Glas Naklo, september 2017

Glas Naklo

september 2017

obÄ?ine

Ĺ tevilka 91/leto 23

uvodnik Veliki Slovenci Andreja Kosec, odgovorna urednica Pri nas sta 26. 9. in 31. 10. po pomenu precej povezana dneva. Prvi datum obeležuje evrop­ ski dan jezikov, ko Evropa praznuje jezikovno raznolikost in spodbuja učenje jezikov (in sicer od leta 2001 dalje na pobudo Sveta Evrope v Strasbourgu). Slovenija se na zemljevidu jezikov nahaja od 9. stoletja, tedaj so namreč nastala prva besedila v slovenskem jeziku, pisava pa je bila za večino (pa tudi sicer je bila večina nepismena) neberljiva karolinška minuskula. Ven­ dar pa takrat Slovenci sebe še niso smatrali kot narod, niso ve­ deli, kdo so in se niso identificirali s pripadnostjo neki entiteti. Prvi, ki je Slovence želel povezati in poenotiti, je bil čez dobrih 500 let Primož Trubar. Res da z namenom širiti protestantsko vero, a je kot ključni dejavnik videl jezik, pisavo in narodno za­ vest. V svoji prvi knjigi nas je nazval in poimenoval z uvodnim »Lubi Slovenci«. Zato 31. oktobra praznujemo dan reforma­ cije, ki je bil na Slovenskem bolj kulturno kot versko gibanje, čeprav brez drugega ne bi bilo prvega. In danes? Nas jezik še definira? Seveda. Jezik je identiteta vsakega posameznika, ker v njem razmišlja, moli in ljubi. Pa tudi dela – če je le delo dovolj dobro. Letošnje poletje je Slovenijo zelo obremenilo. V najbolj obiskanih krajih so morali turistični delavci zopet najeti tuji gostinski kader, da stranke iz obupa ne bi obrnile že na pragu lokalov, restavracij … Očitno Slovenci stremimo k dru­ gačnim virom denarja, s čimer ni nič narobe in je stvar vsakega posameznika. Resnično pa me je zmotilo in šokiralo, da nas je v znani gostilni natakar postregel v hrvaškem jeziku, nekaj dni za tem pa še v nekakšni ukrajinski slovenščini! Sprva sem presenečena iskala skrito kamero, a je ni bilo. Mogoče je bila moja reakcija pretirana, a počutila sem se, kot da se z ribami in zrezki prodaja tudi jezik. Ne-slovenščina zagotovo ni zmotila nobenega Nizozemca ali Nemca, saj so pogosto ogovorjeni v maternem jeziku, jaz pa sem imela prizadeta domoljubna čustva. Trapasto? Upravičeno? No, sem se pa 17. 9. malo potolažila. Takšne pripadnosti Slo­ venci svoji domovini in jeziku ne izkazujemo, ravno obratno, le redko najdemo priložnost. V Istanbulu so košarkaši obnoreli tudi najbolj zaspane Slovence. Skandiranje, petje in potem vse novinarsko pisanje o ponosu v srcih. Čredni nagon? Ego, ki se poistoveti in z zmago narodnega junaka dobi potrditev tudi sam? Mogoče. A prav bi bilo, če bi poznali tudi druge Slo­ vence, ki v znanosti, industriji … premikajo meje (verjetnega). Res pa je, da ne tekmujejo in zmagujejo tako dramatično pred očmi javnosti. Premalo se spoštujemo, sebe in svoj jezik. Te misli smo lahko prepoznali tudi v besedah Berte Golob, ki je bila gostja pogo­ vornega večera v Domu Janeza Filipiča. Ko boste tokrat brali časopis, se zavedajte svojega jezika. In ne pozabite slovenskega pregovora – Lepa beseda lepo mesto najde. p.s. Ne spreglejte obvestila uredništva na strani 23 in sode­ lujte! Obljubljamo vam nagrade.

2 Glas občine Naklo september 2017

V tej številki ... Ž U PA N OV G L A S

3

Dr. Gregor Voglar se je vrnil v Naklo

4

Sproščeno srečanje članov

6

I Z N A Š E S R E N J E

Utrinki ob spominu na bistriške žrtve Iz preteklosti snujemo za prihodnost

Ob 80. obletnici prenovili gasilski dom V Črni gori

4

5 7 8 9

Gibanje za zdravje in veselje

10

Izlet na Grossglockner

12

Izlet starostnikov nad 80 let Rotarijstvo v občini Naklo Jesenski utrip

Pestro in veselo

Moto društvo Oldteimer N ­ aklo je p ­ onovno »pod streho s­ pravilo« t­ radicionalno

prvomajsko parado s­ tarodobnikov

V Podbrezjah raste število klekljaric, ki so si nadele ime Taborske Urške K U LT U R N I O D M E V

Razstava oblikovalke v glini Tilke Purgar Slikarska sekcija v KD Tabor je presegla

12 13 14 15

16 17

18

18

letošnje načrte

19

Vabilo na letošnje Taborske dneve

21

Legenda o Taborski Urški na kamišibaj odru Pravljica na obisku

Novemu šolskemu letu na pot

20 22 22

G L A S JE D RUG I O B R A Z

24

Lidiji Aljančič v slovo in spomin

26

Naklanec s srcem

24

Š P O R T

27

Z A P I S I Š O L S K I H P E R E S

28

Program MEPI na OŠ Naklo

28

Valentina in Nika zlati v Makedoniji Letos v OŠ Naklo kar 72 rumenih rutk Zbiramo star papir

JAV N A O B V E S T I L A

27 28 30

31

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite naj­kasneje do ponedeljka, 4. ­decembra­. Besedila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot s­amostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

županov gl as

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, ­Andreja Prosen. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Mušnice Foto: Jožef Roblek Datum izida: 29. 9. 2017 ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo ISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide.

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Bese­ dila in fotografije se pošiljajo na elek­ tronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja član­ kov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zako­ nom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vra­ čajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ nimni in nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

­ poštovane S ­občanke, ­cenjeni ­občani! Letošnje poletje je bilo pravzaprav takšno, kot se za ta letni čas spodobi. Soparno, toplo, vroče, na trenutke celo nekoliko preveč. In kljub temu da so pa­ dali temperaturni rekordi, so naši izvajal­ ci vestno izvajali svoje naloge. Na novo urejeno krožišče in parkirišče pred obči­ no sta v fazi zaključevanja. Ko bomo z deli zaključili, nikakor ne bomo počivali, saj nas že čaka naslednji projekt – lotili se bomo namreč gradnje športnega par­ ka. Športni privrženci boste svojo ener­ gijo lahko sprostili v pump parku, saj bomo uredili prostor za razne akrobaci­ je s kolesi, rolerji, skiroji in rolkami. Na svoj račun boste prišli tudi tisti, ki imate radi višino, v parku bomo namreč posta­ vili plezalno steno, najljubše smeri pa si boste izbirali sami; in tisti, ki bi radi nekaj pridobili tudi na mišični masi, saj bo del parka namenjen street work out napra­ vam. Letošnja novost bo v primerjavi s preteklimi zimami tudi pokrito drsališče, ki bo v zimskem času obratovalo ne gle­ de na vremenske razmere. Prizadevamo si, da bi objekt postal zanimiv tudi za odvijanje določenih prireditev; verjetno bodo med prvimi že tiste v adventnem času. Da bi bila pot do športnega parka in ostalih stavb v bližini čim bolj varna, bomo za pešce uredili pločnik z javno razsvetljavo do Strahinja, s tem pa po­ sledično olajšali parkiranje uporabnikom občine, zdravstvenega doma, lekarne, knjižnice in Doma starejših občanov. V teku je tudi sanacija Gorenjske ceste, ki pa se odvija nekoliko počasneje, kot smo sprva pričakovali. Investicija je sicer vredna dobrih 400 tisoč evrov, izvajalci pa bodo uredili kanalizacijo, meteorne vode, javno razsvetljavo … Izvajalca za obnovo Glavne ceste smo že izbrali. V prvi fazi, investicija je vre­ dna okoli 600 000 evrov, bomo obnovi­ li cesto od krožišča na Polici do šole, v drugi pa od šole do novega krožišča pri občinski stavbi. Pri pregledu cest je bilo

ugotovljeno, da so se meteorni kanali, ki so bili vgrajeni že pred leti, posuli, kar lahko privede do posedanja ceste. Po­ sledično bomo najprej morali poskrbeti za celotno novo inštalacijo ceste, nato pa jo primerno urediti. Izvedba druge faze je predvidena naslednje leto v spo­ mladanskem času. V polnem teku je iz­ delava projektov za sekundarne vode v Podbrezjah; sanacije naj bi se lotili v nas­ lednjem letu, še letos pa bomo uredili cesto do Zadrage. Želim vam čim lepši prehod v mavrič­ no obarvano jesen!

september 2017

Glas občine Naklo

3

iz naše srenje Zgodilo se je Na vasi …

Dr. Gregor Voglar se je vrnil v Naklo Damijan Janežič, Alojzija Murn

S

koraj teden dni pred prireditvijo Na vasi se dogaja je Pavlinova galerija Doma Janeza Filipiča oživela. Vrvež je napovedoval nekaj pomembnega. Prvič po tristo letih se je v rojstno vas – seveda le predstav­ ljen na razstavi – vrnil najimenitnejši Naklanec, občan občine Naklo in pomemben Slovenec dr. Gregor Voglar. Na dokumentarno-slikarski razstavi Dr. Gregor Voglar je številnim zainteresiranim obiskovalcem predstavil izjemno življenje našega znamenitega rojaka raziskovalec Peter Kuhar, tudi sam Naklanec. Dr. Gregor Voglar ali Dr. Gregorius Carbonarius de Biseneg, kot se je podpisoval, ni bil le doktor medicine in filozofije, osebni zdravnik in svetovalec ruskega carja Petra Velikega, temveč tudi odlični zdravnik, ki je uspešno branil ljudi pred kugo. Bil je po potrebi tudi diplomat in celo vohun, deloval je namreč tudi za uveljavitev katoliške cerkve v Rusiji in kljub prepovedi ruskega dvora dejavno sodeloval z jezuiti in jim pre­ dajal zaupne informacije. Ta razstava je nova in sodobno predstavljena. Pred 15 leti, ko je bil postavljen vodnjak s spomenikom dr. Voglarju, je bila namreč že tudi razstava v Dupljanski graščini, občina pa je dala takrat tudi tiskati knjižico o dr. Voglarju. Naše društvo se je zavedalo, da bo moralo razstavo pripraviti drugače in na novo, zato se je začelo že januarja pripravljati s prvimi sestanki pro­ jektnega tima in nabavo literature – nemške knjige s študijo delovanja in pomena tujih medicincev na nekdanjem ruskem dvoru, v kateri je opisan tudi Voglar. Ta zgodnji začetek se je pokazal kot koristen, saj smo bili konec marca naprošeni, da razstavo prikažemo že junija na občinski praznik. Kljub temu je bilo treba proti koncu roka za otvoritev razstave močno garati, da smo uspeli pripraviti vse, kot je treba. Peter Kuhar, zaslužen za pripravo teksta in oblikovanje plakatov, kot rodoslovec pa za Voglarjev rodovnik, je povedal, da je zadnji teden dni spal le po nekaj ur. Študiranje in spoznavanje dejstev o življenju dr. Voglarja in takratnih okoliščin pa je po drugi strani zahtevalo tudi zelo veliko časa že prej. To svoje znanje je Peter Kuhar na izredno zanimiv način po­ kazal s skoraj enournim predavanjem po dopoldanski otvoritvi razstave v Pavlinovi galeriji takoj po začetku občinske priredit­ ve Na vasi se dogaja. Po končanju popoldanske slavnostne občinske seje v Filipičevem Domu pa se je z nekoliko krajšim predavanjem posvetil še članom občinskega sveta in drugim

Peter Kuhar razlaga rodovnik dr. Gregorja Voglarja. Foto: Damijan Janežič

4 Glas občine Naklo september 2017

prisotnim. Tudi v nedeljo med 18. in 20. uro je na razstavi predstavljal življenje in delo dr. Gregorja Voglarja. Njegovo predavanje in naša razstava sta bila všeč tudi organizatorjem ponovitve prej omenjene stare razstave o dr. Voglarju, zato so ga prosili, da pride še na njihovo otvoritev osvežene razstave v začetku julija. Z obsežnim rodovnikom je predstavil Voglarjev rod, ki v Naklem in sosednjih vaseh še živi. Na Jagoščovi domačiji se še vedno pišejo Voglar. Najstarejša priimka v Naklem sta Voglar in Marinšek, omenjata se že v urbarjih. Nato je predstavil zgodbe ruskega in avstrijskega dvora, delovanje dr. Gregorja Voglarja na ruskem dvoru, njegovega tajnega dopisovanja z jezuiti, dela v medicinski upravi in končno vrnitev v domovino in razdelitev premoženja v oporoki, v kateri je 5000 goldinar­ jev – takrat zelo veliko vsoto – zapustil Naklancem za graditev novega vodovoda. Razstavo so organizirali in založili vsa potrebna finanč­ na sredstva člani tima za projekt o dr. Voglarju iz Likovnega društva Naklo. Vse organizacijske niti je v rokah držala predsed­ nica Alojzija Murn. Zadala si je tudi nalogo naslikati na platno portret dr. Voglarja. Najprej je zato morala preučiti oblačila in portrete oz. portretiranje v njegovem času, predvsem portre­ te evropskih zdravnikov. Težavo pa je predstavljalo predvsem dejstvo, da o dr. Voglarju še ni bil doslej odkrit noben opis nje­ gove zunanjosti, kaj šele njegova podoba. Avtorica je za reši­ tev tega problema našla model za upodobitev iz Voglarjevega sorodstva. Drugo sliko, ki bi lahko predstavljala tudi dr. Voglarja kot plemiča iz začetka 18. stoletja, je na platno naslikal slikar Fran­ ci Markovec, ta slika je bila prikazana spomladi tudi v Mestni knjižnici Kranj. Mija Kramarič je odlično in nadvse natančno naslikala Voglarjev plemiški grb, devet članov sekcije Mladi talenti pa v barvita oblačila oblečene plemiče ter na eni sliki doktorja kuge. Njihove lepe slike so razstavo poživile in slišali smo veliko pohval, namenjenih mladim slikarjem. Jeseni sek­ cija nadaljuje z delom in dobrim programom, priznanim tudi s strani državnega Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na razstavi je sodelovala tudi fotografska sekcija. Damijan Janežič je v objektiv ujel današnjo podobo Vogvarjove doma­ čije, Ksaver Šinkar nočni motiv vodnjaka z Voglarjevim spo­ menikom, doc. dr. Drago Papler pa središče vasi s kapelico lurške Matere Božje, Voglarjevim spomenikom, Težičovo hišo in zvonikom župnijske cerkve sv. Petra. Prof. Ljuba Brajnik je kot zgodovinarka v okvirjenem tekstu opisala življenje Evrope v Voglarjevem času. Prof. Jožica Koder je lektorirala besedila za razstavo. O nekdanjih problemih s kugo nam je veliko informa­ cij dal dr. Jurij Kurillo, tudi poznavalec Voglarjevega življenja. Pred leti je kot zdravnik pediater prejel Voglarjevo nagrado, ki

iz naše srenje se je podeljevala zaslužnim zdravnikom. Na slavnostni občinski seji je bil dr. Kurillo poseben govornik. V preddverju Pavlinove galerije so otroci v za javnost odpr­ ti delavnici z akrilnimi barvami po predloženih slikah risali in slikali figure v plemiških nošah Voglarjevega časa – zrelega baroka. Obiskovalci otvoritve razstave so med sabo imeli tudi v kos­ tum in vlogo vživetega ljubiteljskega igralca Žiga Konjarja, tudi Naklanca. Med poslušanjem razlage Petra Kuharja je veselo pripomnil: »Vesel sem, da se me Naklanci spo­ minjate, celo za prvega med njimi me štejete.« Nato je dr. Gregor Voglar odšel med ljudi na trg k cerkvi sv. Petra in Naklancem pripra­ vil krajši govor. Pova­ bil nas je na razstavo k vaškemu koritu, med stojnice, na pokušino naklanske potice, pra­ ženega krompirja … Slednjega je poizkusil in dejal, da je odličen. Povedal je, da ga okuša prvič, saj ga v njegovem času še niso pridelova­ Dr. Gregor Voglar si ogleduje po li. Ogledal si je stojnice, njem imenovano solato, katere pozdravljal Naklance in fotografijo je na stojnici razstavila se z njimi fotografiral. Maksimiljana Marinšek iz Kluba Kovač. Foto: Damijan Janežič Na stojnici Kluba Ko­

vač si je ogledal po njem imenovano Voglarjevo solato. Gospa Maksimiljana Marinšek je na stojnici razstavila še fotografijo naklanske jabolčne pite. Nekaj minut po dvanajsti uri je predsednica Likovnega društva Naklo pozdravila obiskovalce prireditve Na vasi se do­ gaja in jim predstavila recept za naklansko potico in jih nato povabila na razstavo v Pavlinovo galerijo. Obiskovalci so po­ hvalili to, s kranjsko klobaso, kislim zeljem in čilijem nadeva­ no potico, ki so jo za občinsko prireditev spekli v Biotehničem centru Naklo. Raziskovalec Voglarjevega življenja Peter Kuhar, ki sodeluje z dr. Sabine Dumschat, višjo svetnico iz Zveznega arhiva v Berli­ nu, avtorico obširne znanstvene knjige Ausländische Mediziner im Moskauer Rußland, po naše Tuji medicinci (zdravniki, lekar­ narji, kirurgi …) v moskovski Rusiji, načrtuje razširitev razstave. Tudi naklanski slikarji in fotografi bomo ustvarili še kakšno sliko in fotografijo, povezano z dr. Gregorjem Voglarjem. V Naklem se bo torej dr. Gregor Voglar s plemiškim imenom de Biseneg še oglasil. Razstava bo še bogatejša. Radi bi izvedli tudi dve predavanji – več o izjemnem življenju znamenitega dr. Voglarja in o oblačilni kulturi v Voglarjevem času. Razstavo nameravamo pokazati tudi izven Nakla, za kar se že dogovarjamo. Ponosni smo, da smo imeli možnost po kulturni strani pri­ spevati k občinski prireditvi, ki je bila letos v znamenju Voglar­ jevega leta. Dr. Voglar je bil povezovalna nit od predstavitve Voglarjevega vodovoda, Voglarjeve poti, razstave in nastopov. Odlično smo sodelovali s podžupanom Juretom Renkom in ostalimi soorganizatorji in prostovoljci, ki so učinkovito skrbeli za tekočo izpeljavo bogatega programa. Letošnjo celotno pri­ reditev smo doživeli kot uspešno, bila je zanimiva, prijetna in – ne nazadnje – imela je tudi dušo. ・

