O ravnanju z ob~inskim premo`enjem
str. 4
O gradnji avtoceste
str. 6
O perspektivah {olstva
str. 8
UVODNIK
Glasilu na pot Zvone Prezelj, predsednik SDS Radovljica
Spo{tovane ob~anke, cenjeni ob~ani, pred vami je prva {tevilka glasila ob~inskega odbora Slovenske demokratske stranke Radovljica. Kljub {tevilnim medijem, ki sku{ajo pokrivati dogajanje v na{em prostoru, smo se v ob~inskem odboru SDS Radovljica odlo~ili, da vam v novem glasilu, ki ga pravkar prelistavate, predstavimo tudi stali{~a druga~e misle~ih, ter pogled na aktualna dogajanja z drugih zornih kotov. Ob nastajanju prve {tevilke ~asopisa Glas de`ele ne morem mimo spomina na pobudo, ki sem jo kot predsednik ob~inskega sveta ob~ine Radovljica v letu 1997 podal za ustanovitev ob~inskega glasila De`elne novice. Ob prvi {tevilki sem zapisal: "^asopis {e nima dokon~ne podobe, saj je {ele na za~etku svoje poti. Glasilo smo osnovali, da bi bili ob~ani vsestransko obve{~eni o delu ob~inskega sveta in `ivljenju v na{i ob~ini." Zaradi vsebine in na~ina poro~anja sem prepri~an, da ob~insko glasilo {e ni upravi~ilo pri~akovanj ob~anov; mnogi so opazili, in najve~krat s posmehom komentirajo, recimo prepogosto pojavljanje fotografij znanega ob~ana v vsaki posamezni {tevilki, (dobesedno 'reklamna poteza' vladajo~e svetni{ke koalicije, ki jo pla~ajo davkopla~evalci). Hkrati smo `e vrsto let, posebno pa zadnji dve leti, pri~a neobjektivnemu in pristranskemu poro~anju s sej ob~inskega sveta, zato bralec ne dobi prave slike dogajanja v ob~inskem svetu, kjer se snujejo odloki, ki naj bi gotovo v dolo~eni meri vplivali na `ivljenje vsakega ob~ana. Prepogosto so prezrti razli~ni pomembni
2
in vidni dogodki v ob~ini. Nekako je videti, da urednica nima koncepta, kako bi ustvarila dober ~asopis, izgleda, da ni uspela ustvariti dobre komunikacije s poro~evalci, novinarji in dopisniki oz. vsemi tistimi, ki `elijo ustvarjati javno mnenje. Na{a odlo~itev je torej nastala tudi zaradi nujnosti po objektivnej{em seznanjanju o najpomembnej{ih dogodkih, stali{~ih in sklepih, ki jih v ob~inskem svetu sprejema svetni{ka skupina SDS. Kljub anga`iranemu delu, konstruktivnemu obravnavanju gradiv, ob mnogih pobudah in vpra{anjih, bralec ob takem na~in poro~anja ne more dobiti pravega vtisa in tako izgleda, da smo svetniki SDS na zasedanjih ob~inskega sveta dokaj pasivni. Podobno pa opa`ajo tudi ostale opozicijske stranke. Zaradi omejenih finan~nih sredstev glasila ne bomo izdajali mese~no, na{ cilj je, da vsaj trikrat v letu pripravimo izvod ~asopisa. Prizadevali si bomo, da bomo v njem na{li prostor tudi za druge zanimive tematike; gospodarstvo, kulturo in {port. Tako kot se Slovenija nahaja pred pomembnimi odlo~itvami - vladnimi reformami za ve~jo blaginjo vseh dr`avljanov, se mora tudi ob~ina soo~ati z novimi izzivi in odgovori nanje. Ob~ina, torej `upan z ob~insko upravo, si mora prizadevati za ~im bolj uravnote`en razvoj celotne ob~ine. V SDS ocenjujemo, da se je v zadnjem triletnem obdobju naredilo najve~ na podro~ju komunalne infrastrukture, med njimi izstopa investicija v centralno ~istilno napravo v Radovljici. V SDS smo veseli, da so bili na{i argumenti za lastno financiranje s pomo~jo dr`ave upo{tevani in sprejeti. Prepri~ani smo, da smo prepre~ili mo`nost {kodljive koncesije, ki bi radovlji{ke ob~ane tepla najmanj trideset let. Med drugim ugotavljamo, da se je premalo pozornosti namenilo sprejemanju prostorskih dokumentov, ki bi predvsem v mestu Radovljica za~rtali vizijo razvoja. Tako nam sicer dobrodo{li investitorji, Spar, Tu{ in Mercator, sproti narekujejo re{evanje prostorskega ume{~anja v prostor, ki je bolj odziv na pobude trgovcev, kakor pa sad dolgoro~nega planiranja. Prav tako {e zdaj nimamo sprejete primerne prometne ureditve, ni odlo~itve o novi avtobusni postaji, ni vizije za primerno uporabo prostora ob avtocesti med Lescami in Radovljico, kamor bi lahko umestili obrtno podjetni{ko cono. Kljub velikim besedam se na tem podro~ju ni naredilo veliko. In vendar {e naprej negujemo misel, da vizija spodbuja napredek.
Da nam bo vsem bolje Dr. Milan zver, podpredsednik Slovenske demokratske stranke Spo{tovane bralke in bralci glasila Glas de`ele! Pred dobrim letom smo se na parlamentarnih volitvah odlo~ili za novo pot. SDS je 4. oktobra 2004 z dobrimi 29 odstotki dobila mandat za sestavo vlado in s tem mandat za realizacijo programa, ki si ga je zadala, ter koalicijske pogodbe. V tem letu je vlada uspela ne samo sprejeti dolo~ene ukrepe, ki so poenostavili in pocenili `ivljenje dr`avljank in dr`avljanov, ampak za~eti manifestirati druga~en na~in vladanja, zato je ministrski zbor doslej obiskal `e sedem statisti~nih regij v Sloveniji. V dobrih desetih mesecih smo zaustavili zaostajanje pokojnin za pla~ami, ki sta ga leta 2001 uzakonili LDS in nekdanja Zdru`ena lista, ter z njim mo~no o{kodovali vse slovenske upokojence. Za~eli smo z var~evanjem pri vladi sami, od letalskih prevozov naprej. Odpravili smo vrsto birokratskih ovir ter pocenili in poenostavili `ivljenje dr`avljanom in podjetjem. Odprava nalepk za avtomobile, zni`anje cen notarskih storitev in mo`nost urejanja razli~nih upravnih zadev na vseh upravnih enotah v dr`avi so le najopaznej{i premiki v tej smeri. Racionalizacijo predstavlja tudi zmanj{evanje zaposlovanja v dr`avni upravi: na{ cilj je zmanj{evanje zaposlenih od enega do dveh odstotkov, urejajo se pla~e direktorjev v javnem sektorju. Dr`avni zbor je na predlog vlade sprejel tudi popravke zakona, s katerimi se je odpravila matura v osnovni {oli, kar predstavlja tako finan~ni prihranek za dr`avo kot tudi manj{o obremenjenost u~encev in star{ev. Bele`imo tudi dobre makroekonomske rezultate. Pove~uje se zaposlenost, gospodarska rast je bila v prvi polovici leta
STALI[^A skoraj {tiri, zadnje ~etrtletje celo ve~ kot pet odstotna. Ponovno nara{~a {tevilo novoustanovljenih podjetij. Inflacijo smo kljub visokim cenam nafte na svetovnem tr`i{~u uspeli mo~no zni`ati in trenutno le {e za {est desetin odstotka zaostajamo za ciljem, ki ga moramo dose~i za uspe{en prevzem evra januarja 2007. Da bi se ob uvedbi evra izognili {pekulativnemu dvigu cen, bomo `e od marca 2006 uvedli obvezno dvojno ozna~evanje cen. Potro{niki se bodo tako postopoma navadili na primerjavo in bodo lahko na ta na~in sami u~inkovito nadzorovali cene tudi v maloprodaji. Uvedba evra pa bo bistveno poenostavila poslovanje izvoznikom, ki predstavljajo motor slovenskega gospodarskega razvoja. V okviru dr`avnega prora~una pa je najve~ja sprememba po dolgih letih zni`anje davka na pla~ilno listo, in sicer za dvajset odstotkov `e naslednje leto in potem {e nadaljnja zni`evanja od ukinitve v naslednjih treh letih oz. skupaj {tirih letih. Prvi~ po dolgih letih se bodo v Sloveniji davki zni`evali. Pred nami so tudi nujne spremembe, ki se jih je vlada `e lotila. Trenutno poteka predstavitev vsebine in ciljev osnutka predloga konceptov ekonomskih in socialnih reform za pove~anje konkuren~nosti slovenskega gospodarstva. Ta zajema predlog celovitega nabora ukrepov za izvr{evanje Strategije razvoja Slovenije in daje poudarek konkuren~nosti in liberalizaciji gospodarstva, u~inkovitej{i uporabi znanja, zaposlovanju in moderni socialni dr`avi ter u~inkovitej{emu delovanju same dr`ave. S predlaganimi spremembami `elimo dose~i, da nam gre vsem bolje, da se dodatno motivira tiste, ki so ustvarjalni, podjetnikom zni`a davke in da se zagotovi u~inkovitost funkcioniranja dru`benih podsistemov. Mandat, ki ste nam ga zaupali, bomo izkoristili za uresni~itev obljube, da izbolj{amo `ivljenje vseh dr`avljank in dr`avljanov Republike Slovenije.
