POGOVOR: JANEZ KALTENEKAR
Beseda urednika mag. Andrej Poto~nik, odgovorni urednik Leto{njo prvo {tevilko glasila ob~inskega odbora SDS Radovljica Glas De`ele smo pripravili predvsem z namenom bralcem predstaviti razmi{ljanje, poglede in polo`aj svetnikov SDS, ki delujejo v radovlji{kem ob~inskem svetu. Ob~inski svet, katerega sestavo ste pomagali dolo~iti na volitvah, ima v tem trenutku za sabo leto in pol delovanja. To pa je `e obdobje, ko imajo ugotovitve posameznih ~lanov dokaj{njo te`o, in prav je, da so te v presojo ponujene {irokemu krogu ob~anov. Vseh svetnikov radovlji{ke ob~ine je 26, od tega so 6 mest zasedli svetniki na{e stranke; Mateja Gr~ar, Anita Vidic, Janez Kaltenekar, mag. Anton Poga~nik, Zvonko Prezelj in Marjan Vidic posku{ajo soustvarjati kakovost bivanja ob~anov. [tevilo svetnikov SDS je tako izena~eno s svetni{ko skupino stranke, vodilne v koaliciji, to je LDS; in vendar, na{a stranka je v opoziciji in odlo~ujo~e besede v tem mandatu ne more imeti. Opozicijski polo`aj te stranke v ob~inskem svetu Ob~ine Radovljica pa ni nekaj novega, nadaljuje se `e nekaj mandatov. Iz prispevkov boste ugotovili, da je `upanu in vladajo~im ob~inskim strankam tak polo`aj pre{el v gonilo njihove politi~ne kulture; opozicijskih glasov velikokrat skoraj ne sli{ijo ve~. Ali pa jih presli{ijo, pa tudi ~e so
podprti z mo~nimi argumenti. Svetniki in svetnice SDS bodo nadaljevali z miroljubno politiko prepri~evanja, ki jo bodo {e naprej utemeljevali, iz njihovih prispevkov pa boste videli, da vsak, poleg tega, da je seznanjen s stanjem v ob~ini, podrobneje zastopa {e posebno podro~je, bodisi ker je ~lan katerega od delovnih teles ob~inskega sveta, bodisi da je preprosto aktiven na podro~ju, ki ga zanima s ~love{kega ali pa profesionalnega vidika. Svetniki priznajo, da kljub temu, da je njihovo vodilo miroljubno in aktivno delovanje, ki naj bo ~imbolj v prid vsem ob~anom in ob~ankam, v~asih povzdignejo glas; in ker ~utijo nemo~, jim povsem po ~love{ko prekipi. Ostra beseda seveda ne pomeni, da je odsotna politi~na kultura; v~asih ostrina pomeni le ognjevitost prepri~evanja in zavzetost uspeti v izvirni zamisli in ne nazadnje, kot pravi v pogovoru na peti strani vodja svetni{ke skupine Marjan Vidic, “ob~inski svet je mesto, kjer naj bi se sre~evala razli~na mnenja, zato smo konec koncev tudi bili izvoljeni.” V prvi {tevilki predstavljamo na{ega novega predsednika ob~inskega odbora SDS Radovljica Janeza Kaltenekarja. Na ta polo`aj je bil izvoljen na programsko-volilni konferenci v za~etku lanskega junija in je eden najzvestej{ih ~lanov stranke z dolgo politi~no kariero. Predstavljamo pa tudi aktualne dogodke v zvezi z `ivljenjem in dejavnostjo stranke in na{ih ~lanov na ob~inski ravni. Med njimi je prav gotovo eden pomembnej{ih obisk poslanske skupine SDS na Gorenjskem in seveda v na{i ob~ini. Ob koncu teh uvodnih besed pa vas vse skupaj `elimo povabiti k sodelovanju. Odprti smo za va{a sporo~ila, pobude in vpra{anja. Naslova, kamor se nam lahko oglasite, pa sta napisana v kolofonu.
Odprtost, na~elnost, demokrati~nost nas varujejo, da nismo zapeljani Rojen Kranj~an, `e dvajset let `ivi na Zgornji Dobravi in ~etrti mandat sedi med ob~inskimi svetniki; zaposlen je v kranjskem podjetju Iskraemeco. Pravi, da so mu kot svetniku vedno bili najpomembnej{i interesi in potrebe ob~anov desnega brega Save. Pogovarjala sva se o tem, kako si je zamislil svoje predsedovanje in o delu stranke in svetni{ke skupine je tekel pogovor. Predsednik ob~inskega odbora SDS Radovljica ste od lanskega junija. Kot edini kandidat za to mesto ste nasledili dolgoletnega predsednika Zvonka Prezlja. Tu moram {e posebej izraziti spo{tovanje do dela gospoda Prezlja kot predsednika odbora in kot njegovega ustanovitelja. Sam sem aktivno za~el sodelovati s stranko leta 1994, ko me je gospod Prezelj povabil k sodelovanju in me uvrstil na listo kandidatov za ob~inski svet, ~eprav takrat {e nisem bil ~lan stranke. V~lanil sem se dve leti kasneje. A ~e me vpra{ate po mojem politi~nem prepri~anju, ga najla`e izrazim skozi dva idola, Willyja Brandta, nem{kega socialdemokrata - prepri~al me je, ko se je v Var{avi priklonil `rtvam nacizma, in pa Janeza Evangelista Kreka; `elim povedati, da sem bil vzgojen v kr{~anski dru`ini. Ho~ete re~i, da bi se lahko zna{li tudi v drugi stranki? V ~asu ustanavljanja Stranke kr{~anskih demokratov so mi obljubili, da mi bodo poslali program in vabilo, naj se pridru`im njihovemu ustanovnemu odboru. Tega vabila nisem prejel, zato takrat v njihovo stranko nisem vstopil. Skozi delo v politiki pa sem
dozorel in se potem vpisal v SDS. Svoje odlo~itve {e nisem ob`aloval, ne glede na to, da imam v~asih kak{ne kriti~ne pripombe do delovanja stranke. [e bolj kriti~en pa sem do odnosa vladajo~e koalicije v radovlji{kem ob~inskem svetu. Kaj najbolj zamerite `upanu in vladajo~i koaliciji? Da niso pripravljeni poslu{ati predlogov na{e svetni{ke skupine. Razmerje koalicija - opozicija je 16 proti 11. @upan je v koalicijo privabil eno~lanske liste - Stranko mladih Slovenije, Glas `ensk Slovenije, Slovensko nacionalno stranko, Demokrati~no stranko upokojencev, Zares, Obrtni{ko podjetni{ko stranko. Vsak na{ predlog vladajo~a koalicija sesuje, pa naj bo to, recimo prerazporeditev finan~nih sredstev iz sredi{~a na obrobje ob~ine ali sprememba ob~inskega statuta. Verjamem, da bodo do naslednjih lokalnih volitev leta 2010 ob~ani spoznali, da stojimo za tem, kar smo obljubili in da bomo na naslednjih volitvah dobili {e ve~jo podporo. Verjamem tudi, da bomo mi oblikovali koalicijo - pripravljeni bomo na konstruktivna pogajanja, povabili bomo vsako stranko, ki bo `elela z nami sodelovati, s katero se bomo lahko vnaprej dogovorili za program. Povedali ste `e, da svetni{ka skupina SDS na ob~inskem svetu slabo prodira s svojimi predlogi. Prav tako niste uspeli prepre~iti na~rtovanja gradnje novega gledali{~a in knji`nice v “kareju H”. Mnogi ob~ani se spra{ujejo o pomembnosti te gradnje, jim je prav tako nerazumljiva kot vam. @upan in njegova koalicija strogo vztrajata pri tem projektu. V SDS
GLAS DE@ELE. Izid: 27. 5. 2008, {tevilka 1/2008, izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com, uredni{ki odbor: odgovorni urednik Andrej Poto~nik, ~lani uredni{kega odbora: Mateja Gr~ar, Janez Kaltenekar, Anton Poga~nik, Zvonko Prezelj, redaktorica Eva Sen~ar, fotografije: Bojan Rauh, lektoriranje: Niko Rupel; oblikovanje in prelom: Specom d.o.o., naklada: 6.750 izvodov, brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica. Naslovnica: Fuxova brv ~ez Savo (foto: Bojan Rauh).
2
POGOVOR: JANEZ KALTENEKAR smo trdno prepri~ani, da je mnogo drugega pomembnej{ega. Niti Linhartova dvorana ni dovolj izkori{~ena, nova gradnja pa zahteva milijonske vsote. Ob~utek imam, kot da bi si `upan rad postavil spomenik, preden se poslovi od `upanovanja. Na{ predlog pa je bil, da bi to vsoto razdelili krajevnim skupnostim, ki bi jo porabile za infrastrukturo, strogo namensko za ceste. Javno sem pozval `upana, naj obi{~e Lipni{ko dolino, da bo videl, po kak{nih cestah se vsakodnevno vozimo krajani. Zgolj preplastitve `e ne bi bile ve~ dovolj. A `upan tega ne sli{i. Trenutno obravnavamo nov odlok o pla~evanju komunalnega prispevka. Pa ga ne ponudijo v obravnavo odboru krajevnih skupnosti, katerega zastopniki so vsi predsedniki krajevnih skupnosti v ob~ini. Se vam ne zdi, da je to narobe? Ko pa predsedniku tega odbora gospodu Fin`garju postavim vpra{anje, zakaj tega ne obravnavajo posamezne KS, pa dobim odgovor, da ni vredno, da bi to to~ko obravnavale tudi KS. Pomislite, da je bil gospod Fin`gar hkrati tudi direktor podjetja Komunala Radovljica. Svetnik ste `e ~etrti mandat, to je dolga doba, ki vam omogo~a dober vpogled v dolgoletno dogajanje v ob~ini. Se ne naveli~ate? Veste, zakaj vztrajam? Ko sem v vlogi svetnika, se moram najprej zavedati pripadnosti stranki, potem pa `elim kar najbolje zastopati Lipni{ko dolino, se truditi privesti vanjo ~imve~ sredstev. @elim zastopati tudi interese krajanov desnega brega Save. @upanu je bilo `e ve~krat o~itano, da se Lipni{ka dolina pripravlja na odcepitev. Sam {e vedno vztrajam, da to ni pametno; podobno sem mislil tudi leta 1992, ko je Kropa hotela ustanoviti lastno ob~ino. Novih "ba{kih grap" ne potrebujemo, skupaj smo mo~nej{i in uspe{nej{i. Podpiram celotno ob~ino in ne njene delitve. Ali potemtakem podpirate tudi Gorenjsko kot eno pokrajino? Osebno podpiram Gorenjsko kot eno pokrajino, ne pa njene delitve. Prebivalcev je premalo, da bi bila delitev smiselna.
