Glas dezele, junij 2010 by Specom d.o.o.

D GLASILO OB^INSKEGA ODBORA SDS RADOVLJICA

JUNIJ 2010

www.radovljica.sds.si

UVODNIK pa jo je odnesla notranja ministrica. Re{evala jo je vsa koalicija, najve~ji osmoljenec pa je ostal predsednik vlade, saj razli~ni dokazi, ki prihajajo na dan, ka`ejo, da je ministrica pri poslu s stavbo NPU-ja ravnala negospodarno.

Zvone Prezelj, predsednik IO OO SDS Radovljica

Kriza V zadnjem ~asu se dogodki vrstijo s tako naglico, da nam ne dovolijo oddiha; zaradi dru`benosocialnih in politi~nih premikov se nenehno nahajamo v stresnem obdobju. Ker se vlada krize loteva z ne povsem pravimi u~inkovitimi ukrepi, predvsem pa prepo~asi, o~itno dno krize {e ni doseèno. Brezposelnost v dràvi je rekordna. V ~asu Pahorjeve vlade se je {tevilo brezposelnih oseb v zadnjem letu podvojilo. Tudi na{e ob~ine kriza ni zaob{la, trenutno je brezposelnih 628 oseb, tako da Karitas in Rde~i kri` ne dohajata potreb najbolj prizadetih. Dejstvo je, da bomo morali ugrizniti v kislo jabolko in modernizirati pokojninski sistem, vendar ne na na~in, kot se ga loteva obstoje~a oblast - na hitro in nepremi{ljeno. Dijaki in {tudentje naj bi ostali brez malega dela, ~eprav mnogim to omogo~a {tudij. Odvzemajo jim tudi è pridobljene pravice na podro~ju prehrane, ki jim jih je zagotovila Jan{eva vlada. Ob tem pa vlada govori o u~e~i dru`bi, ki nas bo uvrstila med najbolj razvite in ekonomsko mo~ne dràve?! [e ve~je krizno àri{~e je na politi~nem parketu. Pri~e smo, kako koalicija oz. vlada, namesto da bi sprejemala u~inkovite protikrizne ukrepe za ozdravitev gospodarstva, iz meseca v mesec re{uje lastne afere. Pred kratkim je spodrsnilo kmetijskemu ministru, le za las

Pravkar se nahajamo sredi vro~e referendumske kampanje o dokon~ni potrditvi arbitra`nega sporazuma. No~em biti pateti~en, vendar se mi postavlja vpra{anje, ali bo 6. junij 2010 postal za Slovence dan, ko tretji~ v svoji stoletni zgodovini izgubljamo del svojega ozemlja. Zato z vso gotovostjo trdim, da bo za Slovenijo to najpomembnej{i referendum po osamosvojitvenem plebiscitu. Na tem referendumu bomo odlo~ali o na{i ju`ni meji in pomorskem statusu Slovenije. Odlo~itev, ~e bo {kodljiv sporazum potrjen, bo sprejeta enkrat za vselej in bo nepopravljiva. Slovenijo bo izpostavila nerazumnemu tveganju, poleg tega pa nas bo {e dodatno politi~no razdelila. Namesto da bi vladajo~a koalicija iskala nacionalno soglasje za tako usodno odlo~itev, je brez posvetovanja s stroko in opozicijo podpisala in nato izglasovala z navadno ve~ino slab sporazum. Edina sprejemljiva pot iz zanke je zavrnitev arbitra`nega sporazuma na referendumu. Nesprejemljivo je, da bi arbitra`ni komisiji prepu{~ali odlo~itev, ali bo Slovenija imela neposreden dostop do teritorialnih mednarodnih voda. Spomnimo se pari{ke mirovne komisije, ki je Slovencem prav na tem obmo~ju odvzela nesporno slovenska ozemlja. Ni~ manj ni vro~e na lokalnem prizori{~u. Mesec dni nas lo~i do zadnje seje ob~inskega sveta v tem mandatu in ~e ne prej, bomo v septembru v ~asu predvolilne kampanje pred volivce polagali obra~un preteklega {tiriletnega dela. Nekako samoumevno je in tudi taka navada je `e, da si `upan prisvoji levji dele` zaslug za vse storjeno, krivde za nestorjeno pa ne prizna. @upan je pred meseci potarnal, da je

o~itno, da se je predvolilna bitka è pri~ela, ampak prav sam najbolj skrbi, da je v sredi{~u pozornosti. Tako le z najve~jo teàvo ohranja ravnote`je na politi~nem odru. Komaj se je re{il primeà in{pekcijskih slu`b, ki so mu dokazale vrsto nezakonitosti, se mu je zgodilo otro{ko igri{~e v Lipnici in Âťle{ko letali{~eÂŤ. @upan je ve~ kot 300 poslanih vabil za odprtje rekonstruirane vzletno pristajalne steze moral preklicati iz preprostega razloga: steza nima uporabnega dovoljenja. Radovlji{ka upravna enota je pred dnevi izdala dovoljenje za enoletno poizkusno obratovanje. Zakaj tako hitenje za slovesnost, lahko samo ugibamo. Kaj se dogaja v zvezi z nepodpisom najemne pogodbe med Ob~ino â€“ ALC in Aeroklubom pa bo razkril ~as; govori se, da je v ozadju privatizacija. Upravi~eno pri~akujemo, da bo ùpan na zadnji seji ob~inskega sveta razkril tajne dogovore. Vsega pa ob~ani prav zlahka le ne kupijo. Tako mi ljudje iz Lipni{ke doline povedo, da bi denar, ki je bil namenjen novemu {olskemu igri{~u, raje vloìli v obnovo cestne infrastrukture, ki je prav v teh krajih najslab{a. [olsko igri{~e, ki je bilo zgrajeno lani tik pred za~etkom {olskega leta, torej pred ve~ kot devetimi meseci, je iz ne vem kak{nih razlogov {e vedno uradno zaprto. Na zadnji seji je eden izmed svetnikov na~el vpra{anje (ne)zakonitosti gradnje, vendar pravega odgovora ni bilo. Zadnja neuradna informacija je, da naj bi igri{~e gradbeno dovoljenje dobilo v za~etku maja. A uporabnega dovoljenja do trenutka, ko to pi{em, {e ni. Ker se z izvajalcem del Gradis Celje dogaja marsikaj, govori se o prisilni poravnavi oziroma ste~aju, se bojim, da igri{~e {e lep ~as ne bo imelo urejene dokumentacije, ki bi bila podlaga za njegovo zakonito odprtje. @upan, ki velikokrat pove, da je varuh zakonitosti, je to ko~ljivo vpra{anje iz previdnosti prepustil direktorju; na prihodnji seji konec junija upravi~eno pri~akujemo z argumenti podprt odgovor. Vsekakor pa je na mestu vpra{anje, kako se brez potrebne

gradbene dokumentacije, ki je za ostale ob~ane obvezna, lahko gradi nek objekt. Konec junija bo zadnja seja ob~inskega sveta. Svetniki se bomo posvetili razpravi in sprejemanju ob~inskega razvojnega na~rta in rebalansa prora~una. Glede na krizno situacijo je zelo verjetno, da bo kar nekaj investicij preloènih. Rebalans prora~una, ki ima za cilj zmanj{anje prora~unskega primanjkljaja, pa napoveduje tudi predsednik vlade. Tu je pomo~ Gr~iji priro~en izgovor za rebalans, o pravih vzrokih pa mol~ijo. Primanjkljaj dràvnega prora~una se je v prvih treh mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani pove~al za 36 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih je zna{al è 1,9 milijarde evrov. Po podatkih ministrstva za finance se je dràvni prora~un samo v prvih treh mesecih tega leta dodatno zadolìl za neto 1,1 milijarde evrov. Dolg dràvnega prora~una, ki neposredno bremeni slovensko dràvo, torej nas davkopla~evalce, se je samo lani pove~al za 3,9 milijarde evrov. Za primerjavo naj povem, da je to zadolèvanje ve~je kot v Gr~iji, ki doìvlja finan~ni razpad. Na podlagi napovedi rebalansa dràvnega prora~una predlagam ùpanu, da z rebalansom ob~inskega prora~una po~aka, da bo le-tega pripravil na novih izhodi{~ih, v katerih bo napovedano drasti~no zmanj{evanje prora~unske luknje. Ne nazadnje k njej nekaj malega prispeva tudi dolg ob~ine, ki ga je ustvaril ùpan. Mednje {tejem izgubljenih 850 tiso~ evrov za deponijo na ^rnivcu. Za ta denar bi se v Srednji Dobravi, Podnartu ali Kropi lahko vozili po nadstandardnih cestah z urejenimi plo~niki, ki jih je med drugim v tem mandatu obljubila sedanja ùpanova koalicija. Vse to nas mora navesti k razmi{ljanju, da na leto{njih lokalnih volitvah izvolimo preudarno vodstvo ob~ine, ki bo njen razvoj gradilo na zdravih temeljih in dogovorjenih kriterijih.