Delo svetni{ke skupine SDS v Ob~inskem svetu ob~ine Radovljica
Barve SDS v ob~inskem svetu ob~ine Radovljica zastopajo (z leve) Janez Kaltenekar, Marjan Vidic, mag. Anton Poga~nik, Zvone Prezelj in Bogomir Vnu~ec. Na zadnjih lokalnih volitvah so bili v Ob~inski svet ob~ine Radovljice izvoljeni {tirje svetniki Slovenske demokratske stranke, in sicer: Zvone Prezelj, Marjan Vidic, Janez Kaltenekar in mag. Anton Poga~nik. Po lanskoletnih dr`avnozborskih volitvah se nam je pridru`il {e Bogomir Vnu~ec. Povabilu vstopiti v “`upanovo koalicijo�, ki jo predstavljata LDS, SD (biv{a ZLSD) smo se odrekli, ker smo ugotovili, da smo si programsko in vsebinsko preve~ oddaljeni, da bi lahko tvorno sodelovali pri uresni~evanju programov. Po konstituiranju delovnih teles ob~inskega sveta ~lani SDS delujemo v naslednjih odborih: Marjan Vidic je
predsednik odbora za zdravstvo in socialno varstvo, mag. Anton Poga~nik je predsednik komisije za celostni razvoj pode`elja, Zvone Prezelj je ~lan komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja. Zna~ilnost na{e skupine je v skupni presoji gradiva za sejo in dogovoru o delu. Verjamemo, da za bralce ni zanimivo poro~anje o stali{~ih in pobudah, ki smo jih izpostavljali v preteklosti, da pa je aktualno delo ob~inskega sveta v leto{njem letu in tokratnem mandatu. V na{i svetni{ki skupini se trudimo delovati konstruktivno in vsa gradiva obravnavati preudarno, tudi ~e so ta dobro pripravljena, jih
posku{amo {e izbolj{ati in najve~krat predlagamo dopolnila, in jih seveda tudi podpremo. Seveda pa smo tudi kriti~ni - do vseh odlokov in sklepov zavzamemo trdna stali{~a. V tem letu smo se nekajkrat bojevali za bolj{e, nenazadnje jasnej{e in bolj transparentne sklepe. Naj na{tejemo nekaj najspornej{ih odlo~itev, ki jih je `upanova koalicija sprejela s preglasovanjem.
Nezakonite cene v vrtcih Veliko pozornosti in energije smo namenili sprejemanju cen v radovlji{kih vrtcih za {olsko leto
3
STALI[^A 2004/05. Tako smo od `upana zahtevali pojasnilo, zakaj je bil predlog cen programov vrtcev na sejo uvr{~en {ele po sprejetem prora~unu ob~ine Radovljice, ki pa ni predvideval povi{anja izdatkov iz ob~inskega prora~una. Na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno slu`bo, Uradni list RS, {t. 97/2003, z dne 10. 10. 2003, bi namre~ `upan moral najkasneje v decembru 2003 ob~inskemu svetu predlo`iti cene programov, izra~unane po novi metodologiji. To pa zato, ker 22. ~len tega pravilnika dolo~a: Lokalne skupnosti so dol`ne dolo~iti cene programov vrtca v skladu s tem pravilnikom najkasneje do 1. 1. 2004. Kljub temu, da smo dokazovali, da so predlagane cene nezakonite in previsoke, so bile nove cene sprejete. To pa pomeni, da so star{i 2. starostne skupine (od 3 do 6 let) pla~evali pribli`no deset odstotkov vi{jo ceno `e celo lansko leto in tudi letos. Podoben odnos `upana se odra`a tudi na drugih podro~jih delovanja vrtca. Tako vrtec nima zaposlenega svetovalnega delavca, ki ga star{em omogo~a pravilnik o standardih. @upan pa star{em tudi ne omogo~a nobenega nadstandarda, kot ga imajo {tevilne druge ob~ine: ni`je pla~ilo, ~e mladi star{i re{ujejo stanovanjski problem, najnovej{e didakti~ne pripomo~ke, igrala, u~ila, dodatne strokovne delavce za tuje jezike, likovne ali {portne pedagoge. Vrtec pa mora na zahtevo `upana izra~unavati pla~ila star{ev, ~eprav je to izvorna ob~inska zakonska naloga. Po sprejetju cen v radovlji{kih vrtci smo v odprtem pismu, objavljenem v ~asopisu Gorenjski glas, zahtevali, da `upan pojasni, ali so cene zakonite. Seveda `upan ni podal kratkega in jasnega odgovora, ampak se je skril za komisijo, ki naj bi pregledala racionalnost poslovanja vrtcev. @upanu smo predlagali, da za junijsko sejo ob~inskega sveta pripravi cene programov po veljavni metodologiji ter da pripravi
4
sklep, da se star{em, ki pla~ujejo previsoko ceno, ta stro{ek vrne. Na junijski seji smo vendarle dobili predlog cen za programe v vrtcih, ki so bile pripravljene na podlagi pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen. Cene seveda veljajo za {olsko leto 2005/06. V svetni{ki skupini si bomo prizadevali, da za minulo leto v radovlji{kih vrtcih omogo~imo zakonitost cen.
Varovana stanovanja preve~ denarja za izbrance, premalo posluha za socialno oskrbo, ni~ za zmanj{anje ~akalne dobe v domu starostnikov Na majski seji ob~inskega sveta je bila osrednja to~ka dnevnega reda gradnja varovanih stanovanj. V obrazlo`itvi je `upan kot glavni argument navajal javni interes po gradnji oskrbovanih stanovanj za starej{e ob~ane. Ob~ina je pridobila dve ponudbi za izgradnjo, od katerih je bila ponudba Nepremi~ninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenija ugodnej{a. Tako bi sklad zgradil 14 oskrbovanih neprofitnih najemni{kih stanovanj, ki bi jih prednostno oddajal ob~anom ob~ine Radovljice. Vlo`ek ob~ine je zemlji{~e, ki je locirano neposredno ob domu starej{ih ob~anov. Za najve~jo pomanjkljivost v gradivu smo navedli odsotnost ocene vrednosti nepremi~nine, ki jo ob~ina vlaga v projekt gradnje varovanih stanovanj. Na seji smo svetniki SDS navajali pribli`no vrednost zemlji{~a (v vi{ini 40 milijonov tolarjev), samega podatka v gradivu ni bilo. `eleli in zahtevali smo to~ne podatke, in sicer koliko ob~ina v ta projekt vlaga predlagatelj nam jih v gradivu ni
Radovlji{ki vrtec posredoval. V razpravi smo med drugim izpostavili dejstvo, da ob~inska uprava v zadnjih letih re{evanju prostorske stiske ali nenormalno dolgim ~akalnim vrstam za sprejetje v dom dr. Janka Benedika ni namenila nikakr{ne pozornosti. Med drugim se lani ni prijavila na razpis ali poziv Ministrstva za delo, dru`ino in socialne zadeve za dograditev kapacitet domske oskrbe starostnikov v na{i ob~ini. Izpostavili smo tudi ob~insko zanemarjanje politike socialne oskrbe starostnikov na domu, kar je prav tako osnovna zakonska pravica na{ih ob~anov. Trenutno izvajajo to oskrbo {tiri delavke, glede na potrebe, in ne zakonski normativ, pa bi jih moralo biti zagotovljenih deset. A za to ob~ina ne zagotovi sredstev in ob~ani morajo te storitve iskati na trgu, ~eprav imajo po zakonu pravico, da jim to oskrbo omogo~i ob~ina. Tudi po analizi iz leta 2003, ki jo ima strokovna slu`ba ob~ine, sklepamo, da na{i ob~ani nujno potrebujejo najprej socialno oskrbo na domu, nato institucionalno varstvo - dom, nato {ele druge oblike skrbi, kjer so tudi varovana stanovanja. Analiza, ki jo je naro~ila ob~ina, nedvoumno ka`e, da manj kot en odstotek starej{ih ob~anov `eli oskrbo v varovanih stanovanjih. Zato smo podvomili v nujnost gradnje nadstandardnih varovanih stanovanj za nekaj premo`nej{ih starostnikov, nenazadnje tudi v prora~unu ni sredstev za zagotavljanje
osnovnih pravic na{ih starostnikov. Za najve~jo pomanjkljivost v gradivu smo poudarjali, da pogre{amo ocenjeno vrednost nepremi~nine, ki jo ob~ina vlaga v ta projekt gradnje varovanih stanovanj. Na seji smo navajali vsaj pribli`no vrednost zemlji{~a (v vi{ini 40 milijonov SIT), samega podatka pa sploh ni bilo v gradivu. Po skoraj dve uri trajajo~i polemi~ni razpravi nismo dobili verodostojnih odgovorov, zato smo opozicijski svetniki (iz strank SDS, NSi, SMS, SLS, OPL) sejo zapustili in tako prepre~ili sprejetje nedore~enih sklepov. @upan je sklical nadaljevanje seje, vendar vabilu ni bilo predlo`enega dodatnega gradiva; ker s tem dokumentom nismo bili pravo~asno seznanjeni, se svetniki prej navedenih strank sklicane prekinjene seje nismo `eleli udele`iti. Prepri~ani smo, da se lahko odgovorno odlo~amo samo na podlagi ustreznega gradiva in primerne skupne presoje, za to pa morajo biti dani vsi pogoji, tudi zadosten ~as za pripravo svetnikov na razpravo in odlo~anje. Da smo imeli prav, je pokazalo dejstvo, da je `upan naknadno zahteval pridobitev sodne cenitve, ki je vrednost nepremi~nine ocenila na 37 milijonov - sredstva bo zagotovila ob~ina. @upanova koalicija je v nadaljevanju seje po hitrem postopku izglasovala sklep o izgradnji varovanih stanovanj. Ne glede, da podpiramo vsako obliko
STALI[^A re{evanja problematike oskrbe starostnikov, menimo da se je `upan re{evanja lotil z napa~nega konca, in lahko samo ugibamo, ali je bila ta odlo~itev strokovno utemeljena.