Ob~inski odbor SDS Radovljica ima 250 ~lanov. Poleg {estih svetnikov v ob~inskih odborih delujejo {e trije ~lani SDS, in sicer Andrej Poto~nik (odbor za kmetijstvo), Andrej Rupel (odbor za {port) in Matja` Pangerc (odbor za okolje in prostor). Nedavno je Zvonko Prezelj postal predsednik Krajevne skupnosti Radovljica, Andrej Poto~nik iz Kamne Gorice pa predsednik nadzornega sveta podjetja Komunala Radovljica, oba sta ~lana IO ob~inskega odbora SDS Radovljica.
Janez Kaltenekar, predsednik ob~inskega odbora SDS Radovljica, Zgornja Dobrava 34, Kamna Gorica, janez.kaltenekar@iskraemeco.si Na kaj ste najbolj ponosni v minulih treh mandatih? Vsakemu ob~anu radovlji{ke ob~ine lahko pogledam v o~i, da se ob~anom, ki jih zastopam, nisem nikoli izneveril, da sem se vedno boril v splo{no dobro. In mislim, da volivci cenijo tudi zvestobo stranki in ne marajo, da politik prestopa iz ene stranke v drugo. Vas ni nikoli zamikalo, tudi ~e se s svojo stranko kdaj niste strinjali? Stranka je `iv organizem, z bolj{imi in slab{imi trenutki - govorim o prilagajanju, kup~kanju, dogovarjanju, ve~ji in manj{i neenotnosti ... Prestop ni re{itev. Verjamem v konsenz; z njim se da poiskati najbolj{e re{itve. A moramo vedeti, da sledimo usmeritvam sede`a stranke v Ljubljani. Teh se na~elno dr`imo in v okviru njih i{~emo najbolj{e re{itve. Katere pa so na~elne usmeritve stranke? Odprtost, na~elnost, demokrati~nost. Na tej osnovi
gradimo. Po mojem so pomembne, nas v nekem smislu varujejo, da nismo zapeljani. Ali se pogosto zavedate protislovnosti situacije: dr`avo vodi SDS, na ob~inski ravni pa je stranka v opoziciji? Seveda nastopi paradoks. [e najbolj nesmiselno pa je to, da v zadnjih treh letih, ko je SDS najmo~nej{a vladna stranka, `upan Stu{ek {e ni dojel, da bi mu prav to na marsikaterem podro~ju odpiralo vrata in bilo za dobrobit radovlji{ke ob~ine in ob~anov. In vendar nas sploh ni `elel pri tem sodelovanju. Pa ne govorim o ponudbi za koalicijo, pa~ pa o projektih. Nekoliko naivno zveni, ~e si `elite konstruktivnega sodelovanja med dvema nasprotujo~ima politi~nima opcijama. Ko pa vemo, da je vsaka seja ob~inskega sveta merjenje mo~i, ni~ druga~e pa ne izgleda v parlamentu. Res je. Sem pa prepri~an, da moramo na novo, na druga~nih temeljih zastaviti sodelovanje v
prihodnosti; se posvetiti predvsem tudi obrobju ob~ine, pa naj bodo to Begunje, Posavec ali Lipni{ka dolina. Cesta skozi Lipni{ko dolino je bila popravljena {e v mandatu prej{njega `upana. Res, da se je zdaj{nji `upan zavzel za preureditev kroparskega tr{kega jedra. To se zdaj vsako leto obnavlja. V prora~unu za leto 2007 so namenili sredstva za {olski igri{~i v Lipnici in v Lescah. Za slednje je bilo namenjeno trikrat ve~ denarja kot za prvo. Pa smo zahtevali, da bi imeli vsi otroci enake mo`nosti. No, mogo~e pa se lahko zahvalim svoji trmi, da bo Lipni{ka dolina dobila {olsko igri{~e; zanj pa se bo zavzel, kot mi je obljubil, tudi pod`upan Rebec. V ob~inskem prora~unu je za investicije pravzaprav namenjeno zelo malo dele`a .... ... in potem se kot svetnik vpra{a{, kaj sploh tam po~enja{. Zato je dobro, da mesto `upana zasede nekdo, ki je tudi dober poslovne` oziroma mened`er. Jeseni bodo volitve za dr`avni zbor. Ali v ob~inskem odboru SDS `e razmi{ljate o svojem kandidatu oziroma ve~ kandidatih? Kandidacijski postopek v izvr{nem odboru je potekal dva meseca. 25 ~lanov je podalo predloge in na koncu smo si bili enotni, da naj bo kandidat eden, koga smo izbrali, pa v javnosti zaenkrat {e ne moremo razkriti. Mislim, da imamo prvi~ v zgodovini mo`nost, da dobimo ljudskega poslanca. Potrditi pa ga mora {e izvr{ni odbor stranke v Ljubljani, to pa bo po zaklju~ku predsedovanja Slovenije EU. (E. S.)
3
POGOVOR: MARJAN VIDIC, VODJA SVETNI[KE SKUPINE SDS
Ceni pokon~nost in na~elnost Kdaj in zakaj ste vstopili v politiko; zakaj ste se odlo~ili prav za to stranko? Sem prepri~an desni~ar in v za~etku devetdesetih sem postal ~lan Slovenskih kr{~anskih demokratov, od koder sem izstopil po aferi Depala vas. Tedaj je namre~ takratni notranji minister iz vrst SKD Ivan Bizjak pomagal pri razre{evanju takratnega obrambnega ministra Janeza Jan{e. S tem se nisem strinjal, bil pa sem edini v ob~inskem odboru, ki je izstopil, ~eprav so ta korak napovedovali tudi nekateri drugi ~lani SKD. Na povabilo predsednika stranke SDS v Radovljici, Zvonka Prezlja, sem se nemudoma v~lanil; ne nazadnje, stranka je bila takrat programsko blizu nekdanje SKD, v nekaterih pogledih mi je bila {e bolj pisana na ko`o. Od takrat dalje sem aktiven ~lan SDS, na kar sem ponosen. Po poldrugem desetletju delovanja v lokalni politiki ~lovek gotovo dobi {ir{i vpogled v dogajanje tako na ob~inski kot na dr`avni ravni. Na ob~inski ravni politika vznemirja politi~ni dialog med posameznimi strankami, po drugi strani spoznavate dr`o posameznika znotraj politi~ne stranke. Menim, da smo otro{ke bolezni na{e demokracije `e preboleli in da se je treba nenehno pogovarjati, si izmenjavati poglede. Zdi se mi, da je v nekaterih strankah z menjavo generacij delno `e pri{lo do sprememb, ki se ka`ejo v ve~ji pripravljenosti na dialog. Razumljivo je, da do tega ne more priti ~ez no~, kajti ostanki preteklosti in enostrankarskega sistema so v glavah nekaterih {e `ivo zasidrani. Z ortodoksnimi predstavniki preteklosti se po mojem mnenju nima smisla pogovarjati, saj je njihovo razumevanje na diktatorski ravni. Spo{tujem pa pokon~nost in na~elnost politika, tudi ~e mi po ideolo{kem prepri~anju ni blizu. V na{i ob~ini je prisotna dokaj jasna polarizacija med desnico in levico; tisti, ki so na oblasti, obi~ajno 'povozijo' zamisli opozicije, pa naj bodo {e tako dobre, v najbolj{em
4
Marjan Vidic o zvi{anju cen vrtcev in `upanovi demokraciji
Marjan Vidic, Dobr{ka 1, Lesce, vodja svetni{ke skupine, predsednik odbora za zdravstvo in socialno varstvo, aquarium.lesce@siol.net
primeru pa si jih prilastijo kot svoje. Tu bi te`ko govorili o neki visoki politi~ni kulturi. Pomislite samo na zaplete okrog letali{~a, pa zavo`eno investicijo odlagali{~a odpadkov na ^rnivcu, ob~insko zdravstveno politiko oz. podeljevanje koncesij po v{e~nosti, ne pa po izpolnjevanju kriterijev. In {e kaj bi se na{lo. Opozicija je dajala `upanu {tevilne pobude, ki jih je pogosto gladko zavrnil. Zadnji mandat vodite svetni{ko skupino. Po katerih izhodi{~ih se ravnate, kaj ste si sami zadali kot vodja in kaj bi radi spremenili, izbolj{ali? Voditi skupino, ki je najve~ja v opoziciji in lahko na naslednjih volitvah prevzame mesto pozicije, ni lahko. Interesi posameznikov vedno obstajajo, dobre zamisli pa dober voditelj tako ali druga~e zmore, seveda odvisno od volje, vklju~iti v skupno delo. Zame je to nov izziv. Na{a svetni{ka skupina {teje 2 svetnici in 4 svetnike. Smo najmo~nej{a opozicijska stranka in po {tevilu mandatov poravnani z vladajo~o
LDS. Za ve~ino izmed nas to ni prvi mandat, kar pomeni, da imamo izku{nje, poznamo ustroj in delovanje ob~inske politike. Obenem pa smo si razli~ni tudi po zna~ajskih lastnostih in temperamentu in tudi v na{i svetni{ki skupini ni ni~ druga~e. A to nas ne more in ne sme motiti ali ovirati pri delu, nasprotno; ob kresanju razli~nih mnenj in misli se lahko porodijo dobre ideje. Vsak lahko prispeva na svoj na~in, vsak od nas se na kako podro~je bolj spozna, saj poklicno prihajamo iz razli~nih okolij, od gospodarstva do javnih slu`b. Skratka, med nami so razlike, ki pa nas ne razdvajajo. Pred vsako sejo OS skli~em svetni{ko skupino, da pregledamo gradivo, se do njega opredelimo, posku{amo dobiti ~im ve~ informacij, izmenjamo stali{~a, nazadnje pa izoblikujemo vsebinski dogovor o delovanju na sami seji. Kot vodja se trudim prisluhniti vsem. Kolegi vedo, da znam biti v komunikaciji zelo neposreden, a tudi pripravljen upo{tevati argumente. ^e se pojavijo nesoglasja, pa jih je seveda potrebno raz~istiti in
