Bohinjske novice, september 2019

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 6. SEPTEMBER 2019 ŠTEVILKA 9

V avgustu z več prireditvami počastili občinski praznik (na 2. strani)

4

9

16

18

20

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Srečanje agrarnih skupnosti na planini Javornik

Joža Mihelič: Vprašaj goro

Postani skakalec tudi ti

Intervju z 6. praznik sira in županom Občine vina ter Bohinj Jožetom 62. Kravji bal Sodjo

Foto: Saša Erjavec

2

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! V ponedeljek smo praznovali praznik Občine Bohinj. Kljub mnenju nekaterih, da ni dobro združevati dveh prireditev, nam je uspelo izpeljati planinsko prireditev v spomin štirih srčnih mož in odlično slavnostno občinsko proslavo. Lahko smo ponosni na odziv povabljenih gostov s predsednikom države na čelu. Vsi gostje so bili navdušeni nad dogajanjem in tudi sam izkoriščam to pisanje, da se zahvalim vsem, ki so pripravili, se trudili in izpeljali obe prireditvi. Posebna hvala gre vsem vam obiskovalcem za vaš obisk. Posebno sem vesel odziva gasilcev, ki so po mnenju vseh naredili prireditev še bolj »uradno« in slavnostno. Prav je, da smo ponosni, da smo Bohinjci, in da pokažemo, kaj znamo in zmoremo. Upam in želim si, da bi na taki ravni potekale vse prireditve tudi v prihodnje. Pohvaliti moram tudi vse prireditve, ki so potekale v tednu pred praz­nikom. Pohvala in zahvala gre vsem prostovoljcem, ki so nastopili, in seveda vsem, ki so se trudili s pripravo prireditev. Žal pa imamo v Bohinju nekako problem z izobešanjem občinske ali državne zastave. Redki so, ki so izobesili občinsko zastavo ob prazniku. Velikokrat smo že razmišljali, kako vplivati na to, da bi prekinili to apatičnost do državnih in občinskih simbolov. Preverili bomo, kakšne so možnosti za ugoden nakup vsaj bohinjskih zastav za gospodinjstva. Počasi se bližamo času, ko se bo sprejemal občinski proračun za naslednje leto. Pri pripravi le-tega bomo določena sredstva namenili tudi za pripravo participativnega proračuna. Občani boste imeli možnost predlagati projekte, ki naj bi se izpeljali na območju vaše krajevne skupnosti. Predloge boste lahko oddali v posebne skrinjice na sedežih krajevnih skupnosti, knjižnici in na drugih za to določenih javnih mestih. Seveda bo treba preveriti smiselnost predlogov in jih na nek način rangirati. Izbrani pa bodo v proračun vključeni pri drugem branju. Ob tej priliki naj dodam, da sem vesel, da se lahko zanašamo na poslanca v državnem zboru Franca Kramarja, ki nam s svojimi prizadevanji v Ljubljani nudi vso podporo. Prav zato se mu na tem mestu zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč, ki nam jo nudi na državni ravni. Naj vas na koncu opozorim še na nekaj stvari, povezanih z varnostjo. Začelo se je novo šolsko leto in na ceste smo dobili nove udeležence v prometu, ki pa so zelo ranljivi. To so naši otroci, šolarji, posebno še prvošolčki. Ker šolske poti vodijo tudi po stranskih ulicah, je te treba vzdrževati in ohranjati pregledne. Vse, ki ste lastniki živih mej, prosim, da te vzdržujete in poskrbite, da so porezane in urejene tako, da omogočajo preglednost. Ravno tako je zelo pomembno, da je hitrost prilagojena razmeram na cesti, te pa na ozkih ulicah niso najboljše. Poskrbimo tudi za naše strehe ob ulicah in pločnikih. Na strehe moramo namestiti snegolovilce, da preprečimo padce snega na mimoidoče. Na vse te stvari bodo pozorni tudi redarji, ki bodo na nepravilnosti opozarjali. S spoštovanjem! župan Jože Sodja

V avgustu z več prireditvami počastili Občinski praznik Katarina Košnik

Z več prireditvami, ki so se zaključile v ponedeljek, 26. avgusta, z osrednjo slovesnostjo v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bis­ trici, smo počastili občinski praznik, dan, ki ga v Bohinju posvečamo

Rok za oddajo prispevkov v septembru

štirim srčnim možem, ki so pred 241 leti prvi osvojili vrh Triglava. Osrednje slovesnosti, na kateri so podelili priznanja občinskim nagrajencem, se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Občina Bohinj je občinski praznik proslavila s tednom dni prireditev, ki so se začele v soboto, 17. avgusta, s Tekom štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera, ki ga vsako leto pripravijo v Športnem društvu Avgust Gašperin iz Stare Fužine. Zaključek praznika je obeležila osrednja slovesnost prav na praznik, v ponedeljek, 26. avgusta. Slovesnost se je začela s planinskim uvodom z odprtjem razstave ob 125-letnici Orož­ nove koče pred Kulturnim domom Joža Ažmana, kjer so Luciji Odar podelili priznanje za prehojeno Bohinjsko planinsko pot, zbrane pa so nagovorili: oba predsednika bohinjskih planinskih društev Jaka Medja in Anka Medja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar in osrednji govornik France Benedik, predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev za Gorenjsko. V kulturnem delu sta zapela bohinjska zbora Triglavske rož'ce Kulturnega društva Bohinj in Moški pevski zbor Franc Urbanc.

Ob 125. letnici Orožnove koče, foto: Pavel Korošec

Slovesnost se je nadaljevala v dvorani kulturnega doma z osrednjo prireditvijo in podelitvijo priznanj Občine Bohinj. Zbrane je na sloves­ nosti nagovoril župan Jože Sodja, ki se je v uvodu najprej posvetil naši planinski zgodovini: Občina Bohinj praznuje občinski praznik 26. avgusta. S tem želimo dokazati spoštljiv odnos do nedvomno pomembnega dogodka v naši zgodovini. Posvečen je spominu na pohod štirih srčnih mož, ki so na ta dan prvič stopili na Triglav. Lansko leto smo slavili obletnico prvega pristopa na Triglav, letos pa slavimo 125-letnico Orožnove koče, ki je bila prva koča na naših tleh, ki jo je imelo v lasti Slovensko planinsko društvo. Tako kot so bili pred 125 leti Bohinjci ponosni na odpiranje koče, tako smo lahko na vse, kar smo letos postorili, ponosni danes mi. V nadaljevanju nagovora je predstavil številne projekte, ki potekajo v Bohinju, vrsto novih pridobitev in prizadevanja za izboljšanje kvalitete življenja, in napovedal tudi projekte, ki občino čakajo v prihodnjem letu. Po predstavitvi preteklih, sedanjih in prihodnjih projektov, zahvali vsem, ki sodelujejo z Občino, čestitkah nagrajencem, je svoj govor zaključil z naslednjimi besedami: Naj nam bo podvig štirih srčnih Bohinjcev navdih in poduk, da tam, kjer so hotenja in želje združene, ni ovir za doseganje tudi najvišjih ciljev. Zbrane je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki je Bohinj označil za podobo raja: Bohinj je jagodni izbor vseh naših priložnosti in dilem naše prihod­ nosti. Usoda nas je posadila v enega najlepših koščkov sveta in tu, v Bohinju, se še posebno spopadate s problemom, kako uskladiti potrebe te čudovite narave s pričakovanji ljudi po kvaliteti življenja.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. septembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 4. oktobra 2019.

3

ak tualno

Osrednji gostje prireditve so bili občinski nagrajenci. Priznanje Občine je prejela diamantna maturantka Tjaša Smukavec, priznanje za posebne dosežke sta prejela Jure Sodja za dolgoletno delo na številnih področjih, od turizma do humanitarnosti in organizacije prireditev, in Matija Markič za dolgoletno aktivno delo v Kulturnem društvu Triglav Srednja vas. Plaketo Občine Bohinj sta prejela Odrasla folklorna skupina KD Bohinj in Planinsko društvo Bohinjska Bistrica, plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo pa Valentin Zdravko Sodja s Koprivnika za dolgoletno delo v Krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, tako na pod­ ročju gasilstva, fotografije, planinstva kot mnogo drugih dejavnosti.

skemu slogu in predstavitvi dejavnosti na področju zdravja v Bohinju. Na prireditvi so se predstavili: Zdravstvenovzgojni center Bled - Bohinj, Območno združenje Rdečega križa Radovljica, delavnice Doma Petra Uzarja Tržič, VCG Bohinj in Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radov­ljica – enota Bohinjska Bistrica. Na prireditvi pa so s simboličnimi nagradami počastili tudi najbolj pridne in prizadevne športnike na predlog njihovih matičnih športnih klubov. Nagrade sta prejela Jaka Taler iz Shotokan karate kluba Bohinj in Aljaž Repinc iz NSD Bohinj. Naknadno bo nagrado prejela še Katra Komar iz SSK Bohinj, ki zaradi športnih obveznosti ni uspela priti na prireditev.

Občinski nagrajenci z županom in predsednikom države, foto: Pavel Korošec

Na slovesnosti so pripravili bogat kulturni program z nastopi mladih domačih glasbenikov Glasbene šole Radovljica: Voranca Markiča, Benjamina Komarja in Janeza Cerkovnika, akademske glasbenice Jerce Novak in nastopi Odrasle folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj in Odrasle folklorne skupine KUD Triglav Srednja vas. Gostje so prisluhnili tudi pesmim treh bohinjskih pesnikov: Janke Gardener, Jaka Koširja in Marije Mencinger. Slovesnost se je zaključila v prijetnem vzdušju ob glasbi tria Ditka in pogostitvi, ki sta jo pripravila društvo Kmečkih žena in deklet Bohinja ter Planinsko društvo Srednja vas.

Županov dan zdravja, foto: Pavel Korošec

V četrtek, 22. avgusta, je v Zoisovem parku sledila zanimiva predstavitev Žige Zoisa kot mineraloga in geologa, ki jo je pripravil Mišo Serajnik iz Muzejskega društva Žiga Zois. Iz lastne zbirke Miša Serajnika so gostje spoznali poldrage in drage kamne, med njimi tudi zoisit, ki je dobil ime prav po Žigu Zoisu.

Predstavitev Žige Zoisa, foto: Pavel Korošec Ditka trio, foto: Pavel Korošec

Slovesnosti so se udeležili zgornjegorenjski župani, župan pobratenega koroškega Rožeka, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, poslanec Franc Kramar in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Praznik so s prisotnostjo počastili tudi svetnice in svetniki Občinskega sveta, predstavniki policije in gasilcev.

