Glas občine Naklo, september 2016

Glas Naklo

september 2016

obÄ?ine

Ĺ tevilka 87/leto 22

Naklo ima dva olimpijca

uvodnik »Velikani« Naklega ­prihajajo in odhajajo Andreja Kosec, odgovorna urednica Sprehod tudi skozi tokratni Glas je sprehod po občinskih ulicah. Prelet poletnega dogajanja odpre pogled predvsem skozi vrata športnih in kulturnih prireditev. Naj na hitro preletim vaše tokratne zapise. Kulturno naj­bolj aktivni, že kar zanesenjaški, so v Podbrezjah. Ob praznovanju občinskega in državnega praznika so ob začetku poletja pripravili odmevno in nacionalno pomembno prireditev - obeležitev življenja in delovanja Ivane Kobilca v Podbrezjah. Zato je to tokrat na kulturnih straneh osrednja in najobširnejša tema. Prav je, da vemo, kdo so bili ti posamezniki v zgodovini, ki so nam jo na svojem področju tudi zapisali. Naša srenja pa je bila po zaslugi angažiranih društev in posameznikov v ospredju dogajanja tudi v jutranjem programu nacionalne televizije Dobro jutro. Povezali so se mladi in stari, ki ohranjajo kulturno dediščino in jo s svojo dejavnostjo širijo naprej. Koga in kaj imam pri tem v mislih, si lahko preberete v prispevku. Za presenečenje je poskrbela Waldorfska šola, ki si je našla začasen prostor v nekdanjem vrtcu. Mali vrt je oživel in tudi na naših straneh se predstavljajo z običajnimi, a za šolske klopi ne vedno samoumevnimi dejavnostmi. Za prav vse otroke pa se je nenadejano velik dogodek zgodil na sončno nedeljo v začetku meseca, ko se je pod Cegelnico odvijala prava indijanska pustolovščina. Otroci so se v aktivnosti tako vživeli, da je bilo prav čarobno. Uspeh gre deloma najbrž pripisati brezplačnemu vstopu, predvsem pa dobro načrtovani in izpeljani pristni igri animatorjev. Otroci ne znajo blefirati, zato pa imajo za blef zelo dobre senzorje. Graciozen trenutek občine Naklo pa je bil brez dvoma sprejem paraolimpijcev Darka Đurića in Sandija Novaka v soboto, 24. 9. 2016. Iz Ria sta se vrnila kot zmagovalca, čeprav nista prinesla medalj. Dupljanska in podbreška društva so skupaj z Občino ovekovečila njuno garanje, nepredstavljivo življenjsko voljo, pozitivnost in potrpežljivost. Ta dva fanta poosebljata tolikšno moč in poklon življenju, da si zaslužita vse spoštovanje. Darko pa mi je ob čestitki in občudovanju le skromno odvrnil, da »človek nekaj pač mora početi.« Kako enostavno se to sliši, kajne? Njuni veliki cilji se v celoti sicer niso uresničili, a če je človekova moč v tem, da se po neuspelih načrtih ne ustavi, ampak z dvignjeno glavo gleda naprej, je že zmagovalec. Ponos in zahvalo so jima na prireditvi izrazili župan in drugi visoki državni gostje; s kulturnim programom mladih podbreških harmonikarjev, pesmimi Milana Debeljaka, otroške skupine Čenče in Faniko Križaj je sprejem izzvenel kot slavje; v iskrivem pogovoru z obema olimpijcema pa je Jure Renko znal prire­ ditev zaokrožiti v živahno in spontano vzdušje. Vsi prisotni smo lahko začutili, da je narodna zavest čustvo iz srca.

Opravičilo Iz prejšnje številke časopisa je žal izpadla voščilnica občinskega odbora SLS Naklo ob dnevu državnosti in občinskem prazniku. Za napako se občinskemu odboru SLS iskreno opravičujem.

2 Glas občine Naklo junij 2016

V spomin Pride čas, ko se moramo za vedno posloviti od človeka, ki smo ga poznali, se z njim družili, delali in prijate­ ljevali. In 21. 9. 2016 smo se poslovili od Tebe, dragi Janez Kuhar. Smrt je pokosila specializiranega grafika in vodjo veteranov Gasilskega društva Naklo. Z Janezom sem se poznal vse od njegovega rojstva, kar 73 let. To je veliko let in marsikatero hudo uro gasil­ stva smo skupaj prebrodili, ko smo se odločali za članstvo ga­ silstva v naši mladosti. V GD Naklo je vstopil v rani mladosti kot pionirček in se vključil v grupo mladih gasilčkov, ki je štela preko 30 članov. V pubertetniški dobi je opravil izpit za izprašanega gasilca in tečaj prve pomoč, se vklopil nadalje v mladinsko enoto naklanskih gasilcev in končno pristal v sami operativi gasilskega društva. Nazadnje je bil s pravim gasilskim elanom odličen vodja starostnikov in svetovalec gasilstva. To mu je omogočala njegova delovna strokovnost in delavnost v časopisnem podjetju. Janezovo geslo je bilo pomagati ljudem v nesreči in jim nuditi pomoč pri reševanju življenjskih težav. Bil je pravi človek ob pravem času na pravem mestu sodobne družbe. Bil je svojst­ven človek, ki je s svojim načinom življenja in dela razgrajeval ustaljene načine življenja vsakdanjosti svojega okolja. Bil je vztra­jen, strpen in pogumen. V naša srca se je vpisal kot resnično odličen gasilec, sorodnik, prijatelj in sovaščan. Njegovo delo v nas zbuja vzor premišljenosti in tehtnosti. V svojih načelih je bil nepopustljiv, pravičen mož in vzor poštenega prijateljstva, kar je bilo eno od velikih osebnih moralnih načel. Vedno je opozarjal na nepravilnosti in usposabljal standarde zakonitosti tako v gasilstvu domačega gasilskega društva kot tudi v osebnem življenju. Svoje življenjsko poslanstvo je naj­ bolj celovito izražal v misli, da vse, kar dela, dela zaradi ljudi in njihove blaginje. Bil je brez dlake na jeziku. Povedal je vse, za kar je verjel, da je za razvoj in odločanje gasilskega društva pomembno. Vedno je bil pripravljen na dialog in spoštova­ nje demokratičnosti; do sebe pa je bil ves čas nepopustljiv in kritičen. Iz posode življenja je Janez zajemal s polno žlico. Užival ga je in o tem rad pripovedoval drugim. Tako je za seboj pustil mnogo posnemanja vrednih sledi. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Mirko Poličar

županov gl as

Spoštovane občanke in občani!

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo Odgovorna urednica: Andreja Kosec Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Ana Žontar. Lektoriranje: Andreja Kosec Izvedba: Specom d. o. o. E-naslov: specom@specom.si Trženje oglasnega prostora: 040/202 384 Oblikovanje: Matej Rauh Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo. Naklada 1.900 izvodov Naslovnica: Sprejem paraolimpijcev Darka Đurića in Sandija Novaka v Naklem Foto: Ksaver Šinkar

Oddaja gradiva

Rok za oddajo gradiva je vsakega petega (5.) v mesecu, v katerem časopis izide. Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov andreja.kosec@siol.net s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­vico lektoriranja, krajša­ nja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­nimni in nepodpisani članki ne bodo o ­ bjavljeni.

Upam, da ste letoš­ nje poletje izkoristili in si nabrali novih moči. Vse, kar je lepo, na žalost prehitro mine in poletje se z velikimi koraki poslavlja in v deželo prihaja jesen. V šolo smo že pospremili naše prvošolce, ki so z velikimi očmi vstopili v osnovno šolo. Prvič letos pa imamo tudi prvošolce, ki pričenjajo svojo šolsko pot v Waldorfski smeri izobraževanja. V ta namen smo čez poletje obnovili naš stari vrtec Rožle in ga oddali v najem. Stavba je bila že krepko potrebna notranje obnove, saj je v teh dveh letih, kar je samevala, že vidno propadala. Otroci so naše največje bogastvo in tega se zavedamo tudi na Občini Naklo, zato vsako leto poizkušamo narediti kaj novega za njih in letošnje poletje smo na novo zgradili otroško športno igrišče pri podružnični šoli v Podbrezjah. Vsem nadobudnežem želim veselja pri uporabi novih igral. Prav v teh dneh tudi zaključujemo z obnovo Grogove ulice in tako zaključujemo investicijo, ki pomeni za vse nas izbolj­ šanje življenjskega standarda. Naselje Cegelnica pa dobiva podobo urejenega naselja, kjer v prihodnje ni več potrebno izvajati večjih investicij. Na žalost ne morem to reči tudi za ostala naselja v občini Naklo, se bomo pa na občinski upravi še naprej trudili, da do tega čim preje pride. V letošnji jeseni nas čaka še ker nekaj dela. V teku so še nekateri razpisi za izbiro izvajalcev. ­Kljub temu da so projekti zahtevni, pa vseeno pričakujem, da bodo dokončana do zime. V teku je tudi izbira izvajalcev zimske službe, tako da nas sneg ne more presenetiti. Narava se počasi odpravlja k zasluže­ nemu počitku, na Občini Naklo pa se dela začenjajo v velikem obsegu in niti zimsko spanje za nas ne pride v poštev. Želim vam prelepo jesen in vas lepo pozdravljam. Marko Mravlja, župan

V tej številki ...

ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Ponoven apel 4 IZ NAŠE SRENJE 5 Združili smo moči in uspeli 5 Izlet v Rezijo in Goriška Brda 6 Upokojenci kolesarimo 7 Izlet starostnikov DU Naklo 7 V zmernem tempu slavi 20. obletnico svojega delovanja 8 Utrinki ob spominu na bistriške žrtve 9 Novo šolsko leto 10 Župnik Janez Rihar, zlatomašnik 11 Tudi poleti delovno 11 Živahnih 110 let 12 KULTURNI ODMEV 14 Blekova Ivana spet v Podbrezjah 14 Poslikava Stvarjenje sveta 17 Tabor slovenskih pevskih zborov v ­Šentvidu pri Stični 18 Različnost nas bogati 18 Živahno delovanje v letošnjem letu 19 JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO 20 Praznovanja v občini Naklo 20 ŠPORT 21 Jubilej naklanskega nogometa 21 12. Občinsko prvenstvo v atletiki 22 Za dobrobit druženja in izobraževanja 22 ZAPISI ŠOLSKIH PERES 23 Sprejem prvošolcev na Waldorfski šoli v Naklem 23 Na obisku Poličarjeve kmetije so si otroci sami izdelali maslo 23 S pomočjo kroglic do razvoja možganov 24 MLADI VRVEŽ 25 Otroška indijanska zabava 25 Slovenija ima srce - Naklo ima srce 25 OD TU IN TAM 26 Barcana 26 NAPOVEDNIK 29 Brezplačno bomo zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev 30

Prispevke za decembr­ sko številko poš­ljite naj­ kasneje do ponedeljka, 5. decembra­. Besedila opremite s fotografija­ mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

junij 2016

Glas občine Naklo

3

pod črto

Ponoven apel

Peter Celar, predsednik Odbora za komunalo in infrastrukturo V letošnji marčevski številki tega glasila je inšpektor Med­ občinskega inšpektorata Kranj v prispevku ozaveščal občane o pravilnem ravnanju glede gojenja previsoke ali preširoke vegetacije ob javnih cestah. S tem problemom se je že večkrat ukvarjal tudi Odbor za komunalo in infrastrukturo, ki ugotavlja, da se na tem področju v občini Naklo, kljub raznim pozivom in ozaveščanju, stanje ne popravlja. Ugotavljamo, da lastniki zemljišč ob javnih cestah še vedno nimajo obrezanih dreves, grmovnic, živih mej ipd. na svojo po­ sestno mejo, kar ogroža varnost uporabnikov cest. Zakono­ daja je na tem področju zelo jasna in jo je že povzel inšpektor v zgoraj omenjenem prispevku. Tokrat želimo ponovno vse lastnike zemljišč ob cestah spomniti na njihovo dolžnost obrezovanja vegetacije. Ni naš namen uporabljati represivne organe, predvsem želimo ozaveščati in tako spreminjati odnos do tega perečega problema. Vse občane prosimo, da že pri sajenju dreves, grmovnic in

živih mej ob cestah upoštevajo, koliko prostora te rastline zav­ zamejo, ko se dokončno razrastejo. Pri obrezovanju že posajenih rastlin, je potrebno vedno upoštevati kasnejšo rast, zato obrezovanje na samo posestno mejo ni zadostno. Da bomo trenutno stanje premaknili z mrtve točke, smo v Odboru za komunalo in infrastrukturo sklenili, naj občinska uprava preko vaških odborov, občinskih svetnikov in preglednika cest evidentira lastnike, katerih vegetacija posega v cestno telo. Vsem bo najprej poslan poziv za obrez vegetacije na posestno mejo, v nadaljevanju, če se lastnik ne bo odzval, bo primer predan inšpektoratu. Upamo, da skrajnega ukrepa ne bo potrebno izvajati, saj represija, poleg slabe volje, s seboj prinese tudi denarne kazni, kar pa vsekakor ni naš namen. Apel k obrezovanju vegetacije ob cestah pa lahko velja tudi za lastnike ostalih zemljišč, saj bi se, ob upoštevanju zgoraj navedenega, lahko izognili marsikateremu medsosedskemu sporu ali vsaj prikriti slabi volji. ・

Na podlagi Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Naklo (Uradni list RS, št. 81/07) in Odloka o proračunu Občine Naklo za leto 2016 (UGSO ŠT. 67/2015), objavlja Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo

»Ne odpiraj - javni razpis za kmetijstvo 2016«.

Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Naklo za leto 2016 Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev pomoči kot nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine Naklo preko naslednjega ukrepa: I. Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih 1. Okvirna višina sredstev: 1.200,00 EUR 2. Upravičenci: dijaki poklicnih, srednješolskih programov s področja kmetijstva in gozdarstva. 3. Splošni pogoji upravičenosti: -- dijak mora imeti stalno bivališče na naslovu nosilca kmetij­ skega gospodarstva, -- potrdilo o vpisu za šolsko leto 2016/2017. 4. Višina pomoči: do 400,00 EUR/dijaka (neto) za šolsko leto glede na razpoložljiva sredstva. Rok za oddajo vlog: - do 15. 10. 2016 za šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih. Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno na naslov Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo. Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti, opremljeni z ime­ nom, priimkom in naslovom vlagatelja na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisano:

4 Glas občine Naklo september 2016

Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu z razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa ter obrazec vloge, vzorec pogodbe in drugo, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v tajništvu Občine Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo, ter na spletni strani Občine Naklo http:// naklo.si/. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Naklo ali na telefonski številki 04/277-11-15, kontaktna oseba je Jana Mihelič. Obravnava vlog: -- Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravnavala pristojna komisija. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločal direktor občinske uprave. -- Odpiranje vlog bo najkasneje v roku 15 dni po datumu, določenem za oddajo vloge. Odpiranje vlog ni javno. -- Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. -- Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni najpozneje v roku 15 dni od odločitve komisije o dodelitvi sredstev. Upravičenci bodo o izboru obveščeni s sklepom in hkrati pozvani k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. Datum: 31. 8. 2016 Številka: 430-0012/2016 Marko Mravlja, l. r., župan

iz naše srenje Naklo v TV-oddaji Dobro jutro

Združili smo moči in uspeli Besedilo in fotografije: Damijan Janežič

V

petek, 17. junija 2016, se je območje občine Naklo v oddaji Televizije Slovenija Dobro jutro predstavilo širni Sloveniji. Ker smo vzajemno sodelovali člani društev in posamezniki, je oddaja odlično uspela. Slovencem smo pokazali, kaj v Naklem imamo in jih povabili, da si naše posebnosti pridejo ogledat.

Na pobudo Nuše Konc s Podrebri v Naklem smo v Turističnem društvu Naklo prevzeli organizacijo snemanja oddaje Te­levizije Slovenija Dobro jutro. Pomembno mesto pri organizaciji sta imela še Konjeniško društvo Naklo in Društvo podeželskih žena, krajevni odbor Naklo.

Furman in pomočnik parizarja sta z vožnjo dobro zaslužila in sta si v gostilni lahko privoščila furmanske žgance (pohano piško). Postregla jima jih je Silva Gregorec, predsednica Konjeniškega društva Naklo. Ob njej sta novinarki Katja Tratnik in Marija Merljak. Kranjska klobasa in pražen krompir. Zakaj nimata več veljave v Naklem? Mislim, da bi morali po odgovor k našim gostincem. Značilnosti Naklega, Podbrezij in Dupelj smo predstavili v štirih vklopih v živo v prvi program. Prvi vklop je bil na sporedu ob 7. uri in 15 minut (6 minut). Furman Janez Črnilec je na prizorišče pripeljal voditeljici Katjo Tratnik in Marijo Merljak. Člani Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo so plesali. Župan Marko Mravlja je gledalce pozdravil in povabil na prireditev Na vasi se dogaja. Damijan Janežič, lokalni turistični vodnik, je kratko predstavil glavno gorenjsko cesto skozi Naklo, ‘Voglarjev’ vodovod in muzej mlinskih kamnov.