O ravnanju z ob~inskim premo`enjem Prodaja dru`be Predence Tisto kar smo pred pol leta napovedovali, se je tudi uresni~ilo. Na novembrski seji ob~inskega sveta je `upan pripravil sklepe o prodaji poslovnih dele`ev Ob~ine Radovljica v gospodarski dru`bi Predence d.o.o. Tako se bo 15 dni po sprejetju tega sklepa prodal dele` v vi{ini 662.400 evrov. Tako se zaklju~uje "kravja kup~ija", v kateri smo ob~ani potegnili kraj{i konec, na drugi strani pa je dru`ba pri{la do velikanskega premo`enja brez preglednosti, ne da bi upo{tevala zakon o javnih naro~ilih. Za dobro izpeljan posel bo nekdo seveda nagrajen. Direktor ob~inske uprave je bil imenovan za prokurista v ustanovljeni dru`bi, kar pa je za javnega uslu`benca nesprejemljivo in nehigieni~no. Na drugi strani pa se vsi, ki smo si prizadevali, da temu projektu dodamo vi{jo vrednost, po~utimo nebogljene in izigrane.
Dvorec Drn~a Na 23. seji ob~inskega sveta smo obravnavali vizijo Dermskega gradu (~uferije) v Dvorski vasi. V pestri in na trenutke burni razpravi smo predvsem svetniki SDS opozarjali, da je na~in in postopek ob~inske uprave dokaj sporen. @e samo iskanje
strate{kega partnerja, `upan ga je na{el preko malega oglasa v De`elnih novicah, je po na{em mnenju skrivnostno in dokaj nenavadno. Po tem scenariju se bo ustanovila skupna dru`ba v katero bo ob~ina vlo`ila nepremi~nino, katere vrednost je ocenjena na 152 milijonov tolarjev, kar predstavlja devetindevetdeset odstotni poslovni dele`, IZOLACIJA KEPIC pa poldrugi milijon, kar predstavlja en odstotni poslovni dele`. Iz tega sklepamo, da gre za izrazito neenakomerne dele`e. V razpravi smo poudarili, da vsekakor podpiramo vse premi{ljene korake, ki bi kompleks Drn~e o`ivil in omogo~il zaposlovanje in dolgoro~no razvijanje turisti~ne dejavnosti. V SDS menimo, da je postopek nezakonit, saj ni na voljo nikakr{ne razpisne dokumentacije, prodaja premo`enja ali ustanovitev delni{ke dru`be pa bi morala potekati preko javnega razpisa. @upanov “glasovalni stroj� je z argumenti mo~i in preglasovanjem sprejel in tako reko~ zastonj prodal ob~insko premo`enje. Kljub temu smo se zavezali, da bomo z vsemi pravnimi mo~mi dokazali, da gre za kravjo kup~ijo, ki jo je treba razveljaviti. Pri~akujemo, da bo nadzorni odbor ob~ine Radovljica zmogel zadosti volje in poguma, da bo dokazal, da so bili postopki netransparentni in za ob~ino {kodljivi.
Predsednik nadzornega odbora Ob~ine Radovljica o prodaji dvorca Drn~a: Akterji, ki sodelujejo v tej zgodbi, so si zamislili "privatizacijo" ob~inskega premo`enja kar po doma~e. Dvorec Drn~a se nahaja v
Dvorec Drn~a se nahaja v bli`ini Dvorske vasi. neposredni bli`ini Dvorske vasi. Gre za kompleks, ki obsega poleg dvorca {e tri pomo`ne objekte, funkcionalna zemlji{~a in tudi od Sklada kmetijskih zemlji{~ pridobljene povr{ine v izmeri 14 tiso~ kvadratnih metrov. V letu 2005 pa so bile iz prora~una urejene in asfaltirane tudi dostopne poti do dvorca. Ob~ina Radovljica v sprejetem prora~unu predvideva prodajo dvorca Drn~a in prihodke 85 milijonov tolarjev v letu 2005 in 60 milijonov tolarjev v letu 2006, v prostorskih planih pa novo namembnost tega prostora turizem in zdravili{ko dejavnost. Do tu vse lepo in prav. Zataknilo pa se je pri "razpisu". Le-tega ni bilo, pa~ pa je bilo na zadnji strani De`elnih novic objavljeno le povabilo interesentom, da po{ljejo svoje predloge. Z interesenti je komisija, sestavljena za namen prodaje dvorca, nato opravila razgovore, vendar pa enotne razpisne dokumentacije ni bilo, prav tako ne cenitve premo`enja. Pogoji za sodelovanje pa so bili predstavljeni vsakemu interesentu druga~e. Komisija je kot ponudnika
izbrala podjetje, ki s turizmom nima nikakr{ne zveze. Najve~ji absurd pa je v tem, da je ob~ina ustanovila me{ano dru`bo, v katero je vlo`ila svoje premo`enje, dru`benik pa zgolj dober milijon tolarjev, kar mu, poleg direktorovanja, zagotavlja prosto razpolaganje s premo`enjem. Zato je svetni{ka skupina SDS radovlji{kemu nadzornemu odboru podala pobudo, da preveri legalnost in legitimnost izvr{enih dejanj. Ugotovitve nadzornega odbora so bile jasne. V samem postopku je bila kr{ena zakonodaja, {e posebej pa 80. e in 80. f ~len zakona o javnih financah. Kljub mnenju nadzornega odbora pa se akterji v svoji aroganci ne dajo motiti. Vedo namre~, da imajo pokritje v ob~inskem svetu, torej svoj glasovalni stroj, ki kot buldo`er potrjuje tudi nelegalna dejanja, za katera pa bo slej ali prej nekdo moral vsaj od{kodninsko, ~e ne tudi kazensko odgovarjati. Ambro` Porenta
Bencinski oskrbni center - nasilje nad Radovljico Ve~ina ob~anov Radovljice in Vrbenj verjetno ni seznanjena s podrobnostmi potrjenega lokacijskega na~rta avtoceste Vrba - Pera~ica. Ena od teh je predvideni oskrbni center (OC), ki naj bi bil lociran skupaj z uvozom in izvozom za Radovljico v [midovem.