Ob~inski svet je na seji v marcu obravnaval zvi{anje cen za oskrbo otrok v vrtcih. Gre za pomembno postavko v ob~inskem prora~unu, saj ob~ina krije sedemdeset odstotkov cene, ostalo pa prispevajo star{i, pri ~emer je vi{ina njihovega prispevka odvisna od prihodkov dru`ine. Tako naj bi breme aktualnega zvi{anja cen v celoti nosili star{i, ob~inski prora~un pa ne bi prispeval ni~ ve~ kot doslej. Na sami seji sem kot vodja svetni{ke skupine predlagal, da dobi besedo direktorica VVZ Radovljica, a ji `upan ni dal besede, ~eprav je bila kot poro~evalka navedena tudi v gradivu za sejo. Svetni{ka skupina SDS je predlagala, naj stro{ke razlike v vi{ini 30 tiso~ evrov v celoti krije prora~un. Dejstvo, da `upan ni dovolil besede razlagalcu gradiva, je {kandalozno in {e en primer `upanovega pojmovanja demokracije. V SDS se presneto dobro zavedamo, da je vrtec za mlade dru`ine vse prej kot zanemarljiv stro{ek. Kritje razlike do nove cene s strani ob~ine za ob~inski prora~un ne bi bila huda obremenitev, saj se po drugi strani podobni ali {e ve~ji zneski namenjajo za dokaj negotove investicije, kot je na primer smu~i{~e v Begunjah ali popolnoma zavo`en projekt odlagali{~a komunalnih odpadkov na ^rnivcu. ^as bi bil, da se posluh za mlade dru`ine poka`e {e kako druga~e, kot zgolj na deklarativni ravni. ^e bo tudi ta ~lanek prispeval k spremembi `upanovega predloga, je namen ve~ kot dose`en.
re{evati s te`o argumentov, ne pa s premo~jo. Nikakor si ob sebi ne bi `elel poslu{nih kimavcev. V politiki je tudi razli~nost znotraj ene stranke tisto, kar nas bogati. Znani ste kot brezkompromisni razpravljavec, kot svetnik brez
POGOVOR: MARJAN VIDIC, VODJA SVETNI[KE SKUPINE SDS dlake na jeziku. Se kdaj ugriznete v jezik - ne izre~ete, pa ~eprav bi bilo treba? Nabral sem si `e kar nekaj kilometrine in vsi vedo, da ve~inoma povem brez olep{av. Spomnim se, kako me je v mojem prvem mandatu zdaj{nji pod`upan Jo`e Rebec vpra{al, ~e ne razumem slovensko, ko sem, nepripravljen in neizku{en, `elel biti preve~ pameten. Od takrat je preteklo mnogo vode in slovensko sem se, upam, nau~il do te mere, da sem gospodu Rebcu njegovo vpra{anje `e vrnil. Pa mu nisem zameril in upam, da tudi on meni ne. Povedati ho~em, da ~lovek enostavno ne bi smel mol~ati, ~e misli druga~e. Ob~inski svet je mesto, kjer naj bi se sre~evala razli~na mnenja, zato smo bili konec koncev tudi izvoljeni, mar ne? V nasprotnem bi bile na{e seje zapravljanje ~asa in davkopla~evalskega denarja. To slednje nam `upan ve~krat o~ita, kadar njegovi predlogi ne gredo dovolj hitro skozi. In ravno v tem grmu ti~i zajec. K moji brezkompromisnosti svoje prispeva tudi dejstvo, da sem ves ~as opozicijski svetnik, opozicija pa ima nalogo gledati vladajo~im pod prste in ne zgolj tiho asistirati ob koalicijskem izglasovanju `upanovih predlogov. Tu je {e moj zna~aj in `ivljenjske izku{nje, ki so me nau~ile, da ~lovek ne sme ~akati na pomo~ od drugje, temve~ se mora v prvi vrsti sam postaviti za tisto, kar ve in v kar verjame. To slednje dokazuje tudi va{a profesionalna pot; nekaj let ste bili v slu`bi v laboratoriju radovlji{kega zdravstvenega doma. Tam ste spoznali na~in dela in slabosti zdravstvenega sistema. Kot svetnik se `e ves ~as zavzemate za druga~no ureditev zdravstvenega sistema v ob~ini, de`urne slu`be, splo{nih ambulant ... Koliko tega se je uresni~ilo, kaj vas {e vedno spravi v nejevoljo? Mislim, da je primarna zdravstvena politika sedanjega `upana nerazumljivo toga. Pred kratkim je tako brez vsake podlage zavrnil podelitev koncesije otro{ki zobozdravnici v Radovljici, ~eprav so tudi koncesionarji del javnega zdravstva. Nekaj mesecev prej pa je podelil koncesijo drugemu
zobozdravniku, ne vem, ali ga je pri tem vodila v{e~nost ali celo kaj drugega? Zakaj se koncesije ne bi podelile vsem prosilcem, to je nosilcem zdravstvene dejavnosti, a se jih obenem s koncesijsko pogodbo ne bi zavezalo tako, da bi bilo za uporabnike bolje poskrbljeno? Javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, pod katerega spada tudi Zdravstveni dom Radovljica, podeljevanju koncesij kajpak nasprotuje, saj se ob odhodu zdravnikov skupaj z njihovim osebjem v zasebni{tvo poka`e, koliko odve~nega kadra je zaposlenega in 'obe{enega' na nosilce programov, zdravnike. Osnovno zdravstvo Gorenjske je zelo tog sistem, kjer se spremembe uveljavljajo po~asi in s te`avo. Sistem organiziranosti osnovnega zdravstva v dr`avi je na Gorenjskem "unikum" in nih~e me ne bo prepri~al, da je denarja za potrebe primarnega zdravstva premalo. Ve~krat sem predlagal, da bi bilo potrebno narediti neodvisne ekonomske analize, ki bi potrdile ali ovrgle moje trditve, pa `upan oz. uprava za to niso na{li posluha. Svojih let v ZD se spominjam kot dokaj lagodnih, pri ~emer nisem delal ni~ manj ali ve~ kot ve~ina zaposlenih. Danes je konkurenca zasebnikov naredila svoje, a le do neke mere. K mrtvilu pripomore tudi dejstvo, da v zdravstvenem domu velja pla~ilna uravnilovka, ki je politika enakih `elodcev {e iz socializma; slednje onemogo~a nagrajevanje dobrih in sposobnih delavcev. Taka slu`ba pa ljudi, ki si `elijo nekaj ve~, lahko za~ne utesnjevati. To sem v nekem trenutku za~util tudi sam in dal odpoved, saj sem v hobiju vse bolj videl tudi svojo prihodnjo eksistenco. Danes se ne smemo ~uditi zdravnikom in ostalim nosilcem zdravstvene dejavnosti, ~e si `elijo med zasebnike, kljub temu, da zanje ni {tevilnih ugodnosti, ki jih imajo zaposleni v zdravstvenem domu. Menim, da uporabnike zdravstva marsikaj moti, a vpra{am vas, kdo si upa napisati pismeno prito`bo, ki mora biti podpisana z imenom in priimkom? ^e gre za spo{tovanje delovnega ~asa, naj omenim najnovej{i primer zobozdravnika, ki je na voljo namesto pet dni v tednu le tri dneve, si direktor ZD in `upan kljub znanim dejstvom zatiskata
@elimo biti konstruktivna opozicija Na{ namen je delovati kot konstruktivna opozicija, ki dr`i ogledalo ve~inski `upanovi koaliciji. Nobena oblast ne bi smela biti neob~utljiva za druga~ne poglede, mnenja, predloge. To vodi k bolj{im rezultatom za vse. @al `upanova koalicija vztrajno zavra~a vsakr{no kritiko. Na{ glas se v lokalnih medijih, naklonjenih `upanu, ne sli{i. V De`elnih novicah skozi pisma pod naslovom Saj ni res‌ pa je! Pi{em o temah, ki so drugje predstavljene zgolj enostransko. Pa {e ta pisma so bila do nedavnega obi~ajno objavljena s ~asovnim zamikom, ko je bila aktualnost vse manj{a. Mo`nosti prito`be pa tako reko~ ni bilo, saj je odgovorna urednica po lastni presoji lahko celo prekinila telefonski pogovor. Je to demokracija? V tem mandatu smo dobili `e ve~ ponudb za vstop v koalicijo, politi~no ali programsko. Ponudbe so pri{le tako od `upana kot od njegove stranke LDS. Izkazalo pa se je, da bi bili zgolj sredstvo za lagodno vladanje z dvotretjinsko ve~ino, na{e ponudbe pa bi ostale na stranskem tiru. To se je lepo pokazalo ob sprejemanju prora~una, ko so bili na{i amandmaji s strani koalicije vsi po vrsti gladko zavrnjeni. In to predlogi kot so npr. financiranje nepretrgane zdravni{ke de`urne slu`be v Radovljici, zdravstvena postaja v Lescah ipd. In nenazadnje, kje je `upanova po{tenost? Sestava odborov OS ka`e na totalitarizem. Ne glede na volilni rezultat 55 proti 45, je v 5 ~lanskih odborih ob~inskega sveta le po eno mesto namenjeno opoziciji. Najve~ je s to razdelitvijo izgubila prav SDS. Vsakr{no povezovanje z `upanovo koalicijo zato v tem stanju ne pride v obzir. S tem ne pravim, da ne bomo podprli dobrih projektov, ki na{i ob~ini in njenim ljudem prina{ajo blaginjo. Nismo pa za sklepanje kravjih kup~ij. Naj ponazorim z naslednjim primerom: Odbor za zdravstvo, ~igar predsednik sem, je nemara prav zato, ker ga vodi opozicijski svetnik, za `upana povsem obroben. Na pobude odbora ni odgovorov, odbor je sam sebi namen, ~eprav so to teme, ki se dotikajo vsakega. Pa {e nekaj - tu se ne obra~a denar. @ivo nasprotje je npr. odbor za prostor, katerega pobude so za `upana o~itno zapoved. Premiki pa so opazni vsaj pri re{evanju problematike dru`ine Vovk, na kar smo opozorili na izredni seji in dosegli, da so se stvari za~ele premikati. Denar za njihovo preselitev je zagotovil DARS, sploh pa ne ob~ina. Povsem druga~e kot v primeru deponije ^rnivec, kjer je bilo zapravljenega veliko denarja, edini, ki ima od vsega korist, pa je stanovalec ob nesojeni deponiji, ki je na ra~un ob~ine pri{el do nove hi{e. Sicer pa so vpra{anja o deponiji o~itno dreganje v osje gnezdo, podobno kot moja vpra{anja o financiranju toplotne ~rpalke. @e 4 mesece ~akam na odgovor na zahtevek za vpogled v sredstva. Ne nasprotujem projektu, a zakaj taka skrivnost in sprenevedanje? Stvari se ne bi smele enostavno pomesti pod preprogo. (Marjan Vidic)