Poklon umrlim med 2. svetovno vojno leta 1942

Utrinki ob spominu na bistriške žrtve Milenka Jekovec

Kar je svetloba na tem svetu, kar je tišina, kar je glas, kar je v ljudeh življenje, kar je v rastlinah rast, kar je vseh stvari vrtenje, kar je večnost, kar je čas,

ljudje, ki vsako leto ob tej priložnosti vstopijo na ta kraj, se niso dali motiti. Posedli so po klopeh ali postali in prisluhnili bese­ dam, ki so jih oblikovali mladi recitatorji Nina Drinovec, Maj Tavčar in Anže Skodlar. Brala se je poezija slovenskega igralca in pesnika Toneta Kuntnerja.

vse to – je od zdavnaj v meni in v vsem sem jaz. (Tone Kuntner) Izpod zelenja na bistriškem klancu sta se v prihajajočem julij­ skem večeru, zaslišali violina in viola. Nežno so zabrnele njune strune, violina z nekoliko višjimi toni, viola z božajočim altom, ki je kot jesenska meglica zalebdel v zraku, že naslednji trenu­ tek pa se spremenil v spokojni mir. Celo harmonika, ki je sicer znana po svojem hrupnem in razposajenem mehu, se jima je čisto tiho pridružila, kot da bi razumela, oh, saj je razumela, zakaj je bila povabljena in kakšna je bila v tem trenutku njena vloga. Glasba je napolnila prostor na jasi nad cesto, po kateri so sicer vozili avtomobili, pa še kakšen motorist vmes, toda

Sara Žnidar in njena violina

september 2017

Glas občine Naklo

5

iz naše srenje Pred 75 leti pa je tu, po vsej Evropi in svetu divjala vojna. Poleti 1941 so Nemci z namenom, da bi zastrašili ljudi in tudi v odgovor na prve partizanske akcije začeli streljati talce. Tako so od 30. julija do decembra 1941 Nemci ustrelili 360 ljudi, od januarju do 21. maja leta 1942 že 391 ljudi, od junija do 4. no­ vembra 1942 pa že 976 ljudi. Istočasno so plenili premoženje ubitih in izganjali njihove družine v taborišča v Nemčijo. Na Bistrici so požigali domove, streljali domačine in talce, pripeljane iz begunjskega zapora. Tudi selili so. Mlinarjeva dru­ žina je bila izseljena v Srbijo. Ljudi je bilo nepopisno strah. Tisti, ki so vse to videli in doživeli, so se za vedno zapisali strahu in nemiru, kajti tega se ne da pozabiti. Mogoče da spomin malo, čisto malo izgubi svojo barvo, a kdo ve kje in kdaj se pojavi v vsej svoji razsežnosti in ohromi življenje in delovanje človeš­ kega bitja. Vedno znova se pojavlja vprašanje: »Zakaj se je to zgodilo meni? Zakaj se je to dogajalo nam? Kako bi teklo moje življenje, če teh grozot vojne ne bi bilo v mojem spominu?« Žal odgovorov ne poznamo. V naših mislih si jih lahko le domisli­ mo in opremimo z dodatkom lepega in boljšega, toda življenje gre svojo pot in nam vendarle ponuja tudi razbremenitve. Tako smo pač ustvarjeni. Sonce se je že skoraj popolnoma zataknilo za Triglav. Zažev saksafon, ki nas je prvi predramil in s slovensko himno pope­ ljal v prireditev, je potihnil. Slavnostna govornica, gospa Marta Frantar, in predloga, iz katere je prebirala zgodovinska dejstva in človeške odnose v tistih časih, sta počivali in mirno spre­ mljali zaključek. Častna četa gasilcev, ki se vsako leto odpravi po bistriškem klancu, prikoraka na prizoriščni prostor in obli­ kuje zaveso s svojimi uniformami, se je počasi začela trgati in spuščati po klancu navzdol. Glasbeniki so začeli pospravljati

Spominske plošče svoje inštrumente in note ter skupaj z recitatorji zažubereli v mladostniški razposajenosti besed vsepovprek. Kakšna čudo­ vita brezskrbna melodija, ki jo premore samo mladost. Pri spomeniku, ki ga sicer ni, njegov predhodnik pa čepi med zelenjem in ponižno čaka na tisti dan, ko se ga bo nekdo spomnil, se v vazah bohoti rdeče cvetje. Zeleni venec, ki so ga prinesle varne roke in ga skrbno obesile na stojalo, pripravlje­ no prav za ta namen, pa se tiho poklanja spominu umrlih. Na drugi strani ob spominskih ploščah se v vsem svojem razkošju razdaja čudovita lončnica, ki s svojo rdečico spominja na kri in ogenj. Sveče dogorevajo in na jasi se temni. Tudi jaz zaprem svojo torbo in počasi odhajam. V tistem tre­ nutku pa se mi v misli prikradejo besede, ki jih v knjigi pisatelja F. Lainščka izgovori ena izmed oseb in gre tako: »Sreča je, da ljubezen ni kri, ki lahko odteče, ampak je ljubezen človekovo hotenje, ki ostane še tudi po tem, ko so kosti že prah.« ・

Zveza borcev za vrednote NOB Duplje

Sproščeno srečanje članov Tekst in foto: Jože Košnjek

Članice in člani krajevne organizacije Zveze borcev za vred­ note NOB Duplje se že nekaj let enkrat letno srečajo na družab­ nem srečanju. Sprva so se članice in člani organizacije, njihovo število je preseglo število 100, dobivali pri Lovskem domu nad

Savo, zadnja leta pa se najdejo kar doma, ob šoli v Dupljah. Prijateljski klepet, družabne igre, najpogosteje prstomet, in se­ veda dobrote z žara so že tradicija. Letošnjega avgus­tovskega srečanja se je udeležilo okrog 70 članic in članov. ・

Del udeležencev tradicionalnega srečanja pri dupljanski šoli

Mojstri žara

6 Glas občine Naklo september 2017

iz naše srenje Turistično društvo Naklo

Iz preteklosti snujemo za prihodnost Tekst in foto: Damijan Janežič

Danes turizma brez dobrih zgodb ni. Zanimive zgodbe iz preteklosti je potrebno ponuditi današnjemu gostu. Nekaj ori­ ginalnih zgodb je zapisanih tudi v pred kratkim izdani knjigi Pod gorami. Sicer pa smo v društvu po poletnem premoru za­ vihali rokave. 2. septembra smo že bili na festivalu praženega krompirja v Velenju. Poleti pa smo se člani društva razkropili po domovini in sosednjih deželah in si nabirali novih moči. Opa­ zovali smo turistični vrvež in pogledali v krajevne turistično-in­ formativne centre. 17. junija smo se udeležili občinske prireditve Na vasi se dogaja. Na stojnici smo ponudili pražen krompir in knjige Turizem v Naklem, Stoletje pošte v Naklem in Železnica skozi Naklo. Pražen krompir si je privoščil tudi dr. Gregor Voglar (sijajno ga je igral Žiga Konjar). Povedal je, da je krompir dober in si ga bo še privoščil. V času, ko je živel, krompirja še niso pridelovali. Nji­ ve so zasejali z vsemi vrstami žit. Ob žitnih in mlečnih jedeh so občasno jedli tudi nekaj mesa domačih in divjih živali. V drugi polovici prireditve je na pobudo Turističnega društva Naklo za­ igral prav za to prireditev sestavljen ansambel Veseli Naklanci. Na harmoniko sta igrala Gašper Voglar, sorodnik dr. Gregorja s Pokopališke poti v Naklem, in Primož Gnidovec s Pivke.

društva Naklo (Maša in Rado Vodenik, Gregor Jovan, Aleš Ko­ kalj in David Podobnik) je bila ena od več kot osemdesetih ekip pražilcev »tenstanega« krompirja. Pripravila ga je na dva nači­ na: naklanski tenstan turistični krompir (zeliščni z gobami) in naklanski tenstan, ta šparovni krompir. Obenem sta se turistič­ ni društvi Naklo in Kokrica povezali in organizirali izlet za člane in občane. V organizaciji Damijana Janežiča so si izletniki ogle­ dali muzejsko urejeno domačijo, nekdanjo viničarijo v Lipju pri Velenju, se do sitega najedli različnih vrst praženega krompirja, poskusili pivo na fontani v Žalcu in si ogledali ljudske plese različnih folklornih skupin. Avtobus je bil letos že nekaj dni po začetku zbiranja prijav zaseden. Ljubitelji praženega krompirja se čez leto dni srečamo na 18. svetovnem festivalu praženega krompirja pri zamejskih Slovencih v Doberdobu v Italiji.

Izletniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi viničarije.

Pražen krompir je poskusil tudi dr. Gregor Voglar. V soboto, 24. junija, smo se udeležili 2. srečanja Udinborških društev. Pri Mlinčkih, ob potoku Zelenc za vasjo Cegelnica so ga pripravili člani Turističnega društva Kokrica, ki so poskrbeli za odlično pogostitev. Druženje je minilo ob pogovoru in iz­ menjavi dobrih praks. Organizatorka vaškega semnja v Seničnem Marjana Zupan je ob dvajsetletnici prireditve, 20. avgusta, v goste povabila ro­ kodelce in izdelovalce domače obrti. Osrednja nit tokratne pri­ reditve je bila predstavljena pod naslovom Krompir ima. Orga­ nizatorji so pokazali orodja, povezana s krompirjem in različne sorte le-tega. Člani Turističnega društva Naklo Maša in Rado Vodenik, David Podobnik in Gregor Jovan so na prireditvi iz petindvajsetih kilogramov krompirja pripravili pražen krompir in ga razdelili med obiskovalce. V soboto, 2. septembra, smo sodelovali na 17. svetovnem festivalu praženega krompirja v Velenju. Ekipa Turističnega

Lokalni turistični vodnik Damijan Janežič je 8. septembra članom Upokojenskega društva Vojnik predstavil znamenitosti Naklega. Pod gorami je naslov dolgo pričakovane knjige, ki je izšla na začetku poletja in je delo petinštiridesetih zapisovalcev folklor­ nih in spominskih pripovedi iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem. To je devetinštirideseta knjiga v zbir­ ki Glasovi. V njej so zapisane bajčne, legende, zgodovinske, razlagalne, strašljive in socialne povedke, etnološke pripovedi, anekdote o znamenitih krajanih in šaljive povedke. Z zapisani­ mi pripovedmi smo pred pozabo ohranili starodavno duhov­ no dediščino naših prednikov, način življenja, garaško delo za preživetje, verovanje, upanje v dobro, ljubezen do zemlje, do svojega kraja, modrost preizkušenih ljudi, tudi vragolije in smi­ sel za humor in dobro voljo. Uredila sta jo ddr. Marija Stanonik in profesor Miha Mohor, ki jo je tudi ilustriral in lektoriral. Iz občine Naklo smo kot zapisovalci sodelovali Damijan Janežič z 41 pripovedmi, Milan Debeljak z 19 pripovedmi, dr. Drago Papler s 14 pripovedmi in Stane Mihelič z 12 pripovedmi. Izid knjige je podprlo Turistično društvo Naklo, za kar se mu v ime­ nu zapisovalcev iskreno zahvaljujem. Predstavitev knjige s kulturnim programom bo v torek, 7. novembra, ob 18. uri v Pavlinovi galeriji Doma Janeza Filipiča.

september 2017

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje Napovedujemo: 24. oktobra nas bo Dominik Fon peljal na Tour de Baltic–Polj­ ska–Litva–Latvija in Estonija.

V četrtek, 9. novembra, ob 18. uri, bo v dvorani Doma Janeza Filipiča prireditev Najlepše doma s podelitvijo priznanj lastni­ kom najlepše urejenih domov s cvetjem. V soboto, 11. novembra dopoldne, se bomo Naklanci pred Tr­ govino Matjaž sredi vasi družili ob pokušini mladega vina in kostanja.

14. novembra bo Aleksander Novinec s sliko in besedo potoval po Kolumbiji.

Za predavanji 21. in 28. novembra se s predavatelji še dogo­ varjamo. Potopisna predavanja bodo potekala ob torkih, ob 18. uri, v gostilnici Kresnik. Prisrčno vabljeni! ・

PGD Žeje – Bistrica

Ob 80. obletnici prenovili gasilski dom Katja Celec

»V

slogi je moč. Ko se zbereta skupaj skoraj obe celi vasi.«

Tako se je glasila moja objava na FB-profilu 9. 4. 2017, ko so se začela obsežna obnovitvena dela na gasilskem domu PGD Žeje – Bistrica. Prvi obsežni projekt – menjava strešne kritine in dela ostreš­ ja. Delovna akcija je bila sklicana, prišlo je več kot ducat vašča­ nov. Super, smo si rekli, da smo tako složni in da znamo stopiti skupaj, ko gre za naše skupne interese. Kar obnova gasilskega doma je, ni samo interes posameznika, ampak interes celotne skupnosti. Že ko je hči Eva morala v šoli opisati znamenite stavbe v svoji domači vasi, je poleg kapelice lahko omenila in opisala le še naš gasilski dom. Kot znamenito zgradbo sredi vasi Žeje, kot simbol gasilstva in simbol povezanosti vaščanov. Kot otrok vidi v gasilskem domu priložnost druženja s svojimi sovrstniki, priložnost za pridobitev novih zanj ob pripravah na gasilska tekmovanja in nenazadnje tudi priložnost, da otroci spoznajo pomen požarne varnosti. Nekako tako je bilo zapisano v zvezku za 4. razred, le z otro­ škimi besedami, a z istim pomenom. Da bi ohranili takšno otroško dojemanje našega gasilstva in gasilskega doma kot edine znamenite zgradbe v Žejah, je bilo sprejeto, da se ob počastitvi 80-letnega delovanja PGD Žeje­ -Bistrica, temeljito prenovi naš gasilski dom. Odločitev je padla, dela so se lahko začela; menjava streš­ ne kritine, celovita obnova balkona, menjava vrat, oken, polic,

8 Glas občine Naklo september 2017

vgradnja strešnih oken, polaganje keramike, nova elektroinšta­ lacija, polaganje asfalta, urejanje dvorišča in okolice, postavitev drogov za zastave, celoviti poseg v prizidek ter strehe stolpa in nenazadnje kot največji poseg nova fasada in s tem tudi nov izgled našega doma. Še bi se dalo naštevati in vsekakor je bilo še kar nekaj stvari postorjenih, ki niso bile omenjene. Vsi, ki so aktivno sodelovali pri prenovi, dobro vedo, koliko truda in prostovoljnih ur je bilo vloženih. Ne morem pa ne omeniti štirih članov našega društva, in si­ cer Borisa, Mateja, Boštjana in Matjaža, ki so od vsega začetka verjeli, da bodo zmogli. Kljub zahtevno postavljenim ciljem in skoraj nemogočim posegom so vztrajali do zaključka obno­ ve. Koliko prostovoljnih ur, prostovoljnega časa in včasih tudi letnega dopusta so vložili v to obnovo. Pa ne samo z delom, tudi s celotno organizacijo. Za nas se je navzven videlo samo delo, ne pa tudi načrtovanje, nabava materiala, dogovarjanje z zunanjimi izvajalci, iskanje sponzorskih sredstev, sklicevanje in usklajevanje delovnih akcij, priprave na svečano prireditev itd. Njihova vztrajnost, organizacija in delavnost je razlog, da smo lahko vaščani Žej in Bistrice danes ponosni na nov gasilski dom. In ko bodo naši otroci morali ponovno opisati znamenite zgradbe v domači vasi, bodo lahko s ponosom zapisali, da je gasilski dom PGD Žeje – Bistrica najlepši dom v naši občini.

iz naše srenje Celotna investicija v obnovo je znašala dobrih 22.000 EUR; dobro polovico sredstev je prispevala občina Naklo, nekaj smo imeli lastnih sredstev, ostalo pa so prispevali vaščani Žej in Bistrice ter naslednji donatorji: Gorenjska gradbena družba, Zavarovalnica Triglav, Megales, Trgovina Mernik, Norica, Nus, Turistična kmetija Trnovc, Velux Slovenija, DSV, Teran Erika, Hartchrom Rendulič, Elektro Gorenjska, GEZE, Picanto, T2, Tr­ govina Grašca, Dinos, Grapak, Hitri Kruhek, Terles, Komunala Kranj, Prosen, Mercator, Orodjarstvo Bergant, Mesarstvo Tišlr, Anton Aljančič, Igor Aljančič, Mizarstvo Janez Babič, Avtoservis Drinovec, Planing biro Kranj, Mirko Mirčić. Poleg denarnih sredstev smo v obnovo vložili tudi preko 1200 prostovoljnih ur dela. Pri delih so nam na koncu prisko­ čili na pomoč tudi člani sosednjega društva PGD Duplje. Za konec se v imenu PGD Žeje – Bistrica zahvalim vsem, ki ste se kakor koli in kadar koli nesebično odzvali in priskočili na pomoč, ko smo vas potrebovali. Zahvala občini Naklo, vaščanom Žej in Bistrice za prostovolj­ ne prispevke, vsem donatorjem ter članom PGD Duplje. Z vašo

pomočjo nam je uspelo v celoti obnoviti naš in vaš gasilski dom. Z gasilskim pozdravom – NA POMOČ! ・

Potovanja naklanskih upokojencev

V Črni gori Zdravko Konjar

Naklanski upokojenci smo spet potovali (od 6. 6. do 11. 6. 2017). Letos je bil naš cilj Črna gora. Do nje smo prišli preko Hrvaške in Bosne. V Bosni smo se najprej ustavili v Banja Luki – za vtis smo si ogledali džamijo in pravoslavno cerkev – obe sta bili med vojno porušeni in nato na novo zgrajeni po nek­ danjih načrtih. Zapustili smo lepo mesto in po še lepši vožnji ob Vrbasu prispeli do Sarajeva. Tam nam je simpatični vodnik zanimivo predstavil multikulturno mesto. Zbrali smo se pred narodno knjižnico, v kateri je med obleganjem Sarajeva zgo­ relo 20.000 knjig. Preko Miljacke stoji INAT KUĆA kot primer bosanske trme – lastnik ni hotel prodati zemlje za knjižnico, dokler država ni prenesla njegove hiše kamen za kamnom na novo lokacijo. Sprehodili smo se preko mosta Gavrila Principa mimo mesta atentata na avstrijskega prestolonaslednika. Staro mestno jedro je sestavljeno iz turškega in avstrijskega dela, v njem so v sožitju živele štiri religije (karavan saraj, medresa, sinagoga, džamija, katoliška in pravoslavna cerkev). Najbolj pa smo uživali na Baščaršiji, od koder smo se odpeljali na Ilidžo, kjer smo prespali.