Folklorna skupina Podkuca je oddajo razgibala in poživila. V drugem vklopu, ob 8. uri in 30 minut (6 minut), so sodelovali člani Folklorne skupine Podkuca s plesom in igro, furman Tone Pavlin s poštno kočijo, s katero sta se pripeljali predsednica Konjeniškega društva Naklo Silva Gregorec s sliko cesarja Franca Jožefa, in Ivica Arvaj. Na stojnici je pomagala še Nuša Konc. Krompir so pražili Brane Gabrič, Maša Vodenik in Aleš Kokalj.

V tretjem vklopu, ob 9. uri in 5 minut (20 minut), so sodelovali rokovnaška muska, furman Marjan in pomočnik s parizarjem iz Konjeniškega društva Naklo, gostilničarka Silva Gregorec s furmanskimi žganci (pohano piško) in vinom, članice društva podeželskih žena z značilnimi jedmi in pecivom za Naklo, Andreja Jagodic s Poličarjove kmetije s Police z mlečnimi izdelki in mlinskimi kamni, kamnoseka je predstavljal Damijan Janežič iz Turističnega društva Naklo, sadjarske kmetije Matijovc, Gregorc in Jerala iz Podbrezij, čebelarstvo Pivk s Cegelnice, Dana Šemrov in Barbara Pogačnik iz Kulturnega društva Dobrava Naklo s poslikanimi panjskimi končnicami in rokovnjači z rokovnjaškim ričetom izpod Krive jelke (KTD Pod krivo jelko Duplje). Ivam Meglič, predsednik Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje je ob koncu povabil še na prireditev Na vasi se dogaja v Duplje in na odkritje spomenika slovenski slikarki Ivani Kobilci v Podbrezje. Žal so zaradi časovne stiske, oddaja je presegla čas za dve minuti, izpadli Mirko Poličar iz Naklega, ki je odlično predstavljal nekdanje pletilstvo v Naklem, Šmajdova mama z Okroglega, ki je predla na kolovrat in stojnica članic ročnih del Modre cvetke. Četrti vklop je bil posnet na Biotehniškem centru v Strahinju. Med prvim javljanjem je žal deževalo, nato pa se je razjasnilo. Scenarij je bil delo Marije Merljak. Iz Naklega smo ji pomagali Nuša Konc, Janez Črnilec in Damijan Janežič. Oddajo sta vodili Katja Tratnik in Marija Merljak. Oddaja je ‘slonela’ na članih Turističnega društva Naklo, Konjeniškega društva Naklo in Društva podeželskih žensk, krajevnega odbora Naklo (ves material za predstavitvene jedi in pecivo so založile iz lastnih žepov, saj od Občine Naklo ne dobijo dotacije, a so jo z veseljem predstavljale). Sodelovali so še člani Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje, Up-

september 2016

Glas občine Naklo

5

iz naše srenje okojenskega društva Naklo, Kulturnega društva Dobrava Naklo, Čebelarskega društva Naklo in članice Modrih cvetk. Med posamezniki so se snemanja udeležili župan občine Nak lo Marko Mravlja, Ivica Arvaj s kranjskimi klobasami, Nuša Konc, sadjarji iz Podbrezij, Mirko Poličar s predstavitvijo volnenih izdelkov in Šmajdova mama z Okroglega. Vsem se iz Turističnega društva prisrčno zahvaljujemo in kličemo: V slogi je moč! Več fotografij in oddajo Dobro jutro, posneto v Naklem, si lahko ogledate na spletni strani Turističnega društva Naklo. ・ Dobrotam članic Društva podeželskih žena, odbora Naklo, se ni bilo mogoče upreti. Z leve: Nuša Konc, organizatorka s Pod­ rebri, Anka Zupan, po domače Muhovčova s Cegelnice, Slavka Štular, po domače Halovčova iz Strahinja, Mili Rehberger iz Podbrezij in Marija Kokalj, po domače Kvanšnekova s Pivke.

DU Naklo

Izlet v Rezijo in Goriška Brda Mirko Poličar

Sredi meseca junija letošnjega leta smo se upokojenci DU Naklo udeležili enodnevnega izleta v Rezijo in prelepe kraje Goriških Brd. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno in smo brez težav potovali na tej dolgi enodnevni turistični poti. V jutranji uri smo se odpeljali z avtobusom proti Kranjski gori in v lepem sončnem jutru prestopili v Ratečah državno mejo, se vozili mimo znanih krajev severovzhodne Italije (božja pot sv. Višarje ...) po dolini reke Bele in po dveh urah dospeli v dolino Rezije, ki leži pod mogočnim Kaninom. V občini in kraju Ravanci, središču Rezije, nas je pričakal pri kulturnem domu rezijanski turistični vodnik. Razkazal nam je dom kulture in nas na kratko z diapozitivi, rezijansko govorico in plesom popeljal skozi burno zgodovino Rezijanov. Rezijo je ustanovil leta 1084 grof Kacelin (bil je slovenske krvi) in je bila vse do leta 1420 pod Oglejskim patriarhatom, nato je prešla pod Beneško republiko (do leta 1797), nato je bila pod Avstro-Ogrsko, med tem je bila le nekaj let pod Francozi. Po plebiscitu leta 1866 pa je bila priključena kraljevini Italiji, kamor spada še sedaj. Rezijo je leta 1976 hudo prizadel potres, mnogo družin je ostalo brez domov in so jih nastanili v začasna bivališča. Rezija je znana po svoji kulturni dediščini in brusačih, ki ima­ jo tudi lasten muzej v vasi Solbici. Rezijani so razvili tekom svoje zgodovine značilno rezijansko govorico in kulturo, ki se v dialektiki razlikuje od vasi do vasi. Tako nam je povedal rezijanski vodnik; npr.: besede česen ne poznajo, za njih je to rastlina rezijanski strok in delčki plodu so strokci. Dolina Rezije je vključena v Narodni park predalpskega sveta Julijskih Alp s strogim naravnim gospodarskim režimom; obiskali smo tudi imenovani muzej. Po ogledu rezijanske doline smo se odpravili po ustaljeni poti obronkov Julijskih Alp in Furlanske nižine in dospeli v popoldanskih urah na slovensko stran v Goriška Brda. Najprej smo obiskali grad Dobrovo, ki se dviga nad osrednjim naseljem Brd. Kustos gradu nam je povedal vso zgodovino in muzejske vrednote gradu, ki jih le-ta hrani. Muzejski prostor bogati kulturnozgodovinska zbirka grofa in nekdanjega lastnika Silverja de Baguer in galerija grafičnih del briškega rojaka Zorana Mušiča.

6 Glas občine Naklo september 2016

V parku pred gradom pa stoji in pozdravlja obiskovalce gradu kip največjega briškega pesnika Alojzija Gradnika iz Medane. Mimogrede smo se ustavili v vili Vipolže, najlepši renesančni vili v Sloveniji. Je novo srce za kulturni turizem, razstave in gospodarsko politične dogodke v Brdih, poroke in razne shode iskalcev turistični destinacij. Skozi zgodovino je bila nekdanja graščina, današnja vila Vipolže, dom od lovstva do bolnišnice v obeh vojnah, celo skladišče. Po treh letih obnove je zgradba zopet zasijala v vsej svoji lepoti. Pred kosilom smo obiskali še eno izmed najlepših vasi v središču Goriških Brd, vasico Šmartno. Obdana je z obzidjem iz rimskih časov. Hiše v vasi so strnjene okoli cerkvice sv. Martina, v kateri so freske znanega slikarja Toneta Kralja. Vasica je razglašena za kulturni spomenik. In končno smo dospeli do kraja Gonjače, kjer stoji razgledni stolp, visok 23 m, ki ponuja veličasten pogled na pravljično pokrajino Goriških Brd, ki seže do Tržaškega zaliva, okoliškega hribovja in Alp. V neposredni bližini razglednega stolpa smo obiskali gostišče oz. gostilno » Pri Marjotu«, kjer smo se izdatno podprli z odličnim kosilom in gostoljubnostjo strežnega osebja. Med kosilom je bila prilika, da smo se lahko povzpeli na vrh stolpa in uživali v lepem razgledu po pokrajini. Seveda pa je bilo dosti napora doseči razgledno ploščad. Leta starosti udeležencev izleta ne tajijo naporov prehoditi 144 stopnic do vrha stolpa. Zahvaljujemo se vodstvu DU Naklo, vodiču Janezu Pretnarju, tajnici DU Slavici Jelenc, poverjenikom DU in prijaznemu vozniku avtobusa za odlično organiziran izlet, vodenje izleta, lepo vožnjo, toplo besedo in skrb pri hoji naših ogledov. Želimo si še veliko takih izletov in vabimo vse naše člane, da se nam pridružijo v še večjem številu. ・

iz naše srenje

Upokojenci kolesarimo Peter Hkavc

V društvu upokojencev Naklo že sedmo leto deluje kolesar­ ska sekcija. Za leto 2016 smo v programu predvideli sedemnajst voženj, ne preveč zahtevnih, vendar primernih za upo­ kojence, ki poleg predvidenih voženj naredijo še kakšen kilometer v lastni režiji. Proge so dolge od 25 do 50 kilometrov, v povprečju pa so dolge nekaj čez 30 kilometrov. V prvem delu programa je bilo predvidenih deset voženj, ki so bile razen ene uspešno izpeljane, kljub temu da nam je v začetku kolesarske sezone, ki se začne v mesecu aprilu, nekaj­ krat ponagajalo tudi vreme. Odpadle vožnje smo izpeljali v prostih četrtkovih terminih. Za zaključek prvega dela programa smo se s prevozom odpravili do Bohinjske Bistrice in prekolesarili poti ob Bohinjskem jezeru, Srednji vasi, Studorju in Stari fužini. Glede na to, da smo kolesarji imeli še dovolj energije, smo prikolesarili še do Bleda, od koder smo se odpeljali v Naklo. Udeležba na kolesarjenjih je zadovoljiva, saj v povprečju kolesari 11 kolesarjev. Upokojenci Nakla smo se 3. junija z devetimi člani udeležili kolesarjenja gorenjskih upokojencev, katerega organizator je bil v letošnjem letu DU Radovljica. Pripravili so šest različnih kolesarskih poti v okolici Radovljice. Mi smo se odločili za rela­

Udeleženci gorenjskega kolesarjenja v Radovljici

Del udeležencev kolesarjenja po občini Naklo cijo, ki pelje do Begunj, Žirovnice in preko Lesc nazaj v Radovljico. Med potjo smo poslušali tudi razlage o znanih Slovencih, ki so se rodili, živeli in delali v teh krajih. Kolesarjenje smo za­ključili z druženjem in podelitvijo priznanj v Gostinski šoli. Morda še ta zanimivost, da smo bili upokojenci Nakla eni redkih, ki so prikolesarili od doma do Radovljice, tako da smo ta dan prevozili 70 kilometrov. Društvo upokojencev Naklo je bil tudi organizator kolesarjenja po občini Naklo 25. junija v počastitev dneva državnosti in občinskega praznika. Kolesarska pot je že tradicionalna, in sicer začnemo pri gasilskem domu v Naklem, nadaljujemo skozi vse vasi v občini in zaključimo s prijetnim druženjem za gasilskim domom v Naklem. Kolesarjenja se je udeležilo preko petdeset kolesarjev vseh starosti. Za varno vožnjo in spremstvo na poti so poskrbeli gasilci iz vseh PGD v občini, katerim se posebno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi organizatorjema prve pomoči Tjaši in Saletu ter Jožetu za vodenje kolesarjenja. Kot vidite, je bila prva polovica kolesarske sezone kar uspešna. V kolikor tudi vi kolesarite in bi se želeli priključiti, ste dobrodošli. Kolesarimo ob četrtkih, obveščamo pa s koledarčkom DU, objavo v Gorenjskem Glasu in oglasnih deskah. ・

Izlet starostnikov DU Naklo Mirko Poličar

T

okrat smo 13. 9. 2016 pod budnim vodstvom DU Naklo predsednika Jožeta Kajina, tajnice Slavke Jelenc, znanega novinarja Gorenjskega glasa Jožeta Košnjeka in poverjenic DU upokojenci stari nad 80 let obiskali prelepo dolenjsko pokrajino: Muljavo z rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča in Stično s cistercijanskim samostanom Stična. Udeležencev izleta je bilo 68.

V jasnem in sončnem jutru smo se z avtobusom in kombijem transportnega podjetja Rozmana odpeljali proti naši prelepi pokrajini Dolenjski. Med samo vožnjo nas je pozdravil pred­ sednik DU Jože Kajin, novinar Jože Košnjek pa nam je orisal pot in namen našega izleta. Muljava, znan dolenjski kraj, leži v prelepi dolenjski kotlinici, ob parobku vasi na malem gričku pa je prelepa domačija, roj­ stni kraj našega pisatelja in narodnega buditelja Josipa Jurčiča. Vodič in gospodar domačije nam je povedal znamenitosti in pomembnosti rojstne domačije in samega kraja Muljave. Pisateljeva dela vsi poznamo (Deseti brat, Domen …), če ne iz šole v mladih letih pa v naši starosti tretjega življenj­skega razdob­ ja pri večernem branju naše preteklosti, ki jih Jurčič opisuje v

zanimivi besedi. Uživali smo. Film, ki smo si ga ogledali, nam je razkril življenje Jurčičeve družine in samega kraja takratnega dolenjskega vaškega življenja. Krjavljeva koliba, rojstna hiša pisatelja, kašča, kmečko poslopje in doprsni kip pisatelja pred vhodom v rojstno hišo so nas prestavili v čas Jurčičevega bivanja. Po kratkem odmoru, zaužiti jutranji kavici in sladkih kifelj­čkih smo nadaljevali pot proti Stični. Seveda nas je vso pot informativno vodil naš novinar Jože Košnjek. V Stični nas je prev­zela zgovorna in zelo prijazna turistična vodička, domačinka tega kraja, nam povedala vse znamenitosti cistercijanskega samostana, življenja menihov in samostanskih bratov. Njih življenjsko geslo je: »Ora et labora - moli in delaj,« zahteve in naročila

september 2016

Glas občine Naklo

7

iz naše srenje sv. Benedikta, ustanovitelja tega samostanskega reda. Začetki samostana segajo v leto 1132, ko je bil in je še pomemb­no versko, kulturno in gospodarsko središče za Dolensko in vso Slovenijo. Obiskali smo baziliko samostana, posvečeno Žalostni materi Božji, Muzej krščanstva na Slovenskem, čajnico z zeliščno lekarno p. Simona Ašiča in pokopališče, kjer sta pokopana med drugim tudi naš rojak iz Malega Nakla samostanski brat Pavlin in p. Simon Ašič. Samostan je v sedanjosti ustanovil družbo STIK in jo prepustil v upravljanje laikom, ki v svoji dejavnosti vodijo čajnico in zeliščno lekarno ter samostansko vrtnarijo, znano po vsej Sloveniji. V samostanu kot kulturnem središču so se izobraževali in živeli naši odlični slovenski veljaki in umetniki: Jakob Petelin Gallus, Anton Tomaž Linhart, Ivan Dizma Florjančič, p. Simon Ašič pa še bi lahko našteval. Po ogledu naštetih dolenjskih znamenitosti smo se v popoldanskem času vrnili v domači kraj, kjer smo bili v hotelu Marinšek pogoščeni z jedačo in pijačo. Srečni smo bili, da nas je v hotelu obiskal naš župan Marko Mravlja, nas prisrčno

pozdravil in z vsakim spregovoril nekaj bodrilnih besed. Hvala njemu, hvala organizatorjem izleta, prevoznikom in upamo, da se v prihodnjem let zopet srečamo in se udeležimo takega izleta še v večjem številu. ・

FS DU

V zmernem tempu slavi 20. obletnico svojega delovanja mag. Andrej Košič

Komaj je minil občutek zadovoljstva po slavnostnem nastopu in dobro obiskani razstavi ob koncu meseca aprila, že smo se sredi maja predstavili na Pokrajinski reviji odraslih folklornih skupin Gorenjske na Bledu, na katero smo se marca uvrstili skupaj s še šestimi folklornimi skupinami na Območni reviji Gorenjske. Z velikim zadovoljstvom lahko omenim, da so istega dne nastopili tudi »Podkučarji«, kar daje nakelski folklorni dejavnosti poseben pečat; lahko bi brez pretiravanja, morda le malce metaforično dejali, da je Naklo postalo »pravo folklorno gnezdo«. Nič čudnega, da se je za nas začela zanimati tudi Televizija Slovenije, ki je v svoji že uveljavljeni oddaji na 1. programu Dobro jutro predstavila nekaj nakelskih znamenitosti, med njimi so se kar trikrat pojavili tudi folkloristi FS DU in člani FS Podkuca. Posebej zanimiv je bil »Ples v dežju«, ob katerem nas je vsaj nekaj starejših bilo precej zaskrbljenih za usodo naših folklornih noš - pa se je vse srečno končalo brez kakšnih hujših neprijetnih posledic. Še pred tem snemanjem je Naklo obiskala skupina starodobnikov, ki smo jim - spet družno z zdaj že kar nepogrešljivimi Podkučarji pripravili priložnostni program pri vodnjaku sredi vasi.