Pod`upan Jo`e Rebec, ~lan SD, je vloĹžil zasebno kazensko to`bo zoper svetnika SDS Marjana Vidica, ker je ta vztrajal, da se financiranje toplotne ~rpalke na bazenu natan~neje predstavi in se s tem ovr`e sum morebitne netransparentne porabe javnega denarja. Marjan Vidic pravi: "Pravica do zasebne to`be raz`alitve dobrega imena se zlorablja v politi~ne namene. Torej, ~e preve~ spra{uje{, kar je naloga opozicijskega svetnika, te lahko to`ijo!"
o~i. Ne moremo si zatiskati o~i niti pred ve~urnim ~akanjem, neprimernim odnosom zaposlenih, pomanjkljivim varovanjem osebnih podatkov ... Ljudje raje mol~ijo, ker se bojijo zamere, saj vedo, da lahko `e jutri zbolijo. Vsak ima
pravico zahtevati, kar mu pripada, po drugi strani pa se to lahko hitro sprevr`e v pretirana pri~akovanja uporabnikov, ki jim na{ zdravstveni sistem ne more zadostiti. Eva Sen~ar
5 3
POSLANCI NA OBISKU
Niso samo problemi Obiski poslancev SDS po regijah so postali njihova redna dejavnost. V radovlji{ki ob~ini, pravzaprav po celotni Gorenjski, se je eden takih zgodil v ponedeljek, 12. maja, prisotnim pa razkril, da ni toliko pomembna njegova delovna narava, kot je koristen stik poslancev tako z lokalnimi politiki kot ob~ani; ~e prvi poslancem predstavijo delo ob~inske uprave in razmerja med politi~nimi opcijami, drugi odsevajo realno sliko bivanja v dolo~eni regiji. Seveda pa po svoje spregovori tudi lepota kulturne krajine; obisk je bil prijeten, so povedali ob slovesu. [est skupin poslancev je minuli ponedeljek obiskalo posamezne gorenjske ob~ine; tr`i{ko in radovlji{ko Danijel Krivec, Franc Su{nik, Zvone ^erna~ in Miro Petek. Po opoldanskem obisku tr`i{ke ob~ine jih je v Radovljici pri~akala skupina ~lanov ob~inskega odbora SDS, svetniki Janez Kaltenekar, Zvonko Prezelj, Anton Poga~nik ter urednik glasila Glas De`ele, Andrej Poto~nik, v Kropi pa se je pridru`ila {e svetnica Anita Vidic. V avli ob~inske hi{e sta poslance najprej sprejela `upan Janko S. Stu{ek in pod`upan Jo`e Rebec.
Na sede`u ob~ine @upan je v predstavitvi ob~ine izpostavil nekatere njene posebnosti in poudaril, da je vi{ina pla~ pod gorenjskim in slovenskim povpre~jem kljub temu, da je izobrazbena struktura ve~ja, na{tel ve~ja ob~inska podjetja in tista, ki jih danes ni ve~ ter omenil, da gre smer razvoja predvsem v malo gospodarstvo, rezerve pa so {e v turizmu. In kaj je tisto, kar `e nekaj ~asa `uli ob~ino? Neuspelo na~rtovanje deponije, te`ave glede premaknitve letali{ke steze zaradi gradnje avtoceste, sanacija Krope po lanski vodni ujmi ter slabo stanje cest v ob~ini (ni pa jasno povedal, ali s
6 2
tem misli na republi{ke ali ob~inske ceste). Glede deponije je eden izmed poslancev `upana opozoril, da je naju~inkovitej{e medsebojno dogovarjanje med sosednjimi ob~inami, idealno pa so to re{ili na Celjskem. Sicer pa bi lahko mnogo omenjenih problemov uspe{neje re{evali po sprejetju zakona o pokrajinah. Ne nazadnje, prav to je bilo vodilo obiska poslancev na Gorenjskem, kar je neposredno pred za~etkom obiska izpostavil vodja poslanske skupine SDS Jo`e Tanko; na vseh tovrstnih obiskih so z lokalnimi prebivalci, `upani in predstavniki strank vedno govorili tudi o pokrajinah in izkazalo se je, da zamisel podpirajo pravzaprav v ve~ini. Zato je protislovno, da mnogo poslancev te zamisli ne podpira. Bolj optimisti~no je zvenelo na{tevanje posebnosti in kulturnih znamenitosti ob~ine, nekatere med njimi so pravzaprav nacionalni simbol, recimo gostilna pr'Jo`ovcu in Avsenikov muzej, brezjanska romarska cerkev ali staro tr{ko jedro Krope. Na to se je odzval svetnik SDS mag. Anton Poga~nik; kljub temu, da je v ob~ini stranka SDS opozicijska, njeni ~lani podpirajo mnogo ob~inskih razvojnih projektov, ugotavlja pa, da je premalo izkori{~enih evropskih sredstev, vsekakor pa se ne namenja dovolj za obnovo in vzdr`evanje nepremi~ne kulturne dedi{~ine. Obisk pri `upanu je izzvenel z besedami Janeza Kaltenekarja, svetnika in predsednika ob~inskega odbora SDS, ki so bolj kot svarilno, zvenele prero{ko: “Spo{tovani `upan, gotovo bo SDS tudi po septembrskih dr`avnozborskih volitvah sestavila vlado. Vi boste {e dve leti `upan pod novo, torej isto vlado, v ob~inskem svetu pa bo sedelo {est svetnikov SDS v opoziciji. Verjamem, da boste spregledali, da do sedaj niste lobirali preko svetnikov SDS in ste tudi zato bili neuspe{ni pri mnogih projektih kot na primer prestavitev letali{ke steze, projekt DIRO ...�
Kroparski trg {e vedno sredi popravil Lanski 18. september se bo v zgodovino Kroparjev zapisal dramati~no. Zaradi hudega de`evja je narasla Kroparica zalila hi{e v tr{kem jedru in onemogo~ila promet, prekinjeni so bili elektri~ni vodi, ni bilo pitne vode; stanovalci 20 hi{ v tr{kem jedru so morali zapustiti domove. Kroparica in pa tudi Lipnica pa tega dne {e nista
prenehali nara{~ati, bre`ina je popustila. Ujma je za vedno zaznamovala kraj in spremenila krajino. Kaj pa danes? Pogled s Koruznega mostu po strugi Kroparice {e vedno ka`e, kako drasti~no je narasla voda posegla v del tega starega `elezarskega naselja. Trg je {e vedno sredi obnove. Predsednik krajevne skupnosti Kropa Ciril Kozjek je poslancem povedal, da je bila najbolj prizadeta prav dr`avna cesta, mimogrede, teden dni po obisku, ko to
Pred Slovensko pe~jo (Dno nad Kropo): Zvonko ^erna~, Anita Vidic, Zvonko Prezelj, Ciril Kozjek, Janez Kaltenekar, Franc Su{nik, Danijel Krivec, Miro Petek, Anton Poga~nik in Andrej Poto~nik (vse fotografije Andrej Poto~nik)
Sanacija tr{kega jedra letos {e ne bo kon~ana, meni Ciril Kozjek
POSLANCI NA OBISKU pi{emo, so jo `e preplastili z grobim asfaltom. Tudi infrastruktura ob tej cesti je `e urejena, ne pa tudi na v tr{kem jedru, kjer obnova poteka odlo~no prepo~asi. “Pogosto poslu{am o~itke doma~inov, ki podrobneje spremljajo obnovo in opa`ajo marsikaj.” Za na{ ~asopis je Kozjek posebej na{tel vsa do zdaj prispela sanacijska sredstva: 400 tiso~ evrov so dobili iz naslova ob~inske intervencije v novembru, aprila pa {e dodatnih 200 tiso~; dr`ava je do zdaj dala 300 tiso~ evrov, donacijskih sredstev je bilo 131 tiso~ evrov, od katerih so jih razdelili 60 tiso~ za najbolj prizadete hi{e; 40 tiso~ evrov je posameznikom razdelil ob~inski RK, tovarna Lek pa je dodala bone za belo tehniko v vrednosti 6 tiso~ evrov. Pomagal je tudi Karitas. Vlada je sprejela program sanacije po lanskoletni vodni ujmi, ki naj bi bil zaklju~en do leta 2010, in to je eden te`jih sanacijskih programov, za katerega so namenili 39 milijonov evrov, so vedeli povedati poslanci. Najve~ji dele` tega zneska bodo porabili za urejanje vodotokov. Sredi marca, torej pol leta po poplavah, je posebna komisija v sodelovanju z ministrstvom za kulturo dodelila tudi sredstva za posebne objekte; poleg tr{kega jedra Krope so sredstva namenili {e za tr{ko jedro @eleznikov in bolni{nico Franjo. Za konservatorsko restavratorska dela v Kropi je po tem programu namenjenih 0,26 milijona evrov. Sanacijski program je pripravljen za triletno obdobje. Ciril Kozjek je jasno povedal, da je za po~asnost obnove odgovorna ob~inska uprava in podjetje, ki je pripravilo projekt obnove, je svojo nalogo opravilo slabo in s tem pri krajanih povzro~ilo negotovost. Verjame, da Gosposka ulica letos {e ne bo obnovljena, dela pa so se zavlekla tudi zato, ker bo vsa infrastruktura potekala pod zemljo. Predsednik KS je poslancem tudi razlo`il, zakaj naj bi Koruzni most premaknili 15 metrov ni`je; struga Kroparice je namre~ po obnovi pol metra vi{ja, vi{ja voda pa lahko most dodatno po{koduje. Premaknitvi mostu pa
