali, kotalucali in trucali pirhe ter

FS Podkuca in OtFS Ivana Navratila iz Metlike, februar 2017

kulturni odmev se gostili s poticami, ki so jih spekli otroci sami. V juniju se je mladinska skupina odpravila v tujino, odrasla skupina pa je izvedla intenzivne vaje z učenjem rezijanskih plesov. Odrasla skupina se je septembra predstavila v Prekmurju in se udeležili tradicio­nalne priprave dödolov. Oktobra je bilo Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, kjer smo sodelovali s štirimi točkami, z dvema pevskima skupinama in dvema godčevskima. Vse štiri skupine so dosegle regijski nivo, kar je izreden rezultat za mlade pevce in godce, ki se šele nekaj let srečujejo z ljudskim petjem in godčevstvom, prejeli bodo srebrna priznanja. Primož Gnidovec pa je bil izmed vseh nastopajočih na srečanjih po Gorenjski izbran na državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Državno srečanje Pevci nam pojejo, godci pa godejo, je bilo v soboto, 21. 11. 2017, v Vidmu –Dobrepolju, kjer je Primož navdušil vse poslušalce ljudskih viž in bil prejemnik zlatega priznanja.

V petek, 8. 12. 2017, so se vse skupine FS Podkuca predstavile z igrami in plesom na koncertu z naslovom »Kaj nas povezuje in združuje? Otroci in igre« v kulturnem domu Janeza Filipiča. ・

Mestna knjižnica Kranj – Krajevna knjižnica Naklo

Branje v veselje ali ... Tekst in foto: mag. Helena Krampl Nikač

V

naši knjižnici obisk osnovnošolcev raste. Poleg tiskanih knjig zelo radi posežejo tudi po e-knjigah. Ugotavljam, da je knjige pomembno predstaviti tako, da so videti čim bolj vabljive. Toda daleč najpomembnejši je zgled – doma. Branje knjig naj postane prijetno, pozitivno, fetiš.

V zadnjem času sem slišala kar nekaj mam vzdihovati: »Tale moja/tale moj sploh noče več brati. Samo s telefonom se igra, za knjige pa se morava pogajati. Branje mu/ji je v muko, namesto v veselje.« Tale moj oziroma tale moja sta seveda otroka, ki v branju ne vidita veliko smisla. In mame so obupane in ne vedo, kako bi otroke prepričale, da je branje koristno. Branje širi obzorja, izboljšuje pismenost, razgledanost in ne nazadnje tudi ocene. Brati je vendar treba! Kaj naj storijo? Bralnih navad ne spremljam le zasebno, temveč tudi po službeni dolžnosti, ker sem zaposlena v knjižnici in tudi tam se pogosto pogovarjamo o tej temi. Ali mladi (ne) berejo, knjige jih (sploh ne) zanimajo. Zato mi ni dalo miru: kako je s tem? Berejo mladi manj kot pred, recimo, desetletjem? Ali v tem res ne vidijo koristi? In kako jih lahko navdušimo za branje? O tem sem najprej vprašala obiskovalca knjižnice, gimnazijca Luka. Povedal je, da poleg rednega domačega branja prebere še kakšno knjigo. Bere sicer rad, a ima žal vse manj časa, ki bi ga lahko namenil branju knjig. Če bi imel več časa, bi bral več, pove. Tako pa ob obilici dela za šolo in drugih dejavnostih

težko najde čas za to. Podobno kot Luka mi je odgovorilo še nekaj srednješolcev. Gimnazijec Luka je gimnazijo šele začel obiskovati in mi je povedal, da so sošolke iz osnovne šole po njegovi oceni brale več, fantje pa manj. Kljub temu se o knjigah s prijatelji niso veliko pogovarjali; informacije o njih poišče na internetu in včasih mu svetujejo učitelji. Luka prebere vse, kar mora. Opaža, da se s knjigami ukvarja vse manj, saj ima za to vse manj časa. Če že poseže po knjigi, so to znanstvenofantas­ tične zgodbe in knjige o računalništvu. S prijatelji se o knjigah ne pogovarja. Njegovi prijatelji večinoma ne berejo prav radi. Naslednji vprašani je bil osnovnošolec, ki ga je v knjižnico pospremila mama in mu želela izbrati knjigo. Povedal je, da ne bere preveč rad in zato po knjigah praktično ne posega. Raje igra nogomet, igra igrice na računalniku in podobno. Pogovarjala sem se tudi s šolsko knjižničarko. Meni, da njeni učenci zadnja leta berejo manj. Na vprašanje, ali berejo dovolj, odgovori, da ne, saj le približno polovica učencev v prostem času bere knjige. V višjih razredih se število bralcev še zmanjša. Ko sva se pogovarjali, zakaj je stanje tako, kot je, sva prišli do ugotovitve, da je zagotovo najpomembnejši razlog

december 2017

Glas občine Naklo 27

kulturni odmev ­sprememba v načinu preživljanja prostega časa. Šolarji vse pogosteje v prostem času sedijo in igrajo različne računalniške igre. Računalniške naprave zadovoljijo otrokovo potrebo po zabavi zelo hitro, medtem ko je branje knjige zanje napor. Ob obiskih učencev v knjižnici učence povprašam tudi o njihovih dodatnih obveznostih. Ugotavljam, da se je povečalo število otrok, ki intenzivno obiskujejo različne treninge, in njim zmanjkuje časa; ne le za branje, temveč tudi za preprosto igro s prijatelji. Natančnih statističnih raziskav sicer nisem na redila, a ugotav­ ljam, da nekateri otroci berejo veliko in radi, drugi pa le tisto, kar je nujno. Ko se pogovarjam z njimi, povedo, da nimajo veliko časa, a za dobro knjigo najdejo čas. Nekateri še vedno radi berejo. Mogoče pa le bolj odkrito povedo, da ne berejo oziroma jasno povedo, katere knjige so jim všeč in katere jim niso. V naši knjižnici obisk osnovnošolcev raste. Poleg tiskanih knjig zelo radi posežejo tudi po e-knjigah. Ko sem spremljala, kakšne knjige si izposojajo, sem ugotovila, da so to večinoma knjige za domače branje, bralno značko, literatura za razne šolske naloge. Del knjig pa predstavljajo tudi knjige, ki jih berejo v prostem času. Ugotavljam, da je knjige pomembno predstaviti tako, da so videti čim bolj vabljive. Vedno izpostavim novosti, poskrbim, da so aktualne knjige opazne in takoj pri roki, opozarjam na kakovostno literaturo. Posebej izpostavim nagrajene knjige – poudarek je na knjigah, ki dobijo znak Zlata hruška (znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig). Vse knjige, ki jih tako posebej izpostavim na policah, so hitro izposojene. Kako torej otroka navdušiti za branje? Toda kaj narediti, kadar imamo pred seboj šolarja, ki ne mara brati? Strokovnjaki odgovarjajo: poleg organiziranih oblik promocije, kot so bralna značka in različna tekmovanja, spodbudimo otroka, da sodeluje na najrazličnejših aktivnosti, ki jih za spodbujanje branja organizirajo šole in knjižnice. V krajevni knjižnici Naklo vsak torek potekajo pravljične urice, kjer otroci poslušajo in nato tudi ustvarjajo v povezavi s poslušano pravljico. V Mestni knjižnici Kranj - Krajevni knjižnici Naklo, pripravljamo mesečno knjižno uganko, s katero promoviramo avtorje