GLAS DE@ELE. Izid: 28. 5. 2010; {tevilka 3/2010; izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: glas.dezele@yahoo.com; uredni{ki odbor: odgovorna urednica Mateja Gr~ar, izvr{na urednica Eva Sen~ar, ~lana Maja Prezelj in Jernej Kolman, lektoriranje Niko Rupel; oblikovanje in prelom: Specom d.o.o.; naklada: 6.700 izvodov; brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v Ob~ini Radovljica. Naslovnica: Pogled na stari del Radovljice (foto: Jernej Kolman).

ARBITRA@NI SPORAZUM

VZELI SO NAM KORO[KO, TRST IN GORICO. MORJA NE DAMO. 6. JUNIJA GLASUJ PROTI! Dràvljanke in dràvljani bomo 6. junija ponovno odlo~ali o vpra{anju slovenske suverenosti, tokrat na morju. Gre za najpomembnej{e vpra{anje po odlo~itvi za samostojno Slovenijo! Udele`ba na referendumu je zato klju~nega pomena, saj bomo s tem pokazali, da ne podpiramo {kodljivih re{itev, ki jih sporazum prina{a Sloveniji. Glavni argumenti proti sporazumu so naslednji: 1. Potrditev arbitra`nega sporazuma (AS) na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. 2. Za Slovenijo je AS slab, ker ogroà: - njen pomorski status; - gospodarske nacionalne interese luke Koper in Slovenije; - njeno suverenost v ~asu, ko ima Slovenija najmo~nej{i mednarodni poloàj v zgodovini; 3. AS bo v »najbolj{em« primeru Sloveniji omogo~il »slu`nost« oz. »ne{kodljiv prehod« preko hrva{kega teritorialnega morja do mednarodnih voda. 4. Slovenska vlada je sporazum podpisala brez usklajevanja in obve{~anja strokovne javnosti in opozicije ter nas razdvojila in sprla. Tako smo prisiljeni izbirati med bolj in manj slabimi odlo~itvami. 5. Ni res, da bodo dràvne meje z vstopom Hrva{ke v EU izgubile svoj pomen. Odpravljena bo samo carinska kontrola, meja pa bo ostala nadzorovana. 6. Zagovorniki AS namerno zanemarjajo dejstvo, da prepri~ljiva ve~ina slovenskih volivk in volivcev podpira zahtevo po nesporni in pravi~ni dolo~itvi na{e ju`ne meje {e pred vstopom Hrva{ke v EU. 7. Zavrnitev AS na referendumu ne bo

poslab{ala slovenskega pogajalskega poloàja, ampak ga bo nasprotno okrepila. EU je v bli`nji preteklosti preìvela è ve~ zanjo bistveno pomembnej{ih odklonilnih referendumov. Po njih se je vedno poiskalo nove, sprejemljivej{e re{itve. Ne drì, da AS nima alternative, saj obstajajo tudi druge re{itve: • sporazum, v katerem bo izrecno pisalo, da mora sodi{~e dolo~iti mejo po na~elu zunanje pravi~nosti (ex aequo et bono), o katerem je bilo leta 2007 doseèno soglasje med vsemi parlamentarnimi strankami v Sloveniji; • sporazum, v katerem bo nedvoumno zapisano, da se podpisnici strinjata s tem, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami; • ratifikacija sporazuma Drnov{ek-Ra~an, ki predstavlja za Slovenijo {e sprejemljiv kompromis dolo~itve ju`ne meje.

PROTI sporazumu so se izrekli tudi {tevilni ugledni pravniki in druge ugledne osebnosti, med drugim: Dr. Miro Cerar: »Arbitra`ni sporazum je za Slovenijo preveliko tveganje, neprimerno ve~je kot za Hrva{ko. Mi lahko izgubimo vse, oni lahko izgubijo nekaj.« Dr. Marko Pavliha: »Nezasli{ano in protidr`avno je, da se nekateri ogla{ajo v dnevnem ~asopisju in brezsramno pravijo, da Slovenija nikoli ni imela celotnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. ~e bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo«. Slovenski pisatelj Boris Pahor: »Prepri~anje, da bo arbitra`a Sloveniji omogo~ala

Sedanje stanje, kot ga dola~ata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi za{~itne ekolo{ke cone in epikontinentalnem pasu RS. Ur. list RS {t. 93/05

Stanje po referundumu, ~e bo sporazum potrjen. stik z odprtim morjem, je le pobo`na èlja.« Predsednik SDS Janez Jan{a: »Slovenija lahko izgubi vse, Hrva{ka ni~.« Dr. France Bu~ar: »Ne gre le za mejo, ampak za vpra{anje obstoja Slovenije. Jaz tega sporazuma ne bi nikoli podpisal. /…/ Toliko Slovenca pa è sem, da tega ne bi storil, saj bo to odlo~itev za vse ve~ne ~ase.« IN »Pahor se obna{a, kot da je slovenski narod skupnost mentalno zaostalih ljudi. To je oìvljanje mentalitete, ki smo jo z osamosvojitvijo pustili za sabo.« Slovenci bomo drugi~ v zgodovini na plebiscitu

odlo~ali o svoji meji - o na{i ju`ni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odlo~itev bo pomembnej{a od obi~ajnih politi~nih odlo~itev in va`nej{a od volitev, ki so vsake {tiri leta. Nikoli ve~ je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koro{ko, Trst in Gorico, danes je ogroèna na{a suverenost na morju. Tega slovenski dràvljani ne moremo ve~ dovoliti. Zato vabimo vse, da se referenduma udeleìte, nanj povabite svoje prijatelje in znance ter obkroìte PROTI! Ve~ na www.sds.si

ARBITRA@NI SPORAZUM

Slovenski in hrva{ki interes sta si v nasprotju Kaj nam prina{a arbitra`ni sporazum? Tema, ki zopet razdeli slovensko javnost, povrh vsega tudi stroko. Slovenci se vnovi~ spra{ujemo, ~emu, zakaj, se vedno znova soo~amo s tem, da nas sku{ajo prizadeti v na{i celovitosti. Na javni tribuni, ki je bila 13. maja v radovlji{ki Srednji gostinski in turisti~ni {oli, sta gosta dr. Dimitrij Rupel in Dragutin Mate spregovorila o pasteh arbitra`nega sporazuma s Hrva{ko. Pogovor je vodil mag. Tone Poga~nik. Dr. Dimitrij Rupel je v uvodu poudaril, da z Matejem nista na obisku v Radovljici le zaradi predstavitve stali{~a SDS, pa~ pa je problem kompleksnej{i in se dotika politi~nih, gospodarskih in kulturnih vpra{anj na{e dràve. »Nasprotje stali{~ pred bliàjo~im referendumom je izpadlo kot strankarski dvoboj, in ~e è nismo enotni, kot smo bili glede osamosvojitve ali sprejema v Nato, bi morali imeti vsaj poenoteno nacionalno stali{~e glede tega vpra{anja. Stanje, zaradi odlo~itve z arbitraò, lahko postane nepopravljivo. @e sam za~etek je bil napa~en, in sicer z odlo~itvijo za arbitraò z navadno ve~ino poslancev. Ogroèna je suverenost na{e dràve in odlo~itev o meji v Piranskem zalivu bi bila lahko celo protiustavna. Tako meni tudi ustavno sodi{~e. Zdaj lahko naredimo edino to, da na referendumu zavrnemo mo`nost odlo~itve z arbitraò. Naslednji korak je vrniti se na prvotno pozicijo in za~eti vnovi~ni krog pogajanj. Bojim se, da bo sporazum bolj koristil Hrva{ki. Tu se bojujeta dva strate{ka interesa; hrva{ki interes je prepre~iti Sloveniji, da bi bila enakopravna partnerka, slovenski interes je ohraniti izhod iz slovenskih teritorialnih voda do mednarodnih voda – povezavo z odprtim morjem.« To pa je najmanj klju~nega pomena tudi za luko Koper – in nenazadnje bi druga~na re{itev

Predsednik OO SDS Zvone Prezelj, Dragutin Mate, dr. Dimitrij Rupel in mag. Tone Poga~nik lahko prizadela na{e gospodarstvo.

Na~elo pravi~nosti Na~elo pravi~nosti (ex aequo et bono), pojasnjuje Rupel, nam narekuje upo{tevanje zgodovinskih dejstev; pravica do izhoda namre~ ne izhaja le iz tega, ker je bila na{a dràva del Jugoslavije, pa~ pa iz nekih podedovanih pravic: povrnil se je na pari{ki mirovni sporazum z Italijo leta 1947, ki kot pravi, ni sicer povzro~il Sloveniji ravno krivice (dobili smo obalo od Debelega Rti~a do Se~ovelj), vendar pa je del Slovencev ostal v Italiji, medtem ko Hrva{ka ni izgubila ni~esar. »Hrva{ka je bila nagrajena velikodu{no, Slovenija pa skopo.« Kaj pa sporazum leta 2001, ki sta ga pokojna Drnov{ek in Ra~an è tudi parafirala, a na{a soseda ga je po nekaj mesecih odpovedala? Pomembna dogodka sta bila {e Brionska izjava glede vpra{anja dràvne meje leta 2005 ter Bela knjiga naslednje leto, kjer so na{teti razlogi, zakaj naj ima Slovenija pravico do mednarodnega morja.