Zjutraj smo zapustili Sarajevo po čudoviti panoramski cesti in nadaljevali pot ob kanjonu reke Drine do Višegrada. Mesto je najbolj poznano po mostu, ki ga Andrić opisuje v romanu Most na Drini. Danes pa mesto privablja Andrić grad – stvaritev Emirja Kustorice. Zanimivo! Iz Bosne smo se odpeljali v Črno goro v narodni park Durmi­ tor. Očarala nas je Tara (solza Evrope – tako čista) oziroma naj­ globlji kanjon v Evropi. Preko Tare smo se sprehodili po mostu, najbolj hrabri pa so se spustili preko po ZipLine-u. Vozili smo se po osrčju parka, se sprehodili do Črnega jezera in prespali v dveh res lepih hotelih. Tretji dan smo prepotovali notranjost Črne gore. Višek je bil ogled samostana Ostrog, ki so ga pravoslavci vklesali v steno gore in ga tako skrili pred Turki. Po ogledu smo občudovali še slikovito dolino Morače, kjer Kitajci gradijo avtocesto. Nato smo se spustili do Skadarskega jezera in se nastanili v Budvi na Slovenski plaži, kjer smo prespali dvakrat. Četrti dan smo si najprej privoščili vožnjo po Skadarskem jezeru, nato pa nadaljevali pot do Ulcinja. Ogledali smo si staro

september 2017

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje

mesto, ki je pretežno albansko, in ugotovili, da bi se bilo lepo še kdaj vrniti tja. Preden smo se vrnili v hotel, smo se sprehodili še po starem delu Budve. Nato smo si nekateri privoščili še kopanje v res toplem morju. Naslednji dan smo šli po poteh črnogorske državnosti. Ker je bil naš avtobus predolg za vijugaste črnogorske ceste, nas je organizator odpeljal s svojim avtobusom. Strmi klanci so bili za črnogorski avtobus prehudi, vnele so se mu zavore. Del poti smo morali prepešačiti, ob poti pa smo lahko občudovali ne­ okrnjen rastlinski svet. Ustavili smo se v kraju Rijeka Crnojević, ki je postalo glav­ no mesto srednjeveške države Zeta potem, ko so Turki leta 1479 premagali črnogorsko vojsko. Dinastija Crnojevićev se je islamizirala in izumrla v 16. stoletju. Pravi voditelji so postali vladike (Petroviči – Njegoš). Zgodovinska pot nas je potem peljala v Cetinje – črnogorsko kraljevo mesto. Ogledali smo si samostan, nato cerkev, kjer so pokopani kralj Nikola in njegovi. Navdušila nas je kraljeva pa­ lača kot spomenik viška črnogorske samostojnosti in vpetosti v evropske kraljevske dvore. Kralj Nikola je veljal za tasta Evrope, saj je pet hčera poročil na različne dvore Evrope. S Cetinja smo se povzpeli na Lovćen (1749 m) in večina je zmogla še 460 stopnic do mavzoleja Petra Petrovića II – Nje­ goša. Od tod je poznan prekrasen razgled po vsej Črni gori,

vendar nam vreme tega ni dovolilo. Zaradi obnove ceste je odpadel ogled Njegoševega rojstnega kraja Njeguši in spust do Kotorja, kamor smo prišli naokrog preko Budve. Tudi Kotor je čudovito mesto. Videli smo sledi benečanskega, turškega, Napolonovega in avstrijskega vpliva na arhitekturo. Kotorski zaliv smo prečkali s trajektom in se nastanili v modernem ho­ telu v Igalu. Prehitro je napočil zadnji dan in morali smo zapustiti Črno goro. Za poslastico smo dobili še ogled bisera Jadrana – Dub­ rovnika. Prijazna vodnica – po rodu Slovenka – nam je slikovito predstavila zgodovino mesta, ki je bilo vse obdobje hrvaško (Dubrovnik) in italijansko mesto (Ragusa). Peljala nas je po Stradunu mimo znamenitega vodnjaka, frančiščanske cerkve, Orlandovega obeliska, cerkve svetega Blaža – zaščitnika Du­ brovnika – mestne hiše in gledališča do katedrale. Nato smo Dubrovnik občudovali še vsak po svoje. Obilno kosilo smo imeli v Bosni (Neum). V Naklo smo se pri­ peljali v zgodnjih ponedeljkovih urah. Prepotovali smo polovi­ co naše bivše države, sedemkrat prečkali mejo in za to porabili več kot osem ur. Izlet je bil bogat – vsak je na poti lahko dobil nekaj za svojo dušo, ves čas je med nami vladalo prijetno vzdušje, ki ga je popestril Tone s pripovedovanjem vicev. Vodnik Klavdij je zelo dobro vodil izlet. ・

DU Naklo – kolesarska sekcija

Gibanje za zdravje in veselje Jože Mohorič

D

U Naklo je daleč največje društvo v naši občini in upokojence združuje ter spodbuja k različnim de­ javnostim. Izbira je zares pestra in prav vsak lahko najde nekaj zase, nekaj takega, kar ga razveseljuje in polepša dan.

Tudi sam sem se pred kratkim upokojil in takoj potrdil članstvo v domačem društvu. Prejel sem koledarček aktivnosti DU Naklo in ugotovil, da je program raznolik in zelo bogat. Kolesaril sem vedno zelo rad in tako prva izbira sploh ni bila težka. Kolesarska sezona v našem društvu traja od aprila pa vse tja do oktobra, odvisno seveda od vremenskih razmer, ki nas tako in tako vedno bolj presenečajo. Najbolj aktivni smo seveda od kon­ ca maja pa do avgusta, ko je vreme še najbolj stabilno in kolesar­ jenje pravi užitek. Ob četrtkih dopoldne ob 9. uri se pred stavbo

10 Glas občine Naklo september 2017

z našimi prostori zbere skupina, ki tisti dan namerava prekolesa­ riti traso, ki je planirana v letnem programu kolesarskih izletov. Lahko povem, da se nas zbere od 10 pa tja do 20 in da smo le­ tos že presegli mejo 500 km prevoženih poti. Za primeren tempo vedno vestno skrbi vodja sekcije Peter Hkauc, prav tako pa tudi za vse ostale zadeve, ki se dogajajo v času našega »bicikliranja«. Nekaj prvih kolesarskih izletov smo seveda naredili po bolj rav­ ninskih predelih in počasi prehajali tudi na nekoliko težje. V mesecu juniju DU Naklo organizira vsakoletno kolesarjenje

iz naše srenje po občini Naklo, na katerega so vabljeni vsi občani, zadnja leta pa se nam pridružijo tudi člani sosednjih upokojenskih društev. Udeležba je iz leta v leto naraščala, presegli smo tudi stotico in zato moram izpostaviti letošnje kolesarjenje, ki je minilo v daleč najmanjši zasedbi. Vzrok za to je bila slaba vremenska napoved, grozeči oblaki so se zbirali nad našo občino in ob deveti uri se nas je na startu pred gasilskim domom v Naklem zbralo 15 kolesarjev, ki smo upali priti na plano. Pridružila sta se nam celo 2 gosta iz kampa TRNOVC - Sonia in Joseph in ob spremstvu naših gasilcev smo krenili na pot. Kot po čudežu so se nas tam gori usmilili, celotno traso smo prekolesarili brez kapljice dežja. Ustavili smo se tako kot vsako leto pri prijaznih gostiteljih v kampu TRNOVC, potem nadaljevali pot in jo tradi­ cionalno zaključili v Naklem pri gasilskem domu s prigrizkom in pijačo. Samo nekaj minut zatem pa se je nebo sprostilo in dež je neusmiljeno padal celo popoldne.

Postanek pri gostišču Gaiberghohe V teh nekaj mesecih se je naša pripravljenost toliko izbolj­ šala, da smo se najbolj pogumni konec avgusta odpravili na dokaj zahtevno pot. Namenili smo se na Jezersko in v pre­ lepem vremenu smo vsi uspešno premagali najhujše strmine jezerskih ovinkov. Nekateri smo nekoliko pohiteli, prav vsi pa smo se potem lepo oddahnili v bližini jezera in si nabrali novih moči za povratek domov.

Četica pogumnih skupaj z gostoma iz Nizozemske (druga in tretji z leve ) Sledil je kolesarsko najbolj aktiven mesec in tako smo v juni­ ju naredili kar 5 prelepih tur po naši bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici.

Počitek ob Planšarskem jezeru Kolesarili bomo tudi v septembru in če bo vreme dovolje­ valo, tudi v mesecu oktobru. Lahko se nam še pridružite, ne bo vam žal. Spoznavati prelepe kotičke naše ljube Slovenije s pomočjo kolesa je resnično posebno doživetje. Svež zrak in prelepa narava sta pravi balzam za vsakega izmed nas in z ve­ seljem se vsak četrtek znova zberemo na startnem mestu. Po povratku pa vedno zaokrožimo naš izlet s tradicionalnim po­ stankom v gostišču Bolero. Izmenjamo še zadnje vtise in ob kozarcu piva splaniramo naslednji izlet. ・

V neposredni bližini Škofje Loke – v ozadju Lubnik Za tem pa je julija sledila naša najdaljša tura. Odpravili smo se v sosednjo Avstrijo in našo pot začeli skoraj čisto pri izviru reke Drave. Ves čas smo kolesarili v njeni neposredni bližini in iz drobnega potočka je po 112 km našega kolesarjenja Drava konkretno narasla in postala zares prava reka. Večina poti je vodila lepo navzdol, tako da smo pot uspešno premagali, le tisto »zadaj« je marsikoga še nekaj časa spominjalo na prevo­ ženo pot.

Ja, bilo je lepo – in vsem skupaj NA ZDRAVJE!

september 2017

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

Izlet starostnikov nad 80 let Poličar Mirko; foto: Jože Košnjek

Tokrat nas je pot vodila po lepem gorenjskem kotu, pozna­ nem po božji poti Marije pomagaj na Brezjah in kulturnozgo­ dovinskem kraju Begunje, znanim po Avsenikovem muzeju glasbenega opusa znanih bratov Slavka Avsenika in Vilija Ov­ senika ter Muzeja talcev. Izlet je 5. 9. 2017 organiziralo društvo upokojencev Naklo. Odpotovali smo v prelepo torkovo jutro in naš postanek je bil najprej v božjepotni cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah. Obi­ skali smo svetišče, se vsak po svoje priporočili Materi Božji za milosti, ki smo jih bili in jih bomo še deležni v življenju, turis­ tična vodička samostana pa nam je še pred sv. mašo poda­ la zgodovinski razvoj te božjepotne poti in pomena podobe Matere Božje – Marije Pomagaj slovenskega slikarja Leopolda Layerja. Sliko je leta 1907 z dovoljenjem papeža Pija X okronal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Božja pot Marije Pomagaj za vse Slovence doma in po svetu veliko pomeni v kulturnem in duhovnem pogledu besede, saj nas čuva in ohra­ nja v miru in slogi že dve stoletji. Vse vojne grozote in življenj­ ska doživetja so verniki podarjali na oltar sprave in odpušča­ nja, prihodnjim rodovom pa bo še vedno pribežališče ljubezni, dobrote in duhovnega usmiljenja. Po kratki pobožnosti v sami baziliki smo se odpravili naprej proti Begunjam. Pred gostiščem Pri Jožovcu v Begunjah nas je pozdravil in voščil dobrodošlico vnuk Slavka Avsenika, nas napotil v muzej, kjer smo spoznali ves glasbeni opus znanih bratov Avsenik in idilični prostor starega doma dedka in babice. Ne znamo si predstavljati, koliko sveta so ti odlični muzikantje v svojem živ­ ljenju prehodili in promovirali našo prelepo Slovenijo s tonom harmonike, inštrumentov ansambla in pevcev v tonu priredb slovenske narodno-zabavne glasbe in petja. Po njih je svet spoznal našo ljubo Slovenijo, majhno, toda po kulturi glasbe, športa in sodobne tehnike pa veliko deželo. Njihovim potom­ cem, predvsem Sašu želimo, da hodijo po dedkovih stopinjah in ohranjajo njihovo odlično glasbeno melodiko. Obiskali smo dvorano, kjer RTV Slovenija snema oddaje Slovenski pozdrav.

Nadaljevali smo svojo pot proti begunjski graščini in obiska­ li Muzej talcev. Pred vhodom v muzej nam je kustos muzeja nanizal par informacij o zgodovini gradu, ki je bil zgrajen v 16. stoletju. Od 1875 pa do druge sv. vojne je bila v graščini ženska kaznilnica, takoj po okupaciji pa se je objekt spremenil v osrednji zapor za zapiranje pripadnikov odporniškega gi­ banja. Grad je bil prizorišče trpljenja in smrti. Od leta 1952 v graščini domuje tudi psihiatrična bolnišnica. Pot nas je vodila skozi dolino Drage mimo gradu Kamen, mimo grobov talcev, ponovno skozi vas Begunje in po krat­ kem času smo dospeli domov pred hotel Marinšek, kjer smo se okrepčali z jedačo in pijačo. Ob zaužitih dobrotah smo se malo poveselili in se odpravili vsak na svoj dom z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo. Vsi udeleženci izleta se zahvaljujemo vodstvu DU Naklo (Jože Kajin, Slavka Jelenc, poverjenice DU), občini Naklo in vodiču Jo­ žetu Košnjeku za odlično vodenje, pozdravne besede, obrazlo­ žitve posameznih krajev in malico med samim potovanjem. ・

Izlet na Grossglockner Mirko Poličar

Tokrat (4. 7. 2017) je društvo upokojencev Naklo organiziralo zelo lep izlet po avstrijski Koroški vse do najvišje avstrijske gore Grossglokner v narodnem parku Visoke Ture. Potovali smo od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera v prelepem sončnem in ne prevročem vremenu. Prepustili smo se prevozniku Rozman Bus iz Lancovega (voznica Brigita Rozman), organizatorici izle­ ta DU Naklo Slavki Jelenc in znanemu vodiču Janezu Pretnarju iz Radovljice, ki nam je vso pot razlagal zanimivosti gospodar­ stva, kulture in zgodovine krajev in pokrajin, po katerih smo potovali do našega cilja. Izletniška pot nas je vodila preko Jesenic, skozi karavanški tunel mimo Villacha in se za kratek čas ustavila na bencinski črpalki, da smo opravili svoje osnovne potrebe in po želji za­ užili kavico; brez nje se ne bi dalo potovati. Nadaljevali smo pot mimo Spittala, se vozili po ravnini Lendorfskega polja, na­ daljevali pot po dolini reke Moll (reka Bela) mimo Mollbrucka,

12 Glas občine Naklo september 2017

Obervellacha (začetek rimske ceste), Molltala, največjega po­ letnega smučarskega središča v Avstriji, Winklerna, kjer smo vstopili v Narodni park Visoke Ture, do Heilingenbluta, kjer smo poobedovali in se odžejali. Med tem pa nam je vodič opi­ sal NP Visoke Ture, ki je bil ustanovljen leta 1981 kot prvi NP Avstrije. Tu ima svoj dom okrog 10.000 živalskih vrst, med njimi so gamsi, svizci, ki jih bomo lahko opazovali na našem cilju pod Grossglocknerjem, planinski orli, brkati seri, alpski kozoro­ gi, beloglavi jastrebi … Favna in flora NP sta torej zelo raznoliki glede na višino, položaj in podnebje terena. Drevesna meja v Visokih Turah je 2000–2200 m, tu še raste macesen, malo nižje je smreka, bor in listavci, nad navedeno mejo so le pašniki in pritlikave grmovnice, nad 2800 m pa prevladuje večni sneg. Po serpentinski asfaltni cesti smo končno dosegli naš cilj – razgledno ploščad Franza Jozefa (n. v. 2369 m), kjer smo opa­ zovali prekrasen vrh Grossglocknerja (3798 m), ledenik Pasti­

iz naše srenje

ric in nad njim grossglocknerski prelaz, ki so ga že v davnini Rimljani uporabljali za svoje prehode (2415 m). Vrh te visoke gore so dosegli štirje gorniki leta 18oo, takoj naslednji dan za njimi pa je vrh dosegel znani slovenski duhovnik, pisatelj, pes­ nik, kulturnik, socialni delavec in odličen gornik Valentin Sta­ nič. Predhodni štirje gorniki so na vrhu gore postavili komarčo (deblo s prisekanimi vejami), Stanič pa je splezal na deblo, da je bil na višji višini gore kot njegovi štirje predhodniki. Bil je zaveden Slovenec, kljub temu da je imel avstroogrsko držav­ ljanstvo. Ves čas našega bivanja na breginah najvišjega gorstva smo ob cestišču opazovali svizce. Le-te so zaradi krzna lovci v 18. stol. iztrebili, zaradi zanimivosti turizma in gorništva pa so jih biologi in narodnjaki ponovno naselili; danes so te gorske živali zaščitene kot biser NP Visoke Ture. V rani popoldanski uri smo obrnili naše potovanje in po isti poti dosegli eno najlepših avstrijskih gorskih vasi Heiligenblut, zimsko in letno turistično središče, ki ima preko 55 km smučar­ skih prog (smučarska sezona od novembra do aprila) na n. v. 1300–2900 m vse v okoliškem pogorju in NP Visoke Ture. Vas krasi gotska farna cerkev, ki ima izrezljan in pozlačen trokrilni glavni oltar, delo Michaela Pacherja. V podnožju same cerkve je kripta danskega viteza, ki je potoval preko teh hribov in ga je zasul snežni plaz. Pri sebi je imel stekleničko z relikvijo Je­ zusove krvi. Po dolgih letih so truplo z relikvijo našli pastirji. V

vitezovo čast so zgradili gotsko cerkev, kraj pa poimenovali po relikviji Heiligenblut (pravi legenda). Na pokopališču je dana na vpogled knjiga z imeni vseh, ki so v teh krajih in pogorjih izgubili svoja življenja; med njimi smo našli podatke tudi za Slovenca, doma iz Tržiča, ki se je v letu 1935 ponesrečil v tem pogorju. Nadaljevali smo pot mimo Grosskirchheima, Lassacha, pri vasi Winklern pasirali prelaz Iselsberg, prišli v dolino reke Dra­ ve in dosegli glavno mesto vzhodne Tirolske Lienz, ki leži v kotlini med visokimi vrhovi Lientzskih Dolomitov in Visokih Tur. To je svet granitnih tritisočakov, številnih jezer, slapov in ledenikov. Obiskali smo le mestni trg in si privoščili za užitek najboljši sladoled, ki ga nudi kulinarika samega mesta. V teh krajih so znana smučišča, na katerih so velike uspehe dosegali tudi naši smučarji in smučarke. Pot smo nadaljevali po dravski dolini in prišli do mesta Spittal. To je mesto dežele Koroške, ki leži med območjem Lurnskega polja in spodnjo dolino reke Drave. V samem mes­ tu, njegov obstoj datira od leta 1191, je eden najpomembnej­ ših rezidenčnih in renesančnih gradov v Avstriji grad Porcia, v današnjem času je središče svetovnih prireditev klasične gle­ dališke komedije. V neposredni bližini gradu stoji med drugim tudi mestna hiša. V drugi svetovni vojni je prišlo več kot 6000 slovenskih beguncev v taborišča tega mesta. Po nekaj letih se jih je večina preselila v Ameriko, Avstralijo, Brazilijo …, majhna skupina Slovencev pa je ostala v mestu in so se po daljšem času udomačili. Pot smo nadaljevali mimo mesta Villach, prešli karavanški predor, mesto Jesenice in obiskali Lovski dom Stol »pri med­ vedih«, kjer smo bili postreženi z obilnim kosilom (no, bila je že večerja). Dan smo zaključili v prijetni družbi kolegov upokojen­ cev in upokojenk DU Naklo. Želimo si še veliko takih potovanj. Veliko lepega smo videli in slišali, kar nam bo ostalo v trajnem spominu, za kar pa se moramo zahvaliti organizatorki izleta Slavki Jelenc, prevoznici Brigiti Rozman in vodiču Janezu Pret­ narju. Želimo, da se nam v prihodnosti pridružite upokojenci DU Naklo, če vam le zdravje dovoljuje in imate željo po takih potovanjih. ・

Rotarijstvo v občini Naklo Borut Pegan Žvokelj

Rotary je svetovna organizacija, ki združuje ljudi različnih poklicev, brez predsodkov glede narodnosti, rase, veroizpo­ vedi ali političnega prepričanja. Druži nas želja po druženju, prijateljstvu, širjenju dobre volje, pozitivnih vrednot in dobro­ delnosti. Pripravljeni smo narediti nekaj za druge ter za dobro ljudi in za to ne pričakujemo ničesar. Druženje in na zaupanju temelječe prijateljstvo sta vrednoti, na katerih gradimo dobro­ delnost. Začetki rotarijstva segajo v leto 1905, ko so se v Čikagu Paul Harris in trije prijatelji odločili za ustanovitev kluba, v katerem se bodo poslovneži različnih poklicev in dejavnosti tedensko srečevali in spodbujali podjetniško povezovanje in sodelova­ nje, vsakokrat pri drugem članu. Od tod tudi izvira ime Rotary. Že leta 1907 so z gradnjo javnih stranišč v Čikagu začrtali tudi njegov dobrodelni značaj. Slovenija se je z ustanovitvijo kluba v Mariboru rotarijstvu pridružila leta 1930. Po drugi svetovni vojni je rotarijstvo v Slo­

veniji zamrlo in se je začelo ponovno razvijati po letu 1989. Danes v Sloveniji deluje 48 Rotary klubov s preko 1000 člani, 11 Interact kubov, v katerih se druži okrog 150 otrok med 12.