V podjetju Iskra Mehanizmi: dr. Marjan Poga~nik (prvi z leve) s svetniki in poslanci nasprotujejo na ZVNKD Kranj. Poslanec Su{nik se je na vztrajno pripovedovanje o te`avah in dolgotrajnosti sanacije po{alil: “Kropa v vsej svoji znamenitosti je nastala prav zaradi vodne sile, vi pa se prito`ujete!” Dva od poslanske skupine sta tudi sama `upana, in sicer Danijel Krivec v Ob~ini Bovec in Franc Su{nik v Ob~ini Vransko, Zvonko ^erna~ pa je ~lan OS in pod`upan Ob~ine Postojna; tudi zato vedo, kaj za kraj in tukaj{nje ljudi pomeni dolgotrajna sanacija; in seveda tudi za vodilne na ob~inski upravi. Sanacijska faza v Logu pod Mangrtom recimo poteka `e osem let. Pogled Danijela Krivica ob koncu obiska v Kropi pa je bil vendarle optimisti~en: “Po naravni nesre~i sem danes tu prvi~ in po mojem je bilo do zdaj kar veliko narejenega, navkljub posameznim detajlom, ki pa bi bili mogo~e lahko nekoliko hitreje sanirani. Pri sanacijskih delih je treba predvsem tudi dobro razmisliti, kako bi bilo v primeru ponovne ujme. Ukrepi morajo biti tudi kvalitetni in ne samo hitri."
Iskra Mehanizmi, sodobno podjetje v Lipnici Ta danes uspe{na tovarna je s skoraj 500 zaposlenimi in 40 in ve~ milijoni evrov prometa letno do~akala svojo petdeseto obletnico; v tem ~asu je do`ivela zamenjavo imena, lastnikov, organizacijske strukture, tehnologije in na~ina razmi{ljanja ter poslovanja, vizije, strategije in zaposlenih. Od leta 1956 je bil to obrat tovarne Plamen iz Krope, deset let pozneje izvoznik, nato izdelovalec {tevcev pogovorov, da bi na za~etku novega tiso~letja za~el z razvojem novih programov - malih motorjev, avtomobilskih sestavin in elektri~nih pripomo~kov za osebno nego. Do danes je podjetje pridobilo nekaj pomembnih standardov, nazadnje pred petimi leti standard Vlagatelji v ljudi. Ta delni{ka dru`ba ima dva slovenska lastnika in podjetje tudi v Bosni, je povedal glavni direktor dr. Marjan Poga~nik. Gostom je predstavil razvoj tako imenovane megatronike ter novih projektov, kot so stikala in {tevci. Od leta 2002 so razvili in pridobili pet patentov, osredoto~ajo pa se na program
z visoko dodano vrednostjo. Med izdelki je vsekakor pomembno omeniti pali~ni me{alnik, katerega zunanjost je Philipsova, sicer pa so ga v celoti razvili sami. Spodbujajo inovacijsko kulturo, je pripovedoval direktor, in vendar, dodal, ni vse tako lepo, kot izgleda na prvi pogled; recimo lani so imeli probleme z investicijo, zdaj pa so `e sredi zagona novih proizvodnih ciklov. Povpre~na pla~a je 5 odstotkov nad kolektivno. Prisotne je tudi zanimalo, koliko letno namenjajo razvojnim programom; poldrugi milijon evrov, je bil odgovor. V imenu poslanske skupine se je poslovil poslanec Krivec: “Predstavitev ob~ine je bila za nas koristna. Namen teh obiskov je seznanjanje s problemi, ki tarejo lokalne skupnosti. Predvsem smo se prepri~ali, da bi bili problemi, vezani na sodelovanje ve~ ob~in, kot so recimo odlagali{~a odpadkov, kar je povezano tudi s skladom kmetijskih zemlji{~, la`je re{ljivi v okviru novih pokrajin, skozi ta naslov pa uspe{nej{e tudi ~rpanje evropskih sredstev.” Eva Sen~ar
7 3
STALI[^A SVETNI[KE SKUPINE
Svetni{ka skupina SDS o osnutku novega statuta ob~ine Statut ob~ine mora biti usklajen z veljavno zakonodajo, to pa ni ve~ veljalo za statut Ob~ine Radovljica. Vzrok je togo stali{~e predvsem `upana Janka S. Stu{ka in koalicije v prej{njem mandatu, verjetno pa tudi koalicije v tem mandatu, ki se ni sposobna hitreje prilagajati spremembam, menijo v radovlji{ki svetni{ki skupini SDS, ki je `elela tvorno sodelovati pri pripravi vsebine statuta. Svetnik SDS Anton Poga~nik je pri obravnavi osnutka sprememb na seji ob~inskega sveta predstavil naslednje predloge svetni{ke skupine: 1. V ob~ini Radovljica naj bi imeli en sam ob~inski praznik in ne dveh. Radovljica je Linhartovo mesto in zato upravi~eno predlagamo ukinitev praznovanja ustanovitve Cankarjevega bataljona na dan 5. avgusta. Tako bi ostal osrednji praznik 11. december, ko obele`ujemo obletnico rojstva A. T. Linharta. Linhart je vseslovenski in ob~anke in ob~ane zdru`uje tudi v ~asu pred bo`i~no-novoletnimi prazniki. S tem pa ne zanikamo pomembnosti avgustovskega dneva in praznovanja obletnice ustanovitve Cankarjevega bataljona; 5. avgust naj bo spominski dan, ne pa ob~inski praznik. 2. V statutu je potrebno poimensko navesti stalne odbore in komisije, ki so delovna telesa ob~inskega sveta, saj se je v dosedanji praksi jasno pokazalo, kateri odbori so potrebni, da delo ob~inskega sveta poteka nemoteno, ustanovitev ali ukinitev katerega od njih pa ne sme biti podvr`ena vsakokratni volji koalicije. Namre~ morebitne spremembe morda ne bi bile v prid nadaljnjemu delu ob~inskega sveta. Imenovali naj bi se naslednji stalni odbori: za finance, za urejanje prostora in varstvo okolja, za turizem (nov predlog, namesto odbora za gospodarstvo), za {olstvo in otro{ko varstvo, za zdravstvo in socialno varstvo, za kulturo, za {port, za kmetijstvo ter komisije
8 2
za strate{ki razvoj ob~ine (sicer obstaja na osnovi imenovanja `upana), za razvoj pode`elja, za peticije (nov predlog) in statutarno - pravna komisija. 3. V statutu na novo ovrednotiti vlogo krajevnih skupnosti (KS), kar naj bi krajevnim skupnostim omogo~alo preko pobud in potreb maksimalno uresni~evati lokalno upravljanje, ne pa, da bi se izvajala ve~ja centralizacija z obi~ajno {e ve~jimi stro{ki. KS lokalne probleme najbolje poznajo in jih obi~ajno `elijo re{evati. Ob~inska uprava in `upan z morebitnimi centralisti~nimi te`njami delovanja KS ne sme omejevati, ampak jih podpirati povsod tam, kjer je to mogo~e. To se je v dosedanji praksi izkazalo tudi kot najbolj u~inkovito. SDS ne bo dopustila, da bi komunikacijske blokade med ob~ino in KS zavirale razvoj posameznih KS. Tako opredeljena vloga krajevnih skupnosti pa bi zagotovo pomagala k hitrej{emu in enakomernej{emu razvoju ob~ine. 4. V osnutku Statuta je predlagana pravica do denarne nagrade `upanu za opravljeno delo po zaklju~ku mandata, ~emur na~elno v SDS ne nasprotujemo, vendar bi morala nagrada biti na ob~inskem svetu izglasovana vsaj z dvotretjinsko ve~ino. Dokler pa merila za uspe{nost niso natan~no postavljena, svetniki SDS tega predloga ne moremo podpreti. 5. Ob~ina, kakr{na je Radovljica, nikakor ne potrebuje treh pod`upanov, zato v SDS predlagamo, naj ima ob~ina samo dva pod`upana. (Anton Poga~nik)
O delu v odboru za finance Anita Vidic je predsednica kluba gorenjskih svetnikov SDS, predsednica lokalne akcijske skupine za preventivo odvisnosti Ob~ine Radovljica LAS Radovljica, ~lanica svetni{ke skupine SDS v
Anita Vidic, Na Vrta~i 17, Lesce; ~lanica odbora za finance ter predsednica lokalne akcijske skupine za preventivo odvisnosti LAS, predsednica kluba gorenjskih svetnikov, anita.vidic@telemach.net radovlji{ki ob~ini, kjer je tudi ~lanica ob~inskega odbora za finance. V spodnjem prispevku pojasnjuje delo odbora za finance, ki deluje v okviru ob~inskega sveta; ta ima pomembno svetovalno vlogo, opozarja na negospodarne poteze ob~inske uprave, in na nekorektnosti, ki prizadevajo ob~ane. Kot pravi Vidi~eva, treba je delovati po na~elu dobrega gospodarja. Odbor za finance aktivno sodeluje pri predlogih in obravnavi tem za ob~inski svet. Ker ob~inski svet potrjuje veliko finan~nih zadev v ob~ini, ima odbor pomembno vlogo pri svetovanju. V letu 2007 smo se ~lani odbora sestali na 11 sejah in pregledali ve~ razli~nih poro~il. Nazadnje smo se sre~evali s poro~ili nadzornega odbora za ob~inske javne zavode. Na za~etku leta smo veliko ~asa posvetili ob~inskemu prora~unu. Opozorili smo na stro{ke Glasbene {ole Radovljica zaradi nepokritosti iz drugih ob~in, visoke potne stro{ke in visoke materialne stro{ke knji`nic. Nismo se strinjali tudi z visokimi stro{ki, ki so namenjeni osvetlitvi pro~elja sodi{~a in upravne enote. Za osvetlitev pro~elja ob~inske stavbe pa smo sklenili, da so ti stro{ki upravi~eni. Glede zadol`evanja v ob~inskem prora~unu smo podali mnenje, da je to upravi~eno, kadar se s tem dolgoro~no pridobi nalo`ba, ki je rentabilna.