»Slovenija se `e dvajset let zaveda, da je njen strate{ki interes ohraniti neposredno povezavo z odprtim morjem. Vlada nam predlaga re{itev, ki je negotova. Ne vem, kak{en je hrva{ki interes, da ho~e Sloveniji prepre~iti dostop do mednarodnih teritorialnih voda. Podobnih problemov je v Evropi in po svetu ve~, ponekod so se re{evali tudi stoletja, pa tudi na{ega ni mogo~e re{iti ~ez no~.«

Mednarodni odnosi so tekma med dr`avami, ne pa med strankami Dr. Rupel je spomnil na ~as, ko je bila SDS vladna stranka in so ob odlo~anju glede tega problema povabili tudi opozicijo. »Takrat smo na Bledu skupaj zaklju~ili, da se pogovarjamo hkrati tudi o meji na kopnem, da morajo biti pogajalska izhodi{~a pravi~na in da je izhodi{~ni datum 25. junij 1991. Stvari je v svoje roke vlada vzela {ele pred kratkim. Zavedati se moramo, da so mednarodni odnosi tekma med dr`avami, ne pa med strankami,« je zaklju~il uvodni

nagovor nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Tudi Dragutin Mate je v pogovor vnesel izku{nje iz ~asa, ko je bil notranji minister. »Da v EU meje niso pomembne, ni res; kajti odsotnost {engenske meje {e ne pomeni, da meja ni, odpravljeni so le mejni prehodi. In ~e ne bomo potrdili sporazuma, se na na{i ju`ni meji ne bo ni~ zgodilo; {engenska meja se ne bo preprosto pomaknila na Hrva{ko. ê pa se nam zgodi, da ne bomo imeli neposredne povezave na{ih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, bomo pomorsko prikraj{ana dràva. To prakti~no pomeni, da ne bomo soodlo~ali, kaj se bo v Jadranu dogajalo. Lahko bi, recimo, pri{li v situacijo, ko bi Italija in Hrva{ka zaprli svoje teritorialne vode, potem bi se druge dràve dogovarjale, kje bi potekali koridorji. Dràve posku{ajo za{~ititi svoja pristani{~a.«

Re{itev »out of the box« Rupel je izpostavil tretji in ~etrti

PROSTOVOLJNO GASILSTVO ~len arbitra`nega sporazuma. Namre~ Slovenija potrebuje neposreden dostop do odprtega morja. »Od arbitraè pri~akujemo, da nam povedo, kje poteka meja med slovenskimi teritorialnimi vodami in mednarodnimi vodami. Govorimo o meji in o stiku, kar je razlika - mi potrebujemo prvo, in ne drugega. Za dolo~itev meje na kopnem in po morju je treba uporabiti priporo~ilo mednarodnega prava. ê vzamemo konvencionalno mednarodno pravo, potem je razmejitev preprosta: med skrajnima to~kama ene in druge dràve se dolo~i sredinska ~rta. A po tem ne moremo ohraniti Piranskega zaliva. Kajti sredinska ~rta bi kon~ala v italijanskem morju. Zato bi za re{itev tega problema morali najti neko nekonvencionalno re{itev – »out of the box« re{itev. To, kar prina{a to~ka 3.b., pa je slu`nost. Tega pa si ne èlimo.« V nadaljnji razpravi je bilo sli{ati med drugim tudi, da Hrva{ka nima urejenega mejnega sporazuma z nobeno od svojih sosednjih dràv, kar je dokaj nenavadno, ~e ho~e vstopiti v EU. Sogovorniki so izrazili tudi skrb v primeru za nas neugodne re{itve, ohranitve zgolj stika: eden ve~jih pomislekov je tudi zadrèvanje ladij, ki plujejo v luko Koper – lahko bi se zavlekel njihov pregled, kar seveda pove~uje stro{ke. To pa bi mo~no prizadelo luko. Preproste re{itve ni, so sklenili; bo pa nujno pokazati nekaj dobre volje. »ê arbitra`ni sporazum na referendumu zavrnemo, bo sicer nastala zadrega. A nato se bo treba ponovno lotiti dela,« je odlo~en dr. Rupel. Hrva{ki bo treba ponovno in {e kako druga~e predstaviti problem, nenazadnje se sami ne drìjo niti tega, kar so sklenili v svojem parlamentu, spomnimo se recimo na teàve slovenskih ribi~ev ali sporazuma Drnov{ek-Ra~an. Dràvi bi se mogli ponovno sesti za pogajalsko mizo in pripraviti bolj{i sporazum.« Pogovor povzela Eva Sen~ar

4. maj - mednarodni dan gasilcev Z ustanovitvijo prve gasilske brambe leta 1869 v Metliki se za~enja tradicija slovenskega gasilstva. Ve~ina prostovoljnih gasilskih dru{tev je najve~krat nastala po ve~jih ali manj{ih po`arih, pri katerih so bili ljudje nemo~ni in nesre~e niso mogli prepre~iti niti omejiti.

delodajalcu zniàjo zavarovalne premije in imajo dav~ne olaj{ave,« ter, »Dràva zagotovi prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske slu`be tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.« Dopolnitev zakona o gasilstvu v dràvnem zboru àl ni bila sprejeta. Ob mednarodnem dnevu gasilcev, tega dne goduje sv. Florjan, ki velja za zavetnika pred ognjem, ob~inski odbor SDS Radovljica ~estita vsem gasilkam in gasilcem Gasilske zveze ob~ine Radovljica in jim èli ~im manj intervencij. Jernej Kolman, podpredsednik OO SDS Radovljica in ~lan Prostovoljnega gasilskega dru{tva Srednja Dobrava

Padec na lestvici svetovne konkuren~nosti

Hot fire trening v Podnartu - usposabljanje gasilcev v realnih pogojih. Foto: arhiv PGD Sr. Dobrava V Sloveniji je po zadnjih podatkih registriranih 1295 prostovoljnih gasilskih dru{tev s 133 tiso~imi prostovoljnimi gasilkami in gasilci. Dru{tva so povezana v 116 ob~inskih gasilskih zvez. Najvi{ja oblika povezovanja gasilskih zvez je Gasilska zveza Slovenije. V Ob~ini Radovljica je trinajst prostovoljnih in eno industrijsko prostovoljno gasilsko dru{tvo. V po`arih, naravnih nesre~ah in drugih nesre~ah, ko ljudje potrebujejo pomo~, je gasilec pripravljen pomagati s tveganjem svojega zdravja in `ivljenja. Dobra organiziranost gasilstva, strokovnost gasilcev in teritorialna porazdeljenost gasilskih dru{tev so razlogi za uspe{no preventivno in operativno delo gasilcev. @ivljenjska naglica, ki jo narekuje tr`no gospodarstvo, sili ljudi k druga~ni izrabi prostega ~asa. Prostovoljni gasilci so nasprotje temu. Gasilec je pripravljen svoj prosti ~as nameniti za usposabljanje, vaje, skrb za gasilsko opremo in ostalo, kar je potrebno za njegovo suvereno delovanje. V SDS-u se pomena gasilstva zavedamo, zato so poslanci SDS decembra 2009 predlagali dopolnitev zakona o gasilstvu, ki bi dodatno motiviral prostovoljne gasilce. Naj izpostavim dva stavka, ki bi se dodala v zakonu: »Status operativnega prostovoljnega gasilca je odnos med delodajalcem in gasilcem, s katerim se stimulira zaposlovanje gasilcev tako, da se

Slovenija je na lestvici svetovne konkuren~nosti, ki jo je pred dnevi objavil {vicarski in{titut za razvoj mened`menta (IMD), izgubila 20 mest in pristala na 52. mestu. Utrpela je najve~ji padec med 58 dr`avami, razlogi za to pa so predvsem v velikem padcu BDP in zelo pesimisti~nih ocenah predstavnikov slovenskih podjetij. Za Slovenijo so se na lestvici tokrat uvrstile le Bolgarija, Romunija, Argentina, Hrva{ka, Ukrajina in Venezuela. Na prvem mestu je Singapur letos zamenjal ZDA, ki jih je prehitel tudi Hongkong. Raziskava temelji na 246 kriterijih, ki sestavljajo {tiri sklope konkuren~nosti - ekonomsko uspe{nost, vladno in poslovno u~inkovitost ter infrastrukturo. Podlaga izra~unu so trdi statisti~ni podatki za 2009 in mehke anketne ocene predstavnikov slovenskih podjetij iz leto{njega januarja. Vlada je odlo~ena pove~ati konkuren~nost Slovenije z rebalansom dr`avnega prora~una, ki predvideva obvladljiv primanjkljaj, in pospe{enim nadaljevanjem zastavljenih reform, je dejal Borut Pahor. Postavlja se vpra{anje ali sta napoved reforme javnega sektorja in rebalans prora~una zadostna za izbolj{anje konkuren~nosti. Za primerjavo naj povem, da je leta 2008 v ~asu Jan{eve vlade Slovenija napredovala za osem mest, na 32. mesto. Z. P.