8 Glas občine Naklo september 2016

Res škoda, da so bili finančni pogoji gostovanja v makedonskem biseru Ohridu za naše najmlajše praktično nedosegljivi, saj bi bilo brez dvoma zelo zanimivo Makedoncem in širnemu svetu skupaj predstaviti vso »paleto« nakelskih plesalcev ljudskih plesov in pevcev ljudskih pesmi; starejši smo si stroške omenjenega prvega festivala Slovenija na Ohridu lažje delno pokrili iz svojih žepov, razumemo pa, da družine, katerih tudi po trije otroci plešejo pri Podkuci, niso bile finančno spo­ sobne prenesti tega bremena. No, za mladino in za slovensko folkloro se je končalo pozitivno z gostovanjem mladih »nadebudnežev« na jurjevanju v Črnomlju; veljalo bi pa v bodoče v Naklem morda razmišljati o kakšnih rešitvah, ki bi preprečile podobne zadrege. Prvi ohridski festival sicer ni bil kar tako, saj se ga je udeležilo 590 predvsem ljubiteljskih, med njimi pa tudi nekaj izjemno kvalitetnih profesionalnih kulturnih delavcev iz Slovenije - največ folkloristov iz Trzina, Cerkelj, Bleda in Naklega iz Gorenj­ ske ter folklorni skupini Semiška ohcet iz Bele krajine in FS iz Bratunec v Prekmurju, potem pa kar nekaj znanih priznanih glasbenih ansamblov, med njimi je vsekakor prednjačil Pihalni orkester iz Zagorja s svojimi solisti ter ljudski pevci iz Zagorja,

iz naše srenje pa maržoretke, pa pevska skupina »Cintare« v sestavu FS KUD Kanja iz Trzina, pa še koga nisem naštel. Pred slavnostnim nastopom na dan slovenskega državnega praznika nas je s prijaznim priložnostnim nagovorom pozdravil naš veleposlanik v Skopju, njegova ekscelenca Branko Rakovec. Poleg uspešnih dveh nastopov na festivalu nam je ostal prijeten spomin na gostitelje, ki so v stilu svoje prislovične domačnosti omogočili ogled nekaj najbolj zanimivih turističnih znamenitosti Ohrida in lepot Ohridskega jezera z njegovo okolico. Počasi v deželo prodira jesen. Tudi »dnevi našega dopusta« se iztekajo; od torka, 16. avgusta, do konca septembra bo v prostorih Krajevne knjižnice v Naklem ponovno na ogled priložnostna razstava Naših dvajset let …, 27. avgusta bomo nastopili v Cerkljah ob priliki Rokovega sejma, 15. septembra bomo po tradiciji gostje izolskega hotela Delfin, kjer nastopamo ob različnih letnih obdobjih že enaindvajsetič, povabljeni smo v Mengeš na Mihaelov sejem, čakamo na potrditev nastopa v Cankarjevem domu konec septembra in lahko bi dejal, da bo delo kar steklo v novo 21. sezono!

In naj pripišem še vabilo: Prepričani smo, da vam ne bo žal, če se nam pridružite! Z rednimi vajami bomo letošnjo sezono pričeli v sredo, 14. septembra 2016, v večnamenskem prostoru prizidka Osnovne šole v Naklem. Vabimo vse občanke in občane, ki radi plešete, pojete ali muzicirate, da se oglasite na omenjeni vaji ali pa katero koli sredo od 19.30 do 21.00 ure; pogovorili se bomo o možnostih vašega sodelovanja pri skupini. DOBRODOŠLI! ・

Poklon umrlim med 2. svetovno vojno leta 1942

Utrinki ob spominu na bistriške žrtve Milenka Jekovec

Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj. Ti prekrasna, ti edina, meni si, zemeljski raj. (B. Ipavec) Pred enim letom smo se, približno v tem času, poslovili in si rekli: Ob letu osorej pa na snidenje. In ta čas je sedaj prišel. Zopet nas je pričakalo zelenje, da nam prisluhne, kako bodo naše besede zazvenele letos, in prepozna, ali je v naših srcih še kaj sočutnega spomina na preteklost, strahu in upanja, da se taki dogodki v naših krajih ne ponovijo nikoli več. Zelenje je na tem prostoru doma, vedno prisotno in vedno molčeče, le v vetru zašumi včasih in spet potihne. Kot da bi se ta drevesa, to grmičevje tiho priklanjalo spominu na 59 življenj, ki so tu ugasnila. Kot da ta zelena zavesa v sebi skriva zadnje ugašajoče poglede umirajočih, jim daje spokojnost in obljubo, da bo vsako leto na pomlad ponovno pognala popje, iz njih listje in živela naprej namesto njih. In kje je ta kraj? Naša dežela je posuta z njimi, s kraji, kjer so krvaveli ljudje in odhajali mnogo prezgodaj, sredi mladosti, sanj in hrepenenja preživeti in živeti v miru. Pri nas je ta kraj na bistriškem klancu, kot pravimo domačini, ob cesti, ki pelje iz Naklega, na ovinku objame rahlo vzpetino, se spusti v vas Bistrico in se požene naprej proti Podbrezjam. Na vzpetini pa je

jasa, lesene klopice, mnogo zelenja in napisi na črnih ploščah: priimek, ime, priimek, ime, priimek, ime in tako naprej, dokler plošče niso zapolnjene. Tistega vročega julijskega ponedeljka je bilo pripeljanih iz begunjskih zaporov 50 talcev. Streljali so jih na jasi ob cesti. Prebivalci male vasice Bistrica so se v grozi in strahu, kaj vse se jim bo še zgodilo, zapirali v hiše. Streli iz pištole so ubijali fante in može, sinove in brate. Dve uri so odmevali po dolini, se plazili po drevesih, pokošenih travnikih, plašili živino in srnjad. Njihov odmev je prinašal smrt in domačinom spomin zaznamo­val tako močno, da so svoja občutja o tem dogodku znali opisovati še dolgo, pravzaprav do današnjih dni. Po končanem dejanju so Nemci trupla brezobzirno nametali na tovornjake in jih odpeljali nazaj v Begunje. Dva dni pred tem pa so na Bistrici požgali tri domačije in ob pogoriščih postrelili 9 domačinov. Lahko samo slutimo, kaj vse so doživljali svojci ubitih in kako se je odvijalo njihovo življenje v prihodnosti z večnim »če in zakaj«. Ali so dobili odgovore na vsa vprašanja? Ali je to sploh mogoče? Morija na Bistrici je bilo strašno sporočilo maščeva­ nja, oholosti in brutalnosti okupatorja! Tudi letos smo se zbrali na jasi in poklonili spominu. Prisotne je nagovoril slavnostni govornik Tone Strlič. Člani KD Tabor Podbrezje smo prebirali pesmi Toneta Pavčka in brali modrosti neznanega avtorja, Zaž Hozjan pa je poskrbel za popestritev programa s svojim saksafonom. Sodelovali so tudi pevci podbreškega MeCPZ pod vodstvom zborovodje Janka Kozjeka. S prisotnostjo častne čete so se spominu poklonila PGD Podbrezje, Duplje, Naklo in Žeje-Bistrica ter predstavniki Združe­ nja borcev za vrednote NOB občine Naklo s položitvijo venca. Občina Naklo s podžupanom Albinom Golbo je poskrbela za ozvočenje, urejen prireditveni prostor in organizacijo. Kulturni program sem oblikovala in vodila Milenka Jekovec. Naj končam s sporočilom slavnostnega govornika name­ njenega žrtvam: »Ne boste pozabljeni.« ・

september 2016

Glas občine Naklo

9

iz naše srenje Kinološko društvo Naklo

Novo šolsko leto Besedilo in fotografije: Živa Broder

Agility - gugalnica Novo šolsko leto se ni pričelo le za vse šolarje, pričelo se je tudi za naše pasje prijatelje. V Kinološkem društvu Naklo se zavedamo, da je pogoj za prijetno sobivanje človeka in psa v urbanem okolju dobro vzgojen pes in dobro vzgojen lastnik, zato smo še pred uradnim zaključkom počitnic, že v ponede­ ljek, 29. 8., pričeli s tečaji na različnih stopnjah: mala šola, zabavna poslušnost, agility, A in B-Bh ter IPO VO. Ker pa si želimo, da bi naše delo in kinološko dejavnost čim bolje prestavili tudi širši javnosti, smo v soboto, 3. 9., na vadišču Janeza Bartola pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalcem smo predstavili osnovne tri kinološke panoge, s katerimi se aktivno ukvarjajo naši člani: agility, klasično šolanje in reševanje. Naši strokovnjaki pa so tudi z veseljem odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Številnim obiskovalcem so se prvi predstavili agilitaši. Gledalci so si z zanimanjem ogledali, kako psi preskakujejo ovire, »vozijo« slalom, se podajo skozi tunel, čez palisado, preko gugalnice ... in kako svoje veselje ob uspešno zaključenem parkurju delijo s svojim vodnikom. Agility je v kinologiji zelo priljubljena disciplina, saj je primerna prav za vse pasme psov, od najmanjših do največjih. Kot vodniki se v agilitiju lahko preizkusijo tudi otroci, zgornje starostne omejitve pa skorajda ni. Sledil je prikaz »klasičnega šolanja« naših vrhunskih tekmovalcev. Ob predstavitvi vaj poslušnosti pa tudi obrambe

Agility - palisada

10 Glas občine Naklo september 2016

Šolanje - vaje obrambe in napada in napada je bilo med obiskovalci slišati ne malo komentarjev začudenja in navdušenja. Posebej simpatična je bila gospa, ki je počepnila k svojemu mlademu nemškemu ovčarju in mu rekla: »A vidiš, kako ta kuža uboga. Glej in se uči.«. Ko bi le bilo tako enostavno. Za to so potrebne ure in ure treningov in dela, ki se nikoli ne konča. Začne pa se v že v mali šoli oz. še prej - v tistem trenutku, ko mladička prineseš domov. Zadnji so se obiskovalcem predstavili še reševalci. Reševanje je še posebej zanimiva kinološka panoga in če mora biti pri agilitiju in klasičnem šolanju pes osredotočen predvsem na svojega vodnika in mora izključiti vse vplive iz okolice, mora pes - reševalec še kako dobro spremljati, kaj se dogaja v njegovi okolici. Poleg rednih treningov se reševalci udeležujejo tudi različnih taborov in tekmovanj, kjer utrjujejo svoje znanje, ki ga nato uporabijo v pravih reševalnih akcijah. Pri nas gre najpogosteje za iskanje pogrešanih v gozdu, v ruševinah (tudi ob nedavnem potresu v Italiji) in iskanje pogrešanih pod snegom. Na dnevu odprtih vrat je pri predstavitvi dela reševalne enote pomagalo tudi občinstvo - zlati prinašalec je našel »izgubljeno« deklico. Poseben aplavz pa je požel še za hojo po lestvi. Dve uri druženja sta kar prehitro minili. Vse, ki vas zanima še karkoli v zvezi s kinologijo, bi se radi preizkusili v kakšni kinološki panogi ali pa si ogledali delo naših članov, vabimo, da se oglasite na našem vadišču v času treningov ali pa nas kontaktirate preko spletne strani www.kd-naklo.si. Všečkaj­ te tudi našo facebook stran https://www.facebook.com/KDNaklo/, kjer bomo sproti objavljali vse novosti, uspehe naših članov in vabila na različne dogodke. Zelo zanimiv dogodek bo že v oktobru (natančnejši datum bomo še objavili), ko bomo pripravili brezplačno predavanje Akupunktura pri malih živalih, na katerem bo predavateljica Ana Hudobivnik, dr. vet. med., članica nemškega veterinarskega akupunkturnega združenja GERVAS in svetovnega združenja veterinarskih akupunkturistov IVAS, predstavila akupunkturo, kakršno lastniki lahko izvajajo sami na svoji živali. ・

iz naše srenje

Župnik Janez Rihar, zlatomašnik Milan Debeljak

Gospod Janez Rihar je bil štirinajst let župnik v Podbrezjah. Zaradi zdravstvenih razlogov se je malo pred svojo zlato mašo preselil v župnijo Srednja vas v Bohinju, kjer živi v domu za ostarele in skrbi za njihovo duhovno življenje. Vseeno je z vese­ ljem sprejel naše povabilo in je svoje zlatomašno slavje daroval najprej v Podbrezjah. Župnik Janez Rihar nas je v prvih letih, ko je bil med nami, navduševal s svojo delavnostjo in duhovno veličino. Zgradil nam je Pirčev dom, poskrbel za mnoge obnove v župniji in spodbudil med nami bogato kulturno in versko življenje. Naučil nas je ceniti zgodovino kraja in lepoto krščanske vere. V času svoje težke bolezni pa nas je učil potrpežljivosti, hvaležnosti in vdanosti v Božjo voljo. K zlati maši 3. julija smo povabili njegove sorodnike in prijatelje duhovnike. Velikanski mlaj s slovensko zastavo in dva manjša pri cerkvenem vhodu so krasili našo župnijsko cerkev svetega Jakoba. Napis: »Zlatomašnik, bod’ pozdravljen!« je vabil k božji službi jubilanta in vse Božje ljudstvo. Tudi pevci in zvonovi so mu zapeli to pesem. Ker je gospod Rihar vnet fotograf, smo mu med sveto mašo prinašali fotografije iz njegove mladosti, iz časa našega skupnega življenja in tudi nekaj njegovih čudovitih fotografij, ki jih je sam posnel v Podbrezjah. Vse mašne prošnje in zahvale smo oblikovali kot njegovo osebno veselo zahvalno molitev svojemu Bogu. Njegov prijatelj duhovnik Tone Markelj je v pridigi predstavil slavljenčevo življenje in njegovo delo. Graditelj dveh cerkva v Mostah in na Fužinah, dolgoletni predsednik Rafaelove družbe, ljubitelj gora in vsega lepega. Naš dragi župnik Janez.

Pri oznanilih smo gospoda Riharja obdarovali. Stane Mihelič mu je povedal zahvalne besede, Barbara Pogačnik pa mu je izročila njegov portret. Župan Marko Mravlja je povedal, da je gospod Rihar letošnji občinski nagrajenec in se mu tudi v imenu občine zahvalil za njegovo delo. Dolgo se je ob koncu svete maše pomikala vrsta župljanov in prijateljev po cerkvi k oltarju, da bi čestitali zlatomašniku in mu zaželeli še veliko Božjega blagoslova. Po sveti maši smo se preselili v kulturni dom k Tišlrjevemu golažu in slovenski pesmi, k našim pogovorom in župnikovim spominom. Kako si vsi želimo, da bi med ljudmi lahko naredil še veliko dobrega, iz sebe pa vedno znova srečnega človeka po navodilu, ki ga škof izreče novomašniku ob posvetitvi: »Bog je v tebi dobro delo začel, naj ga tudi dopolni!« ・

TD Naklo

Tudi poleti delovno Besedilo in fotografije: Damijan Janežič

Člani Turističnega društva Naklo smo se med počitnicami razkropili po domovini in tujini in z zanimanjem opazovali delo turističnih delavcev. Ustavili smo se v turistično informativnih centrih in na prireditvah turističnih društev. Ugotovili smo, da so nekatere lokalne skupnosti in posamezniki na turističnem področju vidno napredovali. Žal ne moremo tega trditi za našo občino. Kljub temu sta se s sodelovanjem ali organizacijo Turističnega društva Naklo odvila za Naklo pomembna dogodka: oddaja Dobro jutro in sodelovanje na 16. svetovnem festivalu praženega krompirja. Oddaja Dobro jutro je bila na sporedu Televizije Slovenija v petek, 17. junija. Ker je na pobudo Nuše Konc predstavila občino Naklo in ni bila zamisel Turističnega društva Naklo, jo predstavljam v samostojnem prispevku. V soboto, 18. junija, smo se udeležili prireditve Na vasi se dogaja pri osnovni šoli v Spodnjih Dupljah. Na stojnici TD Naklo smo predstavljali knjige Turizem v Naklem, Železnica skozi Naklo in Stoletje Pošte v Naklem. Obenem smo delili prospekte Občina Naklo (izdala sta ga TD Naklo in KTD Kriva jelka Duplje) in Kolesarske poti v občini. Žal oboje pohaja, tako da

Udeleženci izleta na svetovni festival praženega krompirja v Radljah ob Dravi

v kratkem, kljub prisotnosti na prireditvah, obiskovalcem ne bomo imeli ničesar ponuditi. Med obiskovalci prireditve je bilo nekaj takih, ki jih je pogled v preteklost zanimal in so z vese­ ljem kupili katero od knjig.

september 2016

Glas občine Naklo 11

iz naše srenje

Lastnik najstarejše hiše v Radljah Edi Korat nam je odlično zapel nekaj lepih koroških pesmi.