Slovesnost ob ustanovitvi Rotaract kluba Tržič Naklo v Domu Janeza Filipiča

september 2017

Glas občine Naklo 13

iz naše srenje in 18. letom starosti in 21 Rotaract klubov, ki združuje 150 mla­ dih med 18. in 30. letom starosti. Od leta 2011 je Zveza Rotary klubov Slovenije kot Distrikt 1912 samostojno okrožje znotraj Rotary organizacije. Na območju občin Naklo in Tržič deluje Rotary klub Tržič Naklo, ustanovljen junija 2015 in njegov »podmladek«, Rota­ ract klub Tržič Naklo, ustanovljen aprila 2016. Svoj čas, delo, zbrana finančna in druga sredstva namenjamo tistim, ki potre­ bujejo pomoč. Z veliko dobre volje in s pomočjo posamezni­ kov ter podjetij nam je uspelo izpeljati več odmevnih dobro­ delnih dogodkov. Z zbranimi sredstvi smo kupili osebno vozilo za prevoz otroka s posebnimi potrebami, pomagali zgraditi dvigalo, postavili več defibrilatorjev in obeležje, več družinam plačali položnice, omogočili otrokom udeležbo na različnih ta­ borih, perspektivni plesalki pa nadaljnji trening ipd. Na področju kulture je bil zelo odmeven projekt Ivana Ko­ bilca, kjer smo pomagali obeležiti njeno življenjsko pot v Podbrezjah. Z zasaditvijo trte prijateljstva in organizacijo do­ godkov v dupljanski graščini so Duplje postavljane na sloven­ ski in mednarodni rotarijski zemljevid.

Slavnost v Graščini Duplje V začetku adventnega časa vsako leto v domu starejših ob­ čanov organiziramo Miklavževanje in jim z okrasitvijo vhoda, izdelavo adventnih aranžmajev, obdarovanjem, predvsem pa druženjem polepšamo praznični čas.

Miklavževanje v domu starejših občanov v Naklem V okviru projekta Dan za življenje postavljamo defibrilatorje. V občini Naklo smo jih postavili v Podbrezjah in Strahinju, nas­ lednjega bomo jeseni na Okroglem. Organiziramo tudi druge dogodke ali na njih sodelujemo (npr. Na vasi se dogaja). Naj­ pomembnejši dobrodelni dogodek kluba je tradicionalni Ples kresne noči, ki ga organiziramo vsak junij v Tržiču. Tudi v tem in nasled­ njih letih bomo v občini Naklo organizirali več dobrodelnih dogod­ kov. Poleg že omenje­ nih bo 14. oktobra ob 19.30 uri v Biotehnič­ nem centru Naklo or­ ganiziran dobrodelni koncert. Na njem nam bo ob spremljavi Big banda iz Radovljice pela Alenka Godec. Maja 2018 imamo v na­ Predaja defibrilatorja v Podbrezjah črtu organizacijo Slikarskega Rotary tabora, na katerem bodo udeleženci tabora narisali sliko velikanko. Na vse dogodke Rotary kluba Tržič Naklo in Rotaract kluba Tržič Naklo ste vljudno vabljeni, saj s svojim obiskom poma­ gate, da se duh dobrodelnosti in dobre volje širi v okolju, v katerem živimo. ・

Kinološko društvo Naklo

Jesenski utrip Živa Broder

V

Kinološkem društvu Naklo ostajamo zvesti tradiciji in tako kot za šolarje, je tudi za nas konec avgus­ ta konec počitnic.

Ker želimo delo v našem društvu predstaviti čim širšemu krogu lastnikov in ljubiteljev psov, smo letos že drugič zapo­ red na prvo septembrsko soboto organizirali dan odprtih vrat. Letos nam jo je žal nekoliko zagodlo vreme, a to ni ustavilo naših članov, ki so pester nabor kinoloških dejavnosti, ki po­ tekajo v društvu, z veseljem predstavili številnim obiskoval­ cem. Najprej so se predstavili agilitaši in prikazali, kako z nekaj treninga in dobre volje štirinožci spretno obvladujejo parkur; preskakujejo ovire, se podajo prek skakalnice, čez gugalnico, »vozijo« slalom … Sledil je zelo zanimiv prikaz dela reševalne enote. Pri reševalcih je zanimivo opazovati predvsem to, kako

14 Glas občine Naklo september 2017

pes povsem zaupa svojemu vodniku, saj gre brez težav tudi po lestvi in povsem sproščeno pusti, da ga lastnik prevaža s samokolnico. Nad prikazom dela reševalnih psov so bili še po­ sebej navdušeni naši najmlajši obiskovalci. Ni bilo težko dobiti dveh prostovoljcev, ki sta se takoj vživela v vlogo pogrešane osebe in počakala, da ju je reševalni pes našel. Za konec so svoje spretnosti in brezpogojno poslušnost prikazali naši tek­ movalci – klasiki. Še posebej atraktiven je bil prikaz obrambe in napada. Vsi nastopajoči so bili za svoje prikaze deležni bučne­ ga aplavza, po koncu pa so z veseljem odgovarjali na številna vprašanja obiskovalcev. Ker smo v ponedeljek, 4. 9., pričeli z

iz naše srenje

jesenskimi tečaji, je bilo še posebej veliko vprašanj na to temo. V Kinološkem društvu Naklo smo zelo veseli, da se število tečajnikov iz leta v leto ponovno povečuje. Veseli nas, da se tudi lastniki psov vedno bolj zavedajo, da je pogoj za prijetno sobivanje človeka in psa v urbanem okolju dobro vzgojen pes in dobro vzgojen lastnik. Šolanje psov v KD Naklo poteka na različnih stopnjah: mala šola, zabavna poslušnost, agility, A in

B-Bh ter IPO VO, tako da ste v naše društvo vabljeni prav vsi in ne le »novopečeni« lastniki psov. V letošnjem letu se je v jesenske progra­ me šolanja vpisalo že več kot 30 tečajnikov in ni še prepozno, da se nam pridružite tudi vi. Kinološko društvo Naklo je zagotovo med bolj uspešnimi kinološkimi društvi v Sloveniji, saj se naši člani redno in v vseh kinoloških pano­ gah udeležujejo tekmovanj in dosegajo izjemne uspehe, tako doma kakor tudi v tujini. Svoje delo z veseljem predstavimo obiskovalcem našega vadišča, po želji pa obiščemo tudi vrtce, šole in druge ustanove. Vabljeni prav vsi, da si ogledate, kako poteka delo v KD Naklo. Za začetek pa prilagamo fotografiji »obrambe in napada« ter dela reševalnega psa. Če ne prej, se vidimo na dnevu odprtih vrat 2018. ・

Konjeniško društvo Naklo

Pestro in veselo

Tatjana Jošt, podpredsednica Konjeniškega društva Naklo Člani Konjeniškega društva Naklo smo ak­ tivni še naprej. Odpe­ ljali smo se v Postojno in tam predstavili naše društvo in občino. V povorki z mnogimi drugimi smo se izkazali in dobili 3. nagrado. 15. julija smo, kot smo povedali, očistili staro furmansko pot, jo uredili za pešpot in tako je sedaj zao­ krožena Pelnarjeva sprehalna pot. Člani so zavzeto delali in ob končani akciji smo imeli vsi navzoči pogostitev in zelo prijetno družabno srečanje. Priporočamo, da se sprehodite po tej poti, v celoti ali le del, in uživate v čudoviti naravi našega gozda. V Avstriji smo prvo avgustovsko soboto sodelovali na tra­ dicionalnem Kirhentagu in kljub vročini imeli lep dan. Bilo je nepozabno doživetje, tako za nastopajoče kot tudi za osta­ le udeležence prireditve. Sosedje res doživeto spremljajo vsa dogajanja in aktivno sodelujejo in poskrbijo, da je prireditev vsako leto nepozabna. Naslednjo soboto smo se odpeljali v Begunje in se pokloni­ li velikemu Slavku Avseniku, saj je bil tudi on ljubitelj konj in iskrenih ljudi, mi pa smo ga in ga še cenimo. V nedeljo pa so naše članice odšle v Dutovlje na praznik pr­ šuta in vina. Kljub skromni udeležbi je prireditev uspela. Na sv. Roka dan pa smo na Brezjah pomolili za zdravje ljudi in živali. Vreme nam je služilo, družba pa je bila tudi odlična. Predsednica Silva nas je povabila na tradicionalni, tokrat že 20. semenj v Seničnem. Bilo je zanimivo, različni prikazi, pred­ vsem pridelava in predelava krompirja, pa veliko stojnic z za­ nimivimi ponudbami in razstavami. Živahno in zanimivo, roko

sta si podajali preteklost in sedanjost. Vredno obiska. Ne bomo manjkali, kot smo že povedali, na tradicionalnem dnevu Narodnih noš v Kamniku. V sprevodu se bomo odpeljali z zapravljivčkom in pokazali, tako kot povsod, kjer nastopamo, grb naše občine, izdelan iz cvetja. Ta šopek je res čudovit in mnogi obiskovalci ga z navdušenjem ogledujejo mi pa ponos­ no povemo, da je to naš grb, grb naše občine Naklo. Čaka nas še sv. Štefan, žegenj naših konj. Vabljeni lastniki in prijatelji konj, prisrčno pa vabljeni tudi naši najmlajši, ki naj s seboj prinesejo svoje konjičke – igračke, ki bodo na žegnu raz­ stavljeni; in vsi bodo, kot je tudi prav, dobili nagrade. Seveda pa vas bomo o tej prireditvi še natančneje obvestili v medijih. Leto bomo zaključili na novoletnem srečanju vseh naših čla­ nov in upam, da, aktivno in složno nadaljevali tudi v nasled­ njem letu. Tudi vam želimo zdravja, sreče in vsega lepega v letu 2018. ・

september 2017

Glas občine Naklo 15

iz naše srenje

Moto društvo Oldteimer ­Naklo je ­ponovno »pod streho ­spravilo« ­tradicionalno prvomajsko parado ­starodobnikov Janez Legat, tajnik društva Oldteimer Naklo

Prisrčen motorističen pozdrav vsem občankam in občanom! Leto je naokoli in zopet je za nami še ena uspešno izvedena prvomajska prireditev, tokrat že dvaindvajseta po vrsti. Ugod­ no vreme nam je bilo tokrat naklonjeno, zato se je zbralo lepo število starodobnikov, od blizu in daleč. Letošnjo prireditev so nam že za zajtrk popestrili člani turističnega društva s praže­ nim krompirjem, katere obilno porcijo je lahko poizkusil vsak obiskovalec. Irena in Roman Markič sta vsakemu navzočemu postregla z jutranjo kavo ali čajem, mesarstvo Tišlr pa je poskr­ belo, da je vsak udeleženec prejel tudi pol klobase. Po zaužitju teh dobrot je vse navzoče nagovoril predsednik društva Franc Zadnikar. Našo prireditev je uvodoma pozdravil predsednik Gorenjske avto moto zveze GAMZS Slavko Hočevar. Ob tej pri­ liki bi se radi zahvalili Radiu Gorenc, ki je kar nekajkrat preko svojih radijskih valov promoviralo našo prireditev in posledič­ no privabilo zopet rekordno množica obiskovalcev v Naklo. V prvi vrsti smo zelo veseli, da smo se vsi udeleženci srečno vrnili na cilj. Udeleženci so pohvalili naš kraj po urejenosti, zato so v Naklem uživali in preživeli lep dan. Povezovanje programa v Naklem na startu in cilju je profesionalno, kot že tolikokrat doslej, opravil Jože Mohorič. Letošnja trasa prireditve je bila kar zahtevna, da ne rečem morda celo malo drzna. Namreč pot smo si začrtali preko turističnega bisera Bleda, ki pa je v tem času kar zelo napolnjen s turisti in upamo, da smo jim vsaj malce popestrili dopustniške dni. Postanek smo izvedli na dvorišču Vile Bled. Ob tej priliki se zahvaljujemo JGZ Brdu, ki ima omenjeni objekt v upravljanju in ki nas je na visoko pro­ fesionalni ravni lepo pogostilo. Na poti in na postanku je po­ vezovanje prav tako odlično prevzel Ivan Meglič, ki pa je tudi naš član. Obema povezovalcema se moto društvo Oldteimer, lepo zahvaljuje. Za popestritev kulturnega programa je pos­ krbela godba iz Šenčurja, ki je svojo vlogo izvedla na zares visoki glasbeni ravni. Blagoslov motorjev in motoristov pa nam

Nad zanimanjem za starodobnike se ne gre pritoževati.

je tudi letos podelil župnik Janez Zupanc, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Za kulinariko je preko celega dneva skrbelo Me­ sarstvo Tišlr iz Podbrezij, ki je svojo nalogo opravilo na zgledni kulinarični ravni. Vsak udeleženec je na koncu prejel spomin­ sko skodelico z emblemom društva, katere je izdelal Vzgoj­ no-varstveni zavod iz Kranja. Kljub napornemu zbiranju dovo­ ljenj, s katerimi pričnemo že v mesecu decembru in jih je bilo v letošnjem letu potrebno zbrati kar 38, smo organizatorji nad prireditvijo zelo zadovoljni. Svoje zadovoljstvo, ali celo mo­ rebitno nezadovoljstvo nam prosimo posredujte tudi občani, tako da bomo lahko v bodoče kakršne koli napake ali pomanj­ kljivosti odpravili. Vsi vemo, da se pri denarju vse začne in vse konča. Takšna prireditev zah­ teva namreč kar zajetna finančna sredstva, tako da je brez donatorjev ne bi zmogli speljati. Zato se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo vsem, ki so izdatno pripomogli k izvedbi prireditve. Ti pa so sledeči: Občina Naklo, IRO plast Naklo, Orod­ jarstvo Osterman s. p. Olševek, Irena in Roman Markič Naklo, Trgovina Mernik Žeje, Mesarstvo Tišlr Podbrezje, Radio Gorenc Tržič, Zidarstvo in fasaderstvo Bajželj Bojan s. p., Avtoelektrika Co­ lnarič Podbrezje, JGZ Brdo, Turistično društvo Naklo, Pizzerija Bolero Naklo, Policija Kranj in UE Kranj. Za konec Moto društvo Oldteimer Naklo želi vsem občankam in občanom občine Naklo, da kar se da lepo preživijo podopustniške jesenske Start po postanku na Vili Bled dni, ki so pred nami. ・

16 Glas občine Naklo september 2017

iz naše srenje

V Podbrezjah raste število klekljaric, ki so si nadele ime Taborske Urške Milan Debeljak

Čipka, simbol lepot sloven­ skega sveta, je že stara. V mu­ zejih jo tu in tam vidimo všito v pražnja oblačila, narodne noše, zavese in prte. Klekljarice so si nekoč ob punkljih podalj­ ševale svoje delovne dneve pozno v noč, da bi si napletle priboljšek za preživetje družin. Včasih pa je deklica naklekljala belo krpico tudi zase, za svojo opravo ali za darilo svojemu ljubemu. Zdaj čipk skoraj ne prodaja­ mo več. Preveč so dragocene. Izdelujemo jih, da bi jih po­ darjali in z njimi razveseljevali svoje prijatelje. Čipka postaja izraz zastonjske pozornosti in Veronika Debeljak, Daca Perne, Francka Prostor, Majda Hafnar Jerič, Anica Hvasti in ljubezni do ljudi. Ema Grašič, Taborska Urška. Foto: Jožef Perne Kakor vsako drugo znanje se tudi umetnost klekljanja ne­ prestano dopolnjuje in razvija. Naša generacija je dodala nove Srce barve in materiale, čipko, ki nastaja na ploskvi, smo razširili v prostor. Vedno nove ideje, novi vzorci in vozli, novi načrti in Dekleta, prišla so, da bi se učila nova dekleta, ki z novim zanosom strmijo v čudež nastajajoče umetnosti čipk, skupaj kleklje vrte, nežne umetnine. med njimi je deklica tiha in mila, V Podbrezjah je bilo do lani samo nekaj klekljaric. Dve pa sta ki kleklja srce. s prijateljicami od drugod izdelali čudovite prte za oltarje obeh podbreških cerkva. Potem pa je Daca Perne, predsednica naše­ Kdor prav bi prisluhnil v spokojnost živahno, ga kulturnega društva, povabila Anico Hvasti in Francko Pros­ bi slišal šepet njen med zvoki lesa, tor, da bi svoje znanje podarili tudi sovaščankam. Pridružila se ko kleklji udarjajo skupaj nalahno, jima je še Milena Hafnar Jerič iz Dupelj in tako zdaj vse tri učijo ki čas ji sladká: naše tečajnike vrteti kleklje po točno začrtanih poteh. Na urice klekljanja v prostorih osnovne šole so v jesenskem in zimskem »Še trikrat v ovinek, pa bom dokončala! … času prihajale dekleta in žene, imele pa so tudi moško družbo, Prijazen je z mano. In vidi me rad … ki so je bile še posebej vesele. In ko bom svoj srček najdražjemu dala, Drug za drugim sta si sledila dva tečaja. Že lani so kleklja­ bo jasna pomlad … rice, vesele svojega novega znanja, svoje prve uspehe želele podeliti z vsemi. Letos je bilo lepih izdelkov še veliko več. Kar Iz nitk si, o čustvo, pa vendar zaupaj, so naklekljale čez zimo, so pomladi pokazale na razstavi, ki jo skrbnó jih pripnem, povezave srca, je z mentoricami in nekaterimi klekljaricami postavila Marjanca začetek in konec se ujameta skupaj Ambrožič Jeglič v Pirčevem domu na Tabru. Na njej smo ob­ lepó kot midvá …« čudovali čudovite čipke, ki so jih izdelale naše tri mentorice pa tudi delo poskočnih prstkov, ki je nastalo v času tečaja. O Bog, blagoslovi in sprejmi to delo Kulturni program je pripravila Veronika Debeljak. Prebrali ljubezni, dobrote, veselja in sanj, smo odlomek iz knjige o idrijski čipki in se pogovorili o njej naj že dokonča svojo krpico belo z vsemi tremi mentoricami in udeleženci tečaja. Prebrali smo za srečo in zanj. ・ tudi nekaj pesmic o čipkah, ki sem jih napisal prav za to pri­ ložnost. Daca Perne se je v imenu vseh zahvalila Anici, Francki in Mileni za njihovo potrpežljivo dobroto, s katero so sprem­ ljale začetniški ples belih klekljev. Hvala vam, Anica, Milena in Francka, da imate čipke rade in da to svojo ljubezen prenašate tudi na vse tiste, ki bi se te umetnosti radi naučili.

september 2017

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev

Razstava oblikovalke v glini Tilke Purgar Daca Perne

P

ri ustvarjanju iz gline se je Tilka Purgar odrekla vretenu. Njeno orodje so njene roke, s katerimi želi občutiti ta prvinski material zemlje. Tako nikoli niti dva izdelka nista enaka, vendar prepoznavna. Vzljubimo njene čajne skodelice, angelčke vseh mogočih oblik in barv, glinene slike z motivi drobnega cvetja, stilizirane sklede za sadje, svečnike s pokrovčki ali brez, vaze, amfore, razne oblike nakita, dame v belem, vsaka z drugačnim klobučkom. V zadnjem ciklusu pa so nastali samostojni klobučki. Med njimi sta dva posebna. Prvi je posvečen slikarki Ivani Kobilca, drugi pisateljici Mimi Malenšek.