Dom je tam, kjer je srce. Če bije za domovino, z njo ­rastemo. Vsem občankam in občanom ­čestitamo ob državnem prazniku in želimo lepo praznovanje.

28 Glas občine Naklo december 2017

in njihova dela. V Kranju »Beremo s tačkami«, to je organizirano terapevtsko branje. Poteka akcija družinskega branja, kjer otroci in starši skupaj berejo knjige, odgovarjajo na vprašanja in si prislužijo simpatično nagrado. Rešujejo lahko knjižni kviz, tema letošnjih kvizov so pustolovščine. Pestro dogajanje je po navadi vezano tudi na knjižne 'praznike': praznik Čebelice, dan splošnih knjižnic, mednarodni dan otroških knjig ipd. Vsek teden pripravimo sklop prireditev, ki potekajo v Globusu in promoviramo branje in knjige. Vse to lahko mlade pritegne k branju. Veliko spodbud se najde tudi na internetu. Posebej za mlade je bila na primer ustanovljena skupina 'fejstbukerjev' na Facebooku (fejstbuk.net), v okviru katere si mladi izmenjujejo mnenja o knjigah, raziskujejo ozadje nastanka knjig in jih priporočajo v branje. Večina revij za mlade ima 'bralne kotičke' s priporočenim branjem. Koristen naslov so še spletne strani založb, knjigarn in knjižnic oziroma lestvice najbolje prodajanih/najbolj priljubljenih knjig. Toda daleč najpomembnejši je zgled. Otroci, ki odraščajo s knjigo in katerih starši veliko berejo, imajo običajno boljše bralne navade. Tako kot so v družinah, v katerih je šport obvezen del vsakdana, otroci bolj verjetno navdušeni športniki. Seveda obstajajo izjeme – in tako tudi v nekaterih družinah, v katerih se veliko bere, otroci preprosto nočejo poseči po knjigi. Toda otroka k branju ne smemo siliti. Spodbujajmo ga, da najde žanr ali avtorja, ki mu je všeč, in ne zavijajmo z očmi, če nam njegov izbor ne bo pogodu. Knjižni okus se razvija in je zelo oseben. Pomaga tudi, če iz obiska knjigarne ali knjižnice naredimo poseben dogodek, ki se ga bo šolar veselil. Branje knjig naj postane prijetno, pozitivno, fetiš. Za darila podarjajmo knjige. Lahko pa poskusimo tudi z zanašanjem na »V sili hudič muhe žre«: če bodo knjige ves čas pri roki, ni vrag, da ne bo v kakšni hudi krizi »tale moj« oziroma »tale moja« posegel/ posegla celo po njih, da bi pregnal/a dolgčas ... ・

kulturni odmev

Dan splošnih knjižnic Slovenije – Gostija v deželi branja Mag. Helena Krampl Nikač

Dan splošnih knjižnic je tako lep praznik, da smo ga več kot v 50 splošnih knjižnicah po Sloveniji praznovali kar cel teden, od 20. do 24. novembra. Tudi v Krajevni knjižnici Naklo smo v ponedeljek, 20.11., vpisali na novo nekaj članov in jih ob našem dnevu obdarovali z letno članarino. V naslednjih dneh smo predstavili TOP 10 branih knjig krajevne knjižnice Naklo, Knjige o zgodovini in zanimivosti našega kraja, ogledali ste si lahko razstavo Modrost za mladost, ki so jo sestavljale najbolj brane knjige za otroke in mlade skozi čas. V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, 10 od njih izvaja tudi dodatne naloge kot osrednje območne knjižnice. Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča; so najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljav­ ljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. Splošne knjižnice so nepogrešljiv del lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe.

• rezerviranje knjižničnega gradiva • dostava gradiva na dom (za člane knjižnice, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo obiskovati knjižnice) • uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom • digitalizacija VHS kaset • dostop do svetovnega spleta • dostop do dejavnosti in prireditev (delavnice, prireditve, izobraževanja, bralna srečanja …) • organizirano igranje družabnih iger • uporaba ali najem knjižničnih prostorov

Nekaj splošnega o Mestni knjižnici Kranj. • ena najmodernejših knjižnic v Sloveniji • največja kulturna ustanova na Gorenjskem (5.400 m2) • edinstvena postavitev gradiva • ena od dveh knjižnic v Sloveniji z možnostjo izposoje in vračanja gradiva kjerkoli v mreži • avtomatizirana izposoja ter vračanje gradiva • edini v Evropi s transportnim sistemom v dve nadstropji

Obratovalni čas: ponedeljek torek sreda četrtek petek

Storitve Mestne knjižnice Kranj: • vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo • uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk ter informacijskih virov • dostop do splošno dostopnih elektronskih virov in njihovo uporabo • posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva • izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom • medknjižnično izposojo • usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice • pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri upo­ rabi knjižnice • seznanjanje z novostmi v knjižnici • preslikovanje in skeniranje iz knjižničnega gradiva

Vsi člani krajevne knjižnice Naklo so hkrati člani tudi mestne knjižnice Kranj in obratno, torej lahko koristijo vse storitve centralne knjižnice v Globusu in v vseh ostalih krajevnih knjižnicah. V novem letu 2018 bomo za vas od slovenskega kulturnega praznika, 8. 2. 2018, imeli odprta vrata tudi ob četrtkih, in sicer od 8. do 13. ure. Naš delovni čas: Krajevna knjižnica Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo telefon: 04 257-76-10 14.00–19.00 14.00–19.00 14.00–19.00 8.00–13.00 8.00–13.00

Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vabljeni, da nas obiščete čim pogosteje. Lahko je oblaku biti oblak: plove po nebu koder si bodi, ne po utrtih cestah in ne po tirnicah vodi, pa magari čez sonce, svoj puhasti vlak.