Že naslednji dan, v petek, je sledil tradicionalni koncert rogistov v Ceconijevem parku, ki so ga Lovski rogisti tudi tokrat začinili z duhovitimi napovedmi. Sobota je bila dan za otroške delavnice, nedelja za kino na prostem, kjer so se gledalci nasmejali ob legendarnem filmu To so gadi. ・

Ob prazniku tudi druge prireditve

Po sobotnem Teku štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera se je praznovanje občinskega praznika nadaljevalo v torek, 20. avgusta, z Velikim torkovim večerom v Stari Fužini. Na prenovljenem vaškem jedru so zaigrale različne glasbene skupine z domačo Godbo Bohinj in za zaključek skupina Čuki, ki je s seboj pripeljala tudi Ribiča Pepeta, ki je skupaj z delavnicami Zdenke Dobravec zabaval otroke. Veliki torkov večer je bil zabava za občanke in občane ob zaključku prvega dela investicij v Stari Fužini tudi v zahvalo za potrpežljivost ob mesecih delovnih zapor. Slavje se je nadaljevalo v sredo, 21. avgusta, z Županovim dnevom zdravja, prireditvijo, ki jo Občina Bohinj posveča zdravemu življenj-

Koncert Lovskih rogistov, foto: Pavel Korošec

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 9. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Intervju z županom Občine Bohinj Jožetom Sodjo Katarina Košnik

Bohinjci in Bohinjke smo 26. avgusta, 241 let po tem, ko so se štirje srčni možje – Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer – prvič povzpeli na 2864 metrov visoki Tri­ glav, praznovali občinski praznik. Ob tem smo se v preteklo leto in prihodnje načrte Občine Bohinj zazrli z bohinjskim županom Jožetom Sodjo.

Občinski praznik je priložnost za pregled leta in že pogled na vse zapore nam pove, da je bilo to leto pestro. Res je, Bohinj je bil to leto kar malo kaotičen. Nekoliko zaradi velikega števila obiskovalcev v poletnem času, nekoliko pa zaradi številnih delovnih zapor. Letos je v teku kar nekaj pomembnih projektov, ki jih gradimo skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo: spomladi smo v Bohinjski Bistrici zaključili rekonstrukcijo ceste od krožišča do kampa Danica. Ob tem smo uredili tudi del kanalizacijskega omrežja ter površine za pešce. V teku je rekonstrukcija ceste v Ribčevem Lazu z izgradnjo pločnika ter otoki za umirjanje prometa. V Stari Fužini poteka rekonstrukcija ceste skozi vas z ureditvijo površin za pešce in javno razsvetljavo, izgradnjo vaškega jedra in turistično informativnega centra. V Bohinjski Češnjici poteka rekonstrukcija ceste, izgradnja kanalizacijskega omrežja in obnovitev vodovoda ter ureditev površin za pešce. Na Nemškem Rovtu je zaključeno urejanje okolice Mlake. Zaključena so dela na izgradnji vaškega jedra na Gorjušah, zgrajen je nov tržni prostor na Ribčevem Lazu, začeli pa smo z urejanjem avtobusnih postajališč po celotnem Bohinju. V okviru tega projekta je že zgrajeno postajališče s kolesarnico in informacijsko tablo na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, začenjamo pa urejati pos­ tajališče na Bitnjah. Občina precej dela vloži v prostorske ureditve, tako je začela s sprejemanjem podrobnih občinskih prostorskih načrtov na več lokacijah v Bohinju. V pripravi je tudi strategija kmetijstva za področje celotnega Bohinja. Ti načrti bodo podlaga za urejanje v naslednjih letih. Na socialnem področju je Občina začela s pilotnim projektom Mobilni socialni servis, ki je namenjen vsem pomoči potrebnim Bohinjkam in Bohinjcem. S tem namenom se bomo tudi vključili v projekt Prostofer za izvajanje prevozov. Ob tem naj dodam, da je kar nekaj projektov podprtih z evropskim denarjem, med njimi na primer Vaga pred bivšo Črno prstjo v Bohinjski Bistrici, ki se ji obeta obnova. Kot kaže to poletje, je obiska v Bohinju vse več in so zato verjetno toliko bolj dobrodošle spremembe prometnega režima z uvaja­ njem brezplačnih organiziranih prevozov, ki ga letos nadaljujete. Res je. Že obisk Bohinja lani je pokazal, da je naval z avtomobili prevelik. Menim, da ljudi brez težav sprejmemo, težava so avtomobili. Tako da smo tudi to leto veliko pozornosti namenili spremembam prometnega režima, ki smo jih uvedli na podlagi akcijskega načrta glede umirjanja prometa v občini Bohinj. Gre za ukrepe, ki vplivajo na kvaliteto doživetja Bohinja za obiskovalce in po drugi strani na kvaliteto življenja nas domačinov, ki pri svojih vsakodnevnih opravkih v poletnem času pošteno občutimo prometni pritisk. V ta namen smo poskusno za en dan zaprli cesto proti slapu Savica in Ukancu, ki je bila pri domačinih in obiskovalcih zelo dobro sprejeta, dodatno smo odprli parkirišče na Kobli v Bohinjski Bistrici. Lani začete brezplačne prevoze do Bohinjskega jezera in na planino Blato smo nadgradili na vsak dan v tednu. Izboljšana je informacijska podpora ob sami cesti, na internetnih straneh in aplikacijah. Da so ljudje prevoze dobro sprejeli, pa kaže tudi število prevoženih potnikov, ki je že zdaj dvakrat višje kot lani. Kljub temu pa bo treba z ukrepi nadaljevati. To nam kažejo tudi, kljub visoki ceni, polni parkirni prostori ob obali Bohinjskega jezera. Kje vidite prihodnost v razvoju prometnega režima, bo že čas tudi za kakšne bolj drastične ukrepe? Jeseni bo najprej čas za temeljito analizo po poletni turistični sezoni, tako da smo zdaj v fazi zbiranja podatkov. Potem bo pa čas za načrtovanje. V prihodnje bo gotovo treba razmisliti tudi o stalnih zaporah. Mi smo že v preteklosti z dviganjem cen najbolj obljudenih parkirišč in ponujanjem brezplačnih prevozov na mehki način skušali omejiti promet,

bo pa v prihodnje aktualno tudi zapiranje določenih delov Bohinja. Parkirnine namreč ne moremo v nedogled dražiti. Menim, da bomo le na ta način lahko ohranili naše naravno okolje. Naval gostov je velik in kljub dragim parkirninam ostajajo parkirišča polna. V pogovorih z ljudmi, ki niso iz Bohinja, slišim priznavanje našega dela na področju prometa in menim, da moramo nadaljevati, življenje domačinov poleti je namreč že na meji vzdržnega.

V prihodnjem letu nadaljujete z že omenjenimi projekti, bo denar­ ja v proračunu dovolj še za kakšen nov projekt? Res je, v prihodnjem letu nas čaka kar nekaj dela – nadaljevanje letošnjih investicij, stanovanjska problematika, urejanje pločnikov po vaseh, urejanje ulic v Bohinjski Bistrici, projekt vrtec in delo na kolesarski stezi Bled—Bohinj. Prav v Bohinjski Bistrici nas čaka kar nekaj dela z urejanjem ulic, ki bodo tudi finančno bolj zahtevne, ker bo treba poskrbeti tudi za obnovo kanalizacijskega sistema. Pri pripravi letošnjega proračuna bomo določena sredstva namenili tudi za pripravo participativnega proračuna, kjer bodo o porabi določenega dela sredstev lahko s projekti soodločali tudi občanke in občani Bohinja. Projekt vrtec? Projekt vrtec je finančno velik zalogaj in brez pomoči države ne vidim možnosti, da bi ga speljali zgolj z lastnimi sredstvi. Prvi korak je torej pridobivanje denarja. Pred tem pa seveda speljati projekt do gradbenega dovoljenja, tako da lahko ob morebitni možnosti za državno sofinanciranje takoj zagrabimo priložnost. Vsekakor pa sem odprt tudi za kakšno drugo možnost izvedbe, ki bi bila cenovno sprejemljivejša. Trenutno je torej projekt na poti do gradbenega dovoljenja, na kar bomo pozorni tudi pri pripravi proračuna za prihodnje leto.

Ni še eno leto od vašega nastopa mandata, po nekaj mesecih pa ste vendarle že dobili vtis, kako delo poteka. Občina je po številu prebivalcev sicer manjša, po površini pa kar velika. To se verjetno pozna pri vašem delu? Res je, v tem letu se je pokazalo, da se bo treba bolj posvetiti kar nekaj temam. Velikost se res pozna – na področju urejanja prostora se je letos pokazala marsikatera potreba in prihaja tudi do problemov, ampak ne zaradi ljudi, temveč zaradi velikosti prostora, ki ga je treba urejati. Sicer pa bo treba veliko pozornosti v prihodnje posvetiti stanovanjski politiki. Tudi dejstvo, da imamo vse več obiska, je pustilo svoje posledice, predvsem v tem, da se stanovanja spreminjajo v apartmaje za goste. Stanovanjska politika bo gotovo nekaj, čemur se bo treba bolj intenzivno posvetiti. Občina Bohinj je turistična občina in gotovo se to pozna tudi pri delu občinske uprave. Moje mnenje je, da je Občina namenjena lokalnemu prebivalstvu. Menim, da je vloga Občine kot ustanove nekje na sredini, da uravnava potrebe lokalnega prebivalstva, podjetništva in turizma. Da skrbi, da stvari potekajo pravilno in nikomur na škodo. Razvoj mora iti naprej, tudi na področju turizma, vendar moramo biti ob tem pazljivi, da ne gre razvoj na škodo lokalnemu prebivalstvu in da hkrati nudi podporo razvoju gospodarstva, tudi turističnega. Konec koncev gre razvoj občine z roko v roki z razvojem gospodarstva. So mogoče kakšni projekti, ki so vam še posebej pomembni in jih v prihodnje želite izpeljati? Moja velika želja je, da bi, kot se je pokazalo potrebno, rešili stanovanjsko problematiko. Mogoče z gradnjo stanovanjskega kompleksa in hkrati tudi neko mehko obrtno cono, za kar se tudi kažejo potrebe. Ob tem je tu še kolesarska povezava Bled–Bohinj in nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav v Bohinju. Sicer pa bo treba nadaljevati z urejanjem naših vasi, da bodo urejene do te mere, da bo življenje v bohinjskih vaseh še večji užitek, torej z urejenimi cestami, ulicami, pločniki ... Dela ne bo zmanjkalo, vsi projekti pa bodo šli v smeri urejanja našega Bohinja tako, da se bomo vsi v Bohinju živeči tukaj dobro počutili. Moram pa za konec dodati, da nič ne gre brez dobrega sodelovanja. Tako da se ob tej priložnosti zahvaljujem za sodelovanje svetnicam in svetnikom in vsem, ki kakorkoli sodelujete in primorete k napredku Bohinja. Posebej hvala tudi našemu dolgoletnemu županu, zdaj poslancu v državnem zboru Francu Kramarju, najprej za dobro dediščino, da smo v letošnjem letu lahko nadaljevali že v njegovem mandatu začete projekte in nenazadnje za podporo in pomoč pri naši komunikaciji z državo. Hvala. ・

5

ak tualno

Teden mobilnosti

Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj se bo tudi letos med 16. in 22. septembrom tako kot lansko leto pridružila projektu Evropski teden mobilnosti 2019, ki letos poteka pod geslom »Gremo peš«. V sklopu letošnje pobude tedna mobilnosti bomo tudi tokrat izvedli Pešbus – organizirano spremstvo otrok v osnovno šolo, postavili bomo kolesarski poligon – pumptrack za vožnjo s kolesi, skupaj z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske - Europe direct točko organizirali kolesarski izlet, izvedli bomo posvet na temo kolesarskih povezav, otvoritev novega avtobusnega postajališča s kolesarnico ob železniški postaji v Bohinjski Bistrici in še nekaj zanimivih aktivnosti. Spremljajte nas na naši Facebook ter spletni strani, kjer bomo v prihodnjih dneh objavili celoten program aktivnosti. ・