Svoje prve izdelke v glini je umetnica predstavila že leta 2006 na prvih Taborskih dnevih in leta 2012 na dogodku Na vasi se dogaja, drugič pa na dogodku z naslovom Narodne v sliki pesmi in plesu. V letih vmes je razstavljala na skupinskih raz­ stavah v Predosljah, na Primskovem, v Ljubnem, v Naklem, v Kranju pa na Prešernovem semnju in v Kranjskih rovih. Tokrat je Tilka Purgar pripravila samostojno razstavo, da bi vaščani in obiskovalci našega Tabora bolje spoznali njeno bo­ gato več kot desetletno ustvarjanje. Mnogi njena dela poznate bolj, drugi manj, a vsi tisti, ki ste jo obiskali na domu, ste si ver­ jetno želeli odnesti s seboj vsaj kak košček iz bogate ponudbe, ki se začne že na Tilkinem vrtu. Ni čudno, da svojo babi želita posnemati vnuka, petletni Tilen in triletna Zala, ki že dobro vesta, da pot od preobrazbe kepe gline do uporabnega ali ok­ rasnega keramičnega izdelka ali kipa ni lahka, a je zanimiva, polna izzivov in presenečenj. Da je za vse to potreben čas tudi 14 dni in vročina v peči okoli 1000 °C, pa je morda manj znano. V preteklosti je Tilka Purgar ustvarila prepoznavna razpela na korenini trte, kjer njen križani nima gladkih oblik, ker iz­ raža trpljenje in bolečino in je pravo nasprotje belim damam, ki izražajo veselje in radost. V zadnjem času jo je zaneslo v ustvarjanje večjih abstraktnih slik, kjer je tudi ne bi prepoznali na prvi pogled. Tu jo nagovarja narava in njen ustvarjalni duh ves čas razmišlja, kaj in kako bi ustvarila še nekaj novega, kar ni še nihče. A le to je dokaz, da se zna spogledovati z novimi oblikami in formami. Njeno dolgoletno ustvarjanje je bilo v Pir­ čevi dvorani na ogled kar ves mesec v postnem času. Obisko­ valci so si izdelke ogledovali z zanimanjem in ljubeznijo, tako kot z ljubeznijo Tilka Purgar ustvarja z edinim orodjem, ki ga uporablja, to so njene roke. Tako je marsikateri izdelek našel pot v domove obiskovalcev, ki so dobili tudi razstavni list, kjer so bili opisani štirje sklopi izdelkov in nekaj besed iz življenja oblikovalke Tilke Purgar. Tilka Purgar je razstavo posvetila svoji sestri Mariji – Marinki, ki je umrla dva dni pred otvoritvijo in s tem ganila obiskovalce prenapolnjene Pirčeve dvorane. Kulturni program je dopolnil obljubo iz vabila in z glasbo ga je začel pianist Primož Smol­

18 Glas občine Naklo september 2017

nikar. Za uvodno besedo je poskrbela Daca Perne, ki sta se ji v nadaljevanju pridružili Tilkini prijateljici, pesnica Dana Perič in dr. Mariana Karla Rebernik. Poudarila je, da ji veliko pomeni prijateljstvo z našo umetnico, da jo ob­ čuduje, kako pre­ liva svoje talente v čudovite oblike. Tudi Tilka Purgar je spregovorila ne­ kaj besed o svojih občutjih ob delu in o tem, da z izdel­ ki rada poleg sebe razveseljuje tudi ljudi okoli sebe. Ni bilo treba samo verjeti, občutili smo to, vsi tisti, ki smo se še dolgo v de­ ževno noč takrat družili ob sladkih dobrotah in si obe­ nem ogledovali vse tiste umetnine, ki so jih ustvarili njeni prsti, domislila pa ljubezen in volja. ・

kulturni odmev

Slikarska sekcija v KD Tabor je presegla letošnje načrte Daca Perne

V

Podbrezjah imamo kar 12 kapelic in slikarska kolonija je dala vsaki svojo sliko.

Na povabilo za slikarsko kolonijo z naslovom Podbreške ka­ pelice se je odzvalo deset slikarjev iz treh društev, poleg do­ mačega še iz dveh prijateljskih. Po predhodnih prijavah Barbari Pogačnik, ki je bila vodja kolonije, so se vsi zbrali v soboto, 2. julija, in na Taboru začeli z delom. Vsi so slikali na enako velika platna, ki so bila glede na barvo kapelice potem raz­ lično uokvirjena. Nekaterim je zadoščala predloga fotografije kapelice v A3 formatu, drugi spet so odšli še na teren. Poskr­ beli smo za dobro vzdušje, ki ga je takoj zjutraj že popestrila kavica in »PODBREŠKA POTICA«. Barbara, ki je njena avtorica, jo je nadevala z nadevom iz posušenih jabolčnih krhljev. Vse ostale podrobnosti okoli začimb in postopka pa so bile še mala kuharska skrivnost. Po zaključku kolonije smo skupini slikarjev pripravili tudi kosilo, da so se z obljubo, da na tako delavnico z veseljem pridejo še kdaj, in svojo sliko pod pazduho, ki jo bodo dokončali doma, zadovoljni poslovili. Čez 14 dni je odprtje razstave sovpadalo s praznikom Svete­ ga rešnjega telesa in telovsko procesijo, saj je bilo umeščeno med oba praznična dneva. S slikarji iz Kulturnega društva Ta­ bor smo prijazno vabili na otvoritev razstave z željo, da bi tudi vaščani bolje spoznali bisere naše vasi, ki jih v zadnjem času obiskuje vse več tujih obiskovalcev, ki k nam prihajajo celo preko potovalnih agencij. Poseben pozdrav je bil ob otvoritvi razstave seveda namenjen slikarjem, brez katerih dogodka ne bi bilo. A zahvalo dolgujemo tudi vsem tistim znanim in nez­ nanim ljudem, ki so nekoč kapelice postavili, in tistim, ki zanje skrbijo še danes. Kot povsod drugod so tudi znamenja v Podbrezjah nasta­ jala iz duhovnih potreb in stisk ljudi ter njihovega zaupanja v Božjo pomoč. Ljudje so jih postavljali v spomin ali opomin na že prestano življenjsko nesrečo ali bolezen, včasih pa so se želeli z njihovo postavitvijo že vnaprej zavarovati pred hudim. Mnogo kapel in znamenj je bilo postavljenih v zahvalo za usli­ šane prošnje. Predvsem pa kapelice v Podbrezjah pričajo tudi o slovesu taborske božje poti in o razširjenosti čaščenja Žalostne Matere Božje. Njej posvečene kapelice so stale na romarskih poteh, ki so iz vseh smeri vodile na Tabor. Po večini izvirajo iz 18. stoletja, nekatera so nastala v 19. ali na pragu 20. stoletja. Arhitekturno so si precej različna, a vse po vrsti so »drobni klicaji preteklosti«, del človekove ustvarjalnosti, ki oblikuje in hkrati bogati naš skupen življenjski prostor. Predstavili smo vseh dvanajst kapelic po abecednem vrst­ nem redu. Dogajanje je vmes s svojo prelepo glasbo popestri­ la vrhunska pianistka Nena Rion. O nastanku vsake kapelice posebej je po nekaj stavkov prebral Andraž Aljančič, Monika Jerala pa je z lepo mislijo nagovorila tistega, ki mu je kapeli­ ca posvečena. Predstavili smo tudi vsakega slikarja kapelice in njegovo delo ter se mu obenem zahvalili z listino, papirnato mapo v obliki kovčka in šopkom. Ob zaključku sta nam druženje posladkala podbreška poti­ ca, podbreški štrudelj in podbreški jabolčni sok. Slikarji pa so

Slikarji in nastopajoči ob razstavi po slikarski koloniji si imeli veliko povedati in niso skrivali zadovoljstva nad us­ pešno zaključeno kolonijo. Predvsem pa je med njimi vladal duh prijateljstva in radi so izmenjali mnenja. Ne samo kuharji, tudi slikarji imajo svoje majhne skrivnosti velikih slikarskih moj­ strov. Podbrežani smo bogatejši za lepe slike kapelic, kar nas zavezuje k nadaljnjemu delu z materialom, ki je zdaj na voljo. V načrtu je izdelava elektronske predstavitve in morda čez leto tudi izdaja knjige s sakralno arhitekturo, ki je bogastvo naše vasi in predvsem Tabora. Kapelice so slikali: Blekova kapelica – Zdravko Purgar Franckova kapelica – Dana Šemrov Glinovčeva kapelica – Ronka Kozjek Jurčkova kapelica – Ronka Kozjek Katrušnikova kapelica – Marija Šter Kovačeva kapelica – Dore Vrhovnik Matijevčeva kapelica – Barbara Pogačnik Mubijeva kapelica – Barbara Pogačnik Peharčeva kapelica – Brane Lozar Ratejčeva kapelica – Avgust Starovašnik Štrithova kapelica – Marjan Burja Slikarji sodelujejo tudi med društvi občine in regije.

Z likovno sekcijo KUD Dobrava Naklo smo spomla­ di pri­pravili razstavo na temo VLAK. Po uvodnem nagovoru predsed­nice KD Tabor, da na tokratni razstavi združujemo naklanski vlak in podbreško legendo, in tako delo likovnikov KUD Dobrava Naklo ter gledališke skupine KD Tabor, je bese­ do prevzela povezovalka Anita Perko. Predstavila je likovnike, ki jih vodi, in povedala, da je tokratna razstava delo sedmih avtorjev. Dodala je nekaj zanimivih podatkov o tržiškem vlaku, ki je v letu 1908 začel voziti po progi Tržič preko Strahinjske­ ga polja skozi Naklo in Struževo v Kranj in obratno. Po drugi ­svetovni vojni je proga postajala vedno bolj nedonosna in tako

september 2017

Glas občine Naklo 19

kulturni odmev

Slikarji na TLK v Kranju je januarja 1966 iz Tržiča odpeljal zadnji vlak proti Kranju. S petimi skladbami na harmoniki sta sodelovala Andraž Aljančič in Žan Eržen. Poslušali pa smo tudi nekaj pesmi, ki govorijo o priljubljenem vlaku. Ko je odzvonil kamišibaj zvonec in je bilo predstave konec, smo nadaljevali s pogostitvijo, nato pa z ve­ likonočnimi delavnicami in izdelali kar pet različnih oblik de­ koracij za ta priljubljeni praznik. Barve in lepila so bila povsod, ne le na rokah. Zadovoljstvo, ko so bili izdelek končali in so ga lahko odnesli s seboj, je sijalo iz veselih oči naših najmlajših obiskovalcev, ki so jim tovrstne delavnice zelo prirasle k srcu. Zadovoljne, čeprav utrujene, so bile tudi Dana Šemrov, Ronka Kozjek in Barbara Pogačnik, ki so glavnino vsega tudi pripra­ vile. V maju pa so naši slikarji sodelovali na odprtju Tedna lju­ biteljske kulture na SLIKARSKI PROMENADI na Območnem odprtju TLK – na Glavnem trgu v Kranju. Vseslovenski dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Repub­ like Slovenije Boruta Pahorja v sodelovanju z ZKD Slovenije. Vsebine so se tako povezale z več kot 1.000 lokalnimi dogodki po vsej državi. Razstavljali so: 1. Barbara Pogačnik, tihožitje, olje, 50x50 2. Klavdija Aljančič, Vlak, akril, 70x50 3. Zdravko Purgar, Svet, ki izginja, olje, 50x80 4. Dana Šemrov, Petrolejka, 50x60, 5. Hieronima, Delo krepi, olje, 50x50

Slikarska sekcija po svojih najboljših močeh skrbi tudi za ohranjanje kulturne dediščine. Obnovili smo Kovačevo kapelico, ki je bila postavljena ob koncu 19. stoletja. Takrat jo je poslikal Matija Bradaška. Po sto­ tih letih jo je obnovila slikarka Maša Bersan Mašuk. Posebno zgodbo ima Jezusov kip, ki je bil močno poškodovan leta 1945 in v kosih 40 let skrit pod deskami čakal, da mu nekdo povrne prvotno obliko. Delo je takrat opravil Podbrežan Janez Aljan­ čič iz Tacna. Po 30 letih so ob zobu časa posledice na kipu pustili vplivi križišča petih cest. Na potrebe se je s svojim DA odzvala Barbar Pogačnik in ga v štirih dneh dela kar na terenu prenavljala od jutra do večera. Tudi zunanje stene kapelice so bile že močno potrebne čopiča in barve. Zato se je na prošnjo odzval Ivo Pavec, ki je pred 8 leti že prenovil taborske kapelice. Obema, tako Barbari kot Ivu, iskrena hvala za pripravljenost, darovani čas in talent pri več kot potrebni obnovi. Na žalost sta večje in zelo potrebne prenove potrebni še dve kapelici v Srednji vasi. To sta Franckova in Glinovčeva. Upamo, da se bo našel način, volja in sredstva, da izvedemo prenovo tudi tam, saj sta kapelici na najbolj prometnem delu naše vasi. Blagoslov prenovljeni Kovačevi kapelici in zahvala prosto­ voljcema je bila na Jakobovo nedeljo, ko je v Podbrezjah se­ menj, žegnanje ali farni praznik. Kapelico je blagoslovil g. župnik Miha Lavrinec, ki je sloves­ nost tudi vodil. S pesmijo so dogodek polepšali pevci CeMP zbora in Milenka Jekovec, ki je spregovorila o češčenju Srca Jezusovega, ki mu je Kovačeva kapelica posvečena. Zahvalni listini za oba prostovoljca so podpisali vsi prisotni in s tem pokazali, da cenijo njuno delo in jim hkrati ni vseeno za kape­ lice, ki ne dosegajo take ravni vzdrževanja. Zaključili so pevci s pesmijo Podbrezje lepa vas. Tokrat je zares lepša za eno od dvanajstih obnovljenih zna­ menj in bogatejša so srca pri­ sotnih, ki so se veselila prija­ teljskih pomenkov ob sladkih dobrotah z miz na Kovačevem vrtu. Tudi s podbreško potico po Barbarinem receptu, ki bo Barbara Pogačnik in Ivo Pavec kmalu objavljen. ・ pred Kovačevo kapelico

Legenda o Taborski Urški na kamišibaj odru Tone Strlič

Ta stara oblika uličnega gledališča se je dotaknila tudi Podbre­ zij. Naprosili smo gospo Aljo Kump za razlago tega gledališča in kako bi lahko našo legendo o Urški spremenili v kamišibaj. Doslej smo jo trikrat igrali na taborskem griču, ji posvetili tri knjige in zdaj je kar klicala po drugačni uprizoritvi. Imeli smo že veliko sli­ kovnega gradiva, ker je legenda že bila predstavljena kot slikani­ ca s čudovitimi ilustracijami Purgarja in Pogačnik ter tekstom Per­ neta. Kamišibaj je izvirno predstava enega, ki ob menjavanju slik pripoveduje zgodbo. V naši skupini smo vloge razdelili in tako s pomočjo mladih ustvarjalcev pripravili predstavo.

20 Glas občine Naklo september 2017

Povezovalki sta Sara Kavčič in Sara Kidan. Vlogo Urške je prevzela Gaja Dobravec, Urškina mama je Nina Drinovec. Gal Mihelič premika slike in predstavi uvod in zaključek. Maj Tavčar je prevzel vlogo kmeta. Vse skupaj povezuje Andraž Aljančič na harmoniki. Prvič smo se predstavili na občnem zboru KD Tabor. Nekako takrat sem se kamišibaju pridružil tudi sam. Imeli smo nekaj vaj in se privajali eden na drugega. Nato so sledile predstave. Prva je bila v začetku aprila v našem kulturnem domu. Takrat smo preizkusili tudi drugačno kostumografijo. Ker so se pri­pravljala

kulturni odmev

razna gostovanja, je vskočil še Stane Aljančič in napravil pre­ makljivo mizo (oder), ki jo lahko hitro sestavimo. Ne smemo pozabiti Gašperja Dobravca, ki nam je ta mali leseni oder iz­ delal. Naslednja predstava je bila na dnevih kulture v Kranju. 17. maja smo se popoldne odpravili pred Prešernov spomenik v Kranj in odigrali eno boljših predstav. Ko smo mislili, da se bodo naši mladi ustvarjalci posvetili zaključku šolskega leta, smo dobili še vabilo za nastop na prireditvi Na vasi se dogaja v Naklem. 17. junija pri cerkvi v Naklem smo sredi dneva stopili na oder in v dokaj vetrovnem vremenu po celem dnevu ostalih dogodkov odigrali še eno predstavo. Tukaj bi se rad zahvalil še vsem ostalim, ki so pomagali ustvariti predstavo. Ne nazadnje tudi staršem, ki so naše igralce prevažali na vse mogoče na­ stope.