Razpravljali smo o dobri zamisli, da bi za uporabnike istih storitev pooblastili skupni organ, kar bi tudi vplivalo na zni`evanje velikih stro{kov, ki jih pla~ujemo vsi ob~ani. Prosili smo tudi, da na ob~inski upravi prou~ijo mo`nost zaposlitve skupnega revizorja, ki bi skrbel za ob~inske javne zavode ter za samo ob~insko upravo. Dali smo pobudo, da bi ob~ina s posebnim odlokom, ki bi ga sprejel ob~inski svet, poenotili ogla{evanje v vsej ob~ini. Opozorili smo na nekorektnost nekaterih direktorjev javnih zavodov, ker so sami zase predlagali izpla~ila delovne uspe{nosti. To bi moral storiti svet zavoda, namre~ ocenjevanje direktorjev je ena od njegovih glavnih nalog. Veliko smo se ukvarjali s spremembo odloka komunalnega prispevka v ob~ini. Kar nekaj sej smo usklajevali merila z namenom pravi~nosti za vse prebivalce ob~ine. Te`ko je bilo vklju~iti vse dejavnike, ki vplivajo na ceno komunalnega prispevka, zato ta odlok {e ni dokon~no sprejet. Na zadnjih sejah smo veliko ~asa posvetili razpravam o cenah najemnine grobov in pokopali{kih storitev, namre~ menimo, da ni pravi~no, ker v isti ob~ini ob~ani pla~ujejo razli~ne cene. Po drugi strani pa imajo krajevne skupnosti razli~ne mo`nosti za urejanje grobov in posledi~no so razli~ne tudi cene. Tako smo se delno strinjali s predsedniki krajevnih skupnosti, od katerih je urejanje odvisno; vsekakor pa ti dobro skrbijo za to dejavnost. Na vsaki seji smo obravnavali premo`enjsko pravne zadeve v ob~ini. Delovali smo pa najbolj{i presoji dobrega gospodarja, zato menim, da smo pridobili nepremi~nine po ugodni ceni, prodali pa smo jih po tr`ni ceni, ~e ni bilo zakonsko dolo~eno druga~e. V odboru za finance smo se trudili po na~elu dobrega gospodarja, upam, da bo tako tudi v prihodnosti. (Anita Vidic)
O gradnji vrtca na Posavcu Mag. Anton Poga~nik je ob~inski svetnik drugi mandat in aktivno sodeluje pri razli~nih pobudah, {e posebej pa se zavzema za razvoj pode`elja,
STALI[^A SVETNI[KE SKUPINE
mag. Anton Poga~nik, Posavec 34, Podnart; predsednik komisije za razvoj pode`elja, anton.pogacnik@sist.si kulturne dejavnosti in varstvo kulturne dedi{~ine. Ob~inskemu svetu in `upanu je predstavil pobudo, kak{na gradnja je primerna za vrtec na Posavcu skupaj s knji`nico, in podal zamisel o gradnji {portnega igri{~a, ki bi zadovoljil predvsem tudi mlade. Za projekt se v stranki trudijo `e drugi mandat. Vrtec naj se na~rtuje za 6 oddelkov, kajti to je sorazmerno velik okoli{, v zadnjem obdobju pa se je pove~alo {tevilo otrok. Zakon o vrtcih dolo~a, da je drugi otrok v vrtcu opro{~en pla~ila, kar bo prav gotovo {e pove~alo vpis otrok tudi v vrtec na Posavcu. Za varno in okusno prehrano otrok je pomembno, da je hrana sve`a in kakovostna, zato naj bo v vrtcu kuhinja, in ne le razdelilnica hrane. To pa so predlagali tudi ~lani sveta star{ev vrtca, in tako veleva tudi pravilnik o normativih in minimalnih tehni~nih pogojih. Zavzemamo se tudi za ekolo{ko in energetsko var~no gradnjo, tako bodo stro{ki vzdr`evanja manj{i. Krajani Posavca pa si `elijo tudi knji`nice s prostorom za ~italnico. Glede na to, da do sedaj za ta namen ni bilo primernega posluha za odkup prostorov trgovine v Ljubnem, je to lahko zelo smiseln predlog, saj je lokacija v bli`ini avtobusnega postajali{~a in postaje za vlak v Oto~ah; na Posavcu je trgovina in nenazadnje je v tem sklopu tudi Iskra Oto~e
Na travniku na Posavcu naj bi poleg igral za otroke zgradili tudi ko{arkarsko / rokometno igri{~e za mladino. skupaj z manj{imi podjetji, kar je zagotovilo za obisk knji`nice vseh krajanov Ljubnega in {ir{e okolice. Poleg igri{~a in igral za otroke naj se zgradi tudi ko{arkarsko / rokometno igri{~e za mladino Posavca, ki ga do sedaj nikakor nismo uspeli umestiti v prostor. Jasno je, da naj bi bilo igri{~e lo~eno z visoko varnostno mre`o. To ne bi bilo te`ko, saj je vrtec menda predviden na 2800 kvadratnih metrih, ostalo pa naj bi {e 1200 kvadratnih metrov, kar bi bilo ravno primerno za predlagano igri{~e, ki si ga `e ve~ kot 20 let `elijo mladi s Posavca. (Anton Poga~nik)
Ob~ina je ma~eha ob~inskemu premo`enju Ob~ina naj bo dober gospodar; ob~insko premo`enje je nenazadnje tisto, kar ob~ini omogo~a izpolnjevanje po eni strani zakonsko dolo~enih obveznosti, po drugi strani pa interesov in `elja njenih ob~anov, pi{e svetnica Mateja Gr~ar. Prihaja iz Ljubnega in dela kot zasebna zobozdravnica. Prvi mandat je ~lanica ob~inskega sveta, {e
Mateja Gr~ar, Ljubno 133, Podnart; ~lanica odbora za {olstvo in otro{ko varstvo, mgrcar@siol.net posebej pa se zavzema za enakopraven pristop k razvoju vseh delov ob~ine in posebno skrb namenja vpra{anjem zdravstvenega in socialnega varstva in {olstvu. @ivim v neposredni bli`ini praznih prostorov nekdanje trgovine v Ljubnem, ki so od zaprtja pred petimi leti prazni. Lokacija je ugodna in ni te`av z dostopom in parkiranjem. Prostori so (zaenkrat {e) v dobrem stanju, primerni za dejavnosti, ki dajejo kraju `ivljenje: mladi, upokojenci, kulturno dru{tvo, knji`nica, ‌ ohranjajo povezanost ljudi v svojem okolju.