Meritve hitrosti

Tradicionalna obrt Gorenjske

Eldina Čosatović, mag. posl. ved, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Povzela Katarina Košnik

V mesecu septembru bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki šestkrat izvajal meritve hitrosti. Prvič so izvajali meritve v sredo, 4. septembra, podrobnosti ostalih petih meritev so predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

nedelja, 8. 9. 2019

13.00–18.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

sreda, 11. 9. 2019

14.00–17.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

nedelja, 15. 9. 2019

14:00 – 18:00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

torek, 17. 9. 2019

14.00–17.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

torek, 24. 9. 2019

14:00 – 17:00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

Zapora poti do izvira Bistrice Turizem Bohinj

Pohodniška pot Bohinjska Bistrica (Pozabljeno, Rebro)–izvir Bistrice (pot št. 6) bo do nadaljnjega (predvidoma do spomladi 2020) zaprta zaradi sečnje lesa (napad podlubnikov). Zadrževanje na tem območju je lahko smrtno nevarno. Dostop do izvira Bistrice je možen iz smeri Dobrave in Žlana, čez Repar. Hvala za razumevanje. ・

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je skupaj s partnerji BSC Kranj, Razvojno agencijo SORA in Gospodarsko zbornico Slovenije - Območno enoto Kranj v sklopu projekta SPOT pripravila razstavo: Tradicionalna obrt Gorenjske. V Razstavnem prostoru Gorenjskega podjetništva tokrat posebno pozornost posvečamo tradicionalni obrti iz Gorenjske regije. Izdelki so rezultat znanja in izkušenj naših prednikov, lastne ustvarjalnosti mojstra rokodelca, iznajdljivosti in občutka za estetiko izdelovalca. Posebno vrednost imajo zato, ker kažejo lokalne značilnosti in ohranjajo identiteto okolja, v katerem nastajajo. Domača obrt ali rokodelstvo je razvito že stoletja, saj ga navajajo že viri iz konca srednjega veka. Zavedanje pomena domače obrti je spodbudilo ustanovitev Državnega prodajnega zavoda za domačo in umetno obrt, ki je skrbel za ohranjanje in pospeševanje domače obrti. Leta 1969 je bila ustanovljena Zveza obrtnih združenj Slovenije, ki skupaj z različnimi odbori ocenjuje in pregleduje izdelke. Z veseljem vam predstavljamo nekatere posebne tradicionalne obrti, ki so se ohranile vse do danes. Razstava je postavljena in odprta za ogled v času uradnih ur (ponedeljek, torek in petek od 9.00 do 15.00 ter v sredo od 9.00 do 17.00) na naslovu Župančičeva ulica 22, Kranj. Razstavljavci: Simona Bohinc (zlatarstvo), Srečko Lotrič s.p. (piparst­ vo), Jože Andrejaš s.p. (lectarstvo), Janez Marijan Polak s.p. (izdelovanje čolnov), Jože Štefe (pletarstvo), Lončarski atelje Barba Štembergar Zupan, s.p. (lončarstvo), Klekljarska skupina Lastovke Cerklje (čipkarstvo-klekljanje), Petra Plestenjak Podlogar (ročno rezbarjenje), Roman Zaplotnik, s.p. – ROAL (čevljarstvo), Škulj, Andreja Škulj, s.p. (lončarstvo), Alenka Lotrič in Breda Tolar (pekarstvo), Darja Rant (oblikovanje unikatnih tekstilij), Astrida, Andrej Zrimšek s.p. (oblikovanje stekla), Lucija Tičar in ostali, d.n.o. (ročno tkanje in pletenje), Dežnik, d.o.o. (dež­ nikarstvo). Vse slike z izdelki in kratek avdio-video posnetek si lahko ogledate na FB profilu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Vljudno vabljeni k ogledu. Naložbo SPOT projekta sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. ・ Foto: arhiv Razvojne agencije Zgornje Gorenjske

6

ak tualno

GEROBUS – lokalno za globalno za aktivno in prijetno staranje

Dom Petra Uzarja Tržič in Občinska uprava Občine Bohinj

Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa to pomeni dodatne stroške, kar je za številne prevelik finančni zalogaj, zato tovrst­ nih prevozov ne uporabljajo.

Komu je namenjen PROSTOFER? V začetku leta 2019 je Dom Petra Uzarja Tržič, katerega partner je tudi Občina Bohinj, od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejel potrditev operacije GEROBUS – lokalno za globalno za aktivno in prijetno staranje. Temelji na ohranjanju zdravja in telesnih ter fizičnih lastnosti starejših ter na osveščanju ljudi o demenci. Namen operacije je razvoj, oblikovanje in izvajanje več različnih aktivnosti, s katerimi bodo starejšim, njihovim svojcem, ostalim ranljivim skupinam ter ženskam omogočene strokovno kakovostne in preverjene informacije o ohranjanju zdravja in telesnih ter fizičnih lastnosti, ki jim lahko omogočijo čim daljšo in maksimalno učinkovito socialno vključenost ter zmanjšanje zdravstvenih, socialnih in drugih oblik stisk. Poleg skupine starejših oseb je v programu posebna pozornost namenjena čedalje bolj pojavni in težki bolezni – demenci, in sicer tako bolnikom kot tudi njihovim družinskim članom, ki so neposredno vpleteni oziroma vključeni v neposredne posledice te bolezni. Glavne aktivnosti operacije so aktivno širjenje znanja in rešitev za prijetno in zdravo staranje ter nudenje vseh oblik pomoči bolnikom z demenco in njihovim bližnjim. Aktivnosti bodo potekale z izvedbo delavnic, video izobraževanj, testiranj, izdajo zloženk itd. Vaje bodo v domačem okolju, temeljile bodo na druženju in gibanju, krepile moč in socialno vključenost starejših. Vabljeni v sejno sobo Kulturnega doma Joža Ažmana Bohinjska Bistrica v sredo, 11. 9. 2019, ob 9. uri. Delavnice bodo obiskovalcem omogočile, da se seznanijo z vsebinami in napotki, ki omogočajo starejšim osebam aktivno in prijetno staranje, poleg teoretičnega znanja pa bo poseben del namenjen praktičnemu prikazu vaj in fizičnih aktivnosti. Potekala bodo testiranja oziroma meritve za pravočasno odkrivanje demence, z izdajo zloženk pa bomo javnost informirali o načinu in možnostih, kako se aktivno in prijetno starati. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina je v zgoraj predstavljeni projekt vstopila kot partner predvsem v zavedanju pomembnosti pridobivanja pomembnih kvalitetnih informacij in pomembnosti izvajanja aktivnosti v domačem okolju. Z znanji in izkušnjami, ki jih bomo pridobili na delavnicah, bomo nadaljevali tudi pod okriljem Mobilnega socialnega servisa z izvedbo delavnic in izobraževanj po krajevnih skupnostih. Želimo, da bodo delavnice dosegle svoj namen in da se jih boste udeležili v čim večjem številu. Le z znanjem in izkušnjami bomo lahko zagotavljali kvalitetno življenje na področju zdravja zase in za širšo skupnost, v kateri živimo. ・

S SRCEM NA POTI – brezplačni prevozi za starostnike v občini Bohinj in uporabnike projekta Mobilni socialni servis Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

Kaj je PROSTOFER?

Prostofer je tvorjenka iz besed 'prostovoljni' in 'šofer'. Prostofer je projekt zavoda Zlata mreža. PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.

Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke ter tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovskih središč ipd.

Kako deluje PROSTOFER?

Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti pros­ tovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo zagotavlja občina, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje voznika in sopotnikov.

Kdo je lahko PROSTOFER?

Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj pros­ tovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim pris­ kočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah ... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje.

Kako postati PROSTOFER?

Vozniki, ki želijo postati prostoferji v občini BOHINJ, naj pokličejo Miho Bogataja na telefon 041 502 233 ali pišejo na e-naslov: miha@zlata-mreza.si.

Zakaj je PROSTOFER družbenokoristen projekt?

S t. i. prostoferstvom se povečuje udeležba starejših v cestnem prometu in izboljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se izboljšuje varnost v cestnem prometu in povečuje socialna vključenost starejših na splošno, obenem pa povečuje cenovna dostopnost prevozov. V zadnjem času postaja projekt prostoferstva tudi ekološki oziroma prijazen do okolja, saj stremimo k temu, da prostoferji uporabljajo električna vozila.

Zakaj bi k projektu PROSTOFER morala pristopiti vsaka občina?

Glede na to, da se dviguje starostna meja in povečuje število starost­ nikov, postajajo potrebe po skrbi za starejše vse večje. Prostofer je eden od projektov, ki na celovit način rešuje problematiko mobilnosti starejših občanov, zato k projektu v zadnjem času intezivno pristopajo številne slovenske občine, ki želijo svojim starejšim občanom ponuditi možnost brezplačnih prevozov, ko jih nujno potrebujejo. Nekatere občine uporabljajo električna vozila – zanje so si občine zagotovile tudi polnilnice, ki so obenem tudi parkirno mesto za to vozilo. Dodana vrednost najema ali nakupa vozila za prostoferstvo pa je lahko tudi uporaba tega vozila za kake druge občinske namene, ko je vozilo prosto. Spletna stran: www.prostofer.si. V dogovoru z Občino Bohinj bodo lahko v projekt občasno vključeni tudi uporabniki občinskega projekta Mobilni socialni servis. ・

Sprehod za spomin Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj se letos pridružuje akciji Doma sv. Martina Srednja vas Sprehod za spomin. Gre za aktivnost s pomembnim sporočilom in ozaveščanjem s področja demence. September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, v okviru katerega potekajo različni dogodki, ne le v Sloveniji. Zavedamo se, da bolezen ni enostavno sprejeti, pa naj

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7 gre za bolnika, družino, svojce, prijatelje ... In tudi zato je opozarjanje in svetovanje o bolezni zelo pomembno. Vse, ki želite podpreti informiranje in ozaveščenost o demenci, ste vabljeni, da se sprehoda udeležite. Za stanovalce doma, njihove svojce in vse, ki daljše poti ne bi zmogli, bo začetek v domu ob 13. uri (krožna pot od doma do kapelice na polju/Senožeta). Začetek pohoda na daljši poti bo v kampu Danica od 11.30 do 12. ure (po kolesarski poti do Stare Fužine in Srednje vasi). Pohod bo 21. 9. 2019. Zaključek akcije bo ob 15. uri v atriju Zavoda sv. Martina. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 070 788 265 (Jana Strgar) in 051 648 624 (Iva Lapajne).

prireditev Triglav, moj dom. Sobotni Pozdravi Triglavu so bili popestreni z različnimi nastopi, udeležence prireditve pa smo tudi pogostili z lokalnimi specialitetami. Letošnja zelo dobrodošla novost je bila, da so nam pri moderiranju pomagali učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja, ki so moderirali v slovenskem in angleškem jeziku. Njihova prisotnost je vsekakor povečala zanimanje za prireditev. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in sodelujočim, predvsem Druš­ tvu kmečkih žena Srednja vas ter učencem Osnovne šole dr. Janez Mencingerja in se že vnaprej veselimo sodelovanja v drugem letu.