Tone Pavček

Želimo vam lepe božične praznike. V prihajajočem letu 2018 pa brezskrbne poti, težave pa naj se razblinijo kot puhast ­oblak. ・

december 2017

Glas občine Naklo 29

ja z pa r a zmišl jam tako

Mesto vzgojiteljice malo drugače Sonja Naglič Orehar, dipl. vzg. pred. otrok

Vrtec naj bi bil hiša veselih, zdravih otrok, zadovoljnih staršev, nenazadnje pa tudi srečnih in izpolnjenih vzgojiteljic (če se le niso zmotile in šle v »vrtec« le zaradi dobre hrane in prostih vikendov). Biti vzgojiteljica mi pomeni biti živa. Pomeni mi mnogo več kot le poklic in mislim, da bi to delo opravljala, četudi zanj ne bi dobila plačila. Z otroci se izredno dobro razumem. Od skupine v vrtcu do moje družine vodi osvetljena pot, saj otroci iz moje skupine poznajo celotno mojo družino (vključno z muco in želvico) in nenehno želijo, da jim pripovedujem zgodbice od doma, celo take, ki so jih slišali že neštetokrat. Izrazili so tudi že željo, da bi šla z njimi v šolo, pa jim razložim, da tako žal ne gre, da bom jaz tukaj dobila nove »jokice in stokice«, kakršni so bili tudi sami, za katere bo treba kar najbolje poskrbeti (ob tem jih povabim, da mi pridejo kot osnovnošolci - prostovoljci pomagat). Če naju narišem, sva z Natašo, mojo sodelavko vzgojiteljico, kot mami in ati. Nataša bi otrokom dajala nove in nove naloge – ati, jaz pa bi se pogovarjala, hodila v naravo, barvala, brala noro zabavne knjige, napisala ob tem še kakšno svojo – mami. Mislim, da se odlično dopolnjujeva, saj otroci potrebujejo oboje. Kadar je »ati« preveč strog, ga »mami itak zrihtam« ... (To ženske znamo, kajne?) V vrtcu sem zaposlena skoraj 20 let, sicer na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice. Imam 4 otroke. Ko so prerasli plenice in prišli v »deška« leta, sem se odločila narediti visokošolski

Spoštovane občanke in občani, Čestitamo vam ob dnevu ­samostojnosti in enotnosti; ob prihajajočih praznikih pa vam želimo miren in blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2018. Občinski odbor SLS Naklo http://www.sls-naklo.si

30 Glas občine Naklo december 2017

študij predšolske vzgoje, z namenom postati diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. Za vikende sem odhajala od doma, denar za šolanje seveKdor pozablja, da je bil nekoč otrok, je da sprejela (zelo slab vzgojitelj! težko, ker sem trmasta) od staršev. Diplomirala s svetlobno hitrostjo in s tistim papirjem ponosno mahala naokrog: »Fantje moji, evo me, zmagovalko. Sedaj z diplomo bo pa lažje, malo več denarja ... Novo delovno mesto, novi izzivi, predvsem pa – uživala bom ob vsem tem, kar sem si zaslužila!« Danes me je sram pred njimi. Sram me je povedati, da službe ni in ni. Pa ni vzrok v meni, temveč se skriva drugje. Želela bi vam povedati slednje: prejšnji teden je bil v našem vrtcu objavljen razpis za nadomeščanje porodniške odsotnosti vzgojiteljice. Seveda sem se prijavila. Opravljeni so bili razgovori, odločitev o izbiri pa naj bi bila objavljena naslednji dan. Ker do 14. ure nisem bila obveščena o izbiri/neizbiri, sem o odločitvi povprašala sama. Odgovor je bil, da je odločitev pravkar padla ter da sem neizbrana kandidatka. Izbrana je bila vzgojiteljica, ki ima diplomo v roki kratek čas in za katero predvidevam, da je bila že pred razpisom načrtno vključena v ta oddelek, kjer je nadomeščala bolniško odsotnost vzgojiteljice. Ker sem iskrena in poštena, bom slednje ravnanje še zadnjič »požrla«. Na letnem razgovoru z nadrejenim pokažem interes za delo vzgojiteljice tudi za kakršnakoli nadomeščanja (četudi kot mobilna vzgojiteljica). Ker prihajam iz domače občine, zares upam na zame pozitiven odziv. Po dvajsetih letih dela v vrtcu ne bom več nasedala niti več prikimavala. Mojim podobne zgodbe, ki ubijajo smisel in voljo do dela in nasploh do življenja, še obstajajo. V prvem letu delovanja novega vrtca je službo zapustila starejša gospa, pomočnica vzgojiteljice, ki je odšla razočarana s sklonjeno glavo in brez slovesa. Potem so tu še primeri, ko nekdo zelo hitro podpiše pogodbo za nedoločen čas, s čimer se zaprejo vrata vsem čakajočim kandidatkam z ustrezno izobrazbo, ki so se v kolektivu dobro izkazale že v preteklih letih. Ali pa primer, ko nekdo nadomešča odsotnost in po preteku pogodbe čez noč izgubi delovno mesto, čeprav obstaja možnost notranje prerazporeditve v drug oddelek in se s tem omogoči zaposlitev naprej (v konkretnem primeru gre za primer invalidne osebe in matere samohranilke). Poskušam vam orisati situacijo v vrtcu malo drugače, kot ste vajeni. Mogoče se vam bodo orisani primeri zdeli vsakdanji ali pa tudi ne. Ljudje, zasidrani na svojih vodstvenih stolčkih, težko odprejo oči, še težje srce. Izredno se bojijo sprememb. Mene in otroke pa novi izzivi, ki prihajajo s spremembami, pocukajo za rokav in popeljejo nekam v novo ... mogoče prijaznejše leto 2018. Pogumno in srečno tudi vam! ・