Predhodna razli~ica izpred leta 2001 je predvidevala OC pri Lescah. Ko pa je bil priklju~ek za Radovljico premaknjen od sedanjega uvoza z glavne ceste v Radovljico na novo lokacijo v [midovem, je DARS odlo~il, da se predvidi na istem mestu tudi OC. Postavitvi oskrbnega centra
nasploh na tej trasi AC so se odlo~no uprli skoraj vsi razpravljalci ob razgrnitvi osnutka lokacijskega na~rta AC (zapisnik pripomb z dne 27. maja 2003). Vendar je DARS z asistenco `upana Janka Stu{ka izsilil projektiranje tega objekta v lokacijski na~rt.
V ~asu proceduralnega postopka sta bila DARS in `upan gluha za argumente proti gradnji OC, ki so jih navajali Dru{tvo za varstvo okolja Radovljica, Krajevna skupnost Radovljica in opozicijske stranke v ob~inskem svetu. Od prvotnega zagotavljanja
5 3
AVTOCESTA `upana, da bo to manj{i - le enostranski OC, je nastal kolos na obeh straneh AC s po dvema stavbama na vsaki strani, v dol`ini 400 metrov - do polovice hriba Batranca in z dodatno ~rpalko ob poti v Mo{nje. Oskrbni center je projektiran navkljub argumentom: - da pomeni njegova postavitev hudo razvrednotenje okolja (koncentracija {kodljivih emisij, nevarnost razlitja goriva, {irjenje bencinskih hlapov, pove~anje hrupa, stalni vzhodni veter proti Radovljici); - da je tu kmetijsko zemlji{~e 1. kategorije; - da je tu ena najlep{ih lokacij v Radovljici, ki jo dnevno uporablja preko 200 krajanov kot neformalno rekreacijsko povr{ino; - da je gradnja OC na tako kratki razdalji (Jesenice 17 km in Voklo 23 km) ekonomsko neupravi~ena. To izpri~uje tudi uradno mnenje Petrola z dne 18. aprila 2001, poslano Ob~ini Radovljica;
- da se zaradi platoja OC trasa AC prej dvigne nad nivo terena ter se bo dvigala nad teren od sedanje Petrolove ~rpalke dalje; - da je v okviru OC na~rtovan vstop in izstop na AC prometno zelo nevaren in sama izvedba povezave tehni~no zahtevna in kon~no, z eliminacijo OC lahko dr`ava prihrani kar nekaj denarja, obenem pa onemogo~i DARSU kovanje ekstra dobi~ka s prodajo tega zemlji{~a na ra~un slab{ih `ivljenjskih pogojev lokalnega prebivalstva. V obrambo proti gradnji OC smo se zdru`ili KS Radovljica, vsa civilna dru`ba v Radovljici in vsa opozicija v ob~ini, kajti projekt je tehni~no {e mo`no spremeniti tako, da bo OC zbrisan, priklju~ek za Radovljico pa varno speljan. Zato pa je potrebna podpora ~im ve~jega {tevila krajanov. Vojteh Ku~ina, Dru{tvo za varstvo okolja Radovljica
Gost promet mimo Radovljice - v pri~akovanju bodo~e avtoceste.
Od Lesc do Hlebc pod avtocesto {e globlje in bolj strmo? Bilo je tistega ve~era, ko mi ob treh avtih pri hi{i in prav toliko otrocih ni preostalo drugega, kot jo pe{ mahniti iz Lesc v moj novi dom v Begunje. Novembra sonce
hitro zaide, no~ pa se predstavi v najtemnej{i lu~i. Pred leti urejena enosmerna Begunjska cesta se je dokazala kot prava re{itev.
Bo podvoz od Lesc proti Hlebcam pod bodo~o avtocesto {e globlji?
6 2
Pot z za~rtanim plo~nikom se nadaljuje v varen prehod, mimo Legatovega dvorca po “ma~jih glavah”, mimo {ole pa stran plo~nika lahko celo izbiramo. Avtomobile umirja pet “kumrnih” le`e~ih policajev, {e bolj pa slabo zakrpano vozi{~e. No~ni spust v magistralkin podvoz ka`e prve pasti sicer neizrazitega niveletnega loma. Za volanom mi je sleherna ped bolj znana in prometno tehni~no ta del ni ni~ bolj nevaren kot cesta izven useka. V rahlem desnem ovinku me nasproti voze~i dokaj pozno opazijo. Sunkovito odvijajo navkljub moji pre`i, ki me nagonsko po`ene s ceste v bre`ino. Koliko jih pa je nocoj? Pa ~isto navaden ve~er, o~itno jih pe{~i sre~amo ve~ kot vozniki! Levo hi{a, ki jo trasa avtoceste namerava “povoziti”, oziroma spodkopati. Na uvozu k hi{i se igra `arometov ob lomljeni niveleti ponovi, saj se moja silhueta nevarno dolgo skriva pred tipajo~o svetlobo.
Na vzponu proti letali{kemu odcepu pa mi {ine v glavo: ~e bo na tem delu bodo~a avtocesta ugreznjena ali poglobljena, bo za toliko sedanji podvoz globlji! Da se prepri~am o nesmislu se vrnem v pisarno. Razgrnem na~rte uradne trase: da, mi{ljena je poglobitev AC, najmanj za dva metra. @al si nisem pustil kopirati tudi profila {t. 46, kar bi verjetno izgledalo zastra{ujo~e. Podrobneje pregledam in premerim kri`anje. Prvi~ se zares zavedam dejstva: doma~ini bomo na kri`anjih z AC potegnili “ta kratko”. Namesto, da se nam z AC pogoji bivanja ne slab{ajo (`e magistralka nas je v nekih drugih ~asih nagnala v v~asih zalite podvoze), so nam na mestu kri`anj (enako proti Novi vasi) narisali poglobljene podvoze! Torej kako bo potekala pot od Lesc proti Hlebcam: v podvoz pod magistralko iz
[PORT istega mesta v {e globljo luknjo, zato bo cesta lahko le strmej{a. Bre`ine bodo za slabe tri metre vi{je. @e sedanjih ne kosijo, zgolj po`igajo. Podvoz pod magistralko bo torej bistveno poglobljen in na novo temeljen ter s tem lahko le o`ji. Desno pred podvozom magistralke so na~rtovane razse`ne ponikovalnice v ogromnih odprtih jamah. Skozi osemmetrski magistralkin podvoz - brez prostora za plo~nik - sledi 12 metrov "odprtega neba", pa enako globok kot pod magistralko skoraj 30 metrski podvoz pod bodo~o "ugreznjeno" avtocesto. Na levi pred hi{o {t. 31 bosta dve ponikovalnici v veliki odprti jami. Hi{a, ki bo 30 m oddaljena od vzhodnega avtocestnega pasu, naj bi padla zgolj zaradi novih vkopov ponikovalnic. Sledi namesto sedanjega 130metrskega klanca nov, kar 290metrski tako, da se poglobljeni ukop z ogromnimi bre`inami potegne vse do odcepa na letali{~e. Groza! Podobno se nam godi pri kri`anju ceste proti Hra{am, le da bo letos asfaltirani in s plo~niki urejeni podvoz prav po gospodarsko zasut. Na mestu kri`anja bo elegantno kro`i{~e slu`ilo kot osrednji uvoz z magistralke v Lesce. Od kro`i{~a pa spu{~anje v {e globlji podvoz proti Hra{am s pravo prometno kolobocijo pri sedanjem odcepu za nakupovalni center. Darsu in na~rtovalcem avtoceste o~itno hud trn v peti! Pridru`ujem se civilni iniciativi Dru{tva za varstvo okolja Radovljica, ki protestira proti umestitvi dveh oskrbnih centrov na [midovem v Radovljici. Trasa naj ostane, prometno tehni~ne re{itve na njej pa so potrebne temeljite revizije prepla~anim revizorjem navkljub. Vse poglobljene lokalne ceste so na~rtovane brez plo~nikov in kolesarskih poti, na~rtovana in z uredbo prej{nje vlade sprejeta poglobitev AC in slabe prometno tehni~ne re{itve nam torej izrazito poslab{uje pogoje bivanja. In se strinjamo? Janez Urbanc, Begunje na Gorenjske
Jubilej [portnega dru{tva Partizan Kamna Gorica Maja je minilo 50 let od ustanovitve telovadnega dru{tva Partizan Kamna Gorica. Nadarjeni mladinci so se pri~eli ukvarjati predvsem z lahko atletiko, kasneje pa tudi z mnogimi drugimi {porti kot nogometom, namiznim tenisom, kasneje pa tudi odbojko. Dru{tvo je `e v letu 1957 organiziralo gorenjsko prvenstvo v atletiki, kjer so doma~i tekmovalci dosegli zavidljive uspehe. V letih 1965 - 75 so v atletiki izstopali teka~i Milan Kalan, Tone Kapus in Janez Sitar, v metu kopja Mirko [olar, v metu diska pa Zvone Prezelj. Slednja dva sta v takratnem jugoslovanskem prostoru, seveda pod strokovnim trenerskim vodstvom kranjskega atletskega kluba Triglav dosegala lepe rezultate. Zvone Prezelj je leta 1970 postal mladinski jugoslovanski prvak v metu diska in v peteroboju. V letu 1970 so v sodelovanju s krajevno skupnostjo, podjetji Lipni{ke doline in jeseni{ke `elezarne ter prakti~no vsemi krajani pri~eli graditi smu~arsko vle~nico, ki deluje {e danes. [portno dru{tvo Partizan je leta 1972 za izjemne uspehe na podro~ju {porta in za izgradnjo vle~nice prejel Bloudkovo plaketo. V letih 1975 - 1990 so ekipe Kamne Gorice nastopale v medob~inskih tekmovanjih v malem nogometu in odbojki. Po letu 1992 so mladi {portniki Kamne Gorice dosegali odli~ne rezultatu v hokeju na ledu. Jani Ropi~, Ale{ Beton in Grega [olar so bili ~lani dr`avnih selekcij. V odbojki so se uveljavili Tamara Hrovat, ki je zastopala dr`avno kadetsko reprezentanco, Zoran Ko{ir, @iga Kapus, Jaka Er`en in Jernej Poto~nik.