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj FESTIVAL KANAL

15 let glasbenega festivala v Bohinju je občudovanja vreden dosežek, ki je letos uspel Turističnemu društvu Bohinj v sodelovanju z barom Karakter in sponzorjem Sberbank. Pet odličnih večerov v fantastičnem ambientu je spet zaznamovalo poletje v Ribčevem Lazu. Jernej Zoran, Anja Baš, Anzhe in moj band so nastopajoči, ki so ustvarili krasne večere. Posebna zgodba pa sta bila večera koncertov Yugo Nostagice, katere odmev jugo hitov nam bo še dolgo zvenel, predvsem pa legendarnih Orlekov. Orleki so po devetih letih spet gostovali in še enkrat dokazali, da so fenomen na slovenski glasbeni sceni. 800 obiskovalcev je praktično vse pesmi prepevalo z bendom in vzdušje je bilo naravnost vrhunsko. Seveda pa ne moremo mimo odličnih fotk Galerije Kanal, kjer sta letos razstavljala Domen Bizjak in ljubiteljica zunanje fotografije, domačinka Mojca Odar. Upamo, da se po koncu 15-letnega obdobja začenja novo 15-letno obdobje lepih glasbenih večerov v »grabnu«.

Foto: Albert Dobravec

12. SEZONA VAŠKIH VEČEROV POD LIPO

Za nami je že 12. sezona Vaških večerov Pod lipo, ki so bili tudi v letošnjem poletju ob ponedeljkih v juliju in avgustu v Srednji vasi. V očarljivem vaškem jedru Srednje vasi smo uživali v zanimivem programu, kjer so se razvrstili in predstavili različni domači nastopajoči. Veseli nas, da je bila letos udeležba na dogodku še številčnejša in da so domači ter tuji turisti ob vseh prometnih zaporah in preprekah našli pot do Srednje vasi, kjer so si lahko večere zapolnili z ogledi in nastopi folklornih skupin, pevskih zborov, citrarja, solistov in ostalih nastopajočih, kot vedno pa so lahko udeleženci prireditve ob tem uživali še v domači bohinjski tradicionalni kulinariki. Iskreno se zahvaljujemo vsem nastopajočim in sodelujočim, predvsem »Podliparcam«. Brez njih vaško jedro zagotovo ne bi bilo tako skrbno urejeno, kar doprinese k še prijetnejšem počutju in občutku domačnosti.

POZDRAVI TRIGLAVU USPEŠNO IZVEDENI

Turistično društvo Bohinj je skupaj z ostalimi sodelujočimi domačim in tujim gostom Bohinja vsako soboto v juliju in avgustu pripravilo

Foto: arhiv TD Bohinj

PRVA BOHINJSKA NOČ Z REKORDNIM OBISKOM

Največja poletna zabavna prireditev v Bohinju s trajnostnim pridihom je bila odlično sprejeta med obiskovalci in rekordno obiskana. V Turističnem društvu Bohinj smo 10. 8. 2019 izpeljali Bohinjsko noč, ki smo ji poleg imena spremenili tudi koncept v želji, da postane pravi vrhunec poletja za naše obiskovalce in domačine. Naš namen je bil, da prireditev v tej čudoviti kulisi bohinjske kotline izvedemo s čim manjšim pritiskom in obremenitvijo za živali in okolje. Dogajanje na Bohinjski noči je bilo popestreno že čez dan z bohinjsko tržnico, animacijo za otroke ter festivalom Mini gin, kjer so se nam predstavili mladi slovenski mojstri žganjekuhe, zvečer pa smo nadaljevali na tradicionalnem prizorišču Pod skalco, ko je najprej nastopila predskupina CoverLover. Po nastopu predskupine smo doživeli spektakularen program na jezerski gladini. Tam smo uživali ob vodno-svetlobni glasbeni predstavi zmagovalke šova Slovenija ima talent, Tjaše Dobravec, ki je svoj nastop fascinantno izvedla na bohinjski ladjici v družbi izjemne pevke Alenke Gotar. Tradicionalno smo tudi na letošnji Bohinjski noči na jezero spustili svečke v jajčnih lupinicah ter zakurili kres na vodi. Kot zvezda večera pa je obiskovalcem na dvournem koncertu pel izjemen slovenski pevec Jan Plestenjak, ki je tudi poskrbel za množičen obisk prireditve. Za končno zabavo do 3. ure zjutraj je energično poskrbela Veseljakova Petkova pumpa v družbi še bolj energičnega DJ Johnyja.

Redki so pogrešali ognjemet

Boštjan Mencinger, predsednik TD Bohinj, je po izvedbi prireditve dejal: »Želeli smo narediti korak naprej, saj menim, da ognjemet, ki ga je sicer najlažje izvesti in res izgleda spektakularno, v to naravno okolje ne sodi. Odzivi obiskovalcev so bili večinoma zelo pozitivni, saj smo ponudili zanimiv, raznolik in atraktiven program. To je vsekakor dokaz, da se da organizirati tak dogodek tudi brez ognjemeta. Zabeležili smo tudi manjše pomanjkljivosti, ki smo jih opazili, imamo že tudi dodatne ideje za naslednje leto, tako da bomo za vrhunec sezone pripravili še boljšo Bohinjsko noč.«

Brezplačni organizirani prevozi po celem Bohinju dobro koriščeni

Da smo vsi na Bohinjski noči uživali še bolj brezskrbno in seveda tudi bolj okolju prijazno, smo se skupaj z Občino Bohinj ter Turizmom Bohinj dogovorili za posebne brezplačne avtobusne in shuttle prevoze po Bohinju, predvsem z namenom, da bi razbremenili prometni pritisk na jezersko skledo in posledično zmanjšali onesnaževanje tega

8

turizem in gospodars t vo izjemnega naravnega območja. Prevozi po Bohinju so se izvajali do tretje ure zjutraj, med obiskovalci so bili odlično sprejeti in tudi nadpovprečno koriščeni.

Dan po Bohinjski noči

V letošnjem letu smo posebno skrb posvetili dnevu po Bohinjski noči, saj nas je vodila želja, da prizorišče zabave spravimo v stanje pred njo. V ta namen smo pod mostom pripravili mreže, ki so zadrževale svečke iz lupinic, da jih ni odnašalo naprej po Savi Bohinjki, ekipe pa so ugasnjene jajčne lupinice pobirale že na jezerski gladini.

Zahvala vsem sodelujočim

Izvedba Bohinjske noči ne bi bila možna brez medsebojnega lokalnega sodelovanja s skupnim ciljem, da v Bohinju izpeljemo prireditev, na katero bomo vsi ponosni. Pred izvedbo, predvsem pa po izvedbi prireditve so sodelovali številni prostovoljci ter društva, ki so poskrbeli, da se je naslednje jutro Bohinj prikazal v stanju, kot smo ga vajeni. Ob tej priložnosti se še posebej zahvaljujemo športni agenciji Sport4Fun, Kajak kanu klubu Bohinj, Ribiški družini Bohinj, Turizmu Bohinj in Občini Bohinj.

Izzivi Triatlona jeklenih

Spremljajo nas vse večji in večji izzivi. Zmanjševanje števila tekmovalcev pomeni manj sponzorjev, stroški pa so vsakič enaki ali višji. V društvih je na žalost vse manj zagnanih članov, predsednikov, na splošno smo vsi vse bolj obremenjeni. Triatlon jeklenih dokazuje, da se še vedno da, da je za nas Bohinjce to pomemben dan, skorajda praznik. Menimo, da je Triatlon jeklenih zaščitni znak Bohinja, je pa sam kot tak zelo nišen, vsaj za Slovenijo. Naša dirka je epska trilogija in kot taka bo prodrla tudi v svet. Triatlon jeklenih je ena najbolj spektakularnih dirk daleč naokoli, tako kot je Bohinj en največjih biserov daleč naokoli. Naša dirka se že dolgo trudi za čim bolj čisto in naravi prijazno prireditev in se bomo za to s skupnimi močmi borili tudi v prihodnje. Želimo si še večjega obis­ ka iz tujine, prav tako pa novih tekmovalk in tekmovalcev. Veseli smo, da smo letos imeli 3 posameznike z Nizozemske ter ekipi s Češke in Madžarske. Bohinj in Slovenijo želimo postaviti na zemljevid tovrstnih športnih prireditev in s tem ponovno orati ledine. Bohinj bo s tem ostal pomemben tudi za slovenske športne navdušence, rekreativce, ki so za nas izredno pomembni, saj trdimo, da v Bohinju ponujamo možnost za udejstvovanje v vseh možnih športih, in to v najlepši možni kulisi – Triglavskem narodnem parku. V letu 2020 pa načrtujemo tri vikende priprav – veslaškega, kolesarskega in tekaškega.

Zgodbe Triatlona jeklenih

Foto: ekipa Jana Plestenjaka

CEBE TRIATLON JEKLENIH Jure Sodja, za Turizem Bohinj, vodja tekmovanja Letošnja spremenjena dirka ohranila status epske dirke

Cebe Triatlon jeklenih 2019 je dočakal Kristusova leta in s spremembami ostaja in postaja še bolj spektakularen. S spremembami je Cebe Triatlon jeklenih 2019 postal še bolj zanimiv za večje število navijačev, spremljevalcev, družin in tudi sponzorjev. V partnerstvu s Po kljuko smo zgradili odlične temelje za naprej, saj želimo tekmo postaviti na evropski zemljevid. Tekmovalci so spremembe vzeli za svoje in tako smo uspešno naredili prvi korak.

Spremembe 2019

Letos smo dodali kategorijo suparjev, kar se je pokazalo za zadetek v polno. Druga in največja novost pa je bila sprememba trase. Bali smo se odzivov tekmovalcev, vendar je na koncu obveljalo navdušenje nad spremembo, saj so tudi tekmovalci uvideli prednosti menjave na biat­ lonskem stadionu. Na menjavi je bilo kljub slabemu vremenu precej navijačev, ki so skupaj z Makijem na mikrofonu ustvarjali odlično kuliso za naše gladiatorje, ki so tam zaključevali dve tretjini poti.

Triatlon jeklenih je nekaj posebnega in vedno ga spremljajo posebne zgodbe. Tudi včeraj se jih je nabralo precej. Nizozemci, ki so za las ujeli časovno zanko, so imeli ironmansko izkušnjo in na okrepčevalnicah med tekom razlagali, kako je pri njih vse ravno. Pa zgodba madžarske prababice po imenu Zsumi. Lani bi morali ob njeni 90-letnici na počitnice v Uskovnico, in to kar štiri generacije Balintov. Pa ni bila najbolj pri zdravju, zato so prestavili na letos. Njen vnuk pa vidi, da bo v soboto Triatlon jeklenih, in babica Zsumi jim za svoj 91. rojstni dan časti startnino, potem so bili pa vsi izžrebani za sponzorske nagrade. Tretja in glavna včerajšnja zgodba pa je bila ekipa Naj crkne bukev. Gre za ekipo tekmovalcev in tudi navijačev ter prijateljev Mateja Kosma, našega dolgoletnega udeleženca, ki je imel letos nesrečo pri spustu in se trenutno rehabilitira. Še številke: • 4 kategorije štafet; zmagovalci: ženske – Drim tim, M1 – Pacsport, M2 – Kondor-Godešič, sup – MDM, d. o. o. • sup ženske: Aleksandra Rusjan, sup moški: Klemen Kovač • Ženske 1: Tamara Grm, Ženske 2: Ajda Radinja • Moški 1: Luka Tavčar, M2: Jan Potočnik, M3: Tilen Potočnik, M4: Aleš Udovič, M5: Robert Mikelj, M6: Metod Močnik, M7: Bojan Kemperl, M8: Srečo Kopač • Štefete: 25 prijav, 2 nista dokončali tekme, 1 ni bilo na startu • Posamezniki: 69 prijav, 1 ni dokončal tekme, 2 ni bilo na startu • Sodelujoči; 4 države: Nizozemska, Madžarska, Češka in Slovenija • Število organizatorjev na tekmi: 86 • Fotoarhiv Triatlona jeklenih: Naj crkne bukev, Najboljši trije absolutno z denarnimi nagradami, Pogled na navijaško tribuno ob podelitvi, Najboljša suparka prejema nagrado župana Občine Bohinj Jožeta Sodje, Luka Tavčar, prejemnik memoriala Lojzeta Oblaka za najboljši kolesarski čas, zadnja dva tekmovalca na cilju, Nizozemca pri Vodnikovi koči, čustveni prihodi v cilj, Luka Tavčar na menjavi kolo-tek. Več na spletni strani www.triatlon-bohinj.si, kjer so objavljeni rezultati in zgodovina.