zapisi šolskih peres Waldorfska šola Gorenjska

Adventni semenj Alenka Petrinjak

Waldorfska šola Gorenjska je na prvi decembrski dan organizirala adventni semenj. Praznično vzdušje so v stavbi na Glavni cesti 13 v Naklem pričarali že otroci dopoldan v času pouka. Skupaj z učiteljicami so krasili okna, stopnišče, razrede in do popoldneva se je šola spremenila v čarobno praznično vilo. V pritličju je iz kavarnice dišalo po čaju, pecivu in piškotih, iz ene od učilnic po čebeljem vosku in nespredeni volni, iz katerih so obiskovalci drugega adventnega sejma izdelovali svečke in ovčke. Najbolj je obiskovalce v praznični čas popeljal vonj po smrečju in mahu. Na delavnici izdelovanja adventnih venčkov so si namreč lahko izdelali adventni venček iz smrečja, mahu, bršljana, storžev, orehov in drugih naravnih materialov, ki so jih otroci jeseni pridno nabirali in preštevali, kakšen oreh pa tudi pozobali. Najmlajši obiskovalci semnja so lahko prisluhnili dvema lutkovnima pravljicama in ustvarjali glasbo, odrasli pa so v predstavitvi spoznali in izkusili način poučevanja in dela v waldorfski šoli. Razstavljeni so bili tudi zvezki in izdelki učencev

Waldorfske šole Gorenjska. Vzdušje je bilo res lepo in praznično ter odlična motivacija za pripravo tretjega ­adventnega semnja leta 2018. ・

Naklanski MEPI v Maroku Mentorici Katja Marenk in Daša Ganna Mahmoud 15.–24. avgust 2017

Na OŠ Naklo je v šolskem letu 2016/17 delovala močna ekipa MEPI-jevcev. Predstavili so se v septembrski številki Naklanca. Na kratko – MEPI-jevci so mladina med 14 in 26 letom. Delujejo na 4 ravneh: izvenšolska aktivnost, šport, prostovoljno delo in odprave. In odprava v Maroko je bila ena od pripravljalnih odprav za srebrno priznanje, kajti prav vsi (razen ene deklice) so dobili junija bronasto priznanje za opravljeno bronasto stopnjo MEPI-ja (kjer vsak deluje zase, ne tekmuje z ostalimi). Program našega potovanja je bil preprosto čudovit: –– Najprej raziskovanje vročega in živahnega Marakesha; –– filmski Ait Ben – Haddou; –– vzpon v hribe okoli soteske Todre (obisk nomadov, Le Ciel Bleu);

december 2017

Glas občine Naklo 31

zapisi šolskih peres –– MEPI-jevski pohod v Saharo, spanje v kampu, vzpon na visoko sipino, pohod nazaj (Dar Tafouyte – Hiša sonca); –– dan v oazi, odkrivanje Palmeraja in življenja Tuaregov in Berberov (Merzouga); –– pot na daljni jug do 51 stopinj v senci! Zagora!; –– pa še na Atlantik, kjer smo si privoščili dva dni uživanja na plaži, tudi deskanje, plavanje in metanje v valove (romantična Essauira in Škrlatni otoki). Kako pa so Mepijevci preživeli te odlične dneve, preberite njihov dnevnih, zapisan spodaj. Na svoje Mepijevce sta bili zelo ponosni mentorici Daša in Katja.

15. 8. 2017

Zbor pred OŠ Naklo ob 4.30. Vzlet smo imeli ob 10.50, pristanek v Casablanci ob 14.15. Ko smo vzeli kovčke in se odpravili proti izhodu, nas je tam široko nasmejana pričakala Daša s še bolj nasmejanimi bombončki sreče in prijateljstva, ki so pri njej stalnica, veljajo pa tudi za zelo učinkovito zdravilo proti poosnovnošolski depresiji. Ko smo se prešteli, smo se razdelili v dve skupini v dva avtobusa. Med vožnjo smo imeli en postanek, kjer smo nekaj pojedli. Dolgo vožnjo do Marakeša nam je krajšala Daša s predavanjem o Maroku ter o njenih izkušnjah. Ko smo prispeli v Marakeš, smo se v hotelu razdelili po sobah, potem pa vsi utrujeni od dolge vožnje odhiteli do bazena, ki nas je osvežil ter napolnil s prej izgubljeno energijo.

16. 8. 2017

Ob 9.00 ogled Sadijskih grobnic. Ogled trga, kjer nam je Daša kupila opuncije - kaktus. Ogled židovskega trga. Ogled palače Bahia. Obisk farmacije, kjer nas je farmacevt presenetil s kar dobrim znanjem slovenščine. Predstavil nam je mnoga zelišča in začimbe za katere nam je povedal tudi uporabo. Kdor je želel, je šel tudi na masažo. Ogled trga Jemma fna, kjer smo gledali kače, pili sveže iztisnjen pomarančni sok ter si ogledali bazarje. Ogled vrta Jardin Majorelle. Daša nam je povedala zgodbo, kako je ta vrt nastal. V vrtu je bilo moč videti neštete vrste kaktusov, bambusa, palm, alg … Večerni sestanek o odpravi v puščavo. Večerno kopanje.