pokazati se tudi v evropskih pokalih. Zastopal si tudi barve dr`avne reprezentance! V reprezentanco sem bil povabljen letos. Odigrali smo {est tekem na Finskem in Mad`arskem v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo na Japonskem. [tiri tekme smo dobili, dve pa izgubili. Kaj pa odbojka na mivki? Enostavno je to noro dober {port! Zadnji dve leti se ji tudi malo ve~ posve~am. Osvojil sem nekaj turnirjev za dr`avno prvenstvo, na turnirju v Portoro`u pa sva z Janijem Makovcem premagala svetovna mladinska prvaka iz Brazilije. Kaj po~ne{ kadar nisi v dvorani? Dru`im se s prijatelji in soigralci, se sprehajam po svetovnem spletu, gledam televizijo, igram tarok, v~asih tudi {tudiram. N. R.
Pogovor z odbojkarjem Jernejem Poto~nikom Kako in kdaj se je pri~ela tvoja {portna pot? S {portom sem se za~el ukvarjati `e v osnovni {oli, najprej s karatejem, nato tri leta s ko{arko, vmes tudi nekoliko z odbojko, po osnovni {oli pa sem pri~el trenirati odbojko v odbojkarskem klubu Bled, danes Autocommerce Bled, v katerem sedaj tudi igram. Kaj te pri tem {portu najbolj privla~i? Kot 'mulc' sem hodil z o~etom na odbojkarske tekme, kjer je tudi sam igral. @e takrat mi je bilo najbolj v{e~ “zabijanje�. Kak{ni so tvoji dosedanji uspehi? V lanski sezoni smo osvojili naslov pokalnega in dr`avnega prvaka. Letos imam mo`nost
[tiriindvajsetletni Jernej Poto~nik je ~lan [portnega dru{tva Partizan in OK Autocommerce Bled.
7 3
ODMEVI
✉
Pisma bralcev
Spo{tovane bralke in bralci Glasu De`ele! Avgusta sem na radovlji{ko ob~insko glasilo De`elne novice naslovil odprto pismo `upanu Janku S. Stu{ku. @al sta bili objavljeni le prvi dve to~ki ter zaklju~ek z opombo, da bo preostanek pisma objavljen v prihodnji {tevilki. To se ni zgodilo. Tudi na objavljeni to~ki se gospodu `upanu o~itno ni zdelo pomembno vsaj s kratkimi odgovori obvestiti {ir{o javnost. O svojem nezadovoljstvu sem preko elektronske po{te 1. novembra 2005 obvestil tudi odgovorno urednico glasila gospo Intiharjevo, pa tudi od nje nisem prejel nikakr{nih povratnih informacij. ^lanek, ki ga dajem v objavo Glasu De`ele, je popolnoma nespremenjen, kljub temu, da so se dolo~ene aktivnosti v vmesnem ~asu `e pri~ele odvijati. Naj {e navedem, da nisem ~lan nobene stranke, sem pa z odprtim pismom `elel zgolj opozoriti g. `upana o prepotrebnih aktivnostih, ki jih no~e, ne `eli, ne zna ali pa~ ne more realizirati.
Odprto pismo (vpra{anja, pripombe in pobude) g. `upanu J. S. Stu{ku Spo{tovani g. `upan! K pisanju pisma me je spodbudilo kar nekaj odprtih vpra{anj, na katere pri~akujem v prihodnjih De`elnih novicah va{e konkretne odgovore, z datumom za~etka in konca dolo~ene aktivnosti.
Cesta “Za Verigo� Glede na dogajanja vsekakor lahko pri~akujemo dokon~no ureditev ceste, ki bo, kakorkoli na zadevo gledamo, "`al" o~itno postala neka oblika ju`ne obvoznice za Lesce. Vsekakor bo to postalo mote~ faktor za prebivalce naselij "Moskva" in {e posebno "Na Vrta~i", po drugi strani pa bo omogo~ilo varno pot zlasti starej{im in otrokom. Konkretno me zanima datum za~etka in konca gradnje kot tudi dolgoro~na re{itev priklju~ka na Alpsko cesto, ki naj bi vsekakor postal ozko grlo.
Cesta v Lipni{ko dolino Cesta skozi Lipni{ko dolino (podobno velja tudi za ceste skozi Podnart, pa v Hlebce, Hra{e, Studen~ice, itd.) spominja na "od Boga pozabljeno de`elo". Cesti{~e se pogreza, krpanje je le ob~asno, na sre~o ve~jih nesre~ {e ni bilo. Vsekakor se ne bom zadovoljil z va{im odgovorom, da cesta ni v pristojnosti ob~ine, temve~ dr`ave. Vi gospod `upan ste s svojimi sodelavci odgovorni prebivalcem ob~ine Radovljica! Od vas pri~akujemo, da v korist ob~anov re{ujete notranje odnose med dr`avo in ob~ino, nenazadnje so se tak{ne aktivnosti dokaj o~itno pokazale tudi v primeru avtoceste. Pri~akujem va{o informacijo o datumu konkretnega za~etka in kon~anja dokon~ne celostne ureditve "Lipni{ke ceste".
Cesta skozi Radovljico in Lesce Vsekakor dotrajana asfaltna prevleka tako skozi Radovljico kot tudi do gosti{~a Tulipan v Lescah ni in ne more biti v ponos vam kot `upanu kakor tudi vsem ostalim ob~ankam in ob~anom. Nedvomno cesta kar kli~e k obnovi, tudi v tem primeru me zanima rok
8 2
✉
sanacije. Moram pa v leto{njem letu pohvaliti kakovostno in predvsem ~asovno pravo~asno realizacijo obnavljanja talnih cestnih ozna~b. Ob tem pa se mi zastavlja vpra{anje, zakaj ni prepleskana tudi kolesarska steza do gosti{~a Tulipan v Lescah?
Kolesarske steze "Vsi na kolo za zdravo telo" je bilo geslo, ki nas je {e pred leti vabilo na kolesarsko rekreacijo. Z ve~anjem prometa pa je danes ta oblika rekreacije zelo vpra{ljiva in nevarna. Re{itev je seveda s kolesarskimi stezami, ki pa jih je v na{i ob~ini zelo malo. Zelo spodbudna je izdelava kolesarske steze med Bledom in Lescami, sramotno je le to, da za njo porabite polna tri leta oz. prakti~no celotno mandatno obdobje - do sve~ane otvoritve bo o~itno pri{lo {ele v volilnem letu in s tem nabiranje volilnih glasov - tak{na dejanja nehote ~loveka prisilijo k logi~nemu razmi{ljanju, da je morda temu res tako. G. `upan, kak{ni so torej dolgoro~ni na~rti za Radovlji{ko ob~ino glede celostne povezave s kolesarskimi stezami in povezavami ostalih ob~in z njimi?