Podpora Triatlonu jeklenih

Organizacija je krovno pod Turizmom Bohinj, ki prevzame tudi večji del stroškov. Prvi sponzor in s tem soorganizator je Turistično društvo Bohinj, ki sponzorira vodjo tekmovanja. Sledijo tisti glavni partnerji, ki nas podpirajo že dolga leta, na prvem mestu je seveda Rodeo team z blagovno znamko Cebe, pa tudi Elan, Tosidos, Alpinsport, Scott in ostali. Seveda je vsako leto veliko podpornikov, ki nam pomagajo predvsem z nagradami za naše najboljše. Posebno poglavje so nenadomestljiva športna društva, gorski reševalci, posamezniki in posameznice, veliko pa je seveda prijateljev Triat­ lona jeklenih ali osebnih prijateljev, ki poprimejo za kakršno koli delo. Hvala vsem in vsakemu posebej!

Foto: Albert Dobravec

9

turizem in gospodars t vo

AKTIVNE POČITNICE NA PODEŽELJU

Turistično društvo Bohinj vabi na Aktivne počitnice na podeželju, ki predvsem otrokom pa tudi odraslim ponujajo možnost preživljanja prostega časa na zanimiv način, v naravi, daleč stran od mestnega vrveža. Aktivne počitnice na podeželju bodo potekale 13. 9. 2019 na Ranču Mrcina v Studorju, kjer bodo udeleženci spoznali utrip podeželskega življenja, domača opravila na kmetiji, bohinjske običaje in domače živali. Okraševali bodo pastirske palice, okušali bohinjski sir in uživali v prijetni glasbi harmonikaša. Za udeležbo na Aktivnih počitnicah na podeželju so potrebne predhodne prijave na info@tdbohinj.si ali 04 574 60 10 in bodo izvedene ob prijavi najmanj 6 oseb.

Mladi z Biosfernega območja Julijske Alpe na taboru poglobili znanje o naravi Javni zavod TNP

6. PRAZNIK SIRA IN VINA TER 62. KRAVJI BAL

Bliža se planšarski vikend, ki bo potekal 14. in 15. septembra. Bohinj, v svetu poznan po Kravjem balu, je znan tudi po planšarstvu in svojem odličnem siru, bohinjski sir pa je vedno bolj in s ponosom vpet v lokalno kulinarično ponudbo. Ravno v ta namen smo pred leti, za še večjo prepoznavnost bohinjskih dobrot, v Turističnem društvu Bohinj pripravili prireditev Praznik sira in vina. Obiskovalci, domači in tuji, so prireditev odlično sprejeli, saj so naš sir lahko okušali v številnih gurmanskih različicah. Letos pripravljamo prireditev že šestič in obetamo en kup novosti, med njimi tudi to, da se bodo poleg domačih sirarjev in slovenskih vinarjev predstavili tudi sirarji iz tujine. 14. 9. 2019 v Dvorani Danica v Bohinjski Bistrici na 6. Prazniku sira in vina tako obiskovalce čaka pester program z degustacijami sira, mlečnih izdelkov in vina domačih in tujih predstavnikov, ki jih bodo lahko tudi nakupili. Okušali bodo specialitete, pripravljene s sirom, otroci bodo lahko uživali v ustvarjalnih delavnicah, za kulturni del programa pa bodo poskrbeli številni pevci, plesalci in folklorne skupine Bohinja. Vstopnina za odrasle bo 10 EUR (v ceni je všteta vstopnina in 6 kuponov po 1 EUR); otroci do 16. leta imajo prost vstop.

62. TRADICIONALNI KRAVJI BAL, 15. september 2019, od 10. ure dalje v Ukancu

Kravji bal je najstarejša prireditev v Bohinju, ki je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Danes pa je to ena izmed največjih prireditev v Bohinju in pravi bohinjski praznik, ki ga ne sme nihče zamuditi. V TD Bohinj letos organiziramo že 62. prireditev. Na prireditvi tako kot vsako leto sodelujejo domači planšarji in majerji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in za življenje na planini. V idiličnem Ukancu v Bohinju vedno poskrbimo za bogat program z dobrim ansamblom – letos nam bodo igrali Igor in zlati zvoki ter Fantje s Praprotna. Na odru se bodo zvrstili nastopi folklornih skupin in godb na pihala. Dobre hrane in pijače ne bo manjkalo. Na Kravji bal z organiziranimi brezplačnimi avtobusnimi in shuttle prevozi! Da se bomo na Kravji bal odpravili še bolj brezskrbno, smo se skupaj z Občino Bohinj ter Turizmom Bohinj tudi tokrat dogovorili za posebne avtobusne in shuttle brezplačne prevoze po Bohinju, katerih vozni red bo objavljen na spletnih straneh, www.tdbohinj.si in www.bohinj. si, občani Bohinja pa boste prejeli letake o brezplačnih voznih redih tudi na dom. V Ukanc na Kravji bal po Bohinjskem jezeru? Da, tudi to bo možno s paketom »Kravji bal & bohinjska ladjica«, ki bo na voljo pri vstopu na ladjico. ・

Foto: arhiv JZ TNP

Triglavski narodni park je za osnovnošolce Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe v okviru projekta LIFE Naturaviva: Biodiverziteta – umetnost življenja in v sodelovanju z Mrežo zavarovanih območij v Alpah ALPARC od 9. do 13. julija 2019 v dolini Trente pripravil brezplačni Poletni tabor TNP 2019 – Biodiverziteta v Trenti. Triindvajset mladih iz osnovnih šol oziroma podružnic iz Radovljice, Gorij, Bohinja, Bleda, Jesenic, Žirovnice, Lipnice, Kranja, Nove Gorice in Trebnjega ter z Gimnazije Jesenice je spoznavalo raznolikost živalstva in rastlinstva, podali pa so se tudi na Kriške pode in se tako pridružili mednarodnemu dogodku Mladi na vrhu 2019. Udeleženci 5-dnevnega tabora v Trenti so na različne načine spoznavali naravni svet s poudarkom na naravovarstvu in ohranjanju ter širjenju znanja o biodiverziteti. Biodiverziteta šteje! Je fantastična raz­ nolikost življenja, ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta. Zaposleni Triglavskega narodnega parka so za udeležence pripravili zanimiva tematska vodenja po Soški poti, ogledali so si botanični vrt Juliana in se z gorskim vodnikom podali na Kriške pode. Popoldneve so izkoristili za predstavitev dela naravovarstvenih nadzornikov in lovcev. Na delavnici so udeleženci spoznali, da lovčeva oprema ni samo puška. Podali so se v gozd, spoznali lovišče in opazili srnjad ter kozoroge. Pestri so bili tudi večeri: opazovali so nočno nebo, se udeležili brezplačnega poletnega kina z ogledom dokumentarnega filma o naravi na Finskem. Po dnevih, polnih doživetij, so udeleženci svoj zadnji večer preživeli ob kitari, plesu in petju, na leskovih palicah pa pekli hrenovke. Z gorsko turo na Kriške pode so se tako kot mladi v drugih zavarovanih območjih v Alpah pridružili gibanju Mladi na vrhu. Na pobudo Mreže zavarovanih območij v Alpah se namreč mladi v različnih alpskih državah na isti dan povzpnejo v visokogorje in pozornost namenijo zavarovanim rastlinam in živalim ter spoznavanju pravilnega gibanja in vedenja v občutljivem gorskem svetu. Skupnost šol Biosfernega območja Julijske Alpe povezuje 38 osnovnih šol in več kot 7000 osnovnošolcev, ravnateljev in učiteljev. Šole so tako vključene v vrsto aktivnosti Triglavskega narodnega parka z namenom spoznavanja posebnosti našega edinega narodnega parka in spodbujanja odgovornega odnosa do narave in kulturne dediščine. Vsebine Triglavskega narodnega parka se tako sistematično vključujejo v šole, da bodo mladi spoznavali naš narodni park, njegov pomen, o njem razmišljali in bili nanj ponosni. Vsebine so za šole Skupnosti šol brezplačne. Javni zavod TNP s finančno podporo projekta LIFE NATURAVIVA: Biodiverziteta – umetnost življenja. ・

Rjavi medved in volk v Triglavskem narodnem parku Javni zavod Triglavski narodni park Foto: Mitja Sodja

Obiskovalce Triglavskega narodnega parka obveščamo, da je bil v zadnjih tednih na območju Pokljuke in Mežakle opažen rjavi medved.

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v V narodnem parku se bolj ali manj stalno zadržuje od pet do deset rjavih medvedov, nekateri na območju prebivajo stalno, drugi pa ga obiščejo občasno oziroma ga zgolj prečkajo. Glede na to, da rjavi medved dnevno lahko prehodi tudi do nekaj deset kilometrov, prebivalce in obiskovalce Triglavskega narodnega parka opozarjamo o povečani možnosti za srečanje z rjavim medvedom. Obiskovalcem priporočamo, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z živaljo. Sleherni uporabnik prostora Triglav­ skega narodnega parka tudi sam z odgovornim ravnanjem zmanjšuje možnosti neposrednega stika s konfliktno živaljo. Obiskovalci naj se poslužujejo označenih poti, v okolici domov naj ne bo dostopnih organskih virov hrane za medvede, kot so smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti, saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom. Obiskovalce s psi pozivamo, naj zunaj naselij dosledno spoštujejo predpisano prepoved puščanja psov s povodca. Informacije o rjavem medvedu, o načinih njegovega obnašanja ter o primernih odzivih človeka ob srečanju z medvedom lahko najdete v gradivih na spletnih straneh v publikaciji z naslovom Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda. V letošnjem letu se je na območju Triglavskega narodnega parka pojavil tudi volk. Obiskovalce obveščamo, da se volk človeka boji in se mu izogiba. V Sloveniji ni nobenega zabeleženega primera, da bi volk kadarkoli napadel človeka, tudi v širšem evropskem prostoru se to dogaja le izjemoma kot posledica bolezni (npr. stekline). Prvi izsledki analiz genetskih vzorcev, ki so jih naravovarstveni nadzorniki letošnjo zimo zbrali na območju Triglavskega narodnega parka, so potrdili prisotnost petih volkov in sicer štirih samcev in ene samice. Strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo v prihodnjih mesecih pripravili tudi podrobnejše analize v zvezi z ugotavljanjem izvora živali, pojavljanjem v preteklih letih in rekonstrukcijo rodovnika. Več informacij o volkovih v publikaciji Volk v Sloveniji. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Obveščamo vas, da bo pisarna društva ponovno odprla svoja vrata septembra, in sicer v ponedeljek, 2. 9. 2019, ob 16. uri. Uradne ure bodo vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Vabimo vas, da se udeležite letošnjega srečanja Dnevi kulture in ustvarjalnosti invalidnih oseb (Živimo z naravo), ki bo pri Lovskem domu Lovskega društva Kidričevo, na Zgornji Hajdini 103a v sredo, 11. 9. 2019, ob 10. uri. Odhod avtobusa Stara Fužina ob 6. uri,Bohinjska Bistrica ob 6.30 (parkirišče pred Ažmanovim domom). Rok za prijave je 5. september 2019. Prijavite se lahko poverjenikom alipredsednici društva Francki Kramar na telefon 031 624 803. Stroške prevoza in hrane udeležencem ni treba plačati. Pijačo bo možno kupiti po nabavni ceni. Prireditelj bo poskrbel, da bo za vse udeležence na voljo dovolj ohlajene pijače. Vabljeni na srečanje. V mesecu septembru bomo ponovno začeli z delavnicami ustvarjalnosti. ・