VABILO Spo{tovani dr`avljani, domoljubi in vsi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s slovenskim morjem

VABIMO VAS NA VSESLOVENSKI SHOD PROTI ARBITRA@NEMU SPORAZUMU KI BO V PETEK, 4. JUNIJA 2010, OB 17. URI V LJUBLJANI Odhod brezpla~nega avtobusa je z avtobusne postaje v Radovljici ob 15. uri. Vljudno vabljeni!

GENERAL MAISTER BI BIL PROTI 5 3

OBISK POSLANCA SDS

Morda bo kriza prekratka in se bomo vrnili na staro miselnost Prenosi sej dràvnega zbora so v~asih podobni mehi{kim telenovelam, je s humorjem obarval svoj pozdravni nagovor poslanec in podpredsednik stranke Zvone êrna~, ko je bil 15. aprila na obisku v Radovljici. Sicer pa se je skozi pogovor razgrinjalo teàvno obdobje slovenske politi~ne scene in gospodarstva. Pogovor je vodil predsednik OO SDS Radovljica Zvone Prezelj. Prvo vpra{anje se je nana{alo na stanje razpr{enosti politi~ne scene v dràvi. »Predvsem je zaskrbljujo~e«, je dejal Zvone êrna~, »da se v parlamentu ne pogovarjamo o koristnih in pomembnih vsebinah; tudi na podro~jih, kjer bi se dalo kaj narediti, se do zdaj ni naredilo dovolj. Pet minut, kolikor ima vsak poslanec ~asa za razpravo, je premalo, da bi si ljudje lahko natan~neje ustvarili svoje mnenje, zato je zelo pomembno, da poslanci navezujemo neposredne stike z dràvljani; sploh pa v tem trenutku, ko se odlo~a o slovenskem ozemlju.« Ob vpra{anju glede interpelacije notranje ministrice Katarine Kresal, za katere odstop, je prepri~an, bi zadostovala è njena odlo~itev o najemu stavbe nacionalnega preiskovalnega urada, pa je opozoril na protislovje; namre~ zaradi ministri~ine funkcije ne bo pri{lo do policijske preiskave, »ob tem pa se pokaè, ali je Slovenija pravna dràva.« Kaj pa pokojninska reforma? »Z uveljavljanjem in pripravo nove zakonodaje je v tem trenutku treba biti nadvse previden, vsekakor pa bi ta morala delovati na dolgi rok. ê bi pri{lo do pred~asnih volitev, ne bi izvedli nobene od napovedanih reform,« je prepri~an. Enaka premi{ljenost naj velja za zdravstveni zakon; »tudi novi minister Maru{i~ meni, da je dolo~ene strate{ke premike treba izvesti po~asi, kajti spremembe ne bi smele izzivati uporabnikov storitev. Pametno je koristiti rezerve v zdravstvu ter na novo postaviti menedìranje v zdravstvu.«

6 2

Podpredsednik SDS Zvone êrna~, po izobrazbi dipl. univ. pravnik, je tudi svetnik in podùpan Ob~ine Postojna. Je predsednik Komisije za nadzor obve{~evalnih in varnostnih slu`b, ~lan komisije za nadzor javnih financ, odbora za finance ter Ustavne komisije. Krivda je tudi v netransparentni prepletenosti javnih slu`b, koncesionarjev in javnih zavodov, pojasnjuje. Najpomembneje je, da gre bolnik lahko kamorkoli po storitev, zato reforma ne bi smela kratiti pravic dràvljanov. Zelo pomemben je dober nadzor.« Dotaknil so se tudi polemike glede Piranskega zaliva in arbitra`nega sporazuma s Hrva{ko. êrna~ je neomajen: zeleno lu~ za vstop v EU naj soseda dobi {ele, ko nam bo dovolila dostop do mednarodnih voda, v nasprotnem Slovenija izgubi strate{ke pozicije. »Prav je, da sporazum zavrnemo in pogajanja za~nemo znova.« Boji se, je {e dodal, da se dràvljani premalo zanimajo za to pomembno podro~je ter da bo udele`ba na referendumu majhna. Kaj pa poslan~ev pogled na izhodno strategijo - ukrepe za izhod dràve iz krize? »Vlada jo je predlagala è v februarju, do sedaj iz tega paketa ni pri{lo {e ni~esar. Po zlomu finan~nih institucij v ZDA oktobra pred dvema letoma so v EU sprejeli dolo~ene ukrepe; takrat sta Jan{a in Bajuk zagotovila varnost vlog v bankah in verjela, da bodo sprejeti ukrepi za finan~no pomo~. Vsaj panika je bila tako prepre~ena, saj bi

nenadni odliv lahko povzro~il ste~aj katere od bank. A kljub vsemu je nastopil kreditni kr~, ki je povzro~il upad aktivnosti. Res, da se kr~ è razpira, vendar pa nekateri segmenti, kot recimo gradbeni{tvo, {e vedno niso urejeni.« Ob tem je izrazil skrb za mala podjetja. Predlagani ukrepi s strani SDS so bili v smeri razbremenjevanja. »Stopnja zadolènosti Slovenije v letu 2008 je bila 21,5 odstotka, zdaj smo è blizu 40 odstotkom, kar pomeni zadolènost za novih 6,3 milijarde evrov. S tako zadolìtvijo lahko plavamo {e dve leti, potem bo vsaka vlada imela hude teàve.« Tudi pove~evanje zaposlovanja v javnem sektorju ne pomeni racionalizacije, opozarja. ê bi to za~eli urejati tako kot v podjetjih, potem bi se u~inek teh »mehkih« premikov pokazal {ele ~ez pribli`no pet let. Preve~ zaposlenih ni edini problem; {e bolj nesmiselno je ustanavljanje vedno novih agencij in paradràvnih ustanov, za katere ne verjame, da bi pripomogle k racionalizaciji. Tudi o problemih z odpadki je bilo postavljeno vpra{anje iz publike. »Problem odpadkov je {ir{i. Dràva je re{evanje

pu{~ala ob~inam. V okoljih, kjer so sku{ali to re{iti, so se uprli krajani ali pa so projekt zbirokratizirali. V nekem primeru pa je re{itev padla v vodo na ministrstvu in to è potem, ko so se krajani zedinili. Nobeno od ministrstev ni naredilo tistega, kar bi lahko. Slovenija je pri upravljanju z odpadki izgubila ~asovno komponento, zato ne bomo uspeli pridobiti evropskih sredstev. Naredimo lahko edino to, da parlament spremeni zakon, saj je to dràvnega pomena.« Povzetek obiska zaklju~ujemo z razmi{ljanjem poslanca Zvoneta êrna~a na vpra{anje, kako gleda na dvajsetletno dràvo: »Prevevajo me me{ani ob~utki. Spominjam se ~asa tik pred osamosvojitvenim plebiscitom, ko je v dràvi vela sveà energija in navdu{enje. Politika te energije in potenciala naroda àl ni dovolj izkoristila, mladi pa tega na{ega navdu{enja danes ne morejo ve~ deliti z nami. Morda bomo morali natan~neje razmisliti, kako naprej. @ivimo dokaj nenormalno – vsi bi radi ~im ve~ in ~im hitreje. Morda pa bo kriza prekratka in se bomo vrnili na staro miselnost.« Eva Sen~ar

KOMENTAR

Marjan Vidic, vodja svetni{ke skupine SDS

Od letali{~a do bazena Nisem mislil za~eti ravno z letali{~em, a malo prej sem prebral ~lanek v Delu: v nedeljo, 9. maja, ni bilo odprtja nove steze. V nadaljevanju pisec navaja, da se ob~ina, javni zavod ALC in Aeroklub Lesce dogovarjajo o novi najemni pogodbi za uporabo letal in infrastrukture na letali{~u. Predsednik Aerokluba Lesce pravi, da so se o vsebini pogodbe z upravljavcem dogovorili è pred ~asom, zdaj, ko bi jo morali le {e potrditi, pa so predlog pogodbe na ob~ini popolnoma spremenili. Boji se, da so v ozadju zasebni interesi. Zanimivo. Tudi sam sem se prav na tem mestu è spra{eval o pri(h)vatizaciji, kajti nedvomno bo z novo stezo letali{~e za~elo privabljati interesente, ki se za staro in dotrajano letali{~e {e zmenili ne bi. Kapital bo vstopil skozi velika vrata, se bojim, in opozorila Dru{tva proti {irjenju in hrupu, kot kaè, le niso iz trte izvita. Po drugi strani pa je zanimivo, da je v zadnjem rebalansu lo~ena postavka za re{itev problema glede druìne Vovk; 399 tiso~ evrov namenskega denarja, ki ga ob~ina dobi od dràve. Ob~ina je z dràvo sklenila pogodbo in torej Vovkovi niso breme ob~inskega prora~una! Vsaj do 10. maja 2010 pogodba {e ni podpisana! Odgovor s strani ob~ine bi bil zelo verjetno takle: »Smo tik pred podpisom …«