Trgovsko poslovni center Lesce Izgradnja TPC Lesce `e dobiva dokon~no podobo. Vsekakor bo prijetna in moderna pridobitev za kraj. @al pa se bo s pove~anim TPC-jem {e izraziteje izpostavil problem parkiranja. Ali {tevilo novih parkirnih mest glede na postavljene kriterije v celoti ustreza {tevilu novih poslovnih prostorov? Morda je delna re{itev s prestavitvijo plo~nika na zemlji{~e S@ in s tem pridobitev nekaj parkirnih prostorov. Mislim pa tudi, da ga ni Le{~ana, ki se ne bi strinjal z ugotovitvijo, da so vidno mote~e ostale stare zgradbe v neposredni okolici TPCja. Tudi nekaj zgradb v neposrednem starem va{kem jedru Lesc si vsekakor `eli obnove. Ali v okviru ob~ine Radovljica obstaja kak{na delovna skupina, ki bi dolgoro~no na~rtovala in tudi izvajalsko sodelovala s (so)investitorji za "na{ lep{i kraj". Staro mestno jedro Radovljice je vsekakor lepo obnovljeno in urejeno (tudi z davkopla~evalskim denarjem), po obnovi in pomo~i "kli~ejo" tudi ostali kraji ob~ine Radovljica. Pri~akujem konkreten odgovor.
Komunalne storitve Zelo negativno me je presenetil sklep ob~inskega sveta (OS), da se podra`ijo komunalne storitve, ki so bile `e pred tem med najdra`jimi v dr`avi. Vrednostno je podra`itev sicer morda zanemarljiva, v o~i pa bode podatek (Gorenjski glas 26. 7. 2005), da je eden izmed razlogov za podra`itev tudi zmanj{anje porabe vode, kar pomeni tudi manj prihodkov pri oskrbi z vodo in odvajanju odplak ?!? Gospod `upan, gospe in gospodje svetniki, ~e ste podra`itev resni~no sprejeli tudi na osnovi zgoraj navedenega argumenta, sem nad vami milo re~eno razo~aran in zgro`en. Po vsem tem, kar se v svetu dogaja z vodo, katero v ve~ini sveta `al lahko pijejo le {e ustekleni~eno, je zgoraj naveden ukrep zau{nica vsem tistim, ki z var~evalnimi ukrepi pripomorejo, da bi tudi na{i zanamci lahko u`ivali kakovostno vodo izpod planin. Ve~ kot o~itno je, da se v dolo~enih javnih ustanovah poslovanje {e vedno da krmariti s podra`itvami, ki jih bomo pla~ali ob~ani. V kolikor je poslovanje negativno, je potrebno poiskati notranje rezerve in uvesti racionalizacijo v podjetju samem! Nenazadnje se tako obna{ajo VSA podjetja pri katerih je poslovni uspeh odvisen od gospodarnega poslovanja izhajajo~ iz tr`nega gospodarstva. G. `upan, nedvomno moje nezadovoljstvo ne izvira iz 71 tolarjev podra`itve za tri~lansko dru`ino, temve~ v dejstvu, da se javna
ODMEVI podjetja {e niso prilagodila novim tr`nim razmeram, kar posredno s strinjanjem zahtev po podra`itvah odobrava OS. Upam, da boste vi ali va{i nasledniki pri prihodnjih zahtevah in (ne)odobritvah bistveno bolj razumni.
Knji`nica A. T. Linharta Radovljica Kot dolgoletni ~lan knji`nice bi to ustanovo, in predvsem zaposlene v njej, rad javno pohvalil kot primer zgledno urejene ustanove. Zelo negativno pa me preseneti dejstvo o skraj{anem delovnem ~asu v poletnih - dopustni{kih mesecih. Ob~ina (ob~inska uprava oz. `upan) kot ustanoviteljica knji`nice nikakor ne bi smela odobriti prilagojenega poletnega delovnega ~asa (Ali je bil poletni delovni ~as s strani ob~ine sploh odobren?). Menim, da bi se tudi v tem primeru knji`nica kot ustanova MORALA obna{ati bolj tr`no in se zavedati, da je v slu`bi uporabnikov in ne obratno. Predvidevam, da je {tevilo zaposlenih zadostno in bi v poletnem ~asu, ko naj bi bilo povpra{evanje nekoliko manj{e, z nadome{~anjem moralo zagotoviti normalno poslovanje. Nenazadnje imajo tudi vse ostale ustanove z de`urstvi zagotovljeno minimalno oskrbo za ob~ane, da proizvodnih in storitvenih podjetjih, katerih obstoj je odvisen od realizacije, niti ne omenjam.
letu ne bo ve~ podobnih problemov. Ob~inska uprava (podobno tudi upravna enota) vabi na tak{ne ali druga~ne javne razgrnitve. To je vsekakor dobrodo{lo, ker ob~ani lahko tako pridobimo informacije in podamo pripombe. Absolutno neprimerni pa so ~asovni termini razgrnitev (okoli 13. ure). Navedeni termini ljudem ve~inoma NE omogo~ajo udele`be (dopoldanske izmene so ve~inoma vsaj do 14. oz.15. ure, veliko pa je ob~anov, ki se z dela vra~ajo pozno popoldan). Ponovno apeliram na vas kot `upana, da v prihodnje uvedete ugodnej{e termine; to je od 18. ure dalje. V kolikor je namen, da bi bila udele`ba ~im ve~ja, bi bil naveden ukrep smiseln, ~e pa so nameni druga~ni pa so mi razlogi za postavljene termine kristalno jasni.
In kaj re~i za konec? Treba je kljub vsemu dolo~ene zadeve tudi pohvaliti, vendar smo Slovenci `al tak{ni, da nekoliko te`je pohvalimo, bistveno la`je pa grajamo. Prepri~an sem, da je kritika, {e posebej ~e je ta konstruktivna, vedno zelo dobrodo{la in kot tak{na spodbuda za prihodnji razvoj. Od vas g. `upan pa pri~akujem konkretne odgovore v prihodnjih De`elnih novicah. Lepo pozdravljeni!
Javne razgrnitve Upam, da se bo problematika uspe{no sanirala in `e v prihodnjem
"Nestrankarski" Bojan Vidic, Lesce Lesce, avgust 2005
Ob sprejemanju zazidalnega na~rta za trgovski center Spar v Radovljici ni nih~e pomislil na pove~an promet na kri`i{~u Kranjske in Gradnikove ceste. Vsakodnevni zastoji zahtevajo hitro ukrepanje. Edina smotrna re{itev je v kro`i{~u in raz{iritvi odseka ceste od centra do kri`i{~a s cesto Staneta @agarja. GLAS DE@ELE. Izdajatelj: OO SDS Radovljica, Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica, elektronska po{ta: zvonkoprezelj@yahoo.com, izid: 23. 12. 2005, uredni{ki odbor: mag. Andrej Poto~nik, Igor Zavr{nik, mag. Anton Poga~nik, mag. Boris Bratu{ek, redaktorica Eva Sen~ar, oblikovanje in prelom: Specom d.o.o. Radovljica, naklada: 5.800 izvodov, brezpla~ni izvod prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Radovljica. Naslovnica: na Predtr{kem polju v Radovljici bo ob bodo~i trasi avtoceste kmalu zrasel velikanski bencinski oskrbni servis.