17. 8. 2017

Zbujanje ob 5.40. Odhod. Dolga vožnja z avtobusom čez

Atlas. Postanek na najvišji točki Col du Tichka - 2260 m. Vožnja do mesta Ait Ben Haddou ter ogled le-tega. Obisk umetnika, ki je delal slike iz peska, papirja ter ognja. Kosilo v Baraki. Kopanje v bazenu ob restavraciji. Iz avtobusa smo od daleč opazovali Ouarzazate, kjer snemajo filme. Med vožnjo smo skozi okno redno videvali grmičke vrtnic, ki so tu zelo cenjene, iz cvetov destilirajo dragoceno rožno olje. Peljemo se v dolino Todre. Edina zelena točka v okolišu. Prispemo do našega riada. Čim smo se izkrcali iz avtobusa, so nas obkrožili domačinski otroci. Nekateri iz zanimanja spet drugi v upanju, da bodo kak bonbon ali dirham. Ko smo se razdelili po sobah, smo sli na večerjo. Jedli smo neko stvar, katere ime sem pozabil, narejena pa je bila iz sira, zelenjave, jajc in mesa (pripomba: to je bila berberska omleta). Po večerji smo jedli melone in breskve.

18. 8. 2017

Zjutraj smo šli z avtobusom do soteske. Pohod čez Col du Todra (2250 m). Do nas je prišla nomadska deklica, ki smo ji dali bonbone. Na poti smo srečali nomade, ki smo jim dali sladkor in čaj. Oni so nas povabili v njihove šotore ter nas postregli s čajem. Iz spoštovanja nismo slikali. Potem smo nadaljevali našo pot. Čisto na koncu smo si lahko naše utrujene pohodniške noge ohladili v reki, ki teče skozi vas. V šoli v Todri smo pustili paket šolskih potrebščin, ki smo jih v šoli zbirali maja in junija. Kosilo - juha harira iz leče in čičerike. Odhod z avtobusom, vmes postanek za nakup šalov. Med vožnjo nam je čas krajšala Daša z govorom o porokah v Maroku. Prihod do hotela Hiša sonca v Merzougi, kjer smo pustili potovalke in bili postreženi s čajem. Vzeli smo svoj nahrbtnik z osnovnimi potrebščinami ter se podali v sipine Erga Chebbi. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je prvih 45 minut hodila, druga pa jahala kamele. Proti večeru nas je ujel peščeni vihar. Ko smo prišli v kamp, smo imeli sestanek, ki pa smo ga morali prekiniti zaradi dežja. Daša nam je kasneje pojasnila, da se temu pojavu reče Genovska depresija in da se ji to do sedaj skoraj ni prigodilo. Potem smo šli na večerjo. Solata z rižem in tajine. Kasneje pa seveda sadje. Potem smo se ulegli in pod milim nebom zaspali ob pogledu na neštete zvezde.

19. 8. 2017

Ob sedmih zjutraj odhod na najvišjo sipino z višino 154 m. Za zajtrk pomarančni sok, jogurt, rogljički … - čisto presenečenje.

32 Glas občine Naklo december 2017

zapisi šolskih peres

Odhod proti Hiši sonca ena skupina peš, druga pa s kamelami. Kasneje zamenjamo enako kot prejšnji dan. Ko smo prispeli do Hiše sonca, smo se vsi pregreti od hoje vrgli v bazen. Kosilo. Obisk skupine gnawa (podsaharski črnci), ki so igrali na bobne, peli ter plesali. Ker je Katja Marenk zelo spretna z afriškimi bobni, je hitro pograbila za boben in se jim pridružila. Svojih nog pa seveda tudi niso zmogle vzdržati Daša in nekaj drugih punc, ki so jih afriški ritmi kar ponesli na sredino dvorane, ki je takoj za tem postala oder. Potem smo se vrnili do hotela. Tam nam je Daša dala potrebne informacije, mi pa smo se takoj za tem podali na mini orientacijski pohod. Startali smo pri vodnem zajetju, potem pa ob kanalu hodili do vasi, kjer sta nas Daša in Katja pričakali vsaka s svojim hladnim Jus d'orangem v roki. Seveda smo si vsi kupili jus d'orange, saj v puščavi ni boljšega kot ta, tako imenovana hladna bomba vitaminov, ki ti v trenutku poživi telo in duha. Potem smo v riadu jedli večerjo, ko smo se odpravili kopat, pa nas je zajel peščeni vihar. Zvečer smo se zabavali ob kartanju, potem pa vsi trudni popadali v postelje ter zaspali.

20. 8. 2017

Vožnja do klesarske delavnice, kjer smo videli tudi fosile starodavnih živali iz Atlasa. Vožnja čez Antiatlas, med vožnjo pa so nas stalno spremljala drevesa Vari. Potem smo prispeli v Zagoro, kjer je živo srebro doseglo 51 stopinj celzija. Da bi to rekordno temperaturo občutili, smo se izkrcali iz avtobusa ter šli do lokalčka, imenovanega Oscar.

Potem smo prispeli do našega riada Itrane. Po kopanju smo imeli tako imenovan zabavni večer, ki ga je organizirala Daša. Po dejavnostih smo šli spat.

22. 8. 2017

Ogled mesta Agadirja, trdnjave, ribjih tržnic. Gremo na plažo. Voda je bila mrzla, a smo kljub temu MEPI-jevci zaplavali v valove. Ogled mesta, kjer smo na mnogih bazarjih imeli možnost kupiti spominke.

23. 8. 2017–24. 8. 2017

Obisk srebrarne z ljudmi, ki so tako ali drugače prikrajšani (okvara vida, gluhost ...). Potem smo šli na plažo, kjer smo vzeli vsak svojo desko in opremo ter se podali v valove. Po dveh urah zabave, ki sta prehitro minili, smo se vrnili na plažo, plačali ter se odpravili v mesto. Obisk ženske, ki je delala tatuje iz kane. Potem smo odnesli prtljago do avtobusa ter se odpeljali proti Casablanci. Ob devetih zvečer smo se ustavili v restavraciji ter nekaj na hitro prigriznili. Za čisto kratek čas smo se tudi ustavili ob mošeji Hassana II., ki pa je bila zaprta, ker je bila noč. Ta mošeja spada med 6 najvišjih na svetu s kar 220 metrskim minaretom. Ko smo prišli do letališča Mohameda V., smo se poslovili ter zahvalili našemu vodiču Hassanu ter šoferju El Basu in Mussi. Ko smo prejeli karte ter opravili pregled potnih listov, smo