Obiskovalci svetovnega festivala praženega krompirja so radi posegali po gorenjskem krompirju.

V soboto, 3. septembra, je ekipa TD Naklo sodelovala na 16. svetovnem festivalu praženega krompirja v Radljah ob Dravi. Obenem smo predstavljali občino Naklo. Turistična društva Naklo, Duplje in Kokrica smo se skupaj odpravili na izlet. Po prihodu smo si ogledali najstarejšo hišo v Radljah Rosenhof, kar po slovensko pomeni Rožni dvor. Zgrajena naj bi bila v 15. stoletju. Lastnik Edi Korat nam je najprej razkazal vrt poln rož, staro prešo in gospodarsko poslopje. Nato nas je peljal v hišo, ki jo je pred leti temeljito obnovil. Osrednji prostor, kjer je bila v 19. stoletju osnovna šola, kuhinja in predsoba, so oprem­ljene v meščanskem duhu 19. stoletja. Med pripovedovanjem o zgodovini hiše je vpletel nekaj legend in nam, kot odličen pevec, zapel več lepih koroških pesmi. Povedal je, da je bil Marenberg, današnje Radlje, do nedavna trg, ki se je razprostiral okoli župnijske cerkve sv. Mihaela. Ob ogledu cerkve je ravno neka redovnica igrala na harmonij. Mirko Poličar jo je poprosil, da nas je spremljala pri pesmi Veš o Marija, gospod Edi Korat pa nam je za slovo zapel Ave Marijo. Nato smo se odpravili na prireditveni prostor v starem mestnem jedru.

Pražen krompir so v pokušino na več kot osemdesetih stoj­ nicah ponujala različna društva in posamezniki iz Slovenije, zamejstva in Evrope. Člani TD Naklo smo krompir pražili po dveh različnih receptih: vegetarijanskem in s kranjsko klobaso. Zadovoljni izletniki smo se na poti proti domu ustavili še na Trojanah in v gostilni Parizar v Lukovici na domačem pivu. Izleta se je udeležil tudi pobudnik in eden ustanovnih članov TD Naklo devetdesetletni Peter Komovec. Turistično društvo Naklo vabi v svoje vrste nove člane. Zad­ nja leta člani sodelujemo na prireditvah Občine Naklo, Gorenjske turistične zveze, na festivalu praženega krompirja, na turističnem sejmu v Ljubljani in na čistilni akciji. V zimskem času organiziramo potopisna in domoznanska predavanja, prireditev Najlepše doma s podelitvijo priznanj za urejene hiše in vrtove, marca ogled enega od muzejev na Gorenjskem in kostanjevo soboto v oktobru. Kot sekcija v društvu sodelujejo ljubiteljski raziskovalci krajevne zgodovine in lokalni turistični vodniki. Vse, ki vas turistična dejavnost in krajevna preteklost zanimata, prisrčno vabljeni v naše vrste. Ne bo vam žal, saj pri nas ne poznamo dolgočasja. ・

Prostovoljno gasilsko društvo Duplje

Živahnih 110 let Neža Rozman

V Prostovoljnem gasilskem društvu Duplje smo imeli pester uvod v poletje. Počastili smo našo 110-letno tradicijo gasil­ stva v vasi. Pri načrtovanju aktivnosti ob prazniku smo imeli v mislih veliko praznovanje, a tudi dejavnosti, pri katerih bi vklju­ čili naše sovaščane. Namen le-teh je torej bil, da ljudje bolje spoznajo nas, naše načrte, opremo in delovanje društva. Spadamo med najstarejša gasilska društva v Sloveniji, zahvaljujoč 42 prednikom iz vasi Duplje, ki so se 25. februarja 1906 zbrali v prostorih takratne osnovne šole in se odločili ustanoviti požarno stražo. Dejavni gasilci so spretno prekrmarili 110 let, prestali vse padce in slavili vse zmage. Na takšnih temeljih radi gradimo še danes. Najprej smo jubilej obeležili s slavnostno sejo v dvorani gasilskega doma v Dupljah, kjer smo se spomnili zgodovine društva ob pripovedovanju Ivana Megliča. Nasmejal nas je z anekdotami in navdušil s pristnim poznavanjem zgodovine in članov društva, ki jih žal ni več med nami. Obenem smo se na seji zahvalili tudi vsem društvom, s katerimi smo sodelovali tekom obstoja in pa tudi Občini Naklo. Praznovanje smo nadaljevali že 12. junija, ko smo organizirali veliko gasilsko vajo, na katero smo povabili člane društev iz

12 Glas občine Naklo september 2016

domače gasilske zveze, sosednja gasilska društva, člane GRS Kranj in Kinološko društvo Naklo. Vse sodelujoče smo združili v ubrano reševalno ekipo, ki se je lotila evakuacije Osnovne šole v Dupljah. V šoli je prišlo do eksplozije plina, zato je bilo nujno hitro evakuirati vse otroke in učitelje. Slednji so se preizkusili v reševanju skozi okno, kar je bila za vse povsem nova in hkrati zabavna izkušnja. Gasilci so nato pogasili požar, gasilci bolničarji pa ustrezno oskrbeli morebitne ranjence. Obenem je

iz naše srenje

bilo prikazano tudi tehnično reševanje pri prometni nesreči, pri katerem so ponesrečenca rezali iz pločevine. Po končani veliki gasilski vaji smo priredili še Dan odprtih vrat za sovaščane in jih povabili v naš dom, kjer so lahko

spoznali našo opremo in vozni park. Obenem smo demonstrirali tudi požar v kuhinji, kot opozorilo, kaj se lahko zgodi ob kančku neprevidnosti v domači hiši. Pozabili pa nismo niti na naše najmlajše, ki so se lahko pozabavali na otroški veselici. Do vrhunca praznovanja pa je prišlo 17. in 18. junija, ko smo organizirali dve veselici in parado. Na slednjo je prišlo lepo število gasilcev, ki so se ubrano sprehodili po glavni cesti Dup­ lje-Tržič. Na parado so nas prišli pozdravit številni Dupljanci pa tudi drugi pomembni gostje, med drugim nas je obiskal predstavnik Gasilske zveze Slovenije, Jože Smole, ki je društvu podelil spominsko plaketo. Predstavnik Gasilske zveze Gorenjske, Jože Derlink, slednji je v imenu GZ Gorenj­ske društvu tudi podelil priznanje ob 110-letnici. Svoj delček so s svojimi besedami dodali tudi predsednik GZ Naklo, Brane Teran, predsednik društva Uroš Teran, pa tudi župan Občine Naklo, Marko Mravlja. Posebej zaslužnim gasilcem, članom PGD Duplje, smo na paradni slovesnosti tudi podelili priznanja, in sicer so jih prejeli Igor Hkavc, gasilska plamenica 2. stopnje, slednjo sta prejela tudi Gašper Fajdiga in Sebastijan Bajželj. Plamenico 1. stopnje smo podelili Andreju Jelarju in Andreju Toporšu; priznanje gasilsko odlikovanje 3. stopnje je prejel Ignac Bajželj; to isto priznanje 2. stopnje je prejel Jože Teran. Odlikovanje za posebne zasluge pa je prejel Brane Teran. V narodni noši je bilo moč opaziti tudi častnega člana PGD Duplje, Antona Fendeta. Vse skupaj pa je povezovala Neža Rozman. V petek smo skakali in peli na ves glas ob Peru Lovšinu, Španskih borcih in ansamblu Joške v`n, v soboto pa smo se vrteli na takte ansambla Roke Žlindra. Veselo vzdušje za novih 110 let. Obenem se še enkrat zahvaljujemo vsem gasilcem, sovaš­ čanom, sponzorjem, donatorjem in Občini Naklo za izkazano podpro in udeležbo na naših dejavnostih. ・

KRTEK IZKOPI ...z ma{inco v globinco

( 031 540 888 izkopi rušenje objektov sanacija dvorišč asfaltiranje polaganje tlakovcev kanalizacija meteorne vode podporni zidovi

Lovro Marki~ s.p., Cankarjeva 4, 4240 Radovljica

september 2016

Glas občine Naklo 13

kulturni odmev Poklon slovenski slikarki Ivani Kobilca ob 90. obletnici njene smrti

Blekova Ivana spet v Podbrezjah Nataša Kne

P

oletni sončev obrat, 21. junija 2016, se je zdel edini primeren za odkritje kipa samosvoji, neuklonljivi in genialni slikarki Ivani Kobilca, ki je v Podbrezjah naslikala Poletje. Vsake pol stoletja se zgodi, da je ob poletnem solsticiju na nebu tudi polna luna, junijska luna, tudi letos se je. Zadnja se je pojavila poleti leta 1967, prav tistega poletja, ko je v Podbrezjah umrla zadnja Ivanina sorodnica Blekova Marjana. Simbolno se je na začetku dogodka nad zbranimi pojavila še redka konkavna mavrica, kot bi jo naslikala naša slikarica.

Videla sem svet in življenje

Odkritje spomenika Ivane Kobilca je bil v Podbrezjah velik dogodek, ki se ga je kot častni gost udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, slavnostna govornica je bila avtorica monografije Videla sem svet in življenje ter poznavalka naše slikarice dr. Lidija Tavčar iz Narodne galerije. Navzoče sta pozdravili Taborska Urška (Ema Grašič) in predsednica Kulturnega društva Tabor Podbrezje Daca Perne, ki je v pozdravnem govoru med drugim izpostavila: »Ko nas je obiskal kipar Mirsad Begić in se odločil, da bo ustvaril kip Ivane Kobilca, smo vedeli, da moramo narediti vse, tudi nemogoče, da se dostojno oddolžimo umetnici, ki korenini v naših Podbrezjah.« Prireditve se je udeležilo približno 500 obiskovalcev, med njimi številni domačini, sorodniki slavne slikarke in prijatelji njenega dela. V Podbrezje so prišli ustavni sodnik dr. Ernest Petrič, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, dr. Milček Komelj, vodja predsednikovega kabineta dr. Alja Brglez, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. Zdenko Kodelja, dr. Rajka Bračun Sova, mag. Mojca Jenko, urednica Nada Šum, publicistka Alenka Puhar, publicist Željko Kozinc, pesnik Niko Grafenauer, slikar

Kipar Mirsad Begić, ko je še ustvarjal bistvo Ivane Kobilca. Foto: Igor Modic Klavdij Tutta, Mili Malenšek, Duša Fischinger in številni drugi posamezniki javnega življenja. Na začetku je kresna vila (Živa Rakovec) v čevlje obiskovalcev nasula praprotno seme, plesalci FS DU Naklo so pripravili špalir, otroci FS Podkuce so po stari slovanski navadi prišleke pozdravili s kruhom in soljo, Milenka Jekovec je prisotne poetično povabila na prizorišče, podbreški gasilci so skrbeli za varnost. Prireditev je zasnovala in vodila Nataša Kne, pri izvedbi so sodelovali prizadevni člani KD Tabor Podbrezje. Poleg spomenika Ivane Kobilca je bil osrednji motiv dogodka prav prizor Poletja. Fani (Dominika Jeglič) je sedela v senci sadovnjaka, ob njej pa Blekova Katrca (Ajša Rehber­ ger), Blekov Janezek (Tjaš Rehberger) in Vrtarjev Joža (Štefan Grašič). Obiskovalce je v prizor s svojim glasom popeljal igralec Borut Veselko. Kulturni program so sooblikovali še pevski zbor Carmen manet in violinistka Katarina Miklavčič z Gimnazije Kranj, Urša in Jure Kavčič ter Alenka Fister, ki je prebrala Sliko Simona Jenka iz njegove pesniške zbirke, ki sta jo leta 1896 ilustrirala Ivana Kobilca in Ivan Vaupotič. V navdušenje vseh je dogodek sklenila Fani, ko je k vznožju kipa Ivane Kobilca položila poletno cvetno kito.

Projekt Ivana Kobilca

Ob poletnem sončevem obratu, 21. junija 2016, sta kip Ivane Kobilca odkrila predsednica KD Tabor Podbrezje Daca Perne in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Foto: STA/Daniel Novakovič

14 Glas občine Naklo september 2016

Večmesečni projekt Ivana Kobilca vsebuje štiri pomembne sestavine: postavitev spomenika in preureditev parka, izdajo monografije Videla sem svet in življenje, postavitev spominsko-informacijskih tabel na Ivanini poti septembra in izdajo znamke, razglednice ter poštnega žiga. Glava Ivane Kobilca v Spominskem parku znamenitih Podbrežanov ob farni cerkvi v Podbrezjah je delo priznanega slovenskega kiparja Mirsada Begića, ki se je odločil za nežno zgodbo. Po njegovem pripo­ vedovanju mu je slikarka blizu tudi zato, ker je dolgo ustvarjala v Sarajevu, mestu njegove mladosti. Bronasto glavo je izdelal livar Borut Kamšek. Narodna galerija je omogočila objavo reprodukcij Kobilčinih umetnin. Skoraj celotno fotografsko grad-

kulturni odmev Tri spominsko-informacijske table stojijo na mestu, kjer je bila Blekova domačija, na Matjaževem vrtu, na katerem je slikala Poletje, in pri Pfäffingerjevi vili, v kateri je živela njena prijate­ ljica Rosa in ki je bila svoj čas shajališče slovenske inteligence. Avtorici tabel sta dr. Lidija Tavčar in Nataša Kne, ki jih je idejno zasnovala. Monografijo in spominske table je oblikovala Eva Remškar. Razglednico in znamko Brezmadežne ter žig s podobo slikarke je po ideji Mihaela I. Focka oblikoval Adam Wendling. Celoten projekt so finančno podprli meceni: Rotary klub Tržič Naklo in gorenjski rotarijci, MB-Naklo, Mestna občina Ljubljana, Občina Naklo, Gorenjska gradbena družba, Gorenjska banka, Elektro Gorenjska, Cablex, Korona in Telma trade. »Danes se ji hvaležni sokrajani za privrženost domačemu kraju in predvsem za njene slikarske dosežke poklanjajo z doprsnim kipom, ki ga je ustvaril akademski kipar Mirsad Begić, da bo še naslednje rodove opozarjal na izredno, svojsko žensko in poklicno slikarko, ki je prav v Podbrezjah naslikala svojo najuspešnejšo in najprepoznavnejšo oljno sliko Poletje,« je ob odkritju kipa Ivani Kobilca v Podbrezjah povedala slavnostna govornica dr. Lidija Tavčar iz Narodne galerije (na fotografiji v modri obleki s knjigo v roki). Foto: Iztok Zupan ivo, objavljeno v monografiji, je njena last: Poletje, Kofetarica, Dekle v naslonjaču, Parižanka s pismom, Avtoportret. Izmed dokumentov je denimo objavljena lična Fanina osmrtnica, proti koncu monografije pa je sploh prvič objavljena Ivanina posmrtna maska, tudi na njej Ivana nosi značilen nasmeh na ustnicah. V njej je objavljenih tudi nekaj Kobilčinih sarajevskih fresk, ki sta jih fotografirala Daca in Jožef Perne. Monografija, ki je napisana hkrati strokovno in poljudno, prinaša svež vpogled v njeno življenje in delo. Spremna beseda v monografiji izpod peresa Nataše Kne, ki je tudi zasnovala in vodila projekt, pa je podbreški pogled na znano slikarico. Ob tej priložnosti so po ideji kiparja Mirsada Begića v Podbrezjah preuredili spo­minski park, dela je vodil Milan Debeljak. 200 mini­aturk z motivom Kofetarice in Poletja, ki so jih ustvarjali osnovnošolci iz Podbrezij, Naklega in Križ, Bistrice pri Tržiču in Tržiča, ter prodaja 19 slik na rotarijskem plesu, V Podbrezjah je znanih več različic o messo ideja Jožefa tu, na katerem naj bi Kobilca naslikala PoPerneta. Rotary letje. Najprej seveda pomislimo, da je Poklub Tržič Naklo je letje nastalo na Blekovem vrtu v Britofu v predstavil dupljan- Podbrezjah. Vendar je to le ena od možnih sko Fani (Matejka lokacij. Slavna slika tako že desetletja buri podbreško domišljijo. Alegorija PoletLapan) in vzdušje ja je sreča, mir, so prijatelji, je družina, poletne idile prine- brezskrb­nost, sočutje in ljubezen. sel v sosednjo vas. Foto: Narodna galerija, inv. št. NG S 165