9 3
MNENJE, [OLSTVO
O pobudi za mestno ob~ino @upan je na 26. seji ob~inskega sveta posredoval predlog za za~etek postopka za ustanovitev mestne ob~ine Radovljica. Na prvi pogled v{e~na pobuda, vendar samo do trenutka, ko navedeno pobudo primerja{ z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS). 16. ~len dolo~a, da ima ob~ina najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pogojem se v prvi zahtevi zelo pribli`amo, v drugi pa nikakor ne. V obrazlo`itvi je naveden podatek, da delovna mesta v terciarnih in kvartarnih dejavnostih skupaj predstavljajo 52 odstotkov vseh delovnih mest v ob~ini. Predpostavljam, da je `upan seznanjen z dolo~ili ZLS, zato me ~udi, da kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev, da Radovljica postane mestna ob~ina, `upan s to idejo 'ti{~i glavo skozi zid'. Prav verjetno je ra~unal, da svetniki sami pobudi ne bomo nasprotovali, ~e{, kdo pa je proti mestni ob~ini. Ne morem se znebiti vtisa, da je bil predlog pripravljen izrazito populisti~no in politikanstko. Zakaj? Zato, ker je `upan s tr`i{kim poslancem mag. Sajevicem podpisal dogovor o sodelovanju pri zastopanju interesov ob~ine Radovljica v DZ RS. Tudi ta poteza je storjena iz v{e~nih nagibov. ^e bi `upan iskreno `elel pomo~ o zastopanju radovlji{kih interesov, potem bi za pomo~ zaprosil tr`i{kega poslanca Pavla Ruparja, ki je predsednik parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalizem, torej odbora, ki je razpravljal in odlo~al o pobudah za ustanovitev novih ob~in in novih mestnih ob~in. Kakor nam je znano, status nove mestne ob~ine ni dobila nobena pobudnica, saj nobena ni izpolnjevala kriterijev. Zato lahko mirno re~emo, da je bila ta poteza strel v prazno in upam le, da me `upan ne bo spet ozna~il za populista in gromovnika, kakor se je to zgodilo na jesenski seji ob~inskega sveta. Marjan Vidic
10 2
Javna tribuna o perspektivah osnovnega in srednjega {olstva Ob~inski odbor SDS Radovljica je oktobra v Ekonomski gimnaziji in srednji {oli Radovljica organiziral javno tribuno o perspektivah osnovnega in srednjega {olstva. @elja tistih, ki so sre~anje pripravili, je bila, da le-to ne bi izzvenelo strankarsko obarvano. Osrednji govorniki so bili minister za {olstvo, znanost in {port dr. Milan Zver, predstojnik kranjske enote zavoda za {olstvo Miha Mohor, o osrednjih problemih osnovnega {olstva je spregovoril mag. Andrej Poto~nik, o srednjem {olstvu pa prof. Janez Globo~nik. Med prisotnimi so bili tudi `upan Janko S. Stu{ek, ravnatelji ob~inskih {ol ter ravnateljica radovlji{kega vrtca. V uvodnem nagovoru je minister ponudil splo{en pogled na preplet {olstva z ostalimi dejavnostmi, pomembnimi za `ivljenje dr`avljanov; meni, da medtem, ko je gospodarstvo zadovoljno s profili, ki se razvijajo v vi{jem {olskem sistemu, se najosnovnej{a problematika gotovo pri~enja `e v vrtcih, ki {e nikakor niso primerljivi z razvitej{imi dr`avami. Te naj bi obiskovalo ve~ otrok od tretjega leta starosti naprej, to je ~as, ko je inkulturacijska doba najpomembnej{a. V tem kontekstu je naravnost ogor~en nad mnogimi `upani, ki na ta problem gledajo z vidika stro{kov. Tu nekaj rezerv dr`ava ima, ne more pa si privo{~iti, da bi popolnoma racionalizirali {olsko mre`o. Res, da se bo koli~ina razpolo`ljivega denarja tu zvi{evala, pravi Zver, vendar se bodo zni`evali stro{ki, ob tem pa bi bilo mogo~e pomagati zlasti majhnim ob~inam.
za {olo po meri ~loveka". Izhajal je iz trikotnika u~enci-u~iteljistar{i. Njihovo dru{tvo je nastalo iz ob~utka nemo~i nad mnogimi nesmisli novo nastale devetletke. Minister je odgovoril, da je omenjena pobuda dobrodo{la, kajti naravno je, da star{i v {olskem sistemu soodlo~ajo, vendar pa je treba priznati, da ta vpliv v tem trenutku ni simetri~en, ob tem pa je treba vklju~iti tudi vplive kot so dr`ava ali okolje. In kadar govorimo o ve~ji avtonomiji {ol, govorimo tudi o ve~ji avtonomiji zavoda za {olstvo, meni minister. Prav v tem trenutku se veliko govori tudi o investicijskem zdru`evanju, ki poteka v okviru regulacije dr`ave, ki naj bi zdaj{nji sistem izbolj{ala tudi v smislu decentralizacije. Pri tem pa bi morali svoje mnenje izra`ati tudi star{i, vsi prej omenjeni dejavniki pa bi po pravilu morali imeti enak vpliv. ^e je kateri od teh dejavnikov preve~ vpliven, potem je tudi u~itelj preve~ odvisen od slednjega. Ve~ ko ima ~lovek socialnih kontaktov, bolj je neodvisen, meni. V srednji {oli `e uvajajo ve~jo stopnjo soodlo~anja in vodenja, sistem pa bo uveden tudi v osnovne {ole in sicer v zadnjih triadah. Avtonomija {ol pa naj bi vklju~evala tudi naravnej{o pot diferenciacije. Nivojski pouk naj
Devetletka Prvi del razprave je bil namenjen prenovi devetletke. Pogovor je vodil Andrej Poto~nik, ~lan odbora "Pobuda
Pogovor o devetletki je vodil Andrej Poto~nik.
bi bil tam, kjer je to mogo~e in imajo izku{nje. Za take vrste pouka so pritiskali zalo`niki. 600 milijonov naj bi bil stro{ek samo za izvajane, kar je zelo veliko, je {e dodal. Andrej Poto~nik: "Star{em se ve~krat poraja ob~utek protislovja med prvimi in zadnjimi leti {olanja. Najprej na{e u~ence nosimo po rokah, v zadnjih letih pa ti prihajajo v precej neusmiljen sistem." Ministrovo mnenje je, da je preskok najhuj{i med drugo in tretjo triado, vloga star{ev pa je tu izredno pomembna. In vendar ti ne nastopajo vedno konstruktivno, nekateri u~itelji se jih celo bojijo, saj star{i v~asih odigrajo vlogo, ki njihovim otrokom ni v korist, meni. Ali je na{ kurikulum konsistenten sam s sabo in primerljiv z evropskim? V Evropi ne obstaja nek standardni kurikulum, in vendar v zvezi s tem obstajajo mednarodne raziskave, po katerih se da sklepati, da slovenski posebno pri matematiki ni ugla{en z znanji, kakr{ne pri~akuje Evropa, pojasnjuje. "Tu nas ~aka {e nekaj dela in napora, ~e ho~emo, da so na{i otroci primerljivi z evropskimi vrstniki."
O vrednotah tudi v {oli Seveda pa ni razloga, da kurikuluma ne bi prilagodili, pri tem pa ne gre le za {tevilo ur. Predvsem se je treba vpra{ati, kaj ostane v otrokovi glavi. Poto~nik je pritrdil misli tudi z izjavo, da niso vse samo u~ni na~rti, pa~ pa je pomembno spodbujati pozitivne vrednote. Nobena {ola ni vrednostno nevtralna, razmi{lja minister Zver, vedno bi morala hkrati vklju~evati univerzalne vrednote, jih spodbujati in razvijati. "Ali pa je pri tem dobra, tega ne vemo, kajti v~asih se res zdi, da {ola spodbuja le u~enje in izobra`evanje." S principom tihe delitve dela se minister ne strinja, torej da naj
[OLSTVO bi vzgajali doma, u~ili pa v {oli; tu se ne da postaviti jasne delitve, razmi{lja. Zelo pomembna pa je tudi dru`ba vrstnikov ter zgodnja leta socializacije. Dejstvo je, da je {ola vzgojna ustanova in mora svoje poslanstvo tudi opravljati; torej tudi nuditi neko stabilnost, ki se ti~e vrednot. V dru`bi pogosto nastopi nek vakuum, kar pa {e ne pomeni anomije, pa~ pa le menjavo vrednot.
O zasebnih {olah v osnovnem {olstvu "V beli knjigi o reformah, ki je nastala leta 1995, pi{e, da se morajo ustvariti pogoji privatiziranja osnovnega {olstva, a v tem trenutku obstajajo ovire zakonske in normativne narave. Ta hip niti ne vemo, kak{ne so mo`nosti za razvoj zasebnega {olstva, a najprej je treba odpraviti sistemske ovire. Upam si trditi, da ne bodo prevladale, ker niti nimamo prave tradicije, mislim pa, da se bodo najhitreje razvijale na podro~ju pred{olske vzgoje in vi{jega {olstva," meni Zver in dodaja, da v tem ne vidi nikakr{ne nevarnosti za kvaliteto {olstva, kajti to bo lahko le pomemben pritisk na javno {olstvo.
Srednje {olstvo Janez Globo~nik, ki je ~lan sveta praktikov, je uvodoma povedal, da je njihova komisija `e pre{la izhodi{~a in sedaj i{~e re{itve na ravni perspektiv in kurikuluma, re{itve pa bodo predstavili ministru v kratkem. Prvo vpra{anje ministru se je nana{alo na avtonomijo u~iteljev. Delo razrednika je bolj administrativne narave, poznati je treba zakon o upravnem postopku. Ali bi se pretirano administracijo tu dalo prepre~iti? Milan Zver: "Svet praktikov je zelo potreben, a vendar nisem prepri~an, ~e so vse re{itve v redu. Upam na bolj{o sistemsko re{itev pravilnikov. In vendar se u~itelja ne more razbremeniti vsega administrativnega dela, ker mora ministrstvo voditi nadzor, to delo pa je eden od mehanizmov nadzora. Bo pa to delo treba nekoliko skr~iti."