PRAZNIČNA SILVESTRSKA PONUDBA

Peternelj Janez s.p. Podbrezje 32 4202 Naklo tel.: 04/ 530 66 00 gsm: 031/ 307 786

mrežna pečenka svinjska ribica P.E. Naklo cesta 33 pljučna pečenka Glavna (poleg Gasilskega doma); Odprto: pon. 8-12., tatarski biftek tor.-pet. 8-16, l prekajeno meso sob. 7-12 vese m a v v suhe domače mo r okuso ! i l e Ž ič te salame 18 o 20 ož pečenice, krvavice b lno let po vse vrste svežega mesa december 2017

Glas občine Naklo 33

zapisi šolskih peres

šport

imeli nekaj prostega časa, da smo si kupili kaj za pod zob ter pijačo. Med letom smo lahko opazovali sončni vzhod. Okoli enajste ure smo pristali v Benetkah. Ko smo prejeli prtljago, smo šli na avtobus, z njim pa takoj po krajšem postanku naravnost v Slovenijo. Kjer smo točno pred 10 dnevi potovanje začeli, polni pričakovanj ter adrenalina smo ga po ob 16.04 tudi zaključili. Izmučeni, vendar srečni, polni novega znanja, motivacije … Mark Vozelj

Policisti na obisku

Zahvaljujemo se Občini Naklo (še posebno županu Marku Mravlji) in vsem donatorjem (Mlin Transport, Premi-Link, Stotinka-mm, Provia), da smo se tega potovanja lahko udeležili. Naše misli že hitijo naprej in upamo, da bomo tudi za nasled­ njo akcijo imeli podporo Občine in posameznikov. MEPI-jevci Ana Šimenc, Nika Drinovec, Tjaša Sušnik, Sara Jarc, Urh Markič, Mark Vozelj, Neža Tomažič, Lucija Šprajc, Žiga Brezavšček, Eva Igličar, Ema Kozjek. ・

Mentorica Nataša Zaletel

POLICISTI SO NAS NAUČILI, KAKO POGLEDAMO, KO GREMO ČEZ CESTO. HODILI SMO S POLICISTI. IMELI SMO SE FINO ZATO, KER NAM JE POLICIST DAL NA KONCU POBARVANKO. HODILI SMO ČEZ PREHOD ZA PEŠČE. S POLICISTI SMO VIDELI ZNAKE. RAZLAGAL NAM JE, KAKO SE MORAMO OBNAŠATI NA CESTI. POVEDAL NAM JE, DA SE NE HODI PO SREDINI CESTE. KO GREMO ČEZ CESTO, MORAMO POGLEDATI DVAKRAT LEVO IN ENKRAT DESNO. POLICIST JE BIL OD MATICA ATI. ZALA POVŠE, 2. B PRIŠLI SO TRIJE POLICISTI. PRIŠEL JE TUDI MOJ ATI. DVA PO DVA SMO PREČKALI PREHOD ZA PEŠCE. HODILI SMO PO DESNI STRANI. IMELI SMO SE LEPO. POLICISTI SO REKLI, ČE BODO SPET IZVEDELI ZA PREPIRE V RAZREDU, DA BODO PRIŠLI Z MARICO V ŠOLO.

POLICISTI SO BILI V ŠOLI. RAZLOŽILI SO NAM PRAVILA V PROMETU. MED SPREHODOM SMO SPOZNALI PROMETNE ZNAKE. POLICISTI NISO VEDNO V NAŠI BLIŽINI, ZATO MORAMO BITI PREVIDNI. ŠEJLA BAJROVIĆ, 2. B POLICISTI SO NAS POSPREMILI DO PREHODA ZA PEŠČE. SKUPAJ SMO ŠLI ČEZ. POTEM JE ZAČEL RAZLAGATI, DA SE MORAMO UMAKNITI STAREJŠIM NA PLOČNIKU. MED POLICISTI JE BIL MATIČEV OČKA. POVEDALI SO, DA SI MORAMO ZAPOMNITI TABLICO OD AVTA TISTEGA ČLOVEKA, KI NAM JE NEPOZNAN IN NAS VABI V AVTO. NINA JARC, 2. B ・

MATIC ZADRAŽNIK, 2. B

Namizni tenis 2017/18

Duplje z dvema ekipama Mirko Rakovec

Pričelo se je tekmovanje v gorenjsko namiznoteniški ligi. Ekipa Dupelj bo v sezoni 2017/18 nastopala z dvema ekipama. Obe ekipi bosta nastopili od 65 do 75 let naprej. Za prvo ekipo igrajo Jeraša Robi, Pančur Rado, Rakovec Brane, Pangrič Darko, Prelovšek Uroš in Ramovš Zoran. Za drugo ekipo pa grajo Benegalija Janez, Teran Brane, Luskovec Jani, Teran Janez, Uranič Miran in Rakovec Mirko.

34 Glas občine Naklo december 2017

Vse tekme se igrajo v gasilskem domu Duplje ob sredah od 17. do 20. ure. Rekreacija za starejše člane se odvija vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Za mlajše člane pa ob torkih od 18. do 20. ure. V ponedeljkih občasno igra namizni tenis tudi do dvanajst tekmovalcev iz Dupelj, Zadrage in Strahinja, ob torkih pa se ob podobnem številu rekreirajo tudi mlajši občani. ・

javna obvestil a Kurilna sezona prinaša tudi onesnažen zrak Onesnažen zrak je v razvitem svetu najpomembnejši okoljski problem. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Zato bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob začetku kurilne sezone izpostavili, da je zrak v času kurilne sezone pri nas onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine. Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.

Kaj povzročajo v našemu telesu? • Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Naj­manjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive kronične učinke. • Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. • Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. • Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati) sodi namreč v prvo skupino rakotvornih snovi, ki dokazano povzročajo raka. • V zadnjem času povezujejo delce tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo praktično na celo telo.

Kdo je najbolj ogrožen? → bolniki z obstoječimi srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi → starejši ljudje, majhni otroci → sladkorni bolniki → zdravi odrasli, ki so intenzivno fizično aktivni na prostem - zaradi poklica, športa (dihajo globlje, hitreje) Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj prizadeti akutni bolniki. Kratkoročno so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša.