Dopustniški avgust za nekatere člane Društva upokojencev Bohinjska Bistrica aktiven in deloven Olga P. Gorišek, DU BB

Tudi v našem društvu je bilo v avgustu mirno, dopustniško. Le naši pohodniki so neutrudni in so se odpravili k Martuljškim slapovom. Vodja Janez Pikon, ki je prispeval tudi sliko, je zapisal: Severno pod Špikom boste našli dva fantastična slapova. Še posebej spektakularen je Zgornji Martuljkov slap, ki v belem skalnatem objemu pada preko mogočne stene, stezo do slapu popestri še kratek plezalni del. Pot je sicer večinoma lahka, vendar v bližini slapov teren

10

postane strm v objemu Martuljških gora. Kar počakati moramo, da se razvrstimo v smeri slapu po zavarovani plezalni poti, se tudi mi zaženemo kvišku skozi ozko skalno korito in spet smo stuširani. Prevladuje zadovoljstvo nad čudovitimi prizori ob Zgornjem Martuljkovem slapu, od koder se spustimo po zahodni stezi ob strugi divjega potoka do izhodišča v Gozd Martuljek.

Pohodniki ob Martuljških slapovih, foto: Janez Pikon

Članice Folklorne skupine so vse julijske in avgustovske sobotne večere sodelovale na prireditvi Pozdrav Triglavu. Mnoge naše članice pa so vse poletne mesece pomagale v gostilni Danica. Razpored aktivnosti v septembru 2019: • 3. september 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi to­ rek v mesecu, • september 2019: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako sredo v mesecu v • društvenem domu v Bohinjski Bistrici, • 19. september 2019: planinski pohod na Mrežce, odhod izpred društvenega doma ob 7. uri, • v začetku oktobra: proslava ob mednarodnem dnevu starejših v sodelovanju z Občino in društvom Invalid Bohinj, • oktober 2019: nastop naše Folklorne skupine na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.

Zveza društev upokojencev poziva k podpisu peticije

Zveza društev upokojencev Slovenije v skladu s 45. členom Ustave Republike Slovenije in na podlagi sklepa Upravnega odbora Zveze druš­tev upokojencev Slovenije z dne 20. 3. 2019 vlaga peticijo za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti. Zato bomo v našem društvu podpise pobirali eno soboto v sep­ tembru pred Trgovskim centrom Mercator v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi Pod lipo. S telovadbo bomo začeli v sredini oktobra, točen razpored bo objavljen v oktobrskih novicah. S člansko izkaznico še vedno velja popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Ugodnost izkoristite. Oglejte si našo spletno stran www.dubohinj.si, kjer je dokumentirano in zapisano vse, prisotni pa smo tudi na Facebooku. Vabimo vas v društveni dom na Bohinjski Bistrici, vedno dobrodošli! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Brezplačne delavnice umske vadbe Lea Zlodej, Ljudska univerza Jesenice

Ljudska univerza Jesenice vabi na brezplačni delavnici umske vadbe, ki bosta 17. in 18. septembra od 17. do 19. ure v prostorih Centra TNP Bohinj v Stari Fužini. Več informacij: 04 58 33 809. ・

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 2/19) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, 5/15, 6/15, 1/16) objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2019 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2019 v občini Bohinj iz proračuna Občine Bohinj v višini 11.790,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:

Okvirna višina sredstev

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

3.600 EUR

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

1.500 EUR

UKREP 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode

300 EUR

UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

2.000 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis

4.390 EUR

Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.

2. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE • •

• • •

• •

•

• • •

•

• •

•

•

Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posamez­ nega ukrepa. Pomoč je dodeljena takrat, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima, oz. ko sklep o dodelitvi pomoči postane pravnomočen. Pomoč se lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, in sicer takrat, ko je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta (velja za ukrepe 1, 5 in 6). Naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka. Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev, v nasprotnem primeru mora sredstva vrniti v celoti. Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške. Upravičenec, ki pridobi proračunska sredstva Občine, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom. Dokumentacijo in pogodbo o dodelitvi sredstev mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec mora po izplačilu sredstev omogočiti, da Komisija za terenske oglede, ki jo s sklepom imenuje župan, lahko v naslednjih 5 letih preveri, če se naložba uporablja za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva in preveri predpisano dokumentacijo. Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenim dodelitve sredstev. Upravičenec, ki je že pridobil pomoč iz proračunskih sredstev Občine, za enako naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let. Upravičenec, ki od svoje vloge odstopi (razen v primerih višje sile, v skladu z definicijo nacionalnih operativnih strateških dokumentov državnih razpisov za področje kmetijstva) po že odobreni pomoči, ne more kandidirati naslednji 2 leti. Najvišji znesek, ki ga v okviru javnega razpisa za leto 2019 lahko prejme posamezno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), je 4.000,00 EUR. Najvišji znesek dodeljene pomoči, se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpolož­ ljiva sredstva. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv. Upravičenec mora predložiti izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira. Državna pomoč oz. pomoč de minimis ne sme biti namenjena za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Državna pomoč oz. pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostjo uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

Bohinj, 6. september 2019

Pomoči iz javnega razpisa se ne uporabljajo za nabavo vozil za cestni prevoz tovora. • Pravilnik se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za: -- pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot; -- pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve; -- pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, raz­voja in inovacij v drugih državah članicah. • Do pomoči po Pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so: -- podjetja v težavah; -- v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji; -- srednja in velika podjetja; -- subjekti, ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, če bi skupna pomoč presegala najvišje intenzivnosti ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s Uredbo št. 702/2014/EU; -- nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali proračuna Evropske unije v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti; -- naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom. -- naložbo ali storitev že zaključili (velja za ukrep št. 1, 5 in 6). • Do pomoči de minimis (18. člen Pravilnika) niso upravičena podjetja iz sektorjev: -- ribištva in akvakulture, -- primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, -- predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: -če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih pro­ izvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, -če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. • »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj povezana najmanj v enem izmed razmerij: a. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; b. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; c. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; d. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. • Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a. do d. preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. • Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih. • V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi, če se ugotovi: -- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, -- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, -- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. • Pri pomočeh »de minimis« (ukrep 9 in 13) mora vlagatelj k vlogi predložiti: -- pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, -- pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroš­ke in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, -- seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja. •

OSTALI POGOJI: •

•

Prijavitelj mora imeti na dan oddaje vloge poravnane vse obveznosti do Občine Bohinj iz predhodnih javnih razpisov (če je na njih sodeloval) in tudi druge obveznosti do Občine Bohinj; Občina Bohinj bo pri prijaviteljih, s katerimi bo sklenila pogodbe o sofinanciranju, pred nakazilom sredstev ponovno preverila, če je prijavitelj dolžnik Občine Bohinj. V primeru, da se ugotovi, da je prijavitelj dolžnik, bo dolžan v dogovorjenem roku poravnati vse obveznosti, sicer do sredstev iz tega javnega razpisa ni upravičen.

RAZPISI IN OBVESTILA

3. MERILA ZA VREDNOTENJE NALOŽB Merila za vrednotenje naložb so sestavni del razpisne dokumentacije.

4. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, POGOJI, VIŠINA IN ZNESEK POMOČI TER VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo Predmet pomoči: 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: -- stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; -- stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo); -- stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; -- stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; -- stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme z izjemo namakalnih naprav (pos­ tavitev možna na naslednjih namenskih rabah zemljišč: SK, IK, AK, K1 in K2. Rastlinjak na kmetijskem zemljišču mora biti postavljen v izvedbi, ki zagotavlja, da ga je ob prenehanju gojenja kmetijskih rastlin možno odstraniti, tako da na zemljišču ni vidnih sledov takega objekta); -- stroški nakupa in postavitev zaščite pred divjadjo; -- stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Pomoč se ne dodeli za: -- nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; -- zasaditev letnih rastlin; -- dela v zvezi z odvodnjavanjem; -- nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; -- naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; -- za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; -- investicije, ki se izvajajo izven območja občine; -- investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; -- stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; -- obratna sredstva. Upravičenci do pomoči so: -- kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; -- ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; -- predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; -- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Pomoč se ne dodeli za: -- nakup ovijalk, -- nakup balirk. Nakup balirk se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo starih balirk. Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Bohinj, 6. september 2019

Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji morajo obvezno nakup oz. izvedbo naložbe opraviti šele po oddaji vloge in ne pred oddajo, zato k vlogi priložijo predračune. Naložbo morajo izvesti do 25. 11. 2019. 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški: -- stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); -- stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; -- stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; -- stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: -- posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…); -- kmetijska gospodarstva (vpisana v RKG), ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: -- ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; -- kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; -- dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča. Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi. Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo. DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji morajo obvezno nakup oz. izvedbo naložbe opraviti šele po oddaji vloge in ne pred oddajo, zato k vlogi priložijo predračune. Naložbo morajo izvesti do 25. 11. 2019. UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški: -- stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; -- stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev za izobraževanja v tujini; Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

RAZPISI IN OBVESTILA Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let. Upravičenci do pomoči: -- člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: -- pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Prejemnik pomoči: -- pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroš­ ke iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. Pogoji za pridobitev: -- dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; -- program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije pro­ izvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Višina pomoči: -- do 100% upravičenih stroškov. Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 500,00 EUR na posamezno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva. UKREP 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. Upravičeni stroški: -- Stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo: a) stroške udeležbe (kotizacije); b) potne stroške in stroške prevoza živali; c) stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan; d) najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; e) simbolične nagrade do vrednosti 1.000,00 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja. -- Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo: a) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo: -- shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji; -- sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu. Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju.