Radovlji{ka ekonomska {ola uspe{na Sli{ali smo tudi, da je radovlji{ka srednja ekonomska {ola in gimnazija izjemno uspe{na, je celo bolj{a od splo{nih gimnazij na Gorenjskem, da `elijo uvesti nov program "medijski tehnik", kar bi gotovo pove~alo zanimanje za ekonomska znanja. Direktor Miha Poga~ar je posebej poudaril, da `elijo biti prijazna {ola, vendar "preve~ pa spet ne". Osip v vseh letnikih je prevelik. Tudi zato so se vklju~ili v program didakti~ne prenove, hkrati pa to pomeni tudi izobra`evanje na podro~jih metodike in vodenja stroke. Prihaja namre~ druga~na populacija otrok. Vpis v program ekonomski tehnik pada, kar ka`e, da je trg s tak{no delovno silo zasi~en, {e dodaja. Minister ob tem dodaja, da je problem treba spremljati tudi z demografskega stali{~a; prirastek pada in to je problem vseh dr`av. "Na vsakega dijaka bomo v prihodnosti morali gledati kot na dobrino, sam sistem financiranja {olstva pa bo slonel na {tevilu otrok. Na ravni dr`ave smo letos uspeli zagotoviti precej ve~ji kos poga~e in tudi premagujemo evropske dr`ave, u~itelji pa imajo celo ve~je pla~e kot je
inflacija. A problemi {e niso re{eni, vlada je celo sprejela ukrep o zaposlovanju v javnem sektorju - zaprli so pipico dotoku nove delovne sile, kar je razumljivo ~e ni dovolj otrok. Finan~no breme so tudi podru`ni~ne {ole, ki imajo minimalno {tevilo u~encev, a zapirati jih ne morejo. Na Mad`arskem so na primer zaprli {ole, v katerih je {tevilo otrok padlo pod 150. To pa je imelo tudi demografske posledice.�
Govora je bilo tudi o tem, da je zavod za {olstvo, tak kot je danes, pre`ivela ustanova; slovenski ima ve~ zaposlenih kot recimo hrva{ki. V preteklosti so zrasle mnoge paradr`avne institucije, danes pa se funkcije mnogih med njimi prekrivajo, pojasnjuje minister. Tu bo vsekakor potrebna racionalizacija, sicer pa zavoda ne morejo kar ukiniti, nenazadnje so uradniki uslu`benci in s tem uradno za{~iteni. Zavodu bodo podelili dodatne vsebine.
Kako naprej Miha Mohor z zavoda za {olstvo je omenil projekt didakti~ne prenove gimnazij. Po osamosvojitvi se je najprej za~elo spreminjati srednje {olstvo, je povedal. Vpra{anja, s katerim se ukvarjajo, so, kaj napraviti za motivacijo, kako prispevati k trajnemu znanju, o mo`nostih avtorefleksije, razvoja prepri~ljivej{ega skupinskega dela, kajti nekateri strokovne skupine sploh niso delovale. Odgovoril je tudi na vpra{anje iz ob~instva o primerljivosti z evropskimi u~enci. Po mednarodnih raziskavah naj bi na{i u~enci dosegali nadpovpre~ne rezultate na podro~jih, ki so del tradicionalnih vrednot {ole, slabo pa so se odrezali recimo pri interpretaciji umetnostnega besedila.
V pogovoru med povabljenci in publiko je bilo sli{ati med drugim tudi, da so se razrasle in{titucije, od katerih mnoge ne opravljajo dela v dobro {ole in dijakov; o tem, da je razredna skupnost kot neke vrste {olska dru`ina, pa tudi o eksternem preverjanju znanja, ki je tako ob{irna tema, da presega temo tribune in tega zapisa. @upan je posebej omenil problem, ki se ti~e racionalizacije ob~inskega stro{ka za vrtce, ki dosega dvanajstodstotni dele` letnega prora~una. Dotaknili so se tudi {olnine; minister odgovarja, da bi bilo prav, da bi bili pomo~i dele`ni le tisti, ki jo res potrebujejo, “ne pa kar vsi po vrsti, kajti funkcija socialne dr`ave ni, da se pla~uje bogatim". Eva Sen~ar
prof. Janez Globo~nik, dr. Milan Zver in Zvone Prezelj.
11 3
ZADNJA STRAN
AKA praznuje Pred {tiridesetimi leti sta zakonca Vesna in Andrej ~ufer ustanovila dru`insko podjetje. Prvi prostor, kjer se je odvijala grafi~na obrt, je bil kar doma~a gara`a v Begunjah. Danes je AKA eno najvidnej{ih evropskih podjetij na podro~ju tiskanih vezij, najpomembnej{i kupec njihovih proizvodov pa avtomobilska industrija. Eden prvih proizvodov, ki so ga opremili s sitotiskom, je bil lon~ek za gor~ico, izdelan, ocenjeno, med 40 in 50 milijoni kosov. Eden izmed njihovih velikih kupcev v tistem ~asu je bila tudi jugoslovanska kozmeti~na industrija. Zgodba o uspehu pa se za~ne z obiskom znanca; ta je potreboval tisk na laminat. Tako so postali prvo slovensko podjetje za proizvodnjo tiskanih vezij. Pionirsko delo pa so opravili tudi s specializacijo izdelave enostranskih tiskanih vezij, kajti prvi na svetu so uporabili tehnologijo alkalnega jedkanja. Danes pokrivajo celoten evropski trg. Ta pa pripu{~a le proizvajalce, ki so pridobili certifikate kakovosti tako na podro~ju sistema kakovosti (ISO 9001, 2000) kot ravnanja z okoljem (ISO 14001, 2004). Podjetje oskrbuje predvsem evropsko avtomobilsko industrijo, med njimi pa velikane kot Mercedes Benz, BMW, Porsche, Audi, Volkswagen, Opel. Svojim kupcem ponujajo tudi orodjarno za pripravo orodij za {tancanje tiskanih vezij ter svetovanje pri vsakem procesu nastanka tiskanega vezja. Od leta 1996 so prejeli razli~ne nagrade in priznanja Gospodarske zbornice Slovenije, radovlji{ke ob~ine, le{ke krajevne skupnosti in turisti~nega dru{tva ter Turisti~ne zveze Slovenije za izjemne dose`ke v podjetni{tvu. Leta 2003 jim je GZS in Turisti~na zveza Slovenije podelila priznanje s pe~atom gostoljubnosti za najlep{e urejeno delovno okolje v regiji leta 2003 v kategoriji malih in srednjih podjetij.
12 2
z naravnimi viri in prepre~evati onesna`evanje okolja. Proces izbolj{evanja postopkov, prijaznih do okolja, poudarjajo vodilni v podjetju, ni nikoli kon~an.
Del vodstva podjetja AKA pred vhodom v proizvodno stavbo v Ro`ni dolini v Lescah. V podjetju se ves ~as zavedajo, da je poleg lepega okolja nadvse pomembno za{~ititi okolje pred {kodljivimi vplivi, ki spremljajo tovrstno proizvodnjo. Trenutno najpomembnej{e smernice na tem podro~ju so zahteve dr`av ~lanic EU, da
nova elektri~na in elektronska oprema od 1. julija 2006 ne bo vsebovala svinca, `ivega srebra, kadmija, {estvalentnega kroma, polibromiranih bifenilov ali defeniletrov. Poleg upo{tevanja slednjega pa se podjetje trudi preudarno ravnati
"Vsak za~etek je te`ek, in tudi na{ ni bil enostaven," pripoveduje o za~etkih direktorica Vesna ^ufer. V za~etku delovanja, se spominja, so se otepali s te`avami kot je bila inflacija, limit na zaposlene in kvota uvoza reprodukcijskega materiala, kasneje ste~aji podjetij in izguba tr`i{~a, po osamosvojitvi pa predvsem borba s tujo konkurenco z Vzhoda, veliko energije pa jim danes jemljejo stalne spremembe zakonodaje, pogostokrat pa tudi nejasnosti v samih zakonih. V podjetju dobivajo precej pro{enj za zaposlitev, kljub temu pa jim primanjkujejo delavci dolo~enega profila; i{~ejo dobrega orodjarja, marketin{kega strokovnjaka, {e zlasti pa bi bila v njihovem podjetju dragocena oseba, ki bi zdru`evala tehni~no in ekonomsko znanje. Eva Sen~ar