Za jesen nam je ostala obljuba obiska s predstavo v Bohi­ nju. Obiskali bomo dom upokojencev, kjer domuje naš bivši župnik. Jesen bo tudi čas, ko se zopet zberemo in poskusimo »gor postaviti« našo gledališko delavnico. V njej bomo poku­ kali v zaodrje. Spoznali bomo, kdo je igralec, dramaturg, reži­ ser, garderober, lučkar, masker – skratka vse, kar se v gledališču dogaja. Obenem bomo izpilili kamišibaj ali se celo lotili nove igre. Za nagrado se bomo predstavili gledalcem. Zato vabim vse mlade od 10. leta dalje, da se prijavijo Daci Perne ali meni osebno na tel. št. 041347519 ali t.strlic@gmail.com. Zaželeno bi bilo, da me najprej kontaktirajo starši, da bi lah­ ko dorekli termine srečanj. Vsem prav lep pozdrav. ・

Vabilo na letošnje Taborske dneve Jožef Perne

V Podbrezjah bomo letos organizirali že dvanajste TABORSKE DNEVE, ki sledijo in so vključeni v DNEVE EVROPSKE KUL­ TURNE DEDIŠČINE. Letos je osrednja tema Voda – od mita do arhitekture, v Podbrezjah pa bodo osrednja tema Tri podbreške reke, ki objemajo vas: Sava, Tržiška Bistrica in Lešnica (ena je pravzaprav le potok). Veste, da je o njih in o Podbrežanih pisal že Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske? »Ob tej reki živijo ljudje, ki so vajeni hoditi skozi vodo, tudi če jim sega do prsi. Ti ljudje potem vodijo konje skozi reko, ljudi pa nesejo na ramenih. Temu se je pač treba čuditi, saj bi si mislili, da bi se konj moči mrzle vode lažje upiral in jo prebredel, ne da bi padel v vodo, kot človek. Toda prav gotovo smo lahko prepričani, da so ti ljudje neznansko močni in da premagajo silovitost deročega toka ne le zgolj z močjo telesa, temveč tudi zaradi vaje in navade.«

Toliko Valvazor, več pa bomo lahko slišali v soboto, 30. sep­ tembra ob 18.00 uri, in v nedeljo, 1. oktobra ob 10.00 uri na Taboru v Pirčevem domu. Na dogodek v soboto smo povabili dr. Marijo Klobčar iz SAZU. Spregovorila bo o čudežni moči vode v obredju in pesemskem izročilu. V nedeljo pa bo go­ stja Dušica Kunaver. Izvedeli bomo veliko o čarobnosti vode v slovenskem ljudskem izročilu. Oba dneva bodo dopolnjevali prispevki naših osnovnošolcev o vodi, tudi naš pesnik Milan Debeljak že opisuje naše tri reke. Razložili bomo izvor imena Podbrezje in kdaj se je začel uporabljati. Odprli bomo foto­ grafsko razstavo na temo vode. Manjkala ne bo niti glasba. Skratka, obetata se nam dva prijetna vsebinska dogodka, ki ju ne smete zamuditi. Sledite nas na FB: https://www.facebook.com/Kulturno-dru­ štvo-TABOR-Podbrezje. ・

www.zvkds.si/dekd

Dnevi evropske kulturne DeDiščine in teDen kulturne DeDiščine 2017 september 2017

Glas občine Naklo 21

kulturni odmev

Pravljica na obisku

Mag. Helena Krampl Nikač, Mestna knjižnica Kranj

V

sak torek od 17.30 do 18.15 v Krajevni knjižnici Naklo. Začnemo: 3. 10. 2017. Če želite, da bo vaš ­otrok inteligenten, mu berite pravljice. Če želite, da bo še pametnejši, mu berite še več pravljic. ­(Albert Einstein) Da, tako je rekel mož, ki so mu podelili Nobelovo nagrado za raz­ lago fotoefekta, za teorijo relativ­ nosti mu je pač niso mogli, ker je tedaj v komisiji verjetno nihče ni mogel razumeti. Taisti Einstein pa je dejal tudi, da Bog ne kocka in da je domiš­ljija pomembnejša od znanja. Oboje, tako nepredvidljivost kot domišljijo, najdemo v veliki meri ravno v pravljicah. Pravljice so več kot resnične. Ne povedo nam le, da zmaji obstaja­ jo, ampak da jih je mogoče premagati. (Gilbert Keith Ches­ terton) Tolažilni učinek pravljic je nadvse pomemben. Ravno za­ radi tega so postale tako prilju­ bljene v zadnjih dveh stoletjih pri vzgoji. Psihologi so dojeli, da otroci med odraščanjem preživljajo vse mogoče težave in marsikatero

med njimi je mogoče s pravljicami omiliti ali celo premagati. Morda se komu zdi čudno, a pravljice so postale zelo pomemben del psi­ hologije in tudi psihoterapije. Dragi otroci in starši, vabljeni v našo krajevno knjižnico na prav­ ljično urico. Od torka, 3. 10. 2017, vas va­ bimo potem vsak torek na prav­ ljično urico. Pripravljamo vam zanimiv in privlačen izbor pravljic, ki vam bodo popestrile torkove večere. Naše pravljičarke vam bodo pričarale pravljične zgodbe in junake iz zakladnice ljudskih in avtorskih pravljic. Ure pravljic bomo popestrili z likovnim ustvarjanjem. Pričakujemo vas v: torek, 3. 10. ob 17.30, Krajevna knjižnica Naklo torek, 10. 10. ob 17.30, Krajevna knjižnica Naklo

torek, 17. 10. ob 17.30, Krajevna knjižnica Naklo

torek, 24. 10. ob 17.30, Krajevna knjižnica Naklo ・

Novemu šolskemu letu na pot Mag. Helena Krampl Nikač, Mestna knjižnica Kranj Začelo se je novo šolsko, vrtčevsko leto in z njim redne šol­ ske obveznosti in zadolžitve. Vsekakor je za družino septem­ ber pomemben mesec, saj se na novo vzpostavljajo najrazlič­ nejši urniki, dobimo nove obveznosti, zadolžitve, obiskujemo najraz­ličnejše dejavnosti. V naši človeški naravi je že tako, da smo vsi raje sproščeni in brez obveznosti, pa vendar vemo, da to ne more trajati večno. Kako se bomo torej letos spopadli s koncem počitnic in vrnitvijo v šolo in v službo tako, da bo čim manj stresa in ne­ prijetnosti? Verjetno zelo različno, ker smo med seboj različni in to je dobro. Prav vsi pa se bomo srečali z branjem, zato se bomo tudi tokrat ustavili pri branju in pomenu le-tega za uspešno šolsko delo in tudi za uspešno socialno življenje. Ljudje smo družabna bitja, radi se družimo, pogovarjamo, skrbimo drug za drugega. Potrebujemo bližino drugih, pot­ rebujemo pogovor, nekoga, na katerega se lahko zanese­ mo, potrebujemo varnost, potrebujemo nekoga, s katerim se bomo pogovarjali. Bogat besedni zaklad nam omogoči dobro sporazumevanje in preprečuje številne nesporazume. Bogat besedni zaklad pa si pridobimo tudi z branjem. Branje je zelo pomembno, saj ga potrebujemo ob vsakem koraku. Pismenost in branje sta povezana, saj se otrok ob bra­

22 Glas občine Naklo september 2017

nju tudi opismenjuje. Pomembno je, da malčkom ponudimo v preučevanje slikanice, potem pa počasi napredujemo k vedno zahtevnejšim besedilom. Otrok se želi naučiti brati, ker: • mu branje pomaga razumeti svet, • je branje zabavno, • je branje čudovit način, da otrok preživi čas s starši, • je branje najpomembnejša socialna sposobnost, ki je otroku pomembna tako v šoli kot pri igri in druženju z vrstniki.

kulturni odmev

Učenje branja je zahtevno opravilo in otrok potrebuje po­ moč staršev. Najprej mora spoznati vse črke, se naučiti, kako jih povezati v besede, usvojiti nove pojme, saj se srečuje s tež­ kimi in neznanimi besedami. Otrok bo vsa ta opravila zmogel s pomočjo staršev, ne samo zmogel, še celo to težko opravilo bo postalo zabavno in prijetno. Zakaj otrok potrebuje starše? • Da mu glasno berejo. • Da se z njim pogovorijo o prebranem tekstu in tudi o branju samem. • Da skupaj podoživijo zanimive dogodivščine in prigode ju­ nakov, ki nastopajo v prebranih delih. • Da skupaj preživijo zabavne in zanimive urice ob knjigah. • Skupaj obiskujejo knjižnico in si izposojajo knjige. • Da otrokom kupijo knjige. • So jim zgled odraslega bralca in zanimanja za knjige. Brez naklonjenosti staršev do knjige otrok ne bo mogel razviti na­ klonjenosti do knjig in ne bo dojel, da je branje zabavno in lahko početje. Pomembno je, da starši berete skupaj s svojim otrokom. Se med branjem z njim pogovarjate, premišljujete o prebranem, pustite otroku, da vas sprašuje o prebranem, da daje komen­ tarje. Vzpostavite vez med bralcem in poslušalcem – otrokom in zgodbo, otroku omogočite, da doživi zgodbo in uživa ob branju/poslušanju. Pomembno pa je tudi, da starši s svojim otrokom berete. Skupno branje nam omogoča doživeti skupno izkušnjo, us­ vojiti novo znanje in nam razširi obzorje ter obudi domišljijo.

Kakšna naslovnica Glasa občine Naklo bi vam bila najbolj všeč? Na uredništvu smo sklenili, da vas, drage občan­ ke in občani, povabimo k sodelovanju. In sicer vas vabimo k sooblikovanju našega glasila z vašo naslovnico. Sprejmite izziv in se podajte s foto­ aparatom po svojem kraju ter poiščite motive, ki bi bili primerni za naslovnico občinskega glasi­ la. Izbiro motiva prepuščamo vaši izvirnosti. Po­ snete fotografije nam pošljite na znan e-naslov urednistvo.glasnaklo@gmail.com v jpg. formatu. Ne pozabite pripisati avtorja in podpisa/naslova ­fotografije. Izbrane fotografije bodo nagrajene s ­praktično ­nagrado (prispevala jih bo Občina Naklo) in ­objavljene na naslovnici Glasa občine Naklo.

Skupno branje nam prinaša radost – veselje ob vstopanju v druga življenja, druge svetove, radost nad tem, da smo ujeti v svetu domišljije. Starši in otroci, obiščite krajevno knjižnico in skupaj izberi­ te knjige za branje. Naj bo obisk knjižnice redno in pogosto opravilo, ki bo v veselje otrokom in staršem. Naj bo veselje večkratno: veselite se izbiranja knjige, veselite se branja oz. poslušanja in veselite se pogovorov in izmenjevanja mnenj o prebranem, veselite se skupnega druženja in ponovnega obis­ ka knjižnice in vračila prebranih knjig. ・

Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo vabi v svoje vrste nove člane, ki imajo veselje do ljudskega plesa in petja. Prijave in informacije na tel. št. 040 701 244 ali na tel. 040 362 805.

Pa mirno roko in jasen pogled vam želim! september 2017

Glas občine Naklo 23

gl as je drugi obr a z

Naklanec s srcem Damijan Janežič

Bronasto plaketo Občine Naklo je ob letošnjem prazniku ob­ čine Naklo prejel Damijan Janežič. V utemeljitvi so predlagate­ lji, člani stranke DESUS, zapisali: »Damijan Janežič je dolgoletni član Turističnega društva Naklo in Likovnega društva Naklo. Raziskuje krajevno zgodovino, kulturno dediščino občine Nak­ lo in biografije pomembnih Naklancev. O tem piše prispevke v zbornikih in časopisih. Rad fotografira in piše intervjuje s po­ membnimi Naklanci. Zavzema se za razvoj turizma in prisot­ nost kulture v Naklem.«

dom. Tudi iz te hiše sta izšla dva duhovnika. Jakob Križaj, rojen leta 1761, je umrl leta 1832 v Višnji Gori. Ivan Križaj pa je bil rojen leta 1802 in je umrl leta 1861 v Mirni Peči na Dolenjskem. Moj daljni sorodnik je tudi najpomembnejši Naklanec dr. Gre­ gor Voglar. Njegov nečak Matija se je priženil na Zaletevovo kmetijo v Malem Naklem, njegov sin Jurij pa na Pogvajnovo kmetijo na Pivki.

Ob koncu srednje šole ste se lotili prvih rodoslovnih ra­ ziskovanj. Kaj vas je tako pritegnilo, da ste temu name­ nili kar nekaj časa?

Ob raziskovanju rodoslovja me je vedno bolj mikal pogled v preteklost Naklega. Prvi prispevek za Glas občine Naklo sem napisal leta 1997. Že prej sem obiskoval študijsko knjižnico v Kranju in iz časopisa Gorenjec izpisoval vse prispevke, pove­ zane z Naklim, obenem sem v Nadškofijskem arhivu v Ljublja­ ni pregledoval arhiv Župnije Naklo. Ko sem zbiral biografske podatke za duhovnike in redovnice, rojene v župniji Naklo, ter kaplane in župnike Župnije Naklo za zadnjo četrtino 19. in 20. stoletja, sem večkrat obiskal Škofijsko knjižnico in knjižni­ co Teo­loške fakultete, kjer hranijo šematizme ljubljanske (nad) škofije in katoliški tednik Družina. Obenem sem zbiral podatke iz že izdanih publikacij in pri župnikih župnij, kjer so službova­ li v Naklem rojeni duhovniki. Leta 2003, ob stoletnici Kmetij­ ske zadruge Naklo, me je vodstvo povabilo, da bi zbral nekaj zgodovinskih podatkov o kmetijskem zadružništvu. Dela sem se takoj lotil. Obiskoval sem Zgodovinski arhiv v Ljubljani, kjer hranijo knjigo z vpisi o registraciji in spremembah posameznih zadrug. Še večkrat kot Zgodovinski arhiv v Ljubljani sem obiskal njegovo enoto v Kranju, kjer hranijo arhiv predvojne Občine Naklo, Krajevnega ljudskega odbora, Krajevne skupnosti Naklo, društev, podjetij in drugih organizacij. Pri svojih raziskovanjih najprej sežem po že izdanih knjigah in v njih objavljenih pri­ spevkih na temo, ki jo obdelujem, proti koncu pa obiščem še starejše Naklance, Dupljance in Podbrežane in zapisujem nji­ hove spomine. Mnogi, ki sem jih obiskal, so se žal že poslovili.

Želel sem pogledati v preteklost Pogvajnove kmetije na Piv­ ki, kjer sem na maminem domu preživel otroštvo, obenem me je vedno bolj zanimala zgodovina Naklega. Tako sem ob koncu srednje šole začel raziskovati rodoslovne podatke prednikov po mamini strani oziroma po Pogvajnovi domačiji. Doslej sem okvirno odkril osem rodov, ki jih bom moral v podrobnostih še raziskati. Zanimivo je, da so se priimki zaradi hčera, nečakinj ali nečakov, ki so nasledili kmetijo, menjavali (Poglajen, Markovič, Voglar, Teran, Ajdovec, Žibert), toda rod je po dosedanjih dog­ nanjih ostal isti že več kot petsto let. Prvi podatek o Pogvajnovi kmetiji je našel Peter Kuhar v urbarju iz leta 1498.

Ste morda odkrili, po katerem sorodniku ste podedovali talent za zgodovino in rodoslovje?

Med sorodniki nisem odkril nikogar, ki bi se poklicno ali lju­ biteljsko ukvarjal z zgodovino. Najbližji temu je bil mamin stric p. dr. Jakob Žibert, ki je bil leta 1898 rojen na Govčovi kmetiji na Pivki. Bil je duhovnik pri jezuitih, skrbnik njihove knjižnice, napisal je dve knjigi s teološko vsebino, urejal je več revij, bil je prvi urednik in bralec na slovenski oddaji Radia Vatikan. Umrl je v Ljubljani, star devetdeset let. Med sorodniki je bilo še šest izobražencev, največ duhovnikov. Na Govčovi kmetiji na Pivki, kjer je bil doma stari oče Franc Žibert, se je leta 1794 rodil tudi duhovnik Franc Prah. Umrl je leta 1856 v Trnju pri Postojni. Na Pogvajnovi kmetiji sta otroštvo preživela leta 1822 rojeni du­ hovnik Peter Teran, ki je umrl leta 1870 v Stari Cerkvi pri Ko­ čevju, in mamin stric Jožef Ajdovec, rojen leta 1890. Slednji je bil odličen dijak kranjske gimnazije, a je še pred maturo zbolel in umrl. Moja prababica Neža Križaj je bila doma na Halovčovi kmetiji v Malem Naklem. Da­ Damijan Janežič. Foto: Vanja Papler nes hiši rečejo Marijin

24 Glas občine Naklo september 2017

Kako ste začeli raziskovati naklansko krajevno zgodovi­ no in biografije pomembnih Naklancev?

Pri koliko projektih ste doslej sodelovali?

Moji prvi prispevki po letu 2003 so povezani z raziskova­ njem krajevne zgodovine in so bili objavljeni v knjižnih izda­ jah. Leta 2007 sem začel pripravljati tudi razstave. Pri nekaterih projektih sem bil tudi urednik. Leta 2013 sem za zlati jubilej Turističnega društva Naklo napisal prvo vezno besedilo v na­ klanskem narečju. Od leta 2011 do danes sem napisal obsežno besedilo in posnel večino fotografij za spletno stran Turistične­ ga društva Naklo. Leta 2016 sem ob kulturnem prazniku prvič vodil organizacijo recitala poezije slovenskih pesnikov. To leto sem napisal prvo dramsko besedilo Voglarjeva vrnitev domov (Vogvarjova vrnitu dam). V intervjujih sem do sedaj predstavil dvaindvajset zanimivih Naklancev. Moja dela so bila objavljena v knjižnih izdajah, v Glasu občine Naklo, Družini, slovenskem katoliškem tedniku, Gorenjskem glasu, Kmečkem glasu, Trži­ čanu, Lipovem listu, dvomesečniku Turistične zveze Slovenije, Klasu, glasilu Doma starejših občanov Preddvor in enote Nak­ lo. Pomembnejša dela so vpisana v cobiss-u, sistemu sloven­ skih knjižnic.

Katera so vaša najpomembnejša dela, mimo katerih

gl as je drugi obr a z avtorji, ki obravnavajo zgodovino, kulturno dediščino Naklega in pomembne Naklance, ne morejo?