Bohinj, 6. september 2019

Prejemniki pomoči: -- pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani. Pogoji za pridobitev: -- dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; -- program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine. Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Višina pomoči: -- do 100 % upravičenih stroškov. Znesek pomoči: najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 500,00 EUR na posamezno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), ki se lahko zniža glede na število popolnih vlog in razpoložljiva sredstva. UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: -- stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji; -- stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; -- stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: -- dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; -- dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; -- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Višina pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov. Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo. Pomoč dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske Unije. DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji lahko naložbo izvedejo od 1. 1. 2019 do 25. 11. 2019. UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Cilji ukrepa: -- z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

RAZPISI IN OBVESTILA Predmet pomoči: -- podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu Upravičeni stroški: -- gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu,…). Pomoč se ne dodeli za: -- nakup gozdarskih prikolic. Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine. Pogoji upravičenosti: -- upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (zemljiškoknjižni izpisek), -- kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu, -- s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, -- mnenje Zavoda za gozdove Slovenije Višina pomoči: -- za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 40 %, -- za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 50 %, -- pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Za vsako investicijo je potrebno oddati svojo vlogo. Pomoč dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske Unije. DODATNO POJASNILO ZA VLAGATELJE Vlagatelji lahko naložbo izvedejo od 1. 1. 2019 do 25. 11. 2019.

5. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so navedene v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Za vsako investicijo, znotraj vsakega ukrepa, je potrebno oddati svojo vlogo. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa, merila za vrednotenje naložb, vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ter na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina.bohinj.si. Vlagatelji lahko dobijo vse informacije v zvezi z javnim razpisom na Občini Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, pri Moniki Mencinger, e-pošta: monika.mencinger@obcina.bohinj.si, tel.: 04/577 01 28. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite v času uradnih ur tudi: -- za področje kmetijstva na KGZS: 041 697 506 (Dušan Jović) -- za področje dopolnilih dejavnosti na KGZS: (04) 535 36 17, 051–684–163 (Ana Beden) -- za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove: (04) 57 47 440, 041 657 137 (Marko Gašperin).

6. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov ter e-pošto pošiljatelja. Rok za oddajo vlog je do vključno 20. 9. 2019 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 14:30 ure ali priporočeno po pošti do 24.00 ure). Vloga za posamezno naložbo, posamezen ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – KMETIJSTVO 2019 - ______ (številka ukrepa)!«. -- Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo; -- Ukrep 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja; -- Ukrep 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode; -- Ukrep 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis;

Bohinj, 6. september 2019

-- Ukrep 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis. Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice, bodo s sklepom zavržene.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene. Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla. Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri­ pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 (osem) dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka. Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti.

8. POROČANJE IN ROK IZVEDBE Upravičenci pripravijo končno poročilo z ustreznimi dokazili, ki ga predložijo sofinancerju najkasneje do 25. 11. 2019. Dodeljena sredstva za sofinanciranje ukrepov morajo biti porabljena v letu 2019, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Datum: 27. 8. 2019 Številka: 41010-4/2019/5 ŽUPAN Jože Sodja

15

iz na ših kr a je v

Obraz meseca septembra – Jože Štendler Lothar Orel

Vi utelešate dragoceno znanje enega teh nekoč nepogrešljivih poklicev, ki danes žal izumirajo. Vi znate narediti čevelj iz osnov­ nih surovin, od podplata do jezika, jaz si pa sploh ne predstavljam tega postopka. Kaj ste denimo uporabili za podplate, usnje? Ja, čevlji so bili usnjeni. Spodnji del čevlja je moral biti trd in trpežen, uporabljali smo rastlinsko strojenje, čreslo; za zgornji del, ki je bil mehak, pa rudninsko strojenje.

Čreslo? Čreslo, to je smrekovo lubje. To je bilo smolnato, namakali so ga v vodi po pol leta, imeli so take bazene, sočasno z usnjem, da je voda potegnila smolo iz lubja, in to je koža potegnila nase in je postala trda. (Mi pokaže kos 1 cm debelega bikovega usnja, za katerega bi prisegel, da je lesena deska, op. av. In ko smo že ravno tu, pokukal sem v SSKJ in se poučil: strojenje je postopek, ki s pomočjo strojila – to je rastlinska ali sintetična snov – predela surovo živalsko kožo v usnje.) Kakšna iznajdljivost! Kaj vse so ljudje včasih znali – običajni ljud­ je, doktorji šole življenja. Poglej tale potok pod oknom. Ta je gnal 3 mline: Jurjevčov, Štokalov in Pavlkov. Če bi en tisti mlin obstal, bi bil skoraj tako zanimiv kot muzej Tomaža Godca. Vse je bilo ročno narejeno, leseno. A ko so začeli kruh uvažati na Bistrico, ni bilo več interesa, ljudje niso več gojili pšenice, turšce – pa je propadlo.

Kako ste se pa vi izučili za šuštarja? Kako bi povedal ... To je zgodovina. Prva čevljarska delavnica je bila pri Mavriču, doli na spodnji vasi. To je bilo še pred vojsko – v Bistrici je bila gostilna, Pri Mavriču se je reklo, sin pa je imel tudi čevljarijo. Ko se je začela vojska, druga svetovna vojna, je tista delavnica propadla. Sin je v vojski konec vzel, po vojski se je pa začelo – tu je bil Malej, Bor, pa so začeli v isti hiši, kar dnevno so zasedli in tam je bila zdaj šuštarija. Ta lastnik, Mavrič, je nekako prišel nazaj do svoje imovine, potem so pa ti fantje presedlali v drugo hišo, Pri Skalovcu se je reklo. Nisi nikoli slišal, kajne?

Ne, nikoli. Po domače se je reklo Pri Skalovcu, drugače so se pisali pa Sodja. Dva sta bila župnika, en je bil strojar, en je bil mizar ... Izhajali so od tam gor pri gradu, kjer je bila ena velika skala. Od tam so prišli v spodnjo vas, tam naredili hišo in s seboj prinesli ta nadimek. Tako kot pri nas, domači hiši se je reklo Pri Vandrovcu. En praded je namreč privandral z Ruta, si predstavljaš, kje je Rut? Nemški Rut? Ne Nemški Rovt, to je tam gor, Nemški Rut je pa onkraj Vogla. In moj praded je prišel od tam, se tu oženil, pa so začeli govoriti, da je privandral. Tudi priimek Štendler je prišel od tam. To je nemški priimek. No, skratka, tako se je začela šuštarija. V tisti hiši. Vajeniška doba je bila zelo dobro plačana in veliko fantov se je šlo učit za čevljarja, da je imel vsaj vajeniško plačo. Zato je bilo veliko izučenih v Bistrici, pa ni šlo prav fajn, nato si je vsak pomagal po svoje. Kdo je šel na komunalo, kdo na gozdno, nekaj pa jih je ostalo v tem poklicu. No, potem sem se pa jaz podal v te vode. Katerega leta? Leta ... 53. Takrat je bilo treba vsako leto za tri mesece v Ljubljano, na Povšetovi je bil internat, na strokovni tečaj. Tam smo se učili krojiti, risati vzorce, tehnologijo strojenja ... Strojili nismo – kupili smo že strojeno usnje. Sprva so to še delali pri Skalovcu, kasneje smo kupovali sami, mojster je hodil v Kamnik, v Šoštanj ... Takrat še ni bilo limanja, podplate smo morali sami pribijati na čevlje z lesenimi cveki. Gornji del si namestil na kopito, pritrdil vmesni, notranji podplat, nato pa pribil spodnji, trdi podplat. Najprej si naredil luknjo, ki je bila manjša kot cvek, zato je pa tisti cvek fest držal. To je bilo zamudno in natančno delo, da je dobil čevelj lepo obliko. Potem pa je bilo treba narediti peto. In za delovne čevlje je bilo treba pribiti še železne žebljičke, da je dlje držalo in da se pozimi ni dričalo.

Kako ste pa delali vezalke? Šnirnice – iz gornjega usnja. Najprej si izrezal krog iz usnja, ga fik­ siral z dvema žebljičkoma in potem počasi sukal in rezal z nožem, da

Foto: Lothar Orel

si dobil močno, tanko vezalko. Poglej, tako (mi demonstrira in kar mimogrede naredi vezalko, op. av.). Najbolje je bilo telečje ali svinjsko usnje– za podplat pa usnje odrasle živine, je bilo trše. Sicer so pa surove kože najprej stanjšali – mast, povrhnjico oz. dlake, kosmatijo so najprej lužili, to je smrdelo kot hudir. Potem pa vrgli čez tako okroglo mizo (pokaže z roko, kot en jurček) in strgali z noži. Za gozdno smo delali take podkovane čevlje, potem je pa prišla guma med letoma '55 in '60 in izpodrinila žebljičke – bolj fajn je bilo za nosit, prijetna hoja ... ljudje so takoj poštudirali, da je to bolj komot. Tega starega dela potem ni bilo več. Zgornji del smo še vedno rezali, šivali, štepali kot po starem – fiksirali smo ga na vmesni podplat, nato pa prilepili na gumo, ki je imela že profiliran podplat. In koliko se je spremenilo od '53, ko ste se vi učili? Ko sem se jaz učil, je bilo to čisto drugače. Pred mano pa sploh. Včasih je bila recimo velika družina, po 8 otrok, čevljev pa en par. So se kregali, kdo jih bo imel. Potujoči čevljarji, ki so hodili »u štero«, so hodili od hiše do hiše in popravljali čevlje. Ko sem se jaz učil, so nam rekli: »O, v Ameriki pa čevljev ne popravljajo več, kar stran jih vržejo.« Danes je pa to že pri nas. Kdaj ste pa nazadnje sami izdelali cel čevelj? Cel čevelj sem naredil za zaključni izpit. Sicer smo pa imeli zelo hitro delitev dela – nekdo je delal podplate, kdo vezalke, drugi je lepil zgornje dele, oblikoval špico s trdilcem, opetnik si obdeloval, ko je bil moker, potem pa se je posušil in strdil v želeno obliko. Drugi so bili specializirani za strojenje, poznavanje kož ... Pridi, greva gor v delavnico, ti bom pokazal. Odpre se mi čarobni svet delavnice s kopiti, kopitci za otroške čev­ lje in čuda orodji, ki jih sploh ne znam imenovati. Malo mi zmanj­ ka besed, mojster pa zložno nadaljuje. Izdelava enega para čevljev je trajala ves dan. Takrat se ni zdelo zamudno, danes pa se ti ne bi zdelo vredno. Zagledam tenko leseno paličico z žebljičkom na koncu in povpra­ šam po njenem namenu. Šuštar se nostalgično nasmeje: Po vojski si moral čakati pred trgovino. Ob dveh zjutraj si moral vstati in stati v vrsti, da si ob osmih, ko so odprli, imel kaj na izbiro, zadnji v vrsti so ostali večkrat praznih rok. Kdor se je znašel, je vzel s seboj eno dilco, da je na tisti dilci stal, da ga ni zeblo v noge. Večinoma smo bili vsi bosi. Po vojni je šlo to vse na bolje. In jaz sem čakal pred trgovino z blagom in trgovec je imel bale blaga visoko na policah. Pokazal si na želeno balo, trgovec pa je imel tako dolgo leseno palico z žebljičkom na koncu, da je z njeno pomočjo snel tisto balo. In sem si rekel: »To bom pa tudi jaz imel,« in sem si naredil. Razgledujem se in žal mi je, da ne morem bolj plastično predstavi­ ti te čarobne dežele, mojster pa razpreda naprej. Krojač, denimo, ima šivalni stroj, čevljar pa mora imeti veliko orodja in iznajdljivosti. To je kost, rebro, s katero se kaj pogladi. Kopačke, recimo, to smo s prebijačem naredili take krogce, »štoflce«, jih dali na kup in z žebljički pribili. Čevelj je bil še dober, štoflci so se pa pogosto odtrgali in je bilo treba popravljati. To je »porar«, za luknje delat. To so tisti cveki, kar sva doli govorila. (se obrne) Tako se je pa delala dreta.