Kako ravnati v času povišanih ravni delcev PM10 v zraku? Svetujemo, da prebivalci ravnajo po priporočilih, objavljenih na spletni strani NIJZ (www.nijz.si). Ob povišanih koncentracijah priporočamo zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem in še posebej pri osebah, ki imajo že od prej težave z dihali, srcem in ožiljem oziroma zaznavajo težave. Še posebej smo na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj močno presežene. Priporočljivo je spremljati podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani redno objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO): www.arso.gov.si (sklop Zrak/Podatki o kakovosti zraka). Na omenjeni spletni lokaciji so dostopne tudi stopenjske napovedi onesnaženosti zraka z delci in priporočila za ravnanje v obliki barvne lestvice, ki smo jih pripravili na NIJZ skupaj z ARSO. Različnim stopnjam onesnaženosti zraka (od nizke, zmerne, visoke do zelo visoke), ki so označene z zeleno, rumeno, oranžno in rdečo barvo, so priloženi ustrezni zdrav­ stveni nasveti. Hkrati z napovedjo prekomerne onesnaženosti zraka podaja ARSO tudi osnovna priporočila za ukrepanje (priporočila glede kurjenja in pravilne priprave drv, zmanjšanja ogrevanja, uporabe javnega prevoza ...). Za boljši zrak smo odgovorni vsi; država, pa tudi vsak posameznik, ki z odgovornim ravnanjem lahko veliko naredi: uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, ogrevanje s centralnim daljinskim sistemom, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem, ogrevanje na plin, toplotne črpalke... Če uporabljamo les, pa le kakovostna, čista in pravilno posušena drva ali druge oblike pravilno pripravljene lesne mase. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike je silno škodljivo. S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci. Nacionalni inštitut za javno zdravje Center za zdravstveno ekologijo člani strokovne skupine za Zmanjševanje vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi

Na podlagi Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Naklo (UVG, št. 16/06) objavlja župan Občine Naklo

Javni razpis

za dodelitev enkratnega denarnega ­prispevka za otroke, rojene v letu 2017 1. Namen sofinanciranja je enkratna denarna pomoč, ki se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna, s katero se upravičencu zagotovi dopolnilni prejemek za kritje stroš­ kov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 2. Upravičenec do enkratnega denarnega prispevka je eden od staršev otroka, rojenega v letu 2017 oz. skrbnik ali posvojitelj, pri katerem ima otrok stalno prebivališče, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja: - da ima upravičenec stalno prebivališče v občini Naklo, - da ima novorojenec nepretrgoma, od rojstva do vložit­ ve vloge za pridobitev enkratnega denarnega prispevka, stalno prebivališče v občini Naklo. 3. Višina enkratnega denarnega prispevka za otroke, rojene v letu 2017, znaša 250,00 EUR. 4. Upravičenec uveljavlja pravico do enkratnega denarnega prispevka za otroka, rojenega v letu 2017, s pisno vlogo – obrazec je na razpolago v tajništvu Občine Naklo ali na splet­ni strani http://naklo.si/. Vlogo je potrebno oddati do 31.01.2018 na naslov: ­Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo. 5. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: - izpisek iz rojstne matične knjige novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkrat­ ne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; - potrdilo o stalnem prebivališču za upravičenca in novorojenca oz. soglasje, da Občina Naklo skladno z zakonom pridobi potrebne podatke, ki izkazujejo upravičenost prejema enkratne denarne pomoči, iz uradnih evidenc; - fotokopijo številke transakcijskega računa upravičenca. 6. Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkrat­nega denarnega prispevka vodi in o njej odloča z odločbo občinski organ, pristojen za socialno varstvo. Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba. O njej odloča župan občine Naklo. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe pisno ali ustno na zapisnik.

datum: 1. 12. 2017 Številka: 430-0031/2017 MARKO MRAVLJA, l. r. ŽUPAN OBČINE NAKLO

december 2017

Glas občine Naklo 35

ogl asi -

040/202 384

MB-NAKLO:

skupaj v leto 2018 Pred nami so boæiœno-novoletni prazniki in œas obdarovanja. V MB-NAKLO smo se tudi to leto odloœili, da namesto poslovnih daril pomagamo posameznikom, druæinam oz. druøtvom v stiski. Øtevilo pomoœi potrebnih je tudi v naøi bliænji okolici veliko. Veliko ljudi teæko preæivlja sebe in svoje druæine, vse veœ organizacij teæko pridobiva sredstva za uresniœevanje svojih dobrodelnih ciljev. V MB-NAKLO verjamemo, da lahko vsak posameznik, vsaka skupnost, vsako podjetje prispeva k boljøemu svetu za vse nas. Pomemben je vsak, tudi najmanjøi prispevek, vsaka topla beseda, vsak iskren pogled, vsako srœno dejanje in vsak nasmeh. S tako naravnanostjo spreminjamo sebe in svet okoli nas. Odloœili smo se, da denarno pomoœ to leto namenimo: • OØ Naklo, za pomoœ otrokom, ki teæko poravnajo stroøke za malico in za øolske izlete;

Æelimo Vam sreœno 2018!

• Turistiœnemu druøtvu Naklo, za organizacijo druæbeno koristnih izobraæevanj za obœane;

• VDC Kranj, za øtevilne potrebe njihovih varovancev. Sredstva, ki smo jih namenili pomoœi potrebnim, so zagotovo priøla v prave roke. Iskreno pa upamo, da naøa dobrodelna dejanja kot naøi sovaøœani in poslovni partnerji sprejemate s podporo in razumevanjem.

36 Glas občine Naklo december 2017

Naj bo polno igrivega veselja, zdravja, notranjega miru, optimizma in iskrene medsebojne ljubezni. Matej Bernard s kolektivom Slovenija

sre Ve čn sel o bo no ži vo č i let n o!

ogl asi -

Z O B N A ORDINACIJA ZA ODRASLE

Erika Teran, dr. dent. med. Zg. Duplje 101a, 4203 Duplje tel.: 04 25 75 888 Stara cesta 61, 4202 Naklo Tel.: 04/ 257 88 90 lekarna.naklo@siol.net Svetovanje, izdaja zdravil na recept / brez recepta, medicinski pripomocki, homeopatija, aplikativna kineziologija, socialna gerontologija

Odprto: 8 - 19, sobota 8 - 12 Se priporočamo za obisk!