Med te zagotovo sodi zadružništvo, ki ga obravnava knji­ ga Sto let kmetijskega zadružništva v Naklem, kultura, o ka­ teri govori zgibanka Kulturna stoletnica v Naklem, promet na območju občin Naklo in Tržič, naravna in kulturna dediščina v Naklem, orli in sokoli v Naklem, turizem, ki ga obravnava knji­ ga Turizem v Naklem, pošta in telefon v Naklem ter folklorne in spominske pripovedi v letos izdani knjigi Pod gorami, kjer sem soavtor – zapisovalec. Med pomembnimi osebnostmi, ro­ jenimi v Naklem, je kipar Jožef Pavlin. Ob stoletnici smrti in 140-letnici rojstva sem leta 2015 pripravil razstavo o njem v radovljiški knjižnici, v Domu starejših občanov Naklo, nato pa v sodelovanju z Likovnim društvom Naklo še v Domu Jane­ za Filipiča. Letos se spominjamo 210. obletnice rojstva trža­ ško-koprskega škofa Jerneja Legata. Pred desetimi leti sem v večnamenski dvorani pri knjižnici pripravil razstavo o njem in romanje Po Legatovih sledeh v Trstu. Ob devetdesetem roj­ stnem dnevu Naklanke, sestre Miriam – dr. Francke Praprot­ nik, redovnice in zdravnice, ki je večino življenja preživela na Kosovem in v Albaniji, sem v Gorenjskem glasu oktobra 2014 objavil obsežen intervju. V prihodnosti načrtujem skupaj z Li­ kovnim društvom Naklo v okviru projekta Pomembni Naklanci pripravljati dokumentarno-slikarske razstave, na katerih bom predstavil zasluž­ne Naklance. Med njimi mons. Toma Zupana in uspešnega gospodarstvenika, pivovarja in graščaka Mihae­ la Stareta. Za objavo imam pripravljenih več krajših in daljših prispevkov. Med njimi Občina Naklo 1750–1945, Pletilstvo in predilništvo v Naklem, Društveno in versko življenje v 20. sto­ letju v Naklem, Rezljana vrata v občini Naklo, Portali in okenski okvirji v občini Naklo …

Kakšni so odzivi Naklancev in ostalih prebivalcev občine Naklo na vaša raziskovanja?

Starejši Naklanci moje prispevke berejo z zanimanjem. Mar­ sičesa, kar napišem, se spomnijo. Mladi manj, ker jih, žal, v to premalo pritegnemo. Danes večina otrok in mladih po konča­ nem šolanju ne ve kaj dosti o domoljubju, vsekakor pa prema­ lo pozna slovenske pesmi, glasbo, zgodovino in pomembne Slovence, da ne omenjam kulturnih in naravnih znamenitosti in pomembnih osebnosti domačega kraja. Ker nas je nekaj Na­ klancev, ki poznamo domači kraj in njegove pomembne oseb­ nosti, bi rade volje to znanje prenašali tudi na mlajše in vse, ki jih to zanima.

tično društvo. To je bilo nato dvajset oziroma trideset let go­ nilo turistične dejavnosti v Naklem. Danes, če le prisluhnemo utripu časa, življenju in malo širšemu okolju, hitro opazimo, kaj Naklemu manjka. Veliko bi se naučili, če bi si pogledali nekate­ re druge gorenjske občine. Na primer Radovljico, Cerklje, Go­ renjo vas – Poljane, Železnike, Jezersko, Kranjsko Goro. Nekaj odličnih idej in dobrih turističnih praks nam ponujata tudi tele­ vizijska oddaja Na lepše in Turistična tribuna Slovenskih novic. Leto za letom namreč na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani poslušam: 'Imate pohodne in kolesarske poti in kaj se ob njih da videti in kaj dobrega pojesti?'

In kaj danes Naklo potrebuje?

V preteklosti je bilo kar nekaj narejenega, toda marsikaj bi še lahko izboljšali. A v prvi vrsti bo v prihodnje potrebno več sodelovanja, pogovarjanja in dogovarjanja. Osebno menim, da ne bi bilo nič narobe, če bi si z dodatnim izobraževanjem širili obzorje, kajti le tako bomo tudi več videli in to znali ceniti. Države in občine, ki se zavedajo pomena turizma kot gospo­ darske panoge, želijo privabiti čim širši krog turistov. Za Slove­ nijo je turizem, v zadnjem času tudi vse pomembnejši kulturni turizem, strateško pomembna panoga. Tudi občina Naklo ima nekaj znamenitosti, ki jih lahko pokaže turistom, obenem pa nam je v prid bližina turističnih središč Kranj, Radovljica, Bled, Tržič, na katere bi se morali bolj navezati. Za prihodnje leto Evropski parlament na predlog Evropske komisije razglaša evropsko leto kulturne dediščine oziroma kulturnega turizma. Vedno več premožnih Zemljanov išče zelene oaze sveta. Ena teh je naša Slovenija. Turisti jo opišejo kot majhno in zeleno deželo z nešteto kulturnimi spomeniki, okoljsko še dobro oh­ ranjeno in kjer iz pipe sredi ulice še lahko pijejo vodo. Trdno sem prepričan, da bi Občina Naklo morala spodbujati turizem in z njim povezane dejavnosti.

Vam ob toliko dela ostane še kaj časa za druge de­ javnosti?

Seveda. Ob službi in vsakodnevnem delu doma, urejanju ze­ lenjavnega in okrasnega vrta je moj hobi fotografija. Ker rad kolesarim po naši lepi Sloveniji in zamejstvu, nastane veliko fotografij na teh poteh. Kot lokalni turistični vodnik peljem ne­ kajkrat letno po Naklem razne skupine obiskovalcev. Damijan Janežič je dejal, da bi se ob tej priložnosti rad zah­ valil svojim zvestim sodelavcem. V uredniško delo ga je uvedel doc. dr. Drago Papler, s katerim še vedno odlično sodelujeta.

Kakšno je Naklo danes v primerjavi z nekdanjimi časi?

Ko je glavna cesta tekla še skozi vas in nato mimo nove gos­ tilne Marinšek (današnjega hotela) so skozi Naklo potovali cesarji, kralji in predsedniki. V 19. stoletju je bila v Naklem pri­ sotna pletilska obrt in tri velike gostilne, kajti skozi vas so vo­ zili furmani z velikimi vozovi – parizarji. Leta 1903 so naklanski kmetje ob pomoči kaplana Antona Poljšaka ustanovili mlekar­ sko zadrugo, ki je čez trideset let prerasla v skupni obrat vseh zadrug iz okolice Kranja. Imenovala se je Gorenjske mlekarske zadruge in je bila predhodnica Gorenjske mlekarne v Kranju. Starejši Naklanci se spominjajo, da so v petdesetih letih 20. stoletja prebivalci sosednjih občin dejali: 'V nedeljo bo v Nak­ lem veselica, gremo tja!' V začetku šestdesetih let 20. stoletja je bila Kmetijska zadruga Naklo pod vodstvom Jožeta Resma­ na na višku svojih moči, Naklanci pa so zaradi vedno večjega števila tujih turistov ugotovili, da je potrebno ustanoviti turis­

Damijan Janežič vodi skupino gostov po Naklem. Foto: dr. Drago Papler

september 2017

Glas občine Naklo 25

gl as je drugi obr a z Z vnašanjem lektorskih popravkov profesorice Jožice Koder se je izpopolnil v pisanju, Jure Sinobad, diplomirani zgodovinar, knjižničar Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici, pa mu je ob vsakem projektu znal svetovati ustrezno literaturo. Da so prispevki postali zanimivi za širši krog bralcev, so zasluž­

ni mnogi Naklanci, Podbrežani in Dupljanci, ki so k posamez­ nim temam prispevali svoje spomine in arhivske fotografije. Seveda pa ni šlo brez založnikov, ki so zbornike, knjižice in zloženke denarno podprli (Občina Naklo, Turistično društvo Naklo, Kmetijska zadruga Naklo, Župnija Naklo). ・

Lidiji Aljančič v slovo in spomin 26. 3. 1974-1. 7. 2017

Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, vendar v svojih delih, spominih naših za vedno boš ostala! V četrtek, 6. julija 2017, je v Podbrezjah velika množica svoj­ cev, prijateljev, znancev, sodelavcev, gasilcev ter motoristov od blizu in daleč na zadnji poti pospremila vsem zelo drago, mno­ go prezgodaj preminulo sokrajanko Lidijo Aljančič, roj. Krničar. Lidija je nasvet prijokala v kranjski porodnišnici kot znanilka pomladi in veselja, na torek, 26. marca 1974. S svojim prihodom je kot prvorojenka postala ponos mami Marinki in očetu Jožu. Otroštvo in zgodnjo mladost je skupaj z bratom Tomažem, s sestričnami in sosedskimi otroci preživela kot vaški deklič. Pod Bohinčevo lipo so se brezskrbno igrali in smejali v Srednji vasi pri Goričah, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo od 1. do 4. razreda. Nato pa osemletko nadaljevala v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju od koder jo je pot vodila v Srednjo tekstilno šolo, kjer se je izučila za šiviljo, kasneje pa še za trgovko. Že kot najstnica je bila zvesta cerkvena pevka na koru ter natančna in prijetna bralka beril pri bogoslužju. Kmalu je odrasla v postav­ no dekle iskrivega pogleda in bleščečega nasmeha. V zakonu z Boštjanom Aljančičem je dala življenje trem otrokom, ki so po njej podedovali velik čut za skupnost. Vsi trije že sedaj kot gasilci in kulturniki soustvarjajo dobrobit v Podbrezjah. Seznam Lidijine bogate dediščine je neskončen. Povsod, kjer je bila vključena kot organizatorka ali pa le ponudila svojo po­ moč, so nastali presežki. Kot mentorica je vzgajala podbreške otroke, jih bodrila in jim pričarala nepozabna doživetja. Naj bo to na področju gasilcev, kulturnem, cerkvenem in humanitar­ nem področju. Njena druga družina so bili gasilci. Gasilstvo je jemala kot način življenja. Klicu na pomoč se je odzvala z vso svojo srč­ nostjo. Udeleževala se je številnih usposabljanj in prejela več odlikovanj. Med drugimi je leta 2015 prejela Gasilsko plame­ nico II. stopnje, na letošnjem Občnem zboru pa značko za 10 let aktivnega dela na področju operative. Predvsem pa je bila zadnjih 10 let karizmatična mentorica vsem podbreškim pi­ onirjem. Pod njenim vodstvom se je število pionirjev, ki že v prvem razredu stopijo v gasilske vrste, podvojilo. Doseganje vrhunskih rezultatov pri najmlajših pa je postalo stalnica. Zad­ nji pomemben uspeh, ki ji ga lahko štejemo v čast, je uvrstitev podbreških pionirjev na državno prvenstvo v orientaciji, ki je potekalo letos septembra. Vrsto let je bila glavna organizatorka adventne trikraljevske akcije. Oblačila, ki jih nosijo koledniki, so plod njenih šiviljskih spretnosti. Več kot 15 let je bila aktivna članica Kulturnega društva Ta­ bor. V letu 2014 je za materinski dan pripravila prelep Fleten

26 Glas občine Naklo september 2017

večer in tako ponovno dokazala, da ne pozna meja v okviru organizacije dogodkov. Niti na božični večer ni počivala. Skupaj z možem Boštjanom sta vrsto let skrbela, da sta obiskovalcem otroške polnočnice pričarala božično vzdušje s postavitvijo živih jaslic. Kot, da ni bilo dovolj, da je naredila toliko dobrega za mla­ dino, si je vzela čas tudi za starejše. Tako je v srečanje starejših občanov, ki vsako leto poteka v kulturnem domu v Podbrezjah, aktivno vključila celo svojo družino. Ker pa je ljubila življenje, si je znala vzeti tudi trenutke zase. Pred tremi leti sta si z možem kupila motor in se ob prostih po­ letnih dnevih odpeljala na izlet. Priključila sta se moto društvu Ptički brez gnezda in obračala kilometre tudi izven meja naše lepe dežele. Sončno julijsko soboto sta izkoristila še za zadnji izlet na obalo. Lidija je s svojo iskrivostjo in odprtostjo z lahkoto navezovala stike in se pri tem ni pretirano obremenjevala z avtoritetami. Njena iskrenost ter dobronamernost sta vedno našli pot, ki je vodila k uresničitvi zastavljenih ciljev. Povprečja ni poznala, bili so le presežki. V Podbrezjah je postavila bogate temelje za dobrobit skupnosti. Vsem, ki smo jo poznali, se nam bodo za vedno globoko v zavest vtisnile njene znane besede: »Vse se da, če se hoče!« Hvala, Lidija, za vse kar si dala in bila! Veliko bogatega puščaš za seboj. Zdaj lahko počivaš v miru. Bodi v MIRU, saj življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. Lidiji v spomin zapisala Katarina Korenčan. ・

šport Rokomet

Valentina in Nika zlati v Makedoniji Tina Fister; foto: Nika Ožegovič

Če ju poznate, potem veste, da sta Valentina Klemenčič in Nika Ožegovič kot dan in noč. Prva malce bolj zadržana in tiha, druga pa ves čas nasmejana in zelo zgovorna. Simpatični sre­ dnješolki, Valentina prihaja iz Strahinja, Nika pa iz Nakla, med drugim druži tudi ljubezen do rokometa. Valentina se je za vpis v rokometni klub navdušila, ko je prav tako na rokometnih tek­ mah navijala za starejšo sestro, Nika pa se je za igranje roko­ meta odločila, ker so ji bili že od malih nog pri srcu bolj grobi športi, čeprav so jo starši prepričevali, naj raje izbere košarko ali odbojko. Obe sta že nekaj let članici RK Naklo, hkrati pa sta si z vsemi uspehi in opravljenimi testiranji v precej močni kon­ kurenci priborili tudi mesto v slovenski kadetski reprezentanci U17, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu v Skopju pometla z vso konkurenco in osvojila zlato medaljo. Začetek poletnih počitnic za Valentino in Niko ni bil tak, kot bi pričakovali. Namesto da bi brezskrbno uživali na morju, v hribih ali pa doma, sta se konec junija skupaj z ostalimi re­ prezentantkami odpravili na Roglo. Preden so dekleta namreč odpotovala v Makedonijo, so dober mesec štirikrat tedensko in kar dvakrat na dan trenirala na Rogli, poudarek pa je bil predvsem na kondicijski pripravljenosti tekmovalk. Že tako vroče dni so popestrile s sprintom ter tekom po nogometnem igrišču in v klanec, individualni treningi v dvorani so bili name­ njeni tehniki igranja, konec priprav pa uigravanju. Vmes so z Italijankami trenirale tudi v Izoli. Treninge so zaključile z dvema tekmama, ki so ju prepričljivo dobile naše šampionke. Evropsko prvenstvo divizije B, kapetanka slovenske reprezen­ tance je zadnji dve leti Nika Ožegovič, se je v Skopju odvijalo

med 30. 7. in 7. 8., v boju za najboljša mesta pa se je pomerilo 10 reprezentanc, ki so bile razdeljene v dve skupini. Slovenska izbrana vrsta je zmagala v vseh štirih tekmah 1. kroga. Naše ro­ kometašice so premagale Izraelke, kadetinje s Kosova, Islandije in Bolgarije ter zasedle prvo mesto v skupini. Finalno tekmo so odigrale s prav tako prvouvrščenimi v nasprotni skupini, in si­ cer s kadetinjami s Poljske, svoje poslanstvo pa so opravile več kot odlično. Vodile so tako v prvem kot tudi drugem polčasu, na koncu pa zmago slavile z rezultatom 31 : 30. Valentina in Nika pravita, da so z ostalimi tekmovalkami uigrana in dinamična ekipa, zasluge pri izjemnem uspehu pa imajo seveda tudi trenerji. Glavni trener Boris Čuk skrbi za red v reprezentanci, treninge pa vodi skupaj s pomočnico Pegi Berce. Treningi vratark potekajo pod budnim očesom Andreja Peternela, fizioterapevtka Patricija Janežič skrbi za čim hitrejše odpravljanje poškodb in dodatno motivacijo, tehnično vodstvo reprezentance pa je v rokah Ksenije Baruca Okretič. Mlade rokometašice so sicer nase opozorile že lansko leto, ko so bile najboljše na turnirju v Črni gori, misli pa jim potiho uhajajo tudi k olimpijskim igram leta 2020. ・

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite naj­kasneje do ponedeljka, 4. ­decembra­. Besedila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot s­amostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. september 2017

Glas občine Naklo 27

zapisi šolskih peres

Letos v OŠ Naklo kar 72 rumenih rutk Tina Fister

Prvi september. Petek je. Še včeraj si lahko dolgo spal, se brezskrbno igral in podil za žogo. Šolska torba je bila pospravljena nekje v kotu, zvezki pa v predalu. Barvice, risalne liste, ravnilo in nekaj malenkosti ti morajo starši še kupiti. A za vse to ti ni bilo preveč mar. Danes je drugače. Petek je. Prvi šolski dan. Zate, ki si prvošolček, je poseben zaradi tega, ker boš danes prvič prestopil prag osnovne šole. Spoznal boš nove prijatelje, simpatije in nenazadnje sošolce, s katerimi boš hram učenosti obiskoval najmanj devet let. Pred teboj se odpira novo poglavje. Zaenkrat še belo in čisto kot prazno platno. In čeprav še ne poznaš vseh sošolcev in učiteljev ter verjetno misliš, da se tudi skozi brezskrbno igro lahko naučiš marsikaj novega, se nekje globoko v sebi vendarle veseliš tega, kar ti bo prinesla devetletna zgodba v šolskih klopeh.

Učiteljice kličejo svoje prvošolce, foto: Barbara Košnjek

Prvošolci, letos jih je v vseh treh šolah (OŠ Naklo, PŠ Podbrez­ je in PŠ Duplje) kar 72, so se skupaj s starši ob 15. uri zbrali v avli OŠ Naklo, kjer jih je najprej pozdravil ravnatelj Milan Bo­ hinec, dobrodošlico in čim bolj uspešno leto pa jim je zaželel tudi župan Marko Mravlja. Nekaj najpomembnejših nasvetov o varnosti v prometu, obnašanju na cesti in pravilnem prečka­ nju prehodov za pešce je zbranim namenil tudi policist Roman Andoljšek. Da bi najmlajši generaciji prvi šolski dan zares ostal v spo­ minu, so jim starejši osnovnošolci zaigrali predstavo o Snegu­ ljčici in sedmih palčkih, učiteljice pa so jim v »novih« učilnicah razdelile rumene rutke ter knjižice, ki jih je šoli podarila Obči­ na Naklo. Prav takšnih darilc so se razveselili tudi prvošolci na waldorfski šoli v Naklem. V letošnjem šolskem letu je v prvi razred vpisanih 18 otrok. ・

Prvi september za waldorfske prvošolčke v Naklem, foto: Iztok Zupan – Klopotec

Program MEPI na OŠ Naklo Mentorica in inštruktorica Daša G.M.

MEPI

oz. Mednarodno priznanje za mlade je program za mlade od 14. do 26. leta. Na OŠ Naklo deluje že deset let.

Kaj pravzaprav je MEPI? Program prihaja iz Velike Britanije, danes pa je vanj vključenih že 140 držav. Vsak udeleženec iz­ vaja program na štirih ravneh: –– imeti mora eno dejavnost poleg šole, –– imeti mora športno aktivnost, lahko trenira kak šport ali pa se rekreativno ukvarja s športno dejavnostjo, –– izvesti mora ure prostovoljnega dela, –– v skupini prijateljev MEPI-jevcev izvaja posebne pustolovske ali raziskovalne odprave. Za vse te dejavnosti si vsak mladinec s pomočjo mentorja zastavi svoje osebne cilje, ki jih poskuša doseči in si tako pri­ dobi priznanje, bronasto, srebrno, zlato. Včasih je pot dolga in naporna. Tu in tam se zdi nedosegljiva in bistvo je prav v dose­ ganju in preseganju svojih meja, kajti vsak tekmuje samo sam s seboj. Na šoli imamo team mentorjev in inštruktorjev – Katja Marenk, Marjanca Komar, Petra Peternel, Majda Kovačec, Špela Slabe in Daša G.M.