Ustaljeni praksi pa svetniki nismo bili pri~a, ko smo na trideseti seji obravnavali poro~ila javnih zavodov. To~ka z letnimi poro~ili navadno ne prinese ni~ pretresljivega, a tokrat je bilo druga~e. Prvo presene~enje je nastopilo, ko je bilo ob poro~ilu za O[ Lipnica glede novega igri{~a ob {oli povedano, da nima uporabnega dovoljenja. Sama u{esa pa so me bila potem, ko je bilo pojasnjeno, da igri{~e tudi gradbenega dovoljenja nima. A ni~ hudega, nas je potolaìl podùpan iz vrst SD, Joè Rebec, ki je odgovoren za dru`bene dejavnosti. [olarji in drugi ob~ani o~itno uporabljajo igri{~e, zgrajeno na ~rno in brez uporabnega dovoljenja. @upan, varuh zakonitosti v ob~ini, pa ni~. So asfaltiranja cest in ~rne gradnje le predvolilne poteze? Kaj pa, ~e se komu kaj zgodi? Ravnateljica je bila opozorjena in upam, da se zaveda, da bi ob morebitni od{kodninski to`bi potegnila kratko. Kak{no zavarovanje pa je pravzaprav mo~ skleniti za objekt brez dovoljenj? Pred letom dni sem ùpanu è predlagal zamenjavo podùpana Rebca, pa se ni zgodilo ni~. Ob~an, ki mu bo in{pektor za nelegalno zgrajen objekt odredil ru{enje, se ob tem lahko le ~udi. Ob~ina, ki bi nam morala biti za zgled in prva, ki se ravna po zakonih, mirno gradi brez dovoljenj, {e ve~: v nevarnost spravlja otroke, kajti to, da je igri{~e brez uporabnega dovoljenja, pomeni, da varnosti v tem trenutku ne morejo zagotoviti. Zanimivosti pa so »priplavale« na dan tudi ob poro~ilu {portne zveze. Ob tej to~ki sem imel vpra{anje, ki se je nana{alo na izobraèvanje za vaditelje plavanja, ki ga prek {portne zveze delno sofinancira tudi ob~ina, torej gre za porabo prora~unskega denarja. Po naklju~ju sem izvedel, da te~ajnikom, ki so opravljali te~aj lani jeseni, ni bila vrnjena tretjina vpla~anega zneska, to je tisti dele`, ki ga krije ob~ina. Naj povem, da je cena te~aja 250 evrov, od tega prora~un krije 83 evrov. Ne vem, koliko je bilo te~ajnikov, morda dvajset,

morda {e enkrat ve~. Zanimivo je tudi to, da izobraèvanja ne izvaja Plavalni klub, ki s strani ob~ine upravlja z bazenom, temve~ podjetje, katerega solastnik je kar tehni~ni direktor Plavalnega kluba Ciril Globo~nik. Na seji smo izvedeli, da Plavalni klub nima licence za izvajanje tega izobraèvanja. Vse lepo in prav, toda Globo~nikovo podjetje MCM d.o.o. je bilo ustanovljeno {ele aprila lani in sploh nima zaposlenih, oziroma je v bazi podatkov navedeno, da o tem ni podatka. Ali upravi~eno domnevam, da je to le slamnato podjetje, ki izstavlja ra~une? ê Plavalni klub nima licence, potem me zanima, kako so ta izobraèvanja izvajali v preteklih letih? Kje je torej tretjina denarja, ki bi jo morali vrniti te~ajnikom? Na jasno postavljeno vpra{anje na zadnji seji OS mi sekretar [portne zveze Radovljica Jure Vre~ek ni mogel odgovoriti. Ni vedel. Je ta denar {e vedno v prora~unu, kamor ga je vrnilo podjetje MCM, ali ni nemara celo {e vedno v tem podjetju? Bi podjetje sploh smelo zara~unati polno vsoto? Te~ajniki niti niso bili seznanjeni, da ob~inski prora~un krije tretjino stro{kov. Pa bi morali biti! O vsem

povedanem imam pisne dokaze in verjamem, da bo Komisija za prepre~evanje korupcije korektno opravila svoje delo. Po mojem mnenju gre v tem primeru vsaj za konflikt interesov, {e bolj ~udno pa je, da se kmalu po prihodu Cirila Globo~nika na mesto tehni~nega direktorja pojavi njegovo podjetje in za~ne izvajati te~aje. Ko sem od Jureta Vre~ka èlel dobiti seznam te~ajnikov, mi je odpisal, naj se oglasim pri Globo~niku. Naj na tem mestu povem, da sem izvoljeni ob~inski svetnik, ki se z vpra{anji o porabi javnega denarja lahko obra~a na za to pristojne osebe, kar sekretar {portne zveze nedvomno je. Odgovore bi mi moral posredovati prav on. Me pa Ciril Globo~nik toì, ker sem pred tremi leti za~el spra{evati o porabi javnega denarja v zvezi s toplotno ~rpalko na bazenu in ob gradnji {portnega parka postavljal o~itno tako neprijetna vpra{anja, da me je bilo treba ustrahovati. Tokrat ponovno postavljam zoprna vpra{anja. Nana{ajo se celo na enega izmed leto{njih ùpanskih kandidatov, Cirila Globo~nika. Upam, da ustrahovanje s to`bo ni tudi sicer njegov ustaljeni na~in delovanja.

USTANOVA PKD SLOVENIJA NAPOVEDNIK PRIREDITEV ZA JUNIJ 2010 Petek, 4. junij 2010, ob 19. uri Kulturni dom Kropa 2. koncert mednarodnega vokalnega ciklusa MOJSTRI PEVCI POKLON ANTONU DERMOTI (sopranistki Irma Miheli~ in Liza Šparovec; mezzosopranistka Nu{ka Dra{~ek; tenoristi Martin Su{nik, @iga Kasagi~, Sebastjan Podbregar, Nejc Mikoli~; baritonist Darko Vidic; basist Peter Martin~i~; pianistka Jelena Boljuba{; povezovalec Slavko Me`ek) Sobota, 12. junij 2010, ob 11. uri KIS postaja Oto~e – Brezje Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dedi{~ine/krajine KULTURA-NATURA.SI PODELITEV PRIZNANJ NAŠA SLOVENIJA 2010 in javnega opomina PRANGAR 2010 Petek, 18. junij 2010, ob 18.27 KIS postaja Oto~e - Brezje 4. SLOVENSKE VE^ERNICE Janko Mlakar in gospod Trebu{nik

7 3

BOGOMIR VNU^EC - DR@AVNI SVETNIK

Politi~no kapitalski interesi v ozadju sprejemanja zakona

Bogomir Vnu~ec, dràvni svetnik Dràvni svet Republike Slovenije je na moj predlog 23. aprila ob obravnavi zakona o upravljanju kapitalskih nalo`b sprejel zahtevo, da poslanci ponovno odlo~ajo o tem zakonu. Kot je znano, je nato sredi maja dràvni svet s tesno ve~ino zahtevo za referendum o zakonu zavrnil. Zakon o upravljanju kapitalskih nalo`b dràve je bil sicer sprejet pod krinko uskladitve s smernicami OECD, vendar pa ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za u~inkovito gospodarjenje z dràvnim premoènjem. Z njim bo omogo~ena razprodaja

dràvnega premoènja. Gre za deleè v podjetjih, kot so Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Telekom Slovenije, Nova kreditna banka Maribor, Petrol, Krka itd. Vrednost teh nalo`b je milijarde evrov, namenjene pa so predvsem za pokojninsko blagajno, saj bi od teh nalo`b imele korist sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Zato je zelo pomembno, kdo in na kak{en na~in z njimi upravlja in razpolaga, saj bo v primeru neodgovornega, slabega, neu~inkovitega in negospodarnega upravljanja "luknja" v pokojninski blagajni {e ve~ja, kot je sedaj, kriti pa jo bo moralo sedanje in prihodnje delovno aktivno prebivalstvo. Zakon prepu{~a odlo~anje o razprodaji milijardnega premoènja ozkemu krogu posameznikov, ki jih bo imenoval in razre{eval dràvni zbor na predlog vlade mimo jasno postavljenih pravil odgovornosti. V njem je namre~ cel niz re{itev, ki bistveno rahljajo pravila razpolaganja z dràvnim premoènjem. Dolo~ba vsebuje, da bo soglasje vlade potrebno le pri prodaji premoènja v vrednosti nad 20 milijonov evrov. Iz prikaza ureditve v primerjalnih pravnih sistemih je

razvidno, da sistem upravljanja dru`b v dràvni lasti povsod temelji na na~elih in smernicah OECD (preglednost, predvidljivost, u~inkovitost in odgovornost), vendar pa je prakti~na izvedba razli~na. Tako npr. v Nem~iji upravljanje z nalo`bami dràve izvaja ministrstvo za finance preko posebnega in{tituta za upravljanje zveznih nalo`b. Na Finskem pa je bila ustanovljena enota za lastni{tvo, ki je centralizirana v kabinetu predsednika vlade in deluje v skladu s priporo~ili in usmeritvami kabineta za gospodarsko politiko. Primerjalna analiza kaè, da je model, kot je bil sprejet v Sloveniji, izjemen. Namre~, na tak na~in je odgovornost za uspe{no upravljanje s kapitalskimi nalo`bami dràve prenesena z vlade na t. i. neodvisno agencijo, katere malo{tevilne organe upravljanja bo postavila prav politi~na oblast. Tako bo prekinjena odgovornost med izvoljeno oblastjo in nosilcem upravljanja, - javnost bo dobila "ob~utek", da so odlo~itve agencije neodvisne ter strokovne, dejansko pa bo odlo~ala politi~na oblast. Dràvni svet je mnenja, da je ureditev, kot jo dolo~a ZUKN, v

nasprotju z na~eli OECD, predvsem z na~elom odgovornosti in preglednosti. Prepri~ani smo, da ZUKN ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za u~inkovito gospodarjenje s kapitalskimi nalo`bami dràve, predvsem pa ni jasno opredeljena odgovornost za dobro upravljanje s tem premoènjem. Dràvni svet opozarja, da se z ZUKN na agencijo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prena{a dele` Zavarovalnice Triglav, ki je bil ZPIZ-u dodeljen na podlagi referenduma, kar je po mnenju dràvnih svetnikov v nasprotju z referendumsko voljo ljudi. Potem ko dràvni svet ni uspel z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o upravljanju kapitalskih nalo`b dràve, je enako zahtevo vloìla skupina 31 poslancev SDS in SNS. [tirje poslanci SNS so podpise pod zahtevo umaknili, s tem pa ta ni ve~ izpolnjeval ustavnih in poslovni{kih pogojev za referendum. V ozadju sprejemanja tega zakona so bili o~itno ves ~as zelo mo~ni politi~no kapitalski interesi in posledi~no zelo veliki pritiski.