Fani. Ivanina muza. Večno mlada Fani. 19-letna podbreška lepotica, sicer Ljubljančanka, a danes smemo to dejstvo zanemariti. V senci sadovnjaka se Fani posveča pletenju cvetlične kite. Spokojnost ji leži na mladem licu. Jo sploh kaj lahko premoti? Je poletna idila popolna? Brez nemira? A kdo je prinesel skrivnostni nasmeh, ki ga nosi na ustnicah? Ali se za popolnim videzom lahko v srcu mladenke skriva nemir, spretno prikrit za spuščenim pogledom? Ivana je morala vedeti, da bo preprost in čist nasmeh na ustnicah njene sestre začaral vsakogar, ki bo postal pred sliko. Otroci, očarani nad prelepo obiskovalko, zavzeto prinašajo cvetje. V Kobilčini družini so imeli sina in troje hčera. Starejša Marija je edina imela otroke in družinsko življenje. Srednji, Ivani, je bil namenjen slikarski talent in volja, da ta talent razvije in uveljavi. Tretji otrok Josip je bil edini sin v družini. Najmlajša Fani je imela lepoto, ki je prevzela tudi sestro slikarko. Fani je ta svet zapustila komaj deset let zatem, ko je nastalo Poletje. Z barvami prelit prizor je postal znan kot alegorija poletja, Fani je v njem postala nesmrtna. Z njo pa Blekova Katrca in Janezek, Vrtarjev Joža in neznani deček, ki pleza čez plot. Še sonce je obstalo v krošnjah, travnih bilkah, v ljudeh. Fani. (Ob odkritju spomenika Ivane Kobilca v Podbrezjah na ­posnetku govoril igralec Borut Veselko.) Foto: Iztok Zupan

Utrinek iz Ivaninega življenja in dela

Ivana Kobilca se je rodila 20. decembra 1861 v Ljubljani, kjer je 4. decembra 1926 tudi umrla, stara 65 let. Več kot polovico svojega življenja je preživela v tujini. Razpeta je bila med evropskimi metropolami, domačo Ljubljano ter podeželjem, kamor je s prijatelji rada hodila na izlete. Pogosto je na počitnice prihajala na dom svoje matere v Podbrezje. Ivanina mama Marija Škofic se je rodila na mogočnem Blekovem gruntu, ki se je raztezal od podbreške farne cerkve sv. Jakoba do prvega križišča in kapelice ne severu. V Podbrezjah je spoznala svojo najboljšo prijateljico, pet let mlajšo Roso Pfäffinger, ki je napisala razvpit roman Pariški bohemi, v katerem ­spoznamo

september 2016

Glas občine Naklo 15

kulturni odmev drugačno Ivano, kot smo jo poznali do zdaj. Po Rosinih zapisih je bila Ivana odločna ženska, »prizemljena Kranjica«, ki je znala ravnati z denarjem in bila strastno predana slikarstvu. V knji­ gi tudi izvemo, da je bila zaljubljena v slikarja Ferda Vesela in sleparskega po Nietzschejevih načelih živečega, manipulativnega ženskarja Williyja Gretorja, ki je v Parizu v bankrot pahnil Roso. Pfäffingerjevi so leta 1880 vrh griča v vasi zgradili vilo. Prikupna vila v mediteranskem slogu s tripartitnim tlorisom stoji še danes. Rosa je bila tu srečna. Prikupne in mile Pfäffingerjeve hčerke Hermina, Rosa in Luiza so z materjo Adelo v slovenskem podeželskem gnezdu, kakor ga je imenovala Rosa, našle dom. Zaradi najstarejše Hermine je na obisk prihajal Ivan Tavčar, ko je služboval v Kranju. Do poroke ni prišlo. Leta 1888 je Pfäffingerjeve močno prizadela smrt najmlajše hčerke Luize. Rosina mati Adela je takoj naslednje leto podbreško vilo prodala Ljubljančanu Ferdinandu Schmittu. V Pariških bohemih Rosa pripoveduje, kako jo je prodaja podbreške vile prizadela: »Ko sem izvedela za prodajo, mi je bilo, kakor bi me odirali pri živem telesu. Šele tedaj sem se smrti sestre zavedala v vsej grozoti in spoznala, da sem za vedno ostala brez domovine. Moja usoda je hotela, da sem tedaj, ko sem izgubila domovino, postala tudi bogata dedinja. Hkrati z deležem sestre Luize so mi izplačali tudi očetovo premoženje.« Rosa je odšla v Monakovo, kot so po slovensko rekli Münchnu, in se izgubila. Na skupinskih fotografijah z Ivano, ki ima iskrive oči, je Rosa otožna. Odhod v Pariz jo je oropal sploh vsega. Prav takrat, ko je Rosa doživljala dramo, stran od prijateljice, je Ivana v Podbrezjah začela slikati Poletje, ki je tudi njej odprlo Pariška vrata. Ob odkritju kipa, ki ga je blagoslovil župnik David Jensterle, je dr. Lidija Tavčar pojasnila pomen slike Poletje: »Kar dve poletji je nastajala njena najbolj prepoznavna slika, v kateri sta povezani pleneristična dokumentarnost in alegorični značaj poletja. In prav ta oljna slika iz Podbrezij je Ivani Kobilci odprla vrata v svet, najprej leta 1891 na razstavo v Münchnu, istega leta pa je pariška žirija za razstavo v Salonu v konkurenci 2800 slik izbrala 200 del, med njimi njeno Poletje in Likarice. Iti skozi rigorozno sito žirije z jasno postavljenimi kriteriji ocenjevanja, kakršna je bila v Salonu, in biti izbran med tako visokim številom likovnih del, je bil nedvomno velik uspeh. Še več, predsednik komisije je Kobilci sporočil, da jo je odbor imenoval za svojo članico, kar ji je prineslo pravico do razstavljanja ene slike v Salonu, ne da bi o njej razsojala žirija.« Pfäffingerjevo vilo so kasneje kupili Gorupovi, plemeniti Slavinjski. Tod je od leta 1923 do svoje smrti 1926 živel in slikal Josip Gorup, brat Ksenije Gorup, ki je bila soproga Rada Hribarja, lastnika Gradu Strmol. Vilo je potem kupil Joža Pretnar, Vrtarjev Joža z Ivanine slike Poletje. Njegov tast je bil avstro-ogrski podmaršal Joža Tomše, plemeniti Savskidol, ki je starost preživljal v znameniti podbreški vili. Tavčarjeva je v slavnostnem govoru orisala življenjsko in likov­no pot Ivane Kobilca ter sledeče sklenila svoje razmišlja­ nje: »Ob rojstni Ljubljani, Podbrezjah, Dunaju, Münchnu, Parizu je bila Kobilčina naslednja življenjska postaja Sarajevo, kamor je odpotovala leta 1897. Slikarka se je takoj spoprijateljila s tam bivajočimi slikarji nemškega rodu. V času bivanja v Sarajevu je pošiljala manj svojih del v razstavišča po Evropi, zato ker je vso energijo vlagala v izvajalsko zelo naporna naročila. Ta so sledila tesno ena za drugim, tako se je lotila večjih fresko poslikav, ustvarjala oltarne slike, ilustracije za avstrijsko enciklopedijo. Opaziti je kakovostni premik v njenem življenju, prelevila se je v nekoga, ki je skušal biti ambiciozen razstavljavec, v neko-

16 Glas občine Naklo september 2016

Snovalka in vodja projekta Ivana Kobilca Nataša Kne in podbreška Fani (Dominika Jeglič) Foto: Iztok Zupan ga, ki bolj ustvarja po vnaprejšnjem naročilu. Očitno slikarka ni zmogla obojega hkrati, saj tako kakovostno izvajanje naročil kot ustvarjanje in distribucija ambicioznih razstavnih slik vsako zase pomenita polno zaposlitev. Kobilca pa ni pozabila na svoj rojstni kraj Ljubljano in je po naročilu in zamisli ljubljanskega župana Ivana Hribarja ustvarila alegorično sliko Slovenija se klanja Ljubljani. Alegorijo je dokončala v Sarajevu, marca 1903 je bila slika v Ljubljani na ogled javnosti. Slikarka in njena alegorija sta bili v takratnem časopisju deležni velike pozornosti. Po enoletnem bivanju v Ljubljani je nemirna natura Kobilco napotila v Berlin. Preživljala se je s portretiranjem bogatih Berlinčanov, torej s svojo paradno disciplino, in se za lastno veselja posvečala slikanju cvetličnih tihožitij. Obiskovala je razstave in spoznala, da je med osemletnim bivanjem v Sarajevu v slikarskem smislu marsikaj zamudila. Konec junija 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna in Kobilca se je dokončno preselila v Ljubljano. Tudi v rojstnem mestu je portretirala. Kobilčin portret Ani Kessler je pesnika Otona Župančiča navdahnil, da je upodobljenki posvetil pesem z naslednjim odlomkom: »Tvoja mladost, na platno to ujeta, ostani njim, ki pridejo za nami; v očeh milina, v ustih razodeta/ naj, kot mene, še potomce mami.« Sklenimo: Kobilčin modus preživetja skozi skoraj vso njeno poklicno kariero je tripartiten in ga sestavljajo naslednje prepletajoče se dejavnosti: prodaja slik, likovno poučevanje in sprejemanje in izvajanje naročil. Takšen način ji je omogočil predvsem ekonomsko neodvisnost in svobodo. Pred 90 leti je slikarka po težki operaciji preminila v Ljubljani 4. decembra 1926. Spomin nanjo živi v njenih delih!« ・

kulturni odmev Po poti Ivane Kobilca

Poslikava Stvarjenje sveta Jožef Perne, KD Tabor Podbrezje

M

ichelangelo Buonarroti in Ivana Kobilca. Strop Sikstinske kapele v Rimu in cerkev sv. Cirila in Metoda v Sarajevu.

»Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.« (1. Moj. 1)

Ivana Kobilca je v svojem »sarajevskem obdobju« dobila naročilo od nadškofa dr. Josipa Stadlerja za poslikavo samostanske jezuitske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sarajevu. Samostan in cerkev stojita v neposredni bližini katedrale, skoraj v samem centru mesta. Slikarka je v freskantni tehniki naslikala tri prizore, dva ob stranskih oltarjih in prizor STVARJENJA SVETA na obodu glavne kupole. V kakšnem stanju so freske po dveh uničujočih vojnah, ni bilo jasnih sporočil. Sploh pa v Na­ rodni galeriji, kjer je dr. Lidija Tavčar pripravljala monografijo o Kobilci, niso imeli kvalitetnih posnetkov teh Kobilčinih del. Sarajevsko obdobje je tako ostajalo neraziskano in nedokumentirano, kar bi bila za knjigo velika izguba. To je bil razlog, da sva se nekega dne v drugi polovici maja letos z ženo odpravila na pot. Cilj je bil ugotoviti stanje fresk v sarajevski cerkvi in narediti kvalitetne posnetke za monografijo. To je bil že drugi obisk Sarajeva in poskus fotografiranja cerkve. Prvi pred tremi leti ni uspel, cerkev je bila zaprta, obisk ni bil mogoč. Tokrat sva bila odločena, da brez posnetkov fresk in vedenja o njihovem stanju ne bova odšla iz Sarajeva. V pomoč so nama bili dr. Ivana Udovičić iz Umjetnicke galerije BiH, bivša direktorica Akademije likovnih umjetnosti prof. Metka Kraigher Hozo in sarajevski Rotary klub, predvsem predsednik Mirsad Ponjavić (njihovega klubskega sestanka sva se prvi dan tudi udeležila). In tako sva drugi sarajevski dan vstopila v samostansko cerkev. Nisva vedela, kaj bova našla. Cerkev je uradno zaprta, še vedno jo obnavljajo. Luči ni bilo, le svetloba iz oken strop­ne kupole je medlo razsvetljevala notranjost. Takoj lahko opaziš monumentalnost in razsežnost baročne triladijske stavbe z dvema stranskima nišama. Pričakovanje je bilo veliko. Trije baročni oltarji naj­ prej pritegnejo pozornost. Postopoma se iz polteme izluščijo stenske freske. Jezus kraljuje nad spravo rimo-katoliške in pravoslavne cerkve, Marija z detetom blagoslavlja cerkvene dostojanstvenike in pripadnike jezuitskega reda. Barve na obeh freskah ob stranskih oltarjih kljub slabi svetlobi žarijo. Liki vsak zase pripovedujejo svojo zgodbo.

Opaziš lahko orientalske poteze, izrazita je obrazna mimika, nekateri so priklonjeni Mariji in Jezusu, nekateri imajo pogled uprt iz slike v nas. In potem pogled zatava navzgor, proti kupoli in svetlobi, ki lije iz nje. In tam gori je STVARJENJE SVETA. Kobilčina freska, na kateri je upodobila Boga Očeta četrti dan stvarjenja. Freska sije v nebesno modri barvi. Kot da bi človek iz temačnosti cerkve skozi kupolo pogledal v nebo ter tam zagledal Stvarnika pri svojem ustvarjalnem delu. Okrog boga so nanizani obrazi, med njimi menda tudi tragično umrla hčerka Izidorja Cankarja in pa slikarkina samopodoba. Kobilci je bil zgled Michelangelo Buonarroti, ki je naslikal STVARJENJE na strop Sikstinske kapele. Upodobil je Boga v trenutku stvarjenja sonca in lune. Pri njem prevladuje rdeča barva. Kobilčina freska je bolj univerzalna. Iztegnjene roke Stvarnika kot da pravkar ustvarja celoten nebesni obok. Michelangelo je za poslikavo stropa kapele porabil približno štiri leta (1508-1512). Koliko časa je slikala Kobilca, ne vemo, se je pa tam pod stropom na odrih hudo prehladila in zbolela. Koliko truda jo je stalo to delo, leže na hrbtu, na odru več kot 30 m visoko, si le težko predstavljamo. In potem fotografiranje. Očaranost nad freskami zamenja delo in trud, kako v slabih pogojih narediti čim boljše posnetke. Pokažejo se poškodbe. V zadnji vojni je bila kupola večkrat obstreljevana, voda je vdirala v notranjost in posledice na poslikavah so vidne. Odstopljen omet, zbledele barve. Streha je sanirana, škoda se ne dela več, celovita obnova pa še čaka bolj­ših časov. Prvi dan fotografiranje ni dalo najboljših rezultatov, zato sva se naslednji dan še enkrat vrnila ob drugi uri dneva in boljših svetlobnih pogojih. Posnetki so uspeli in Kobilčine sarajevske freske so zasijale tudi v njeni monografiji videla sem svet in življenje. ・

september 2016

Glas občine Naklo 17

kulturni odmev

Tabor slovenskih pevskih zborov v ­Šentvidu pri Stični Mara Črnilec

M

ešani pevski zbor Dobrava Naklo se je letos že dvaindvajsetič udeležil Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tako kot vsako leto smo se na štadionu pri Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični srečali pevski zbori iz Slovenije in drugih držav, kjer živijo in prepevajo Slovenci.