28 Glas občine Naklo september 2017

zapisi šolskih peres sama pripravit obrok. Res je fajn! Všeč mi je, da vsebuje nekaj splošne kondicijske pripravljenosti. Definitivno je velik plus, da sem se naučila sama postavit šotor!« Neža »MEPI je super projekt. Zanj sem se odločila, ker sem hote­ la spoznati nekaj novega. Hotela sem se prepričati, da lahko sama sebe izzovem! Nikoli še nisem kampirala. Nisem delala prostovoljnega dela. Veselila sem se samega druženja ter od­ prav. V srednji šoli mislim nadaljevati z MEPI-jem, saj se zelo dobro počutim. Moti me edino, da moramo izpolniti toliko pa­ pirologije. Mislim, da bi morali več mladih navdušiti za MEPI. Za konec naj strnem, da je MEPI super!«

Letos je na bronasti stopnji delovalo 13 naših devetošolcev. Kar 11 jih je v juniju opravilo vse zahteve tega programa. In veste, kaj je najlepše? Na koncu ni medalj in pokalov, ampak osebno zadovoljstvo in želja – iti naprej! In občutek – zmogel sem! Vse, kar so naredili, so naredili zase. In vse, kar so naredile mentorice, so naredile za svoje MEPI-jevce in hkrati tudi zase! Zbrali smo mnenja naših MEPI-jevcev. Eva »Za MEPI sem se odločila zaradi pozitivnega mnenja mojega brata. Po osnovni šoli bom z MEPI-jem nadaljevala v srednji šoli in upam, da bom uspela priti do zlatega priznanja. MEPI te zelo motivira, da med šolskim letom počneš še kaj drugega kot pišeš domače naloge. Razvijaš sposobnost veščin, športa in prostovoljstva. Najboljše pa so odprave, pri katerih s prijatelji raziskuješ nove pokrajine po Sloveniji in svetu. Odpra­ viš se na dolgo pot, a ko prideš na cilj, je zadovoljstvo še toliko večje. Res pa je, da brez ustreznih dokazov priznanj ni. Zato je treba sesti in izpolniti indeks.« Sara »Za MEPI sem se odločila zaradi družbe. Moti me potovanje v skupinah in preveč birokracije ter poročil, mnenj. Navdušuje me vzdušje na odpravah in ponos nad opravljenim ciljem. Ima­ mo težave z gležnji in med potjo še eno – krokodila! O nadalje­ vanju MEPI-ja še niti ne razmišljam do ureditve vseh papirjev. Izzive, ki jih postavlja MEPI, naravnost obožujem. Rada imam mentorice. Rada imam dobljene izkušnje, želim si nadgradnje.«

Urh »Za MEPI sem se odločil, ker so mi to svetovali prijatelji. Tu je dobra družba in veselje. Zelo mi je všeč odprava, kjer taborimo in se imamo dobro. Občutek imam, da je le preveč birokracije. Imamo se odlično in se zabavamo. Mislim, da je to nekaj takega, kar ne bi smel zamuditi!« Ana »Začela sem z MEPI-jem, ker me je prijateljica povabila. In tako sem šla in začela s projektom. MEPI mi je všeč, ker sem se z njim pripravila k izzivom, ki jih drugače ne bi naredila. Zelo dobro se počutim v skupini. Zelo smo postali povezani, tako na MEPI-ju kot v šoli. Bi pa pripomnila, da bi bilo lahko manj pa­ pirjev. In obveznosti. Lahko bi več hodili in potovali. V srednji šoli se bom udeležila MEPI-ja, ker je tako dobro organiziran.« Nika »V MEPI sem se včlanila zaradi Sare in Eve, ki sta mi tako svetovali. Najprej mi je bila celotna stvar nekoliko nepotreb­ na. A ko smo šli na prvo odpravo na Debeli rtič, sem mnenje ­spremenila. Všeč mi je, da se družimo s prijatelji in se bolje med seboj spoznavamo. Ni pa mi všeč ogromna količina pa­ pirologije, ki je zelo zakomplicirana. Všeč mi je, da skrbimo za svoj osebnostni razvoj. Začela sem športati, pomagati … Želela bi nadaljevati, a se mi zdi, da vzame preveč časa.« To so odkrita mnenja naših MEPI-jevcev. Mentorice smo na­ nje zelo ponosne. Tudi me smo vložile veliko truda in osebne­ ga pristopa v projekt MEPI in z velikim veseljem smo zaključile celoletno delo.

Žiga »Zelo rad imam MEPI. Še posebej, kadar sem dobre volje. Vendar menim, da je birokracije veliko preveč. To me od MEPI­ -ja odbija. Mislim, da so to nepotrebne komplikacije. Všeč pa so mi odprave. V skupini zelo dobro sodelujemo. Včasih imamo težavo z gležnji in krokodili!« Ema »MEPI je super. Za MEPI sem se odločila, ker je MEPI MEPI! Rada uživam v družbi prijateljev. Za MEPI sem se odločila, ker sem imela v mislih, da se bom naučila živeti samo z 'rukzakom' in šotorom. In res mi je uspelo. Naučila sem se z gorilnikom

september 2017

Glas občine Naklo 29

zapisi šolskih peres MEPI-jevci so se v iz Maroka vrnili nasmejani, zadovoljni in polni vtisov. Za naslednjo številko glasila obljubljajo poročilo, do takrat pa pošiljajo nekaj »vročih in suhih« fotografij za hladno in deževno jesen. (op. ur.) ・

Rada bi poudarila, da ravnatelj OŠ Naklo, gospod Milan Bo­ hinec, podpira projekt MEPI. 15. avgusta je 11 MEPI-jevcev z OŠ Naklo odpotovalo v Maroko. Tam so se preizkusili v šte­ vilnih veščinah – oblikovanje skupine, sodelovanje, orientacija v povsem neznani pokrajini, preživetje v naravi, ki ni najbolj gostoljubna, je pa strašno lepa. Raziskovanje, potovanje, čute­ nje in dojemanje nove izzivalne dežele. Za ta projekt smo zaprosili za finančno pomoč tudi Občino Naklo in župana Marka Mravljo. In Občina nam je del sredstev odobrila in podarila! Tako smo lahko potovali vsi! Hvala, gospod župan, in hvala, Občina Naklo. Poročilo o odpravi v Maroko sledi v naslednji izdaji Naklanca!

OŠ Naklo

Zbiramo star papir Otroci in zaposleni OŠ Naklo

L

ansko šolsko leto smo že stopili skupaj! Tudi letos lahko.

Z vsako tono zbranega odpadnega papirja naredimo nekaj dobrega – za naravo, za nova delovna mesta, za ozaveščanje. V zavodu Osnovna šola Naklo nam to skupaj z vami, občani, uspeva že 20 let. V lanskem šolskem letu smo tako v dveh zbi­ ralnih akcijah zbrali več kot 100 ton papirja, na kar smo zelo ponosni, saj smo zbrani denar lahko namenili otrokom - kot plačilo vstopnic za različne predstave in koncerte v vrtcu in šoli, kot pomoč pri izvedbi taborov in šol v naravi, za nakup novega papirja in papirnatih potrebščin. Večkrat se je že zgodilo, da ste občani želeli vedeti, kdaj v šoli zbiramo odpadni papir in kdaj bo kakšen otrok prišel ponj, zato vas o zbiralnih akcijah obveščamo tudi prek občinskega glasila, občinske in šolske spletne strani, teden pred akcijo pa tudi z letaki. Letošnja prva zbiralna akcija odpadnega papirja bo tako konec septembra oz. začetek oktobra, odvisno od vremena. Če imate torej doma kaj odpadnega papirja, kartona …, vas prosimo, da se akciji pridružite tudi vi. Papirja ni potrebno zve­ zati. Pripeljete ga lahko na parkirišče OŠ Naklo, pred podruž­ nični šoli Duplje ali Podbrezje ali pred vrtec Mlinček oz. Jelko v Dupljah med 15. in 18. uro na dan akcije. Točen datum bo objavljen na šolski spletni strani, pa tudi na oglasnih deskah

30 Glas občine Naklo september 2017

občine. Če papirja ne morete pripeljati sami, lahko pokličete na telefonsko številko: 04/277 01 15. Pomagali vam bomo pri prevozu od vašega doma do ene izmed lokacij. O količini zbranega papirja vas bomo obvestili v naslednjem glasilu. ・

javna obvestil a Na podlagi Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranja­ nje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Ob­ čini Naklo (Uradni list RS, št. 81/07) in Odloka o prora­ čunu Občine Naklo za leto 2017 (UGSO ŠT. 67/2015), objavlja Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo

Javni razpis

za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Naklo za leto 2017 Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči kot nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetij­ stva, gozdarstva in podeželja na območju občine Nak­ lo preko naslednjega ukrepa: I. Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih 1. Okvirna višina sredstev: 1.200,00 EUR 2. Upravičenci: dijaki poklicnih, srednješolskih pro­ gramov s področja kmetijstva in gozdarstva. 3. Splošni pogoji upravičenosti: ––dijak mora imeti stalno bivališče na naslovu nosil­ ca kmetijskega gospodarstva, ––potrdilo o vpisu za šolsko leto 2017/2018. 4. Višina pomoči: do 400,00 EUR/dijaka (neto) za šol­ sko leto glede na razpoložljiva sredstva. Rok za oddajo vlog: ––do 16. 10. 2017 za šolanje na poklicnih in sred­ nješolskih kmetijskih in gozdarskih programih. Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno na naslov Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo. Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti, opremljeni z imenom, priimkom in naslovom vlagatelja na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti na­ pisano: »Ne odpiraj – Javni razpis za kmetijstvo 2017«. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilo­ gami v skladu z razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo jav­ nega razpisa ter obrazec vloge, vzorec pogodbe in drugo, je vlagateljem na voljo od dneva obja­

ve javnega razpisa v tajništvu Občine Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo, ter na spletni strani Občine Naklo http://naklo.si/. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko do­ bite na Občini Naklo ali na telefonski številki 04/27711-15, kontaktna oseba je Jana Mihelič. Obravnava vlog: ––Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravnavala pristojna komisi­ ja. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije od­ ločal direktor občinske uprave. ––Odpiranje vlog bo najkasneje v roku 15 dni po da­ tumu, določenem za oddajo vloge. Odpiranje vlog ni javno. ––Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. ––Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni na­ jpozneje v roku 15 dni od odločitve komisije o dode­ litvi sredstev. Upravičenci bodo o izboru obveščeni s sklepom in hkrati pozvani k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šte­ je, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. Datum: 31. 8. 2017 Številka: 430-0025/2017 MARKO MRAVLJA, l. r. ŽUPAN OBČINE NAKLO

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite naj­kasneje do ponedeljka, 4. ­decembra­. Besedila opremite s fotografija­mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot s­amostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. september 2017

Glas občine Naklo 31

ogl asi -

040/202 384

Uredite prejemanje in/ali plačevanje računov: preko e-pošte, e-računa ali direktne obremenitve računa Prejemanje računov Namesto klasičnega računa v papirni obliki se lahko od­ ločite za prejemanje računa preko elektronske ­pošte. Prijavite se preko e-naslova info@komunala-kranj.si. V sporočilu navedete: ime in priimek, šifro kupca, naselje, hišno številko in e-mail naslov kamor želite prejemati račune. Če želite, se lahko odločite za e-račun za komunalne storitve v elektronski banki. V svoji e-bančni aplikaciji izberi­ te prijavo na e-račun Komunale Kranj. Pri prijavi nave­ dite sklic zadnje položnice.

Plačevanje računov Pri plačevanju računa za komunalne storitve Komuna­ le Kranj, lahko izberete možnost direktne obremenitve

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

32 Glas občine Naklo september 2017

vašega plačilnega računa oz. trajnik. Če želite skleniti novo soglasje za izvajanje direktnih obremenitev ali spremeniti obstoječe, to uredite osebno na sedežu Komunale Kranj ali izpolnite obrazec, ki ga najdete spletni strani Komunale Kranj. Soglasje za direktno obremenitev lahko podpiše zgolj plačnik storitve in pri tem predloži veljavni osebni dokument ter bančno kartico. O znesku direktne obremenitve ste mesečno obveščeni z računom. Izberete lahko klasični račun v papirni obliki ali račun po elektronski pošti. E-račun in račun po elektronski pošti enakovred­ no nadomeščata račun v papirni obliki. Pomenita pa do okolja prijaznejše poslovanje in enostavnejše rokovanje za uporabnika. Več informacij na 04 28 11 300 ali na brezplačni telefonski številki 080 35 55, lahko pa vprašanje pošljete tudi v pisni obliki na info@komunala-kranj.si ali na naslov Komunala Kranj, d.o.o., Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj.

ogl asi -

040/202 384

TERLES d.o.o. Bistrica 1, 4202 Naklo • žaganje hlodovine • prodaja žaganega lesa → plohi, deske, letve, tramovi • visoke vrtne grede • izdelava opaža • letve za vrtne klopi in mize • storitve po naročilu • prevozi in odkup hlodovine

IBRO KASUPOVIČ s.p. PODBREZJE 4, 4202 NAKLO www.tlakovit.si; info@tlakovit.si GSM: 041/244-285 izkopi in in odvozi odvozi materiala materiala -- izkopi tlakovanje in in urejanje urejanje dvorišč dvorišč -- tlakovanje izdelava priključkov priključkov na na -- izdelava javno kanalizacijo kanalizacijo javno

Tel. 04/ 533 16 40 Gsm. 040/ 800 611 040/ 452 795, 040/201 295 e-mail: teranterles@gmail.com

Mesarstvo TIŠLR ima svojo poslovalnico tudi v Naklem (Glavna cesta 33, poleg Gasilskega doma) Odprto: pon. 8-12, tor.-pet. 8-16, sob. 7-12 Bogata ponudba svežega mesa in mesnih izdelkov

NAVČEK d.o.o.

Z O B N A ORDINACIJA ZA ODRASLE Erika Teran, dr. dent. med. Zg. Duplje 101a, 4203 Duplje tel.: 04 25 75 888

Pogrebne storitve - organizacija pogrebov - prevoz pokojnika, - organizacija upepelitve, - pogrebna oprema (krste, ž are, nagrobni križ i, ž arne niš e,…) - ž alni aranž maji in sveč e, - organizacija pevcev - urejanje dokumentacije, - fotografiranje pogrebov

Visoko 140 4212 Visoko 031 577 229 041 628 940 navcek1@siol.net www.navcek.si

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN september 2017

Glas občine Naklo 33

ogl asi -

040/202 384

34 Glas obÄ?ine Naklo september 2017

16.990 EUR

SPORTAGE ŽE ZA

16.990 EUR ODPRODAJA LETA! Nagrajeno Kia kakovost ODPRODAJA LETA! do konca oktobra odpeljite z Nagrajeno kakovost do 2.000 Kia EUR popusta pri financiranju. do konca oktobra odpeljite z do 1.000 EUR popusta pri financiranju.

RIO ŽE ZA

9.990EUREUR 9.990 RIO ŽE ZA

ogl asi -

040/202 384

UR DO 2.000 E

A T S U P em k O js n P re o G a Novo n

CEE’D ŽE ZA

10.390EUREUR 10.390 CEE’D ŽE ZA

KIA - Največ avta za vaš denar KIA CENTER LJUBLJANA, LESKOŠKOVA 2, 01 584 33 33 / KIA CENTER MARIBOR, ZAGREBŠKA C. 38, 02 292 78 50 JUNIK - M d.o.o. BLED: AMBROŽIČ, 04 574 17 84 / BREŽICE: KOLMANIČ & CO., 07 499 23 13 / CELJE: ŠKORJANEC, 03 426 08 72 / IZOLA: JEREB, 05 616 80 11 / KOPER: MTP, 05 915 06 00 / Blejska Dobrava Dobrava KRANJ: NASMEH, 04 235 17 1, 77 /4273 MARIBOR:Blejska POTOČNIK, 02 234 40 43 / MEDVODE: ČREŠNIK, 01 361 22 50 / MURSKA SOBOTA: LEPOŠA, 02 536 17 70 / NOVA GORICA: MAS AVTO, 05 333 03 03 / NOVO MESTO: AVTOHIŠA KRIŽMAN, 07 393 36 80 / PTUJ: JERENKO, 02 788 53 08 / ROGAŠKA SLATINA: AVTO ALKA, 03 818 25 50 / ŠENTJANŽ PRI tel. 04/581 00 00, info@junik-m.si DRAVOGRADU: AC KOROŠKA, 02 878 58 50 / TREBNJE: PAN JAN, 07 34 60 700 / VELENJE: KIA AS, 03 891 90 77 / VRHNIKA: AVTOTRADE, 01 750 51 99

KIA - Največ avta za vaš denar

Komb. porabe goriva: 3,3 – 8,5 l/100 km, emisije CO2: 86 – 194 g/km, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NOx: 0,027-0,257 g/km. Cena 16.990 EUR velja ob nakupu novega Sportaga 1.6 GDI LX Active Eco , cena 10.390 EUR velja ob nakupu cee’da 1.6 GDI Gas LX Fun, cena 9.990 EUR velja ob nakupu Ria 1.2 Gas LX Active Eco. Popust do 2.000 EUR velja ob nakupu vozila z »Bonus financiranjem«. Bonus financiranja lahko izkoristite nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana

september 2017

Glas občine Naklo 35

zadnja str an Svepo, podjetje za svetovanje in posredovanje, d.o.o.

M. 041 721 617 www.oblak-alu.si

T. 04 204 12 93 info@oblak-alu.si

OBLAK ALU d.o.o., SALON in DELAVNICA: Savska loka 8, 4000 Kranj, Slovenija

- Računovodske storitve - Davčno svetovanje - Poslovno in finančno svetovanje - Priprava razpisne dokumentacije za pridobitev sredstev Draga Brezar 05 907 47 50 041 585 404

info@svepo.si www.svepo.si

Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo

Glavna cesta 20, 4202 NAKLO info@veldrona.com http://veldrona.si http://veldron.com

Računovodski servis (za d.o.o., s.p., društva,...) Kontakt: 041 863 440

Fristads d.o.o. Glavna cesta 24, Naklo 4202 www.fristads.si mobi: 040 522 066 Smo specializirano podjetje za prodajo zaščitnih

Trgovina Matjaž Tel.: 04 257 15 02, Faks: 04 257 18 31

Barve, laki, pisarniški material, računalniki in oprema, fotokopiranje, kemična čistilnica, popravilo čevljev, ponudba točenih vin in SERVIS RAČUNALNIKOV IN OPREME

delovnih oblačil švedske blagovne znamke FRISTADSKANSAS. Razstavni prostor je v poslovni stavbi Pošte Naklo

Odprto 8.00-12.00 in 14.30-18.30 Sobota 8.00 - 12.00 36 Glas občine Naklo september 2017

(bivši prostori Občine Naklo).