Nov veter za preseganje politikantstva predsednika Matev`a Men~aka ter ~lane izvr{ilnega odbora Jana [kofica, Andra`a Jenka, @iga Trdino ter Roka Muznika. Prisotni so bili tudi predsednik IO OO SDS Radovljica Zvone Prezelj, predsednik SDM Slovenija Klement Perko ter predsednik gorenjske koordinacije SDM Viktor Kirn.

Matev` Men~ak, odbor SDM Radovljica 9. aprila je bil v Radovljici ustanovljen odbor Slovenske demokratske mladine (SDM) Radovljica. Na ustanovitveni konferenci smo potrdili

8 2

Po volilni konferenci smo se podobno misle~i mladinci odlo~ili, da bomo na kratko predstavili na{ odbor, ki smo ga sestavili z namenom povezovanja mladine v radovlji{ki ob~ini. V na{em okro`ju vedno bolj pogre{amo kakr{nokoli interesno dejavnost ali skupino, kjer bi mladi lahko

izraàli svoja mnenja in predloge, na primer kaj potrebujemo in kaj bi bilo potrebno izbolj{ati ter kako koristiti na{i skupnosti. Ob~utek imamo, da je vedno manj programskega razvoja v smeri razvoja infrastrukture in privabljanja mladih v na{o ob~ino. Pomembno bi bilo razviti in ustvariti bolj{e ìvljenjske pogoje za mlade; mladi naj dobijo mo`nost sprostiti odve~no energijo in razvijati svojo ustvarjalnost. Zmoremo ve~, kot le zabavati se do poznih ur. @elimo postati enakovredni ob~ani, prina{ati predloge in biti upo{tevani kot enakovredni partnerji. Na{ odbor se zaveda, da je soìtje mo`no le s sodelovanjem vseh

interesnih skupin, ne glede na njihovo politi~no ali katero koli drugo pripadnost, zato se bomo posku{ali povezovati z vsemi, ki si èlijo sprememb in ki nam bodo nudili mo`nost uveljavljanja zamisli in novih pogledov na ìvljenje samo. ê tudi TI misli{, da je potrebno kaj spremeniti, TE vabimo, da se nam pridruì{ in nam tako pomaga{ pri postavljanju temeljev za TVOJO prihodnost in na{o ob~ino. Pridruì{ se nam lahko na ve~ na~inov, in sicer mi lahko pi{e{ po elektronski po{ti na naslov matevz.mencak@gmail.com ali pa na spletni strani www.sdm.si poi{~e{ stik pod rubriko â€?pridruì se namâ€?.

RAZVOJ

Izhodi{~a razvojnega programa Ob~ine Radovljica Ob~inski svet je na svoji zadnji mar~ni seji med drugim obravnaval tudi izhodi{~a za pripravo novelacije razvojnega programa Ob~ine Radovljica do leta 2013 z razvojnim programom 2014 â€“ 2020 (v nadaljevanju izhodi{~a RP). Kratko poro~ilo o stali{~ih svetnikov SDS do tega dokumenta smo zapisali è v aprilski {tevilki Glasa Deèle. Rad bi dodal {e nekaj svojih pogledov na razvojni program. Pred obravnavo tega dokumenta so nekateri svetniki izrazili pomislek, ~emu tovrstni dokument sploh obravnavati tik pred koncem mandata ob~inskega sveta. Sam pa menim, da je taka dopolnitev potrebna, saj le na tej osnovi lahko pripravimo ob~inski prora~un za leto 2011. [e posebej pa je potreben kot osnova za pripravo projektov, ki bi lahko kandidirali za finan~na sredstva na raznih dràvnih razpisih in za pridobivanje evropskih sredstev, ki bi jih morda {e lahko prejeli do konca leta 2013 (za naprej {e ni jasno, kako bo s temi viri). Samo upamo lahko, da evropskih sredstev nismo è v celoti zamudili. Priprava takega dokumenta in njegovo usklajevanje potrebuje dolo~en ~as, zato je nujna njegova pravo~asna priprava â€“ to, da se bliàjo lokalne volitve, ne more biti razlog za obotavljanje. @e ob koncu leta 2011 pa bomo imeli mo`nost razvojni program po potrebi spremeniti ali dopolniti glede na nova ali spremenjena izhodi{~a. Saj pravimo, da mora biti to ìv dokument, ki pa naj bi bil sprejet s ~im ve~jim soglasjem vseh svetnikov v dobro ljudi in ob~anov.

Dodatni viri prihodkov Izhodi{~a RP so sicer v dokumentu primerno pregledno pripravljena po podro~jih in skraj{ano so navedene strokovne podlage, ki so temelj za odlo~itve do leta 2020. Najve~ te`av povzro~a prihodkovna stran, saj je treba pred delitvijo finan~nih sredstev na posamezne nove projekte najprej pripraviti ~im ve~ mo`nosti za nove in dodatne vire prihodkov, ki se bodo stekali v vsakoletni ob~inski prora~un. Ti viri pa bodo zanesljivo ve~ji, ~e se bodo primerno razvijale tudi gospodarske dejavnosti v ob~ini. Prav zato je treba poleg drugih ukrepov nujno nameniti dolo~ena za~etna vlaganja za vzpostavitev opremljenih poslovnih con s potrebno infrastrukturo za delovanje podjetni{tva. Toda tu ne mislimo samo na komunalno opremljenost, ampak naj navedem vsaj {e dostopnost do sodobnih spletnih in drugih hitrih opti~nih elektronskih povezav, ki jih je treba omogo~iti tudi na pode`elju. Ob za~etku delovanja posameznega gospodarskega subjekta ali podjetnika pa je

treba nuditi ugodnej{e pogoje in za~etne olaj{ave za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Z razvojem podjetni{kih dejavnosti se odpirajo nova delovna mesta, ki so glede na nara{~ajo~o brezposelnost vse ve~ji problem ne samo v Slovenji, ampak vse bolj tudi v Ob~ini Radovljica. Tu so {e posebno pomembne visokotehnolo{ke ali storitvene dejavnosti, ki naj bi bile okolju prijazne, energetsko var~ne in z vi{jo ali visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Te dejavnosti je treba vzpodbujati in jim pomagati. Jasno je, da nova delovna mesta pomenijo zaslu`ek za ljudi in hkrati dodaten vir prihodkov tudi v ob~inski prora~un. Zavedamo se, da ta proces ne more potekati na hitro, ampak ~e to danes na~rtujemo, potem bodo lahko rezultati vidni ~ez tri do pet let. Poleg novih dejavnosti pa je treba prisluhniti tudi potrebam obstoje~ih gospodarskih dejavnosti, tako da se hitreje re{uje tista problematika, ki je v pristojnosti ob~ine. To je smo primer mo`nosti pove~evanja prihodkov ob~ine.

obnove cestnih povezav â€“ te so iz dneva v dan slab{e. Posebej je treba izpostaviti pode`elje, ki v razvoju ne sme zaostajati za somestjem. Komunalna infrastruktura {e kako vpliva na razvoj turizma na pode`elju. Tu me izjemno moti, da ob~ina ceste ureja na kratkih odsekih, ~asovni roki dokon~anja pa se zavle~ejo tudi do deset let. Obenem je po vsej ob~ini treba ~im prej urediti kanalizacijo, ~istilne naprave in zadostno oskrbo s pitno vodo. [e posebej pa mora biti zagotovljena stalna skrb za ~isto in varno okolje. Pri re{evanju stanovanjskih vpra{anj je preprosto premalo poudarjena mo`nost, da bi v ob~ini bolj na~rtno vzpodbujali obnovo obstoje~ih stavb, hi{ in stanovanj. Vse ve~ je praznih hi{, neizkori{~enih podstre{ij ipd., zato bi bilo treba stimulirati lastnike hi{ in stanovanj, da jih obnavljajo. S tem bi postala naselja lep{e urejena in ne bi po nepotrebnem pozidali novih, morda celo kmetijskih zemlji{~, ki so vse bolj dragocena za pridelavo kakovostnej{e hrane.