pevce in plesalce Folklorne skupine Vidovo, zbore pa je spremljal odlični Orkester Slo­ venske policije. Pred vsako zapeto pesmijo so deklamatorji deklamirali eno kitico in tako popestrili program, nam pevcem pa so na ta način preprosto povedali, katero partituro naj vzamemo v roke. Prav vsi pevci smo se strinjali, da je bil letošnji program enkraten. Organizatorjem lahko samo čestitamo za organizacijo in izbiro repertoarja. Svoje so k programu prispevale prav gotovo tudi slo­ venske ljudske pesmi. Ob 12. uri se je kot vedno pričel sprevod vseh zborov do prizorišča. Dogodek je otvorila slovenska himna - Zdravljica, za­ključili pa smo z venčkom domačih. Po končanem programu smo se še slikali in se nato odpravili do Tabor slovenskih pevskih zborov. Foto: Simon Črnilec avtobusa, ki nas je odpeljal na Muljavo na koŽe ob deveti uri dopoldan smo imeli skupno vajo pod vodst- silo. Sprejel nas je lastnik gostilne, ki je zapel kratko kitico pesmi vom izrednega glasbenika, zborovodje, bivšega dirigenta Slo­ Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Pevci se zahvaljujemo KUD Naklo in Občini Naklo, ki nam vsako venskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Igorja Švare. Domačini so letos pripravili na vsebino narodnih pesmi, leto omogoči udeležbo na taboru. S pesmijo Od kod si potnik ti ki smo se jih morali naučiti, program, ki je vključeval deklama- doma smo se poslovili od Šentvida pri Stični za to leto. ・ torje, otroški zbor OŠ Freda Vesela Šentvid pri Stični, folklorne

Mestna knjižica Kranj

Različnost nas bogati Domoznanski september je v gorenjskih splošnih knjižnicah namenjen prireditvam, s katerimi opozarjamo na naše bogate zbirke gradiva o gorenjskih krajih in ljudeh, vsako leto je posvečen aktualnim dogodkom na Gorenjskem. V letu 2016 tako izpostavljamo razmišljanja o sobivanju raz­ ličnih kultur na našem ozemlju, ki ima svoje korenine že dolgo nazaj v zgodovini. Slovenija leži v osrčju Evrope, na križišču poti, ki povezujejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno Evropo z Vzhodno Evropo. Skozi stoletja so se ljudje sem priseljevali in od tu odhajali v druge kraje. Selili so se zaradi različnih razlogov: verskih, političnih, ekonomskih ali pa preprosto zaradi ljubezni. Nenazadnje smo tudi Slovani v naših krajih priseljenci. Novemu okolju so prinesli drugačen način življenja, obogatili so ga in poživili. Podobno se dogaja tudi v sodobnem času: med nami živi veliko Gorenjcev, ki so se preselili iz bliž­ njih ali daljnih dežel. Z razstavami, s pogovori o knjigah na to tematiko in spodbujanjem branja, filmskim večerom, pravljičnimi urami, delavnicami za otroke in improvizacijsko predstavo želimo spodbu-

18 Glas občine Naklo september 2016

diti razmišljanje o različnosti v našem vsakdanjem življenju in spodbuditi njeno sprejemanje.

Program za otroke

pravljična urica RAZLIČNOST NAS BOGATI: PRAVLJIČNA SREDICA sreda, 28. 9., ob 17.30, pravljična soba Drugačen (K. Cave)

delavnica RAZLIČNOST NAS BOGATI: ČAROBNI PRSTI četrtek, 29. 9., od 17.00 do 19.00, ustvarjalna soba V projektu Različnost nas bogati sodelujejo poleg Mestne knjižnice Kranj tudi Občinska knjižnica Jesenice, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjiž­nica dr. Toneta Pretnarja Tržič. Vabljeni! ・

kulturni odmev Likovno društvo Naklo

Živahno delovanje v letošnjem letu Alojzija Murn

Odprta likovna delavnica v okviru vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture Likovno društvo Naklo od konca lanskega leta združuje slikarje in druge, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ostalimi vizualnimi umetnostmi. V tem času smo priredili že pet slikarskih razstav - štiri v naši občini in eno v Preddvoru. Trenutno je v Naklem v Domu starejših občanov še odprta skupinska razstava slik z motivi cvetja, med katerimi je poleg slik starejših slikarjev razstavljenih tudi 24 del mladih talentov. Otvoritev z glasbenim nastopom mlade flavtistke Maje Jarc je bila 14. aprila, dogodek je bil objavljen v Gorenjskem Glasu in Slovenskih Novicah. Pred kratkim, 29. avgusta, pa je bila v sodelovanju z Zavodom za turizem Preddvor v prostorih TIC in knjižnice v Preddvoru odprta še ena naša skupinska razstava. Gre za 21 slik tihožitij, ki so večinoma novejšega nastanka. Poleg teh razstav smo se junija predstavili z dobro obiskano stojnico na občinski prireditvi Na vasi se dogaja v Dupljah.

Na občinski prireditvi Na vasi se dogaja

Organizirali smo dve odprti likovni delavnici z mentorskim vodenjem v Domu starejših Naklo, prvo v marcu, drugo pa v maju. Slednja je potekala v okviru vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. Obe v Domu potekajoči likovni delavnici sta se izkazali za dobro sprejeto obliko medgeneracijskega sodelovanja. Dva člana sva sodelovala na dveh gorenjskih ex-temporih, udeležba na likovnem natečaju Učenje je življenje LU Kranj pa nam je prinesla nagrado za sliko z naslovom Veselje z novim znanjem. Slika je bila zaradi tematike prikazana tudi na junijski čipkarski razstavi v Graščini Duplje. V okviru našega društva deluje tudi skupina mladih likovnih talentov, ki se od januarja letos redno sestaja in pod strokovnim vodstvom ustvarja zanimive likovne izdelke. Z delom z mladimi talenti na kakovosten in dobro sprejet način pomagamo širiti možnosti za ustvarjalne dejavnosti mladih tudi na likovno področje. ・

Povabilo za nove člane Slikanje sprošča, pomirja in osrečuje, ustvarjeno likovno delo pa nam ostane - je trajna dobrina. Znanje risanja in slikanja bogati moč izražanja. In ne nazadnje - to znanje lahko uporabimo tudi na kakem drugem področju našega dela. Če ima kdo veselje in žilico za likovno izraža­ nje, naj to izkoristi in pri tem uživa. Lahko se tudi pridruži Likovnemu društvu Naklo - odraslim članom ali skupini mladih talentov. Delati v družbi s kolegi je prijetno in zanimivo! Kontaktna telefonska številka: 031/634-605.

VSE VRSTE SVEŽEGA MESA

Peternelj Janez s.p. Podbrezje 32, 4202 Naklo tel.: 04/ 530 66 00 gsm: 031/ 307 786

P. E.: Škofja Loka, Groharjevo naselje 1, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 512 01 93

SUHI DOMAČI MESNI IZDELKI PREKAJENO MESO MREŽNE PEČENKE TATARSKI BIFTEK

september 2016

Glas občine Naklo 19

ja z pa r a zmišl jam tako

Praznovanja v občini Naklo Marjan Babič, svetnik SLS

K pisanju me je napotilo letošnje praznovanje občinskega praznika. Osrednja občinska proslava - slavnostna seja občinskega sveta, je bila pred obema praznikoma - občinskim, 29. junija, in državnim dnevom državnosti 25. junija. Slavnostni dogodek je bil združen z otvoritvijo nove ceste do Trnovca. Vsaka taka otvoritev občini, v prvi vrsti seveda občankam in občanom, pomeni precejšnjo pridobitev. Zato to vsi pozdrav­ ljamo, ob tem je treba povedati, da ta cesta prvotno ni bila v letošnjem občinskem proračunu. V izvedbene načrte je prišla na pobudo svetniške skupine SLS, strokovni predlog je pripravil g. Ivan Meglič. Predlog sta podprla župan in ostali svetniki, kar priča o uspešnem sodelovanju pozicije in opozicije v občinskem svetu. Otvoritev je potekala ob kulturnem programu, cesto sta blagoslovila dupljanski in podbreški župnik, temu je sledilo prijetno druženje. Dogodek se je nato nadaljeval s slavnostno sejo občinskega sveta, s podelitvijo občinskih nagrad ter s kulturnim programom v izvedbi članov KUD Triglav Duplje. Slavnostni govornik je bil župan g. Marko Mravlja. Kaj je torej takega, da sem se odločil pisati o tem? Občinska proslava je bila več kot teden dni pred samim praznikom. V celotnem sklopu praznovanja je bil občinski praznik v govoru komajda omenjen, o državnem prazniku pa na tej proslavi ni bilo niti besede. Praznik občine Naklo je 29. junija, na god sv. Petra, in želeti je, da bi ta dan ponovno obeležili s primernim praznovanjem. Nasploh se je celotno kulturno dogajanje v naši občini

20 Glas občine Naklo september 2016

precej zbirokratiziralo - v prostor delovanja društev sta postavljena predsednica oz. predsednik dotičnih komisij in še eden od podžupanov z zadolžitvijo koordinacije dela društev. Daj nad društva nekaj birokratov, pa bodo počasi zadušili njihovo iniciativo. To se potem pozna pri prireditvah, ki postajajo umetne, brez duše. ・

šport

Jubilej naklanskega nogometa Matjaž Gregorič

L

etos mineva 80 let, odkar se v Naklem organizirano igra nogomet.

Naklanski nogomet in z njim tudi Nogometni klub Naklo letos praznujeta častitljivi jubilej. Mineva namreč 80 let, odkar se je začela organizirana vadba nogometa. Zgodovina nogometa v Naklem se torej pričenja pred drugo svetovno vojno leta 1936. Leto kasneje so pričeli s prvimi tekmami v okviru Športnega kluba Slovan. Tekmovali so v ljubljanski nogometni ligi - gorenjska skupina. Po letu 1945 se je nogometna dejavnost nadaljevala, klub pa se je leta 1952 preimenoval v TVD Partizan. Vseskozi je bil klub aktiven in z vsemi kategorijami nastopal v gorenjskih ligah, nogomet pa je bil že v tistih letih najbolj razširjena športna dejavnost v Naklem, velik poudarek je bil namenjen vzgoji lastnih igralcev iz Naklega in okolice, enako pa je veljalo tudi za trenerski kader. V svoji dolgoletni zgodovini je Nogometni klub Naklo doživljal vzpone in padce, zlata doba pa je bila v sezoni 1989/90, z uvrstitvijo v 1. slovensko nogometno ligo. Že prvo leto nastopanja so bili nogometaši Živila Naklo presenečenje lige in po prvem delu prvenstva uvrščeni na 4. mesto, na koncu prvenstva pa so osvojili solidno 8. mesto. Jesen 1990 je pomembna prelomnica za naklanski nogomet tudi, ker so Živila postala generalni pokrovitelj kluba, brez katerih bi klub težko uspešno nastopal. Sezona 1991/92 je predstavljala nov mejnik za slovenski nogomet, saj so v enotni slovenski ligi zaigrali prav vsi slo­ venski klubi, zelo vidno vlogo pa je odigral NK Živila Naklo. Uvrstitev po jesenskem delu na 3. mesto je bila v tako močni konkurenci velik podvig, kar je klubu prineslo tudi zaslužen naslov športne ekipe Gorenjske po izboru časopisa in bralcev Gorenjskega glasa za leto 1991. Po nekaj letih v najvišji državni ligi se je zlata doba končala. Danes ima Nogometni klub Naklo skoraj vse starostne selekcije, ki razmeroma uspešno igrajo v gorenjski ligi. Največ poudarka je namenjenega kakovostnemu delu z mladimi.

Kljub borbenosti so domači veterani na turnirju ­zasedli tretje mesto, pred njimi sta bili ekipi iz Velesovega in ­zmagovalna iz Kranja. Ob 80-letnici igranja je klub v sodelovanju z Občino pripravil priložnostni turnir veteranskih ekip, katerega so se (poleg domače) udeležile še ekipe Kranj, Velesovo in Hrastje. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal župan občine Naklo Mravlja, je spoštovanja vredno, da se je organizirano igranje nogometa ohranilo tako dolgo, in izrazil upanje, da se bo še naprej, ­kljub temu da bo zaradi odpovedi najemne pogodbe s strani Merkurja ponovno treba poiskati novo lokacijo za nogometno igrišče. Srečanja ob častitljivem jubileju so se poleg ostalih gostov udeležili tudi nekateri nekdanji igralci in funkcionarji, ki so pi­ sali dolgoletno zgodbo nogometa v Naklem, ki je dolgo veljalo za najbolj nogometno slovensko vas.

Stalne selitve igrišča

V letih od 1937 do 1952 je naklanski nogometni klub zamenjal kar sedem lokacij nogometnih igrišč, vse v Na­ klem, osma lokacija od leta 1952 do 1974 pa je bil prostor, kjer je danes Mercatorjev obrat. Leta 1975, po enoletnem nastopanju vseh ekip na pomožnem igrišču v Kranju, je nogometni klub dobil lokacijo ob novi šoli v Naklem pod manjšim hribčkom, imenovanim Štucelj. Tudi to igrišče je nastalo iz travnika in je bilo do sezone 1992/93 prizorišče nastopanja naklanskih nogometašev v slovenskem prostoru. V sezoni 1992/93 se je članska ekipa zaradi kriterijev NZS morala preseliti v Kranj, kjer je takrat igrala svoje prvenstvene in pokalne tekme, igrišče v Naklem pa jim je še vedno služilo za vse treninge. Od leta 1996 je igrišče ob poslovni stavbi Merkurja v Naklem, kjer je bilo leta 2013 zgrajeno tudi igrišče z umetno travo.

Vpis novih članov Domača veteranska ekipa z nekaterimi nekdanjimi igralci in zdajšnjim predsednikom kluba Mitjem Majnikom.

Nogometni klub Naklo vpisuje nove člane v vse starostne selekcije. Vpis je možen prek e-naslova info@nknaklo.si ali po telefonu 041/610-402. ・

september 2016

Glas občine Naklo 21

šport Atletika

12. Občinsko prvenstvo v atletiki Bojan Klančnik, mentor

V

isoka udeležba. Kar 77 udeležencev se je pomerilo v štirih atletskih disciplinah in osmih kategorijah obeh spolov.

Lahko bi rekel, da smo ena redkih občin v Sloveniji, ki ima občinsko prvenstvo v atletiki v takem obsegu. Rezultati najbolj­ ših so primerljivi z rezultati najboljših na državnih prvenstvih v posameznih kategorijah. Novi občinski rekordi so na tako visoki ravni, da so vsako leto težje dosegljivi, kljub temu pa smo na letošnjem prvenstvu podelili kar 14 pokalov! Posameznike velja posebej omeniti. Za nove rekorde občinskih prvenstev so pri pionirkah pokal osvojile: Manca Lunar, Ema Kozjek in Špela Eržen v metu vorteksa, Julija Plut v teku na 250 m, Ema Šparovec, Nika Kuhar, Taja Golc, Karin Kočar in še enkrat Julija Plut v skoku v daljino. Julija je dosegla najboljši rezultat pri dekletih do 9 let, saj je v daljino skočila kar 399 cm. Prejemniki pokalov pri pionirjih so: Maks Marinšek v teku na 60 m, Miha Pintarič v skoku v daljino in metu vorteksa, Jure Kralj in Matej Jošt v skoku v daljino ter Tine Gregorc in Anže Kozina v metu vorteksa. Anže je pri fantih dosegel najboljši

Akademsko rekreacijsko športno društvo Vita

Za dobrobit druženja in izobraževanja

Z namenom ozaveščanja naše okolice že od leta 2007 naprej organiziramo predavanja, delavnice, tečaje, srečanja in seminarje. Tematike se dotikajo zdrave prehrane in nege, duhovnosti - osebne rasti in naravnega zdravljenja, ki vse bolj postaja pomemben dejavnik na poti do srečnega življenja. 29. 9. - 13. 12.

Kristalno-zvočne meditacije po čakrah (7 srečanj), Tanja Sekirnik

5. 10., 9. 11.

Uvodna praktična predstavitev delovanje metode EFT (tapkanje), Pika Rajnar

19. 10., 30. 11.

Začetna 4-urna delavnica uporabe metode EFT (tapkanje), Pika Rajnar

8.-9. 10.

Postavitev družine, Matej Škufca

13. 10.,15. 11., 8. 12.

Mini delavnice KRISTALI (napitki, čiščenje prostorov, terapija s kristali za domačo uporabo...), Tanja Sekirnik

15. 10., 10. 12.

Srečanje po delavnici Karmično samozdravljenje, Talita Taber

16. 10.

Tečaj Usui Reiki 2, Talita Taber

20. 10.

3D glasbene meditacije s Shamballo (1x mesečno), Shamballa music

22. 10., 19. 11.

Reiki glasbena meditacija, Talita Taber z gosti

25. 10.

Predstavitv: Šola dobrega počutja, Marjana Žmavc in Helena Žitnik

10. 11. - 19. 11.

Šola dobrega počutja – praktična znanja za vaše zdravje in vitalnost (7 srečanj), Marjana Žmavc in Helena Žitnik

12. 11.