Srečno 2018!

040/202 384

Fristads d.o.o. Glavna cesta 24, Naklo 4202 www.fristads.si mobi: 040 522 066 Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADSKANSAS. Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo (bivši prostori

SREČNO 2018!

Občine Naklo).

SINCRO.GRID – projekt skupnega interesa na ­področju pametnih omrežij SINCRO.GRID, investicijski projekt skupnega interesa na področju pametnih omrežij, je iniciativa štirih partnerjev iz Slovenije (ELES, SODO) in Hrvaške (HOPS, HEP-ODS). Projekt je bil v začetku leta 2015 predlagan na seznam projektov skup­ nega interesa Evropske unije (Project of Common Interest - PCI), 22. maja 2017 pa je bila v Bruslju podpisana pogodba o sofinanciranju projekta s strani Evropske unije. Projekt, vreden 88,6 milijona evrov, bo tako v višini 40,5 milina evrov sofinanciran v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Namen projekta je z uporabo naprednih tehničnih siste­ mov in algoritmov upravljati moči tokov tako, da se izboljša kakovost napetosti v elektroenergetskem sistemu in poveča prenosna zmogljivost obstoječih elektroenergetskih vodov, obenem pa zagotovi učinkovitejše vključevanje obnov­ljivih virov energije v elektroenergetski sistem ter poveča varnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo.

V okviru projekta so predvideni tudi gradbeni posegi znotraj razdelilno transformatorskih postaj (RTP) Beričevo, Divača, Cirkovce, Pekre in Okroglo. Na območju RTP Beričevo, RTP Divača in RTP Cirkovce bodo vgrajene naprave za kompenzacijo, na območju RTP Okroglo in RTP Pekre pa je predvidena postavitev in priključitev baterijskih hranilnikov električne energije na 110kV elektroenergetski sistem Slovenije. Partnerji projekta si prizadevajo za čim boljšo promocijo projekta ter obveščenost lokalne skupnosti. Zato so predstavniki družbe ELES, ki je koordinator projekta, v sredo, 15. novembra, projekt SINCRO.GRID predstavili občinskim svetnikom občine Naklo, načrtujejo pa tudi predstavitev za krajane Okroglega. Več o projektu: www.sincrogrid.eu

december 2017

Glas občine Naklo 37

ogl asi -

040/202 384

Trgovina z gradbenim, repromaterialom in storitve Podbrezje 109, 4202 Naklo

tel.: 04/532 51 00 no č ! e Sr 18 Odprto: 7.00-17.00 20 sobota 7.00-13.00 Zima okoli nas kolovrati, prazniki so že pred vrati. Poslovnih Uspehov in zdravja polno vrečo, naj Vam Novo leto prinese tudi srečo Iskrena hvala za izkazano zaupanje in veselimo se nadaljnega sodelovanja z Vami tudi v letu 2018! Želimo Vam Vesele praznike, lepe misli in doživetja v letu ki prihaja

18!

o 20

čn Sre

kolektiv računovodskega servisa Miša s.p. in Barbi d.o.o.

Strahinj 74, Tel.: 04 257 89 00 e-mail: tatjana@mi-sa.si

IBRO KASUPOVIČ s.p. PODBREZJE 4, 4202 NAKLO www.tlakovit.si; info@tlakovit.si GSM: 041/244-285 Že ve lim s in el o v no sr bo am vo eč žič le no to !

izkopi in in odvozi odvozi materiala materiala -- izkopi tlakovanje in in urejanje urejanje dvorišč dvorišč -- tlakovanje izdelava priključkov priključkov na na -- izdelava javno kanalizacijo kanalizacijo javno

38 Glas občine Naklo december 2017

NAVČEK d.o.o. Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…) - ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN

ogl asi -

040/202 384

BREZPLAČNA USPOSABLJANJA ZA ZAPOSLENE

podjetje za svetovanje in posredovanje, d.o.o.

- Računovodske storitve - Davčno svetovanje - Poslovno in finančno ! 018 svetovanje 2 čno e r - Priprava razpisne S dokumentacije za pridobitev sredstev Draga Brezar 05 907 47 50 041 585 404

info@svepo.si www.svepo.si

Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo

s srednješolsko izobrazbo ali manj IN starejše od 45 let

UČENJE RAČUNALNIŠTVA

ZAČETNI

RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE (60 ur)

Za začetnike in vse, ki želite obnoviti osnove poznavanja računalnika, programa Word, elektronske pošte in interneta. Termini: januar – februar 2018 (pričetek že 9.1.2018) marec – april 2018

NADALJEVALNI

ZA RAČUNALNIKOM Z ROKO V ROKI – ZA BOLJŠE KOMUNICIRANJE (50 ur)

Za vse, ki se želite bolje seznaniti s programom Word, Excel, Publisher, internetom, e-pošto, delovanjem večfunkcijskih naprav, socialnih omrežij, … Termin: marec – april 2018 Usposabljanja potekajo v okviru projekta CENTER ZA PRIDOBIVANJE TEMELJNIH KOMPETENC GORENJSKE Sofinancirata jih EU preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

INFO IN PRIJAVE: 080 3900, 041 499 934 katja.eler@bc-naklo.si

december 2017

Glas občine Naklo 39

zadnja str an

Skupaj združimo novoletne želje tako, da bo vse Ëisto in nam bo lepo. SreËno 2018

Glavna cesta 20, 4202 NAKLO info@veldrona.com http://veldrona.si http://veldron.com

Računovodski servis (za d.o.o., s.p., društva,...) Kontakt: 041 863 440

Trgovina Matjaž Tel.: 04 257 15 02, Faks: 04 257 18 31

Barve, laki, pisarniški material, računalniki in oprema, fotokopiranje, kemična čistilnica, popravilo čevljev, ponudba točenih vin in SERVIS RAČUNALNIKOV IN OPREME

Odprto 8.00-12.00 in 14.30-18.30 Sobota 8.00 - 12.00

Vesel božič in srečno 2018! 40 Glas občine Naklo december 2017