Ali ni to primer, ko bi ob~ina s sorazmerno majhnim stro{kom odkupa (sploh ~e ga primerjamo z novogradnjo) pri{la do prostorov, ki bi zadovoljili {tevilne potrebe? Seveda, tudi graditi je treba, a vendar je tu `e vse zgrajeno, prostor ~aka, lastnik bi ga bil pripravljen prodati. Torej? Ob sprejemanju dvoletnega prora~una 2007/2008 je bil na{ amandma, ki je predlagal odkup teh prostorov, gladko preglasovan. [koda! Na{a ob~ina pa ni le mesto Radovljica. V samem mestnem sredi{~u pripravljajo gradnjo novega gledali{~a. Spra{ujem se, ali bi bil za obrobje ob~ine predlagani odkup prehud zalogaj? Lokalna skupnost je zavezana h gospodarnemu ravnanju z javnim denarjem. Mislim, da v tem primeru denar ne bi bil vr`en skozi okno! Naj povem {e, da moje mnenje ne bi bilo ni~ druga~no, tudi ~e ne bi {lo ravno za moj doma~i kraj. Vsi vemo, da ob~inski prora~un ni vre~a brez dna, in da za vse nikoli ne bo dovolj sredstev. Upam in verjamem, da na{ `upan in ob~inska uprava v prihodnosti ne bosta spregledala dobrih zamisli, ne glede na to, od kod prihajajo. Konec koncev smo vsi na istem ~olnu ‌ (Mateja Gr~ar)
9 3
KMETIJSTVO
Gensko spremenjeni organizmi in kolobar Pridelovanje `ive`a ni samo stanovsko ali strokovno vpra{anje, je tudi politi~no. Obravnavanje te tematike si prav zato zaslu`i svoje mesto tudi v glasilu na{e stranke. V zadnjih mesecih, ko so podra`itve hrane udarile tudi po vseh na{ih denarnicah, so vpra{anja kmetijstva in kmetijske politike postala {e posebej aktualna in zanimiva tudi za {ir{o javnost, pi{e odgovorni urednik na{ega glasila mag. Andrej Poto~nik, zaposlen na In{pektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, tudi ~lan ob~inskega odbora za kmetijstvo. ^e ne bo zaradi ustvarjanja lastnega dobi~ka `e prej zmagala katera od zainteresiranih skupin, bo iskanje odgovora za uravnote`eno pridelovanje `ive`a s strani politike zahtevalo veliko modrosti in usklajevanja. Na{a ob~ina ima 18.000 prebivalcev, ~e to pomno`imo s tri, kolikor je povpre~no {tevilo obrokov na dan, potem dobimo zelo veliko {tevilko, ki pove, kolikokrat na dan se soo~imo z vpra{anjem, ali jemo poceni in neopore~no hrano. Tako bi se namre~ radi prehranjevali vsi. Ni pa namen tega pisanja razglabljati o tem, koliko `ive`a pridelamo sami, koliko ljudi se s pridelovanjem in prirejo sploh {e ukvarja, koliko jih je namesto {kropljenja s herbicidi sploh {e pripravljeno okopavati, pa~ pa bi vas radi seznanili oziroma spomnili, da je ob~inski svet lansko poletje pripravil izjavo, s katero je razglasil celotno na{o ob~ino za obmo~je brez gensko spremenjenih organizmov. Na podlagi te izjave se v na{i ob~ini ne dovoljuje pridelovanja gensko spremenjenih rastlin. Odlo~ili smo se za tradicionalno, preizku{eno pot brez tveganja. Nismo se {e pripravljeni odlo~iti za nekaj novega, {e nepreizku{enega. Na{o dragoceno rodovitno zemljo, ki je prav zares nimamo ve~ v izobilju, `elimo ~im dlje ohraniti neokrnjeno, vsaj kar se ti~e gensko spremenjenih
10 2
organizmov. Dali smo prednost ekolo{kemu na~inu pridelovanja, ki v osnovi upo{teva preizku{ena naravna na~ela, in premi{ljenemu integriranemu kmetijstvu, ki vklju~uje postopke, ki so vsaj v zadnjih desetletjih zasledovani in utemeljeni s podrobnimi raziskavami. V tem trenutku, v tem ~asu in v teh razmerah lahko re~emo, da je to prav. Ampak to je {ele za~etek zadr`evanja in prepre~evanja pridelovanja gensko spremenjenih rastlin. Slej ko prej se bomo tudi v na{i ob~ini morali za~eti upirati `e prej omenjenim razli~nim interesnim skupinam ali posameznikom, ki bodo hoteli druga~e. Ali pa pomagati re{evati te`ave pre`ivetja kmetij z intenzivnim na~inom pridelovanja, ki jih bo ta omejitev za~ela omejevati. @e zdaj do`ivljamo izku{nje, kako lahko neupo{tevanje naravnih zakonitosti zaustavi ali
celo ogrozi `ivljenje in razvoj kmetij z zelo intenzivnim in ozko usmerjenim kmetovanjem. Na{i predniki, ne {e dale~ nazaj, so vedeli, da je eno izmed osnov zdravemu poljedelstvu upo{tevanje kolobarja. To je vsakoletno menjavanje pridelovanja razli~nih polj{~in na isti njivi. Sprememba je kakor po~itek, so rekli.
pojavljati od drugod zanesene nevarne rastlinske bolezni in {kodljivci, na sre~o pa v na{i ob~ini zaenkrat {e ne. Tako se je za~el pojavljati koruzni hro{~ in pa nevarne krompirjeve ogor~ice. Pojav novih, nevarnih rastlinskih bolezni in {kodljivcev nas resno opominja, da z neupo{tevanjem naravnih na~el ne bomo pri{li dale~.
Z intenzivnim pridelovanjem polj{~in se je v zadnjih letih to naravno zakonitost za~elo zanemarjati. ^e smo pozorni, lahko sami opazimo, da se na nekaterih njivah tudi v na{em prostoru `e nekaj let zaporedoma prideluje ena in ista vrsta polj{~ine. Npr. samo koruza ali samo krompir. Kmetje pravijo, da druga~e ne morejo pre`iveti.
Kljub vsemu pa lahko zaklju~imo optimisti~no. Odlo~ili smo se za zavarovanje pridelovanja gensko nespremenjenih rastlin. S tem korakom smo se vsaj na deklarativni ravni odlo~ili za spo{tljiv odnos do narave. Odlo~ili smo se za odnos, ki upo{teva ravnanje, ki je preizku{eno in brez tveganja. To pa so lahko zametki, da bomo naravne zakonitosti bolj upo{tevali tudi na drugih podro~jih na{ih dejavnosti in poseganja v naravo.
Toda delovati v nasprotju z naravnimi na~eli ne moremo dolgo. Zaradi neupo{tevanja kolobarja so se `e tudi v na{i neposredni bli`ini za~ele
Besedilo in foto Andrej Poto~nik
Rodovitne zemlje nimamo ve~ v izobilju.
STALI[^E
Cestna problematika v ob~ini Svetni{ka skupina SDS tudi v tem mandatu vso pozornost posve~a problematiki regionalnih in lokalnih cest. Dr`avnega sekretarja z Ministrstva za promet dr. Petra Verli~a so povabili, da si ogleda nekatere problemati~ne odseke. Vpra{anja za sekretarja je pripravil svetnik SDS Zvonko Prezelj, odgovore pa na sektorju za planiranje in analize na direkciji RS za ceste. Svetniki z vsemi odgovori niso povsem zadovoljni, zlasti v delu, ki se ti~e prioritet in ~asovnega poteka obnov. Po svojih mo~eh si bodo dela na posameznih odsekih prizadevali pospe{iti. Kako na ministrstvu na~rtujejo obnavljanje regionalnih cest v ob~ini Radovljica? Dolgoro~ni cilji, ki jim skladno z evropskimi usmeritvami sledijo na ministrstvu za promet, so: izbolj{anje prometne varnosti, zagotavljanje in izbolj{evanje dostopnosti, zni`evanje stro{kov udele`encev v prometu in zmanj{evanje obremenilnega vpliva prometa na okolje. V republi{kem prora~unu za leti 2008 in 2009 oz. v na~rtu razvojnih programov v ob~ini Radovljica pa so predvidena sredstva za naslednje aktivnosti: Glede pove~anja prometne varnosti v kri`i{~u Podvin so primerjave variant pokazale, da je trenutna re{itev s semaforjem vse do dokon~anja avtocestnega odseka naju~inkovitej{a. Rekonstrukcija mostu ~ez Savo na Lancovem je v zaklju~ni fazi, potrebno je urediti {e mostne priklju~ke in avtobusna postajali{~a.
Lani so za~eli z Stanje objekta ~ez rekonstrukcijo Savo v Podnartu v kri`i{~a na smislu stabilnosti ni regionalni cesti kriti~no, prora~unska Radovljica - Lesce, finan~na sredstva pa odcep za Kropo, so omejena in so kon~ana pa bo letos. izpadla tudi iz Dela se bodo rebalansa prora~una nadaljevala {e v letih za leti 2008 in 2009. 2009 in 2010. Tako je rekonstrukcija Rekonstrukcija objekta predvidena v Lipni{ke doline: V letih 2010 in 2011. skladu s sprejetim prora~unom, izdelano Na kak{en na~in je Zvonko Prezelj, projektno bilo prometno Cankarjeva 30, dokumentacijo in ministrstvo Radovljica; ~lan potrjenim vklju~eno v komisije za mandatna investicijskim sanacijo prometnic vpra{anja, volitve in programom bodo na po ujmi v Kropi? imenovanja ter podlagi javnega Direkcija RS za ceste komisije za pripravo naro~ila izbrali je takoj po grobi sprememb in izvajalca, gradnjo oceni {kode, ki je dopolnitev statuta in predvidene zadnje nastala v poslovnika ob~inskega sveta Ob~ine faze pri~eli {e letos, septembrskem Radovljica, kon~ali pa drugo leto. neurju, pri~ela z deli zvonkoprezelj@yahoo.com Za nadaljevanje za vzpostavitev rekonstrukcije v prevoznosti. Na sprejetem prora~unu zaenkrat {e obmo~ju Krope je bila najbolj ni zagotovljenih sredstev. prizadeta cesta Lipnica - Kropa Kolesarska povezava Jesenice Dra`go{e na odseku Kropa - Lesce - Bled: Zaklju~uje se Dra`go{e. Za vzpostavitev izdelava PGD/PZI odseka prevoznosti in za vzpostavitev gostinski objekt "Gala", ki se dr`avne ceste v Kropi v prvotno navezuje na servisno cesto. stanje (oporni zid, asfalt) so na Za~el se je postopek odkupa Direkciji RS za ceste namenili zemlji{~. Po predhodno 212.371,90 evrov. pridobljenem gradbenem dovoljenju {e letos na~rtujemo Izgradnja obvoznice mimo izvedbo odseka od kri`i{~a v tovarne Iskra Mehanizmi v Lescah, mimo gostilne Gala in Lipnici naprej proti Kranju. V na~rtu Lani so pripravili idejni projekt razvojnih programov v okviru ureditve trase regionalne ceste sprejetega prora~una 2008/2009 Lipnica - Podtabor skozi naselje je predvideno financiranje do leta Lipnica. Projekt predvideva 2012. ureditev plo~nikov, avtobusnih postajali{~, cestne razsvetljave, Zakaj je iz plana investicij sanacijo zgornje plo{~e mostu izpadla obnova mostu ~ez preko Lipnice, ureditev Savo v Podnartu? priklju~kov in ukrepov za
Rekonstrukcija mostu ~ez Savo na Lancovem je v zaklju~ni fazi.