Uvod v delavnico Karmično samozdravljenje, Talita Taber

13. 11.

Delavnica Karmično samozdravljenje – 1. del in 2. del, Talita Taber

26. 11.

Tečaj tibetanski vaj pomlajevanja, Helena Žitnik

3. 12.

Kuharska delavnica: Zdravje se začne v kuhinji, Marjana Žmavc

4. 12.

Dan astrologije, Astrološki inštitut – šola sodobne astrologije

11. 12.

Tečaj Usui Reiki 3, Talita Taber

17. 12.

Novoletna Reiki glasbena meditacija, Talita Taber z gosti

Na vse dogodke so obvezne predhodne prijave vsaj 2 dni pred

22 Glas občine Naklo september 2016

Dobitniki priznanj za nove rekorde občinskih prvenstev rezultat, saj je vorteks vrgel kar 90,12 m. Nov rekord občinskih prvenstev pa je bil dosežen tudi v štafeti deklet 4 x 250 m. Eva Igličar, Karin Kočar ter Ema in Lara Kozjek so za 1 km dolgo pot potrebovale 2’42,60 s. Vsem čestitamo! ・ terminom. Podrobne informacije o dogodkih si lahko preberete na spletni strani www.vitacenter.si, pišete na recepcija@ vitacenter.si ali pokličete 04/2519558, 040/808300. Veselimo se srečanja z vami. ・

z apisi šolskih peres

Sprejem prvošolcev na Waldorfski šoli v Naklem Alenka Petrinjak, učiteljica 3. razreda

P

rvi september 2016 je bil pomemben dogodek za vse prvošolce. Na gorenjski organizacijski enoti Waldorfske šole Ljubljana v Naklem pa so poseben dan poleg prvošolcev doživeli tudi vsi učenci od drugega do petega razreda, njihovi starši in njihove učiteljice. Šola, ki jo obiskuje 64 učencev, se je namreč v tem šolskem letu začasno iz Radovljice preselila v Naklo.

V stavbi na Glavni cesti 13 je nekoč že bila šola, kasneje vrtec. Prostori so tri leta samevali in v letošnjem letu jih je Občina Naklo obnovila in dala v enoletni najem Waldorfski šoli Ljubljana, enoti Gorenjska. V bivših igralnicah so oživeli razredi v rožnati, rumeni in zeleni barvi. Učenci se v njih dobro počutijo in pridno delajo. Vsako jutro pouk pričnejo z jutranjim pozdravom in aktivnim ritmičnim delom. Preko gibanja, posnemanja, uporabe konkretnih materialov za vaje matematike, z računa­ njem na pamet, učenjem pesmic in deklamacij utrjujejo staro snov in se učijo novih stvari. Veliko lažje in hitreje se učenci snov naučijo in razumejo, če jo ponotranjijo preko gibov in recitacij. Potem se posedejo v svoje šolske klopi ter s pomočjo žive pripovedi in vodenega sodelovanja pripravijo zapise v zvezkih. Ti zvezki so njihov učbenik, zato se res potrudijo, da je snov lepo zapisana in ilustrirana. Otroci so posebno veseli vrta za stavbo, kjer se lahko prosto igrajo, lovijo, plezajo, hodijo s hoduljami in skačejo s kolebnicami. Te si v drugem razredu iz volne spletejo kar sami pri ročnih delih. Ročne spretnosti, kot so pletenje, kvačkanje,

šivanje, obdelava lesa, gline in kovin, močno spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti otrok. Njihovi prsti pa niso spretni le pri ročnih delih; v prvem razredu igrajo liro, kasneje pentatonično flavto, orfove inštrumente in kljunasto flavto. Zvoki flavte in ubrano petje vseh učencev so na lepo četrtkovo opoldne prvega kimavca pozdravili letošnje prvošolce gorenjske Waldorfske šole na vrtu za stavbo. Podali so se na novo pot. Nekaj popotnih besed so jim namenili vodja Waldorfskega vrtca Radovljica Klementina Jakopič, direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš in župan občine Naklo Marko Mravlja, ki je prvošolčkom v spomin na njihov prvi šolski dan poklonil knjige. V decembru bomo praznovali naš prvi šolski praznik v letošnjem letu. Na njem se bodo s pesmijo, igranjem flavte, recitacijami, matematičnimi zavozlankami, evritmijo in plesom predstavili učenci vseh razredov, tudi v nemščini in angleščini, saj se oba jezika učijo že od prvega razreda. Na dogodek vas že sedaj toplo vabimo. ・

Waldorfska šola Gorenjska

Na obisku Poličarjeve kmetije so si ­otroci sami izdelali maslo Alenka Petrinjak, učiteljica

Vsakdo najverjetneje ve, da je najslajša jed tista, ki si jo nare­ dimo ali pridelamo sami. Zato je seveda razumljivo navdušenje in presenečenje otrok, ko je med tresenjem kozarca z mlekom na koncu nastala kepica masla. To lepo izkušnjo je 25 učencem Waldorfske šole Gorenjska pripravila Andreja Jagodic s Poličarjeve kmetije. Učenci prvega in drugega razreda so se tistega deževnega jutra odpravili z avtobusom iz Radovljice do Nakla in potem

peš skozi gozd pod Štucljem do Poličarjeve kmetije. Pričakala nas je Poličarjeva Andreja in nam slikovito predstavila živali in delo na kmetiji, vse delovne stroje, naštela njihove pridelke ter nam zaupala nalogo tehtanja in razvrščanja kokošjih jajc. Ogledali smo si tudi muzej mlinskih kamnov in bili očarani, kako so včasih iz ogromne skale izdelali lepo okroglo mlinsko kolo. Pokukali smo v sirarno, v kateri gospa Jagodic izdeluje

september 2016

Glas občine Naklo 23

zapisi šolskih peres

i­zvrstne jogurte in sire ter nam tam pokazala, kako izgleda in deluje stroj za izdelovanje masla. Primerjali smo ga s staro leseno pinjo, ki so jo vrteli še na roko. Pod lesenim kozolcem je bila pripravljena naša mala sirarna. Na glavo smo si poveznili zaščitne čepice - lasu v hrani nihče ne mara. Vsak je dobil kozarček z mlekom in z vztrajnim stresanjem je kmalu nastala

kepica masla. Pinjenec, ki je ostal, smo z veseljem popili. Maslo smo seveda poskusili in bilo je slastno. Prihranili smo ga še za domov, Poličarjevi pa so nam pripravili odlično domačo malico s kruhom, maslom, marmelado in jogurtom. Res lepo ­doživetje! ・

Z igro do znanja

S pomočjo kroglic do razvoja možganov Maja Korošak

S

pet se je začelo novo šolsko leto, z njim pa nove starševske skrbi. Ne, nikakor ne »navijamo« za to, da bi starši morali prevzemati skrb za šolske obveznosti svojih otrok nase. A je vendarle pogosto tako, da nas muči, kako uspešni bodo. Zdi se nam, da ima naš otrok slabo koncentracijo, da težko zdrži pri nalogah, da zanje porabi preveč časa … Ali pa mu manjka motivacije za učenje in je vse drugo bolj zanimivo. Kako mu pomagati, kako ga motivirati?

Z vsako dejavnostjo, ki otroka veseli in pritegne, ter jo redno vadi dalj časa, pridobi vztrajnost in različne pomembne veščine, ki mu pomagajo tudi pri učenju. Še posebej pa je temu name­ njen mednarodni program brainobrain, ki je tudi v Sloveniji na voljo otrokom od 4. do 14. leta. Njegov namen in cilj je razvoj mentalnih in življenjskih veščin, kot so koncentracija, vizua­ lizacija, spomin in fokus. Poskrbljeno je tudi za osebni razvoj. Kako to dosegajo? Z različnimi metodami. Ena od njih je računanje na računalo abakus. Pri tem ko otroci premikajo krog­lice in z njihovo pomočjo prav hitro in na zabaven način računajo, sodelujeta obe možganski polovici - leva in desna ter se ustvarjajo nove po­ vezave ali sinapse. Že Einstein je staršem naročal, naj otrokom, če želijo, da bi bili pametni, berejo pravljice. In če želijo, da bi bili še pametnejši, naj jim berejo še več pravljic. Torej se je že on zavedal, da je za razvoj možganov pomembno vključiti desno polovico. Pri brainobrainu Na treningih brainobraina je nenehno »skačejo« z leve na vedno zabavno.

24 Glas občine Naklo september 2016

Tudi majhni otroci se naučijo osupljivo hitro računati. desno in spet nazaj. Abakus dopolnjuje še možganska telovadba in številni miselni izzivi, s katerimi se otroci spoprijemajo na treningih brainobraina. Razvijajo ustvarjalnost in vztrajnost. Na drugi strani pa s tehnikami nevrolingvističnega programiranja, ki so prilagojene prav njim, spodbujajo svoj osebnostni razvoj: motivacijo, naučijo se postavljati svoje cilje in zavedanje, da je zanje potrebno dalj časa delati, razvijajo samospoštovanje in solidarnost ter sposobnost sodelovanja z drugimi. Če vas zanima kaj več o brainobrainu, lahko povprašate tudi v Knjižnici Naklo. ・

ml adi vrvež

Otroška indijanska zabava Indijanski animatorji Društva TIA

E

kipa igralnice TIA in Društva TIA je skupaj z vodjo Tino Kocjan že nekaj časa razmišljala o dogodku, s katerim bi popestrili dogajanje v domačem kraju. Zbirali smo ideje in se na koncu navdušili nad temo INDIJANSKE ZABAVE. Brezplačen dogodek za otroke se je odvijal na travniku pod Cegelnico. Zbralo se je več kot 350 otrok, ki so se skupaj z nami zabavali v indijanskem stilu. Na vhodu v prizorišče so otroci prejeli indijanske trakove, ki so jih na številnih delavnicah polnili s štampiljkami, na koncu pa so obiskali še veliki indijanski šotor in poglavarja, ki jim je podelil pravo indijansko ime in jim pripel pero. Tako so postali pravi indijančki. Otroci so se tekom zabave lahko preizkusili v jahanju konj, lokostrelstvu, premagovali so indijanski poligon in izdelovali lovilce sanj. Da so mladi nadobudneži res izgledali kot pravi indijančki, so jim nadarjene animatorke na­ redile indijansko poslikavo obraza. Poskrbeli pa smo tudi za lačne trebuščke in otrokom ter njihovim staršem postregli slastne indijanske palačinke. Sončno popoldne sta spremljala glasba in ples, za piko na i pa so otroci uživali še ob gledališki

predstavi Poglavarjeva skrivnost v izvedbi Zavoda Enostavno Prijatelji. Dogodek smo lahko izpeljali, ker nam je na pomoč priskočilo veliko mladih prostovoljcev, ki so animirali male indijančke, ostali material ter vse stroške pa je pokrilo Društvo TIA. Ekipa igralnice TIA obljublja, da bo še naprej skrbela, da otrokom in staršem v prostem času ne bo dolgčas. Veseli smo, ko na otroške obraze rišemo nasmehe in jim pričaramo nepo­ zabna doživetja. Utrinke aktivnosti, ki jih pripravljajo ter vsa vabila, objave in drugo lahko spremljate tudi na naši spletni strani: www.igralnicatia.si. Aktivni pa smo tudi na facebooku, kjer jih najdete pod imenom Igralnica Tia. Obiščite nas v Igralnici TIA, se pa zagotovo drugo leto zopet srečamo na Indijanski zabavi. Ostanite srečni in nasmejani. HOWK! ・

Vseslovenski projekt Društva Jasa

Slovenija ima srce - Naklo ima srce Foto: Nataše Medved

N

ajzanesljivejši kažipot za pravo stran življenja, je še vedno dobra knjiga. Pomaga nam namreč pri osvetljevanju najbolj zapletenih življenjskih dilem, hkrati plemeniti naše bitje.

Zavedajoč se pomena prave knjige pri uvajanju otrok v odraslost, izvaja Društvo Jasa vseslovenski projekt Slovenija ima srce (nekateri udeleženci ga izvajajo pod ožjim imenom regije ali kraja). Bistvo te edinstvene akcije pojasnjuje predsednica Jase, magistra filozofije Mateja Jamnik: »Otroci so danes bolj kot kadarkoli v preteklosti izpostavljeni močnim zunanjim vtisom. Dobičkonosno naravnana družba jih pripravlja predvsem za dobre potrošnike in ubog­ ljive državljane – stvarnost jih torej oddaljuje od življenjskega smisla. Za oblikovanje življenjskega programa niso dovolj le nasveti otrokom. Otrok se, tako kot odrasli, spreminja skozi močna doživetja, čustvene in miselne procese. Pri tem pa je nenadomestljiva vloga umetnosti, prave umetnosti, in knjige prave knjige. Knjiga, ki je napisana s srcem in pametjo, vzvalovi

september 2016

Glas občine Naklo 25

ml adi vrvež

občutke otroka in zgodi se željeni proces preobrazbe. Zato se je Jasa osredotočila na pripravljanje knjig, ki so posrečen spoj lepote in poučnosti. Ker pa živimo v preobilju pisane ponudbe knjig in vsega drugega, je na posebno knjigo treba opozoriti in otroke vzpodbuditi k poglobljenemu branju. Upoštevajoč vsa ta spoznanja, izvajamo akcijo Slovenija ima srce. S pomočjo družbenih in gospodarskih subjektov, otrokom zagotavljamo brezplačno dobro knjigo ter jih povabimo, da občutke ob branju izražajo z likovnimi in besednimi prispevki. Vedoč, da bodo njihove stvaritve živele naprej, otroci ustvarjalno berejo in tako ponotranjijo dragocena sporočila knjige ter krepijo ustvarjalne talente. V tem šolskem letu je okrog osem tisoč otrok bralo slikanico Prav je - ni prav, njihove stvaritve bomo predstavili javnosti na jesen«. V letošnji akciji Jase pod ožjim imenom Naklo ima srce pa je sodeloval je tudi Vrtec Mlinček Naklo. O motivih in rezultatih nam je vzgojiteljica Nataša Medved

od tu in tam

povedala: »V slikanici Prav je - ni prav nas je zgodba o čebelici tako prevzela, da smo se oblekli v kostume in zaplesali čebelji ples na pesmico Zum zum. Kasneje smo lepili črne in rumene trakove v barvnem zaporedju na papir in tako izdelali čebelji trup. Na vsakodnevnem sprehodu smo se ustavili pri čebeljem zidu, kateri je nastal pod rokami osnovnošolskih otrok. Čebele smo šteli, iskali najmanjšo in največjo čebelo in se o njih veliko pogovarjali. Ves čas pa nas je spremljala čebelica iz slikanice. Skozi zabavo so otroci dojeli nenadomestljivo koristnost čebele. Razen da nam pripravlja zdravilni med, čebele z opraševa­ njem zagotavljajo življenje jablani, hruški, breskvi in številnim cvetlicam na travniku. Otroci so dojeli in močno doživeli, da je na svetu vse povezano, da vsi moramo skrbeti za vse«. Kot nagrado za ustvarjalno branje, bodo sodelujoči otroci domov odnesli slikanico Prav je - ni prav. Sredstva za to zanes­ ljivo življenjsko popotnico pa je zagotovila Občina Naklo. V Tednu otroka jim jo bosta v Vrtcu Mlinček izročila predsednica Jase magistra Mateja Jamnik in župan Občine Naklo Marko Mravlja. ・

S kolesom v Španijo

Barcana Janez Lavrič

Š

el sem po poteh, s prstom po zemljevidu in očesom po tisti satelitski sliki na internetu in pregledal klance in ceste. Določil sem datum in začel odštevati dneve do odhoda. Najprej ime odprave: Barcana. Seveda je to skovanka iz imen Barcelona in Ljubljana.