Dolo~itev kriterijev Turizem - strate{ka prilo`nost ^e `e govorimo o gospodarstvu, potem ne moremo mimo turizma, ki mora postati ena od strate{kih prilo`nosti v na{i ob~ini. Spoznanje, da je treba vzpostaviti ugodnej{e pogoje za razvoj turizma, je SDS podprla. Prav tako je bil edini logi~ni korak ustanovitev javnega zavoda Turizem Radovljica, ki bo tako lahko koordiniral med javnim in zasebnim sektorjem ter povezoval turizem v ob~ini. Samo upamo lahko, da bo delovanje usmerjeno v razvoj novih turisti~nih produktov, v razvoj nove ponudbe in investicije, v pove~anje preno~itvenih in drugih kapacitet ter v u~inkovite enotne promocije turisti~ne destinacije Radovljica. Bistvenega pomena pa je, da se bo turizem razvijal ob upo{tevanju na~el trajnostnega razvoja - ob ustreznem dolgoro~nem varovanju okolja. Predvsem pa je nujno upo{tevati, da se turisti~ne aktivnosti ne morejo zaklju~evati na meji ob~ine, ampak se je treba povezovati {ir{e, tako s sosednjimi ob~inami Bledom, Bohinjem in Kranjsko Goro, kot tudi v okviru projektov na Gorenjskem, z radovlji{ko turisti~no destinacijo pa graditi prepoznavno ponudbo kot del celovite ponudbe Slovenije, tudi ~ezmejne.

Komunalna infrastruktura in skrb za obstoje~e objekte Ne samo za razvoj turizma, ampak za hitrej{i celoviti razvoj ob~ine je treba ~im prej izbolj{ati komunalno infrastrukturo. Prepri~an sem, da bomo to dosegli s pove~anjem dinamike vlaganj; bolj sistemati~no se je na primer treba lotiti

Ko prebiramo nabor projektov za pripravo razvojnega programa Ob~ine Radovljica do leta 2020, vidimo, da jih je zelo veliko in so zdaj ve~ ali manj samo nanizani. Nekatere projekte, ki gotovo ne sodijo v tak nabor, je treba izlo~iti, da bo preglednost ve~ja. Tu je nujo potrebna sistemati~nost pri dolo~anju kriterijev za vrednostno oceno projektov, za dolo~anje, kateri projekti bodo prednostno uresni~eni in v kak{nem ~asovnem zaporedju. To je vsekakor nujno potrebo, saj podpiram stali{~e SDS, da bi se o teh kriterijih morali uskladiti è pred pripravo razvojnega programa do leta 2020. Hkrati pa moramo natan~no dolo~iti prioriteto podro~ij in projektov za obdobje prvih petih let. Upamo, da se bodo pri pripravi kon~nega dokumenta RP predlogi, podani na zadnji seji ob~inskega sveta, zares upo{tevali. Po potrditvi usklajenega dokumenta razvojnega programa s strani svetnikov pa je treba tudi ob~anke in ob~ane Radovljice pravo~asno ustrezno obvestiti o trenutnem stanju na dolo~enem podro~ju ter kaj ho~emo na tem podro~ju v dolo~enem ~asu novega uresni~iti. Prav sistemati~no sprotno obve{~anje javnosti pa je nujno, da bi se s tem izognili teàvam, ki jih je bilo v preteklosti mnogo preve~. Tako bo zagotovo tudi manj ovir pri kasnej{em spremljanju in izvajanju projektov v dobro bolj{ega in kakovostnej{ega ìvljenja ob~ank in ob~anov. Ob dobro izpeljanih razvojnih projektih verjamem, da bo lahko tudi skupno zadovoljstvo ve~je. Anton Poga~nik, svetnik

9 3

[PORT

Ni atletike brez stadiona @elja po atletskem stadionu je bila v Radovljici vseskozi prisotna, uresni~ila pa se bo 21. junija s sve~ano otvoritvijo. Stadion so umestili ob radovlji{ki osnovni {oli.

absolventka fakultete za {port Martina Kristan ter vaditelji z licenco Klemen Dolec, Ivan Poga~ar, Iztok Omerza in Zvone Prezelj. Atletsko vadbo trenutno obiskuje pribli`no {estdeset otrok, med njimi pa je kar nekaj perspektivnih in nadarjenih atletov; deklice prevladujejo. Ne glede na kratek vadbeni ~as ter omejitve zaradi slabih pogojev vadbe pa so na prvih tekmovanjih dosegli lepe rezultate. Tako so na zadnjih tekmah Zlate lige v Kranju nadobudni atleti osvojili ve~ kot deset uvrstitev na prva tri mesta. V ponedeljek, 21. junija, na dan otvoritve stadiona, bo AKR organiziral otvoritveni atletski miting ÂťRadovljica 2010ÂŤ. Prav tako vabimo tudi star{e, da otroke vzpodbujajo, da se vklju~ijo v vadbo atletike (za v~lanitev obi{~ite spletno stran AKR ali pi{ite na email: info@atletski-klub-radovljica.si). V klubu delo poteka strokovno, vaditelji sledijo sodobnim trenerskim spoznanjem, kar je za mladino {e kako pomembno. Naj pri tem poudarimo, da je trening atletike eden najcenej{ih {portov, vadba atletike pa pomembna osnova za vse druge {porte. Predsednik AKR Zvone Prezelj

Ve~ o AKR pa si lahko ogledate na spletni strani na: www.atletski-klub-radovljica.si Radovljica nima atletske zgodovine, med {porti v na{i ob~ini imajo è desetletja domicil smu~arji, plavalci, padalci in rokometa{i. [portniki, ki jim je bila ljub{a atletika, so zato najbli`ji atletski klub na{li v Kranju. Tako se je kar nekaj radovlji{kih ob~anov zapisalo kraljici {porta. ^lani AK Triglav v zgodnjih {estdesetih letih so bili: teka~ici na srednjih progah sestri Marija in Ivanka Tolar, skakalec v daljino in troskoka{ Vlado [vab iz Podnarta, skakalca s palico Joè Pezdi~ in Janez Pretnar iz Radovljice, metalec krogle in diska Jani Pezdi~. Dobre atlete so imeli Kamnogori~ani, kjer je doma~i TVD Partizan pod vodstvom Lada Krì{nika vzgojil {tevilne {portnike; Janez [olar je bil metalec krogle in diska, brat Mirko in Janez Varl sta bila dobra metalca kopja, Tone Kapus teka~ na 400 metrov. Janez Hanì~ iz Hlebc je bil zelo dober teka~ srednjeproga{. Niko Erèn iz Krope in Janez Sitar iz Mi{a~ sta bila dolgoproga{a. Irena Kladnik, poro~ena [pik (mama vesla~ev Luke in Jana), je bila sredi sedemdesetih let med bolj{imi slovenskimi metalkami krogle. V kasnej{ih letih so izstopali skakalec v troskoku Iztok Omerza, teka~a na srednje proge Klemen Dolenc in Andrej Hrovat, zdaj{nji evropski komisar Janez Poto~nik iz Krope pa je bil odli~en in perspektiven skakalec v daljino. Avtor tega prispevka, Zvone Prezelj, sem v mladinski kategoriji tekmoval v mnogoboju in metu diska ter dosegal tudi najbolj{e rezultate; {e v biv{i Jugoslaviji sem bil mladinski prvak v peteroboju in metu diska; kot ~lan sem se posvetil samo metu diska, zaradi po{kodbe pa sem moral tekmovalno pot zaklju~iti prezgodaj. @elja po atletskem stadionu je bila v Radovljici vseskozi prisotna, vendar pravega posluha ni bilo. Ob osnovni {oli A. T. Linhart v Radovljici je ravnatelj Sre~ko Toman, ki je è nekaj let v pokoju, na lastno iniciativo zgradil atletsko stezo, prekrito z le{em, ki pa je v glavnem sluìla za potrebe osnovno{olcev, saj pogojev za resnej{o vadbo {e vedno ni bilo. Pred dvema letoma pa je ùpan Janko Stu{ek zmogel pravo odlo~itev in pri`gal zeleno lu~ za stadion. Z gradnjo stadiona, ki bo zrasel na istem mestu ob osnovni {oli, so pri~eli lani. Stadion ima {est s tartanom prekritih stez. Zaradi pomanjkanja denarja bo ju`ni segment zatravljen, sicer pa bo stadion zgrajen po normativih Atletske zveze Slovenije. Napoved izgradnje stadiona je bila signal za vse biv{e atlete, ki so sprevideli, da bodo po izgradnji stadiona zagotovljeni pogoji za atletsko vadbo. 31. januarja 2009 smo klub tudi uradno ustanovili. Tako so se v Atletskem klubu Radovljica (AKR) v glavnem na{li vsi biv{i atleti zadnje generacije. [e isto leto so v radovlji{ki {oli organizirali in pri~eli z vadbo, v leto{njem {olskem letu pa potekajo redni treningi v radovlji{ki, le{ki in podru`ni~ni {oli v Begunjah. V klubu deluje trenerski zbor, ki ga sestavljajo prof. Marija Medja,

10 2

16. atletski mednarodni miting mladih - Memorial Vu~ko V Kranju je v soboto, 22. maja potekal è 16. atletski mednarodni miting mladih. Memorial Vu~ko, ki je posve~en pokojnemu atletskemu trenerju AK Triglav, je v Sloveniji poleg dràvnega prvenstva najbolj mnoì~no tekmovanje mladih. Mitinga se je prvi~ udeleìla tudi ekipa AK Radovljica in dosegla nekaj lepih rezultatov. Najbolj{a sta bila Maja [libar, ki je dosegla 3. mesto v skoku v daljino in A`be Horvatinovi~ s tretjim mestu v metu vortexa.