umirjanje prometa ob vstopih v naselje Lipnica. Preverili so tudi traso obvoznice mimo naselja Lipnica in predvideli ureditev dveh kri`i{~ na za~etku in koncu pododseka (priklju~itev na obstoje~o regionalno cesto) ter nov most preko Lipnice. Niso pa {e re{ili problema pe{cev skozi naselje Lipnica, dotrajanega vozi{~a in tudi same o`ine skozi naselje pri tovarni Iskra Mehanizmi. Zato je po predlogu projektantov in potrditvi recenzijske komisije bolj ustrezna re{itev obnova skozi naselje Lipnica. Po izdelanem idejnem projektu bodo v okviru prora~una projekt uvrstili v na~rt razvojnih programov. Rekonstrukcija in obnova “stare ceste” Naklo - Posavec ^rnivec Nekateri odseki “stare ceste” Naklo - Posavec - ^rnivec so v slabem stanju in tudi z neustreznimi geometrijskimi elementi. Na teh delih cest bi bila potrebna rekonstrukcija, vendar v okviru omejitev prora~una za leti 2008-2009. V na~rtu razvojnih programov, za rekonstrukcijo te ceste ni bilo predvidenih sredstev. Na vpra{anje o plo~niku skozi vas Posavec (pobudo za ~imprej{njo izgradnjo je na seji ob~inskega sveta podal svetnik Anton Poga~nik), pa je bilo pojasnjeno, da je le-ta v pristojnosti Ob~ine Radovljice in se financira iz prora~una, lahko pa se pridobi tudi druge vire sredstev, na primer prora~unske. (Odgovore povzela in oblikovala redaktorica)
Rekonstrukcija mostu v Podnartu je predvidena za leto 2010/11.
11 3
ZADNJA STRAN
O delu Komisije za razvoj pode`elja Komisija za razvoj pode`elja je delovno telo radovlji{kega ob~inskega sveta, nadaljuje delo Projektnega sveta za celoviti razvoj pode`elja (PS CRPOV). Vsebina dela komisije je skladna s programom razvoja pode`elja Republike Slovenije od 2007 do 2013, in vendar, ugotavljajo ~lani, bi lahko cilje za nadaljnje delovanje zastavili bolj smelo, ~e bi bilo v ob~inskem prora~unu ve~ sredstev predvidenih tako za pripravo projektov kot tudi za njihovo uresni~itev. Komisijo `e drugi mandat vodi mag. Anton Poga~nik, v ~lanku pa podaja svoje razmi{ljanje o odnosu do naravnih in kulturnih znamenitosti v ob~ini. Namen delovanja komisije je ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine predvsem na pode`elju ter priprava kakovostne ponudbe za aktivnej{e pre`ivljanje prostega ~asa v naravi. Prav gibanje pa je tudi zelo pomembno za na{e zdravje, zato menim, da je prav, da se bralci seznanite z novostmi, ki so lahko zares pomembne, kadar potrebujete sprostitev, sprehod ali preprosto sve` zrak. Zanesljivo poznate Fuxovo brv ~ez Savo in urejeno pot do Pustega gradu. Za~etek poti je na parkiri{~u ob cesti, ki vodi proti ~istilni napravi ob Savi. Pot te~e tudi skozi gozd, kjer je izjemna sestava kamnin, nato po travnikih, mimo kmetij in polj, na koncu pa po strmini do gradu, od koder se odpre ~udovit pogled na dolino Lipnice in Stol. Pot je primerna tudi za kolesarje ali konjenike. Pot s Pustega gradu lahko nadaljujemo v smeri Grabnarice. Namre~ leta 2006 je bila odprta naravoslovno vodnou~no pot Grabnarica v Lipni{ki dolini (KS Lancovo), na turisti~noinformativnem centru v Radovljici (TIC) pa je mogo~e dobiti zemljevid in zlo`enko, ki vabi s svojo prepri~ljivostjo. Pot bo gotovo navdu{ila, ~eprav ni {e povsem opremljena. Na Brezjah je nastala Pot miru, ki naj bi bila urejena do konca maja 2008. To je `e tretja pot s kulturno-
12 2
verskim zna~ajem, poteka pa od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah pa prav do slapov na potoku Pera~ica. Na tej poti so me obhajali globoki ob~utki in na po~ivali{~ih sem se seznanil s ~udovito poezijo znanih slovenskih poetov. Tudi za to pot je izhodi{~e pripravila KRP z vso podporo strokovnih delavcev ob~inske uprave ter Turisti~nim dru{tvom in Samostanom Brezje.
Predvideni projekti v letu 2008 V prora~unski postavki je zanje namenjenih le 39.000 evrov.
~ezmejnega sodelovanja z Avstrijo (prijavo bo pripravil RAGOR ali BSC Kranj). Po mnenju ~lanov KRP pa je klju~no evidentirati (skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dedi{~ine Kranj) dedi{~ino na pode`elju in pripraviti predloge za obnovo va{kih jeder z enotno celostno podobo. Delovanje na tem podro~ju mora biti sistemsko in s podporo ob~inske uprave, ki je zadol`ena za pripravo podlag, prav tako pa je nujna podpora ob~inskega sveta. Iz
predstavljenega je tako zelo jasno, da je sredstev za te namene veliko premalo. Da bi na{li sredstva, pa je treba najprej spremeniti pogled nekaterih vplivnih koalicijskih ob~inskih politikov. Ob~ina Radovljica ima na tem podro~ju resni~no prave razvojne prilo`nosti, volitve pa o`ivijo nove pristope in pomagajo uresni~iti zamisli, ki doslej nekako niso dobile podpore. Toda to je `e druga zgodba, ki se bo, upam, bolj smelo pisala z novim mandatom ob~inskega sveta. Anton Poga~nik
Po~ivali{~i za avtodome
Izdelava zlo`enke: zemljevid tematskih poti in uvrstitev tematskih poti na spletno stran ob~ine in Slovenske turisti~ne organizacije (STO). Ureditev romarske poti od Oto~ preko Ljubnega do Brezij: Projektna dokumentacija naj bi bila pripravljena {e letos, dela pa opravljena v letih 2009, 2010. Ozna~itev Begunjskih tematskih poti: V letu 2007 so bile uresni~ene Lambergarjeva pot, Va{ka pot, Pastirska pot, Petrova pot, Podgorska kolesarska pot. TD Begunje je za sredstva zaprosilo `e na razpisu za turisti~na dru{tva v letu 2007. Ker pa niso uspeli, so ~lani KRP presodili, da je nujno te aktivnosti opraviti letos. Odkup Grabnarjeve doma~ije in mlina kot nadaljevanje del na tematski poti Grabnarice: Ocenili smo, da je nujen dogovor med KS Lancovo, `upanom in KRP ter potencialnimi vlagatelji in sklenili, da je potrebno pregledati stanje poti in urediti pomanjkljivosti. Izobra`evanje vodnikov naj bi financiral javni zavod Linhartova dvorana s postavke turisti~nih aktivnosti. Konjeni{ke poti Gorenjske: projekt je ve~leten in vklju~uje ve~ ob~in zgornje Gorenjske, Ob~ina Radovljica pa pri tem sodeluje s sorazmernim finan~nim dele`em. Ta konjeni{ka pot poteka tudi po avstrijskem Koro{kem. V letu 2008 bo izvedena prijava na razpis
Predvidena je bila priprava projektne dokumentacije. Za potencialni lokaciji sta bili predlagani Brezje - pri gosti{~u Adrijan in v Begunjah - Krpin. S tem bi pridobili projekta, ki bi bila primerna tudi za kandidiranje na ustreznih razpisih za tako imenovani “Leader program� ~ezmejnega sodelovanja, in tudi drugih skladov EU. ^lani KRP so podprli ta prizadevanja, vendar ti predlogi sodijo v javno-zasebno partnerstvo, zato za te aktivnosti niso namenili sredstev.
Postavitev pode`elskih tr`nic Pripraviti je potrebno projektno dokumentacijo, vendar ~lani KRP te naloge niso finan~no podprli, so se pa zavzeli za zasebne pobude. KRP bo spremljala morebitne aktivnosti in ~e bo pri{lo do pobud za pridobitev projektne dokumentacije za pode`elsko tr`nico (potrebno je namre~ poznati standarde, celostno opremo, dejanski interes kmetov in nujen je primeren na~in delovanja za ustrezno ponudbo kakovostnih doma~ih proizvodov). @e zdaj pa bi v ta namen lahko uporabili obstoje~o tr`nico v Radovljici, ki te ponudbe `al nima. Mogo~i pa sta dve novi lokaciji, in sicer na Brezjah (v sredi{~u vasi blizu bazilike ali pri gosti{~u Adrijan) in v Lescah (na primer nasproti Merkur-Mercator centra).