Prvi dan: Barcelona, dvosmerna kolesarska steza po sredini ceste

Lepo urejena kolesarska steza v Genovi, sedmi dan

»Od Londona do Kranja?!« Ni problema. Do Nemčije gre po ravnem, potem pa samo čez Alpe in sem doma. Preprosto. Idejo sem predstavil kolegu Alešu, ki je odgovoril nekako takole: »Super ideja, grem, samo pojdiva raje iz Barcelone!« Ob morju,

pravi, da je bolj zanimivo. Prav, preveril sem razdaljo, v obeh primerih je pokazalo blizu tisoč šesto kilometrov. Na hitro je to nekako deset dni. Prav, pa greva. No, tako preprosto ni bilo. Prvo poletje to ni bilo izvedljivo. Taka tura se ti mora najprej

26 Glas občine Naklo september 2016

od tu in tam

Španska obala krepko vtisniti v možgane. Nekako sredi novembra sem začel bolj resno razmišljati in meriti razdalje. Decembra na Joštu sem ob vožnji navzgor v tistem norem klancu ugotovil, da takih klancev v Španiji ne bo. Super. Sledile so raznovrstne priprave. Kolesarjenje na trenažerju in švicanje med tem, ko je zunaj snežilo. Deset dni zapored na Joštu, da se spomnim, kako je, če je bolj naporno. Še leta so me ujela in sedaj sem že v petem (madona!) desetletju, ideje pa še bolj nore kot prej. Spomladi sem zrisal pot; neverjetno, od Barcelone do doma se je potegnilo na več kot 1600 kilometrov. Šel sem po poteh, s prstom po zemljevidu in očesom po tisti satelitski sliki na internetu in pregledal klance in ceste. Določil sem datum in začel odštevati dneve do odhoda. Najprej ime odprave: Barcana. Seveda je to skovanka iz imen Barcelona in Ljubljana. Detajl, ki pravi, da jaz nadaljujem do Police je, kot kaže, zanemarljiv. Pripraviti je bilo treba deset nočitev, vso kolesarsko opremo s kolesarskimi dresi in čim lažjo ostalo opremo, kot je sončna krema, krema za zadnjo plat (podobna tisti za kravje vime), pa še ena za mišice, nekaj za osebno higieno, čevlje, rokavice, čelado in še polno malenkosti. Veliko spretnosti potrebuješ, da vse to zapakiraš v nahrbtnik in potovalno vrečko, ki sem jo obesil pod zadnji sedež. Potem pa še kolo. Povsem svoja dogodivščina je razstavljanje in pakiranje kolesa v škatlo za letalski prevoz in potem sestavljanje kolesa nazaj v uporabno stanje in to kar na letališču v Barceloni. Trume mimoidočih turistov so se z nas-

Zelo pogost razgled ob španski obali

Coursan, Francija, ‘garaža’ za kolesa v manjšem vinarskem muzeju meškom sprehajale okoli naju, čeprav se mi je zdelo, da bi se nama marsikateri z veseljem pridružil. Težko je vse opisati, lahko pa preletimo na kratko. Prvo noč sva v hotelu doživela nastop slovenskega pevskega zbora, v Barceloni. Že takoj prvi dan sem krepko zgrešil in podaljšal pot skozi mesto za deset kilometrov. Tako sva vsaj doživela utrip mesta, na katerega pa sva pozabila takoj, ko sva pripeljala do neskončnih mivkastih plaž ob modrem morju; dekleta ob obali so nama povsem zmešala fokus. Drugi dan sem znova zgrešil in podaljšal pot za šestnajst kilometrov. V mrtvaški tišini, brez počitka za minus, sem tiho peljal v ozadju. Pa sva vseeno prišla do špansko-francoske meje, ki je na vrhu prelaza, na obeh straneh pa tako kot včasih na »placu« v Trstu. Parfumi, oblačila, šara in ogromno ljudi. Spala sva v starinskem hotelu, ki pa ga je upravljala »madame Edith«. Samo še na solo pevski vložek sem čakal. Tudi v Franciji so neskončne, skoraj bele plaže, ob njih pa skoraj ves čas kolesarska steza. Ko pa nisi ob morju, se voziš po neskončno ravnih cestah. Meni brez ovinkov in vsaj malce klancev postane izjemno dolgčas. Lepa narava je reševala moje dolgočasje. V nekaterih rečnih ladjah so bile zasidrane stare ladje, predelane v bivališča. Tretji dan je bil tako opravljen skoraj po planu. Četrti, še vedno francoski dan, sva se vozila skozi stara francoska mesta, kot so Arles, Martigues in Marseille. V rahlem dežju, ko sva vedrila na avtobusni postaji, nama je luštna Francozinja v kiklci na kolesu jasno pokazala, da v pravi opremi lahko kolesariš tudi v dežju. Pa sva šla kar za njo. Marseille je preveliko, preveč industrijsko mesto za kolesarje, če pa imaš več časa, lahko vidiš kar precej zanimivosti. Nama se je mudilo v La Ciotat, mesto, ki je »Kranjski brat«. Saint Tropez nama zaradi vetra in dežja ni bil usojen, ampak je ta del Azurne obale opravil svojo nalogo. Tu sem res užival v ovinkih in gor-dol konfiguraciji ceste. Fantastični razgledi na stara mesta in plaže ter hribe v ozadju, seveda vse ob modrem morju. Tu sem tudi izumil sušilni stroj na kolesu - nogavice sem obesil na žice od zavor in prestav. Peti dan sva šla skozi najlepši kraj na poti, Toulon, in tako naredila prvo polovico poti do Slovenije. Spanje v sobi, kjer sta bili postelja in straniščna školjka ločeni le z zaveso, je predstavljalo še posebno svojevrsten izziv. Vseeno pa je šesti dan postregel s celo paleto mest Azurne obale: Cannes, Antibes, Nica, Eze, Monaco, Menton in potem

september 2016

Glas občine Naklo 27

od tu in tam

Promenada v Nici (deseti dan po terorističnem napadu)

Najini kolesi

San Remo in naprej Ligurija. Prekrasna mesta, ki kolesarjem postrežejo z urejenimi kolesarskimi stezami in celo dolgimi kolesarskimi tuneli. V Monacu sem se seveda peljal po tistih slavnih ovinkih Formule 1, v Nici pa sva opravila nekaj trenutkov tišine na promenadi, kjer se je deset dni prej zgodil krut teroristični napad. Proti koncu dneva sva tako lahko samo potrdila: »E prima pizza!« Italijanski dnevi so si bili bolj enaki, proti Genovi sva doživela zaprt tunel in obvoznico preko bližnje gore, pa popoln kaos na cestah, vendar je bilo vse urejeno in povsem tekoče, brez hupanja. Morje je tu Ligurijsko, plaža pa žal ne preveč simpatična. Prvi dan v Italiji je bil le priprava na drugi dan, ko naju je čakal ‘Vršič’. Skoraj dvajsetkilometrski vzpon naju je potem nagradil s spustom v Parmo, osemdeset kilometrov kasneje. V Parmi sva si privoščila pico, spala v odličnem hotelu in si prvič vzela prosto popoldne. Od Parme pa do Slovenije se razteza Padska nižina. S kolesarske perspektive resnično dolgčas, povsem ravninske in še bolj ravne ceste kot v Franciji, pa še celo deževalo je en dan. Malce naveličana vlage in teh neskončnih ravnin sva povsem ravnodušna prišla do Benetk, ampak proti mestu sploh nisva zavila. Samo trgala in trgala sva cesto, vse do odlične zadnje večerje in zadnjega spanja.

Ne, v Palmanovo nisva zavila, ampak potiho odštevala kilometre do meje s Slovenijo. Prvič sem slišal za kraj Miren in čisto mirno zapeljal domov. Tu pa skoraj šok. Vse ravnine, vse kolesarske steze, vsi strpni vozniki, vse se je spremenilo. Ovinki so še v ovinkih, ceste ozke, bankin ni, kolesarske steze so bolj pesek v oči, vozniki ne vozijo, ampak divjajo, ravnine pa so vse pokonci postavljene. Iz Ajdovščine do Logatca se pelješ skoraj preko ‘Vršiča’. Sem užival, ampak tako radodarno pa res ni potrebno, da je. Ob spustu po Vrhniškem klancu sem pozabil na vse tegobe in se od kolega iz Ljubljane poslovil. Zapeljal sem še tistih trideset kilometrov do doma. Vsak dan preko sto šestdeset kilometrov, večino odpeljanih na kolesarskih stezah. Španija in Francija sta vožnjo popestrili s prelepimi dolgimi plažami in čeprav sem imel s seboj kopalke, žal ni bilo časa za kopanje. Po enajstih dneh kolesarjenja sem se brez počene zračnice, brez bolečih mišic in z ogromno pozitivnimi vtisi kot v transu pripeljal skozi pravi cilj pred hišo na Polici. Družina in prijatelji so pripravili prijeten sprejem, s šampanjcem in aplavzom. Seveda pa je takoj v zraku obviselo vprašanje: »Kam pa naslednjič? Je London še tam?« Več pa na http://baloniet.blogspot.si v meniju Barcana. ・

Deveti dan: Janez in Aleš pred hotelom v Parmi, spočita in pripravljena za Padsko nižino

28 Glas občine Naklo september 2016

Končno pogled na naše gore

napovednik TVD Partizan Podbrezje Vsak torek in četrtek ob 19:00 v Kulturnem domu Podbrezje vadba športne gimnastike za rekreativce. Vsako sredo ob 19:30 v Kulturnem domu Podbrezje vadba joge za fizično in psihično zdravje.

Prireditve KTD »Pod Krivo jelko« Duplje v zadnjih treh mesecih leta 2016 14. oktober ob 18. uri v Galeriji Dupljanske graščine otvoritev samostojne slikarske razstave slikarja Matjaža Mauserja ob 40-letnici delovanja Dupljanske graščine. Uvodna beseda in recenzija: Anamarija Stibilj Šajan, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. Razstava bo odprta do 6. novembra 2016 v terminih obratovanja graščine oz. po predhodni najavi obiska v graščini. 14. oktober v razstavišču »Na podu« Vogvarjeve hiše odprtje razstave EX-TEMPORE mladih s sodelovanjem naših najmlajših umetnikov iz Osnovne šole Naklo in obeh podružnic. Podelitev nagrad najboljšim. Razstava bo odprta do 6. novembra 2016 po predhodni najavi obiska v graščini ali pri članih KTD »Pod Krivo jelko« Duplje. Možen bo tudi ogled prenovljene veže in črne kuhinje v Vogvarjevi hiši. 19. november ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma Duplje 18. Vesela jesen pod Krivo jelko. Osrednji glasbeni gost: Hišni ansambel Avsenik. Podelitev priznanj petim najlepšim hišam v naseljih Spodnje in Zgornje Duplje, Zadraga ter Žeje. Poleg osrednjega glasbenega gosta bodo nastopili še številni domačini. 15. december ob 18. uri pred Dupljansko graščino koledovanje s koledniki FS DU Naklo, učenci OŠ Naklo, podružnica Duplje in dijaki BC Naklo. Po koledovanju bo otvoritev božične razstave dijakov in mentorjev BC Naklo v Galeriji Dupljanske graščine. Razstava bo na ogled do 7. januarja 2017. 7. januar 2017 ob 19. uri pred Gasilskim domom Duplje začetek 16. nočnega pohoda do Krive jelke. Več o tem v decembrski številki Glasa občine Naklo.

Turistično društvo Naklo v jesenskem času pripravlja: 25. oktober - Tadej Bolta bo predaval o Siriji in Jordaniji nekoč in danes. 5. november (sobota) - v dopoldanskem času bo pred trgovino Matjaž v Naklem pokušina kostanja in mladega vina. 10. november (četrtek) ob 18. uri v Domu ­Janeza Filipiča - prireditev Najlepše doma s podelitvi-

jo priznanj za lepo urejene hiše (pripravljamo presenečenje). 15. november - Strahinjec Aleksander Novinec bo predstavil Indonezijo, otok številnih veroizpovedi. 22. november - Davorin Preisinger se bo podal v podzemne skrivnosti Udin boršta. 29. november - Samo Košnik bo prikazal 46 odtenkov Tanzanije. Predavanja bodo vedno ob torkih ob 18. uri v Gostilnici Kresnik.

Likovno društvo Naklo V soboto, 30. septembra 2016 ob 18. uri bo v Fi­ lipičevem domu otvoritev dveh prostorov, ki sta sedaj opremljena tudi za razstave in bosta nosila ime Pavlinova galerija. Ob tem bo odprta razstava slik in fotografij vseh cerkva naše občine z naslovom Podobe cerkva v občini Naklo. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo, 1. in 2. oktobra, ter v soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra (ure bomo javili naknadno); med tednom bo odprta po dogovoru.

Kulturno društvo Tabor Podbrezje Kulturno drušrtvo Tabor Podbrezje vabi 1. oktobra 2016, ob 10. uri, v kulturni dom na 11. TABORSKE DNEVE, ki so tudi letos uvrščeni v Dneve evropske kulturne dediščine. Predstavili bodo Pot kulturne dediščine Podbrezje, poimenovano IVANINA POT. S predstavitvijo poti in spremljajočim kulturnim programom bodo tudi zaključili projekt Ivana Kobilca. Ob 11. uri se bodo podali po Ivanini poti, sledili novo izdani zloženki in predstavili nove informativne table, ki so postavljene na ključnih mestih Kobilčinega delovanja v Podbrezjah. Ob 12. uri bodo odprli razstavo slik znamenitih Podbrežanov.

Prispevke za decembrsko številko poš­ljite najkasneje do ponedeljka, 5. decembra­. Besedila opremite s fotografijami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo. september 2016

Glas občine Naklo 29

ogl asi -

040/202 384

Brezplačno bomo zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev V občini Naklo bomo nevarne odpadke zbirali s posebno mobilno postajo v torek, 11. oktobra 2016, med 13. in 18. uro v zbirnem centru Naklo. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov je priložnost, da nevarno odložite na varno. Med nevarne odpadke, ki jih boste lahko brezplačno oddali, sodijo odpadna zdravila, barve, laki, topila, lepila, škropiva, pesticidi, razne kemikalije, odpadno jedilno in motorno olje, masti, hladilna tekočina, akumulatorji, ba­ terije, to­nerji, neonske cevi… Oddali boste lahko tudi embalažo dezodorantov, lakov za lase, sprejev in barv. Embalaža teh izdelkov je narejena pod pritiskom, in čeprav je prazna, je še vedno nevarna, saj lahko povzroči eksplozijo. Nevarne snovi lahko vsebujejo tudi neka­ tera čistila ali kozmetična sredstva.

ki lahko ob nepravilni uporabi, shra­ njevanju in odstra­ njevanju, škodujejo našemu zdravju in okolju. • Odpadkov ne sme­ mo odlagati v nara­ vo, saj nevarne snovi pro­nicajo v zemljo, zastrupljajo prst, vodo in ljudi. • Zlivanje odpadnega olja in ostalih tekočih iz­delkov v odtok, greznico ali kana­lizacijo je škodljivo. • Nevarne odpadke iz gospo­dinjstev lahko vse leto brezplačno oddate tudi v času odprtja zbirnega centra Naklo. Prijazno vab­ljeni, da nas obiščete v času akcije zbira­nja nevarnih odpadkov in poskrbite, da nevarni odpadki ne bodo ogrožali okolja in nenazadnje tudi našega zdravja. Na spletni strani (www.komunala-kranj.si) in Facebook strani (www.facebook.com/KomunalaKranj/) lahko preverite urnik posebne mobilne postaje, s katero bomo v mesecu oktobru zbirali nevarne odpadke v občinah Naklo, Preddvor, Šenčur, Jezersko in Kranj.

Najbolj zanesljive podatke o nevarnih lastnostih preberemo na izdelku samem. Bodimo pozorni na različna opozorila in navodila v obliki grafičnih simbolov: vnetljivo, zdravju škodljivo, eksplozivno, oksidativno, okolju škodljivo, strupeno, jedko. Nevarnih odpadkov ne smemo odlagati skupaj z ostalimi odpadki. Zbirati jih moramo ločeno, saj le tako lahko preprečimo njihov škodljiv vpliv na okolje. Z ločenim zbiranjem zago­ tovimo, da se bodo ti odpadki predelali oz. strokovno uničili. Ste vedeli? • V mnogih izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, so snovi,

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

30 Glas občine Naklo september 2016

Ne pozabite, da je najbolj­ši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Že med nakupova­njem premislimo, ali izde­lek resnično potrebujemo, natančno prebe­rimo etiketo in se tako sezna­ nimo s snovmi, ki jih vsebuje. Izogibajmo se izdelkom, ki vsebujejo nevarne snovi, bodimo pozorni na besede, kot so opozorilo, nevarnost, previdnost, saj so s temi besedami označene nevarne snovi. Poiščimo varnej­še nadomestke, ki so oko­lju prijazni in ne vsebuje snovi, ki bi bile lahko škod­ ljive oziroma nevarne.

iz naše srenje

www.trampuz.si AL, INOX varjenje Krivljenje cevi in profilov Rezanje in CNC krivljenje pločevine TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, info@trampuz.si

Iz marmorja in granita izdelujemo in obnavljamo nagrobne spomenike, stopnice, police, tlake, kuhinjske in kopalniške pulte

september 2016

Glas občine Naklo 31

iz naše srenje R E K L A M N I

N A P I S I

I N

T I S K

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

32 Glas občine Naklo september 2016