Maja [libar, 3. mesto v skoku v daljino. De~ki U 8, 60 m - A`be Horvatinovi~ (6. mesto: 11,12 s); Matic Humerca (20. mesto: 12,35 s); Timotej Ko`elj (22. mesto: 12,76 s) De~ki U 8, vortex - A`be Horvatinovi~ (3. mesto: 19,59 m); Matic Humerca (5. mesto: 17,00 m); @iga Modri~ (6. mesto: 15,14 m) De~ki U 8, daljina - @iga Modri~ (6. mesto: 158 cm); Timotej Ko`elj (14. mesto: 146 cm); Deklice U 10, 60 m - Maja [libar (9. mesto: 9,90 s); Eva Zupan (21. mesto: 10,42 s); Meta Grilc (50. mesto: 11,47 s) Deklice U 10, daljina - Maja [libar (3. mesto: 367 cm); Eva Zupan (26. mesto: 288 cm); Meta Grilc (33. mesto: 273 cm); Tinkara Torkar (34. mesto: 269 cm) De~ki U 10, 60 m - Matej Aha~i~ (31. mesto: 15,29 s) Deklice U 12, 60 m - Lara Krnc (18. mesto: 9,47 s) Deklice U 12, daljina - Lara Krnc (34. mesto: 357 cm) De~ki U 12, daljina - Mitja Ga{perin (24. mesto: 334 cm)

ZEMLJA - VIR PRE@IVETJA

Skrb za rodovitne povr{ine Zemlja je bila od nekdaj vrednota; ne le navadna, ampak sveta vrednota. Ko {e ni bilo globalizacije in nakupovalnih sredi{~, je zemlja pomenila vir pre`ivetja in temelj za blaginjo.

Zara{~anje in zidanje na rodovitnih tleh sta smrtna greha - to {e vedno velja v tradicionalni dru`bi; slabo ravnanje z rodovitnimi povr{inami je, kot da bi si àgali vejo, na kateri sedimo. Strokovnjaki pa pravijo, da je erozija, ki jo s svojim ravnanjem povzro~a ~lovek, nevarnej{a kot tista, ki jo povzro~ajo voda in plazovi. âs kriz in pomanjkanja je ~as, ki bi nas moral strezniti, da bi ponovno vzpostavili spo{tljiv odnos do zemlje. To {e posebej velja za uradnike in politike, tako dràvne kot ob~inske, ki imajo v rokah oblast in mo~ upravljanja s prostorom.

Tudi v na{i ob~ini imamo {e nekaj zelo lepega polja. Ohranimo ga za zanamce. Ob vseh dobrih straneh globalizacije, ko smo povezani z ljudmi na najoddaljenej{ih delih sveta, se z njimi pogovarjamo in jih vidimo, ko nam trgovci na police v trgovinah sproti polagajo lepo zavito in pripravljeno hrano z vseh celin, v vseh letnih ~asih pa lahko uìvamo sveè sadje in zelenjavo, pa pozabljamo na stare vrednote. Predvsem pa smo pozabili, kako pomembna je zemlja. Z ene strani na najbolj rodovitnih njivah zidamo, z druge strani se nam zara{~ajo travniki, pa{niki in najrodovitnej{a polja. Na {tevilnih manj{ih kmetijah vztrajajo le {e starej{i, med mlaj{imi ni prav velikega veselja in zanimanja za kmetovanje in obdelovanje zemlje ali pa do nasledstva sploh ne morejo priti. Ve~krat se govori o te`kem delu in o velikem bremenu, ki ga morajo nositi obdelovalci zemlje, premalokrat kot o dobrih mo`nostih za ìvljenje in preìvetje.

Krompirja je na na{ih njivah vsako leto manj.

Re~i, da v na{i ob~ini, kjer pridelovanje in prireja nimata ve~jega obsega, varovanje rodovitne zemlje nima nobenega pomena, je milo re~eno, neodgovorno. Pri upravljanju s prostorom moramo ravnati ravno nasprotno. Ker imamo dobre kmetijske zemlje zelo malo, jo moramo toliko bolj skrbno varovati. Pred vsako spremembo njene namembnosti je potrebno skrbno pretehtati, kaj in kje {e lahko zidamo. Na podlagi podatkov, ki so zbrani v dokumentu Izhodi{~e za pripravo novelacije razvojnega programa Ob~ine Radovljica do leta 2013 z razvojnim programom 2014 â€“ 2020 ugotavljamo, da razpolagamo le {e z dobrimi tri tiso~ hektari kmetijske zemlje, ve~inoma so to travniki, njiv in vrtov je le {e 729 hektarov. To pomeni le 17 arov kmetijske zemlje na prebivalca radovlji{ke ob~ine. S tako malo zemlje na prebivalca lahko prepri~ljivo utemeljimo trditev, da je na{e njive in travnike potrebno resni~no skrbno varovati.

Koruza je `e dolgo ~asa vodilna polj{~ina.

V dandana{njem ~asu so na{i pridelovalci hrane kljub razli~nim podporam in subvencijam te`ko konkuren~ni. Toda strate{ko gledano je prav razpolaganje z zemljo temeljni strate{ki potencial za konkuren~nost in pre`ivetje. Ohranjanje rodovitne zemlje mora ostati na{a temeljna odgovornost za na{e potomce. Pozidana zemlja pa je izgubljena za vedno. Besedilo in foto: mag. Andrej Poto~nik

11 3

RAZVEDRILO Avtor Gr{ka Priprava za Muslim. Norve{ka Miran Radovlji{ka igralka navijanje mo{ko pisateljica Mesto v Indiji Erceg dobrotnica Papas preje ime Anker Mestece v [paniji iz ~rk Namej Gorsko zemljepisno ime

Radovljica - kopali{~e Obla Gorica

@itno pleve Gibanje za zdru`itev Gr~ije in Cipra Slovenski

Glas De`ele

Ivan Potr~

Radovlji{ki Slovenski planinski pianist delavec

Nikola Tesla

Prebivalka Ihana Kme~ki upornik Trakl Glas Georg Cevka za De`ele kapanje

Angle{ka igralka Stark Pritok Thore v Franciji

Znoj Ruski filozof Deborin Katalonski pisatelj (Miguel) Obàlovanje, kes îsto premoènje

Danski Oto~je v knji`evnik Arafurskem Pesem Munk morju Kemijski znak za Litij Zmerno Mo~an de` hitra Germanska boginja skladba usode

Kraj v Etiopiji Satirik Buchwald

Oto~je v Arafurskem morju

Glas De`ele Visoka gora s snegom vse leto

[panski pesnik

Glas De`ele

Igralka Blyth

Ameri{ki Ro`evin. plo{~ica re`iser na nohtih Peckinpah Iridij

Alfi Nipi~ Pisatelj Moen @ensko ime Ilinka

Priprava, ki se vr`e na dno vode Kandiran pom. olupek

Ur{a @en

Heroj ^edo Filipovski

Jap. pisatelj Hakuseki

Ru{a

Am. slikarka Alice

Vrednostni papir

Domovina Kirke

Alberto Tomba

Prebivalci Vi~a

Nada Vidmar

Kdor ima anemijo

Glas De`ele

Stara mama na Primorskem

Nagrajenci aprilske {tevilke: 1. nagrada: VOJKO STARE, KAMNA GORICA 61, 4246 KAMNA GORICA 2. nagrada: BETI DEMĹ AR, CESTA SVOBODE 26, 4240 RADOVLJICA 3. nagrada: ZVONKA LOKAR, VRBNJE 65, 4240 RADOVLJICA Re{eno kriàno po{ljite do 15. junija na naslov: OBÎNSKI ODBOR SDS RADOVLJICA, Gorenjska c. 25, 4240 Radovljica 1. nagrada: Ljubo Sirc: Dolgo ìvljenje po smrtni obsodbi 2. in 3. nagrada: Tone Kuntner: Mati Slovenija

12 2

Delavec v Radovlji{ki proizvodnji arhitekt mila

Glas De`ele

Kraj pri Cerknici

8 7 7 7 9 4

2 6

8 3

5 4 7

5 7

7 6

Sudoku

S pomo~jo `e vpisanih {tevilk zapolnite lik tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpi~ni koloni in v vsakem kvadratku vpisane vse {tevilke od 1 do 9. To pomeni, da se v omenjenih sektorjih nobena {tevilka ne ponovi.

2 8