16

iz na ših kr a je v Dreta? Tak šuštarsk’ cvirn, moral si vzeti več niti na kup, posmoliti, vleči ta sukanec skozi kepo smole, posukati, pobrusiti, še enkrat posmoliti – in tako je nastala dreta, več niti »ukp«, to je bilo za šivanje gojzarjev. In šivali smo s takimi ukrivljenimi šivankami – kasneje drete nismo več vlekli, kupovali smo najlon dreto. Ampak to je pa ostalo ohranjeno v tem šuštarskem plesu: Vleci vleci dreto, tolci tolci kl’n! (se nasmeje).

V angleščini sem nekoč videl plakat s podrobnimi poimenovanji različnih delov čevlja. Imamo tudi v slovenščini posebna poime­ novanja za različne dele čevlja? (Izvleče sveženj porumenelih papirjev – risbe vzorcev iz zaključnega letnika čevljarske šole – in mi pokaže risane vzorce različnih obuval: moški vzorec na urbas, derbi vzorec, vložek za plosko nogo, vzorec za boks, za kegljače, telovadni vzorec, čevelj na zaponko, okrasni šivi ...) Jemali smo različne mere: člen, nart, gleženj, dolžina stopala ... V Ljubljani na Kongresnem trgu je bil čevljar, Koščak se je pisal, se spomnim, da je imel v svoji izložbi strojeno kačjo kožo. Do njega je prišla ena gospa in mu rekla: »Naredite mi tak čevelj, da ga nima še nobena.« In ji je naredil čevelj iz strojene kačje kože, nič ni barala, koliko košta. ・

Prisotni so se strinjali, da je upravljanje z velikimi zvermi treba izvajati tako, da se bo paša na planinah ohranila. Po zaključku uradnega dela srečanja so nam članice Agrarne skupnosti Gorjuše - Nomenj postregle z okusnim golažem in domačim kruhom ter odlično sladico. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem za pripravo in izvedbo srečanja. ・

Proslava v počastitev prvega padlega talca in vseh bohinjskih žrtev 2. svetovne vojne Martin Gorišek, tajnik KO Polje - Bohinj

Srečanje agrarnih skupnosti na planini Javornik Dušan Jović, Kmetijska svetovalna služba Bohinj

Foto: Gregor in Dušan Bavčar

Foto: Dušan Jović

V petek, 23. avgusta, je na planini Javornik v organizaciji agrarnih skupnosti iz Bohinja, Govedorejskega društva Zgornje Gorenjske in Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj potekalo letno srečanje agrarnih skupnosti Zgornje Gorenjske. Kljub deževnemu vremenu se je srečanja udeležilo 22 agrarnih oziroma pašnih skupnosti. Po pozdravu udeležencev in kratki predstavitvi planine Javornik sta gosta srečanja Andrej Avsenek in Blaž Černe iz ZGS OE Bled predstavila problematiki, ki trenutno zelo vplivata na upravljanje z gozdovi in na pašnih površinah, ki so v lasti agrarnih skupnosti. Andrej Avsenek je predstavil ukrepe, ki so že na voljo za odpravo škode v gozdovih zaradi podlubnikov (gradnja vlak, obnova gozda), in ukrepe, ki se predvidevajo v prihodnje. Žal pa za večino agrarnih skupnosti, ki so registrirane še po starem zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki predvideva soglasje vseh lastnikov, niso dostopni in zato nosijo breme sanacije same. Blaž Černe je predstavil stanje in problematiko velikih zveri na Gorenjskem. Na območju Jelovice, Pokljuke in Mežaklje so prisotni štirje medvedi in trije do štirje volkovi. Leta 2016 je bilo še 15 škod po medvedu, ki pa so se zaradi uspešne odstranitve dveh starejših problematičnih medvedov zelo zmanjšale. Trenutno večji problem predstavlja volk zaradi napadov na drobnico, ki je zaradi načina paše za volkove lahek plen. Lansko leto je bilo 10 škodnih primerov, kar je največ po letu 2012, letos so bili prijavljeni trije škodni primeri. Zaradi preteklih škod je drobnice na pašnikih manj in verjetno je zato letos prijavljenih manj škodnih primerov. Trenutno se je za preprečitev škode na živalih po velikih zvereh najbolj izkazal nadzor in zapiranje živali preko noči v visoke električne ograje. Ograje ministrstvo za kmetijstvo financira v višini 80 %. Žal pa zaradi razgibanosti pašnih površin na naših planinah teh ograj ni možno postaviti.

V soboto, 10. 8. 2019, je naša KO Polje - Bohinj organizirala že 10. tradicionalno proslavo v počastitev prvega padlega talca in vseh žrtev 2. svetovne vojne Bohinja. Letos smo prizorišče proslave zaradi objektivnih razlogov prestavili na prireditveni prostor ob Hanssenovi skakalnici na Poljah. Predvsem zaradi poletne vročine smo premaknili tudi začetek, in sicer na 16. uro. Pozdravni nagovor je imel tajnik naše organizacije. Poseben pozdrav je bil namenjen županu Občine Bohinj Jožetu Sodji, slavnostnemu govorniku, zgodovinarju in kustosu v Vojaškem muzeju Slovenske vojske dr. Martinu Premku ter predsednici združenja ZB Radovljica in podžupanji Občine Gorje tov. Danici Mandeljc. Naše proslave so se udeležili tudi člani sosednjih KO Bohinja in delegacija ZZB KO Škofljica s praporščakom. Vse navzoče je kratkem nagovoru pozdravil tudi župan Občine Bohinj, Jože Sodja. Slavnostni govornik je v svojem izčrpnem govoru opisal pomen proslave z znanimi dogodki iz vojnih časov, dotaknil se je tudi dogodkov po vojni in današnjih dni. Govor dr. Premka si lahko v živo ogledate na povezavi https://youtu.be/Umu7baJ4xpE, avtor posnetka je Dušan Bavčar. Z minutnim molkom smo počastili spomin na vse žrtve vojne. Skupaj z delegacijo KO Škofljica smo ob spominski plošči položili venček in cvetje. Po končanem uradnem delu je potekalo družabno srečanje s pogostitvijo in sproščenim druženjem krajanov in znancev. Prijetno je bilo poklepetati z našimi prijatelji iz Škofljice. Obljubili smo, da obisk vrnemo na srečanju v počastitev njihovega praznika. Letošnje proslave se je poleg domačinov udeležilo veliko članov sosednjih organizacij ZB Bohinja, Radovljice, Bleda, Zasipa, Gorij, tako da nas je bilo okoli 100. Povezovalec proslave Samo Gardener se je ob zaključku zahvalil vsem navzočim, nastopajočim, praporščakom, slavnostnemu govorniku in vsem, ki so kakor koli sodelovali pri izvedbi proslave. Proslavo smo izvedli že desetič in s takšno obliko dela nameravamo nadaljevati tudi v prihodnjih letih, če bo le mogoče. ・

Delavnica Spoprijemanje s stresom in test hoje Zdravstvenovzgojni center Bled - Bohinj Se vam vedno mudi? Imate občutek, da je v vašem življenju veliko ljudi, ki zahtevajo vaš čas in energijo? Pogosto zamujate? Le poredko

iz na ših kr a je v, kultur a in priredit ve

17 najdete čas zase? Težko zaspite, ker se po napornem dnevu težko umirite? Če ste vsaj na enega od vprašanj odgovorili pozitivno, vas vabimo na delavnico Spoprijemanje s stresom, kjer bomo spoznali, kako strese stres, ter se naučili sprostiti. Začnemo v ponedeljek, 9. septembra 2019, ob 17. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj. Prosimo vas za prijave na zgoraj navedeno telefonsko številko ali e-poštni naslov. Tesnoba ali anksioznost je del normalnega čustvovanja – je signal, da smo v nevarnosti, in nam pomaga, da se zaščitimo. Pri anksioznih motnjah naš običajni obrambni sistem iztiri. Oglaša se takrat, ko to ni potrebno, ali pa se javlja pretirano glede na nevarnost. Če pri sebi ali pri vaših najdražjih opažate lažne alarme, vas in svojce vabimo na delavnico Pomoč pri spoprijemanju s tesnobo, ki se začne v četrtek, 19. 9. 2019, ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bohinj. Prosimo vas za prijave. »Srce le eno v nama bije« ... Tudi Poskočni muzikanti prepevajo o tem neverjetnem organu, ki poskrbi, da je v našem telesu vse tako, kot je treba. Ob svetovnem dnevu srca vas dopoldne vabimo v avlo Zdravst­venega doma Bohinj na brezplačne meritve krvnega tlaka. Obenem bomo izvedli tudi kratko delavnico o krvnem tlaku, na kateri boste med drugim lahko izvedeli, koliko litrov krvi prečrpa srce v življenju 60-letnika. NOVO! Jesenski test hoje na 2 kilometra bo letos potekal v petek, 4. 10. 2019, od 17. do 19. ure ob Bohinjskem jezeru pri Kramarju. Po­ leg spremljajoče glasbe na poti in prigrizkov vam bo na voljo tudi brezplačna analiza telesne sestave s tehtnico Tanita. Dobrodošli. ・

Vabilo na sirarski tečaj

KGZS zavod Kranj, enoti Bohinj in Lesce Vse, ki vas zanimajo postopki predelave mleka vabimo na SIRARSKI TEČAJ, ki bo potekal na kmetiji Pr' Tonejovc (Polje 28, 4264 Bohinjska Bistrica) v po­ nedeljek, 9. septembra s pričetkom ob 8.00 uri. Tečaj pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, enota Bohinj pod vodstvom kmetijskega svetovalca Dušana Jovića. Cena enodnevnega tečaja znaša 42,00 EUR z DDV-jem in jo poravnate pred pričetkom. Po zaključku boste prejeli potrdilo o udeležbi. Za udeležence iz občine Bohinj je tečaj brezplačen. Zaradi omejitve mest vas prosimo za prijave. Zainteresirani se lahko obrnete na Ano Beden na telefon 051 684 163 ali na elektronsko pošto ana.beden@kr.kgzs.si Za vse, ki poti ne poznate predlagamo, da se zberete na parkirišču pred trgovino Mercator v Bohinjski Bistrici, ob 7.30 uri. Skupaj se bomo odpeljali do kmetije kjer bo tečaj potekal. Lepo povabljeni! ・

Radovljiški skavtski voditelji obiskali društvo Žarek Ivanka Berčan in Veronika Šuštar

Kopanje v Savi, foto: arhiv društva Žarek

5. avgusta so skavti obiskali program komune Skupnost Žarek in z nami preživeli ves dan. Spoznali in podelili so življenje v skupnosti. Skupaj smo delali, kuhali, vozili in zlagali drva, jedli, peli, se kopali v Savi, pekli torto, izdelali lesene mucke ter predvsem podelili življenjske izkušnje. V skupnost so prinesli veliko smeha, pesmi in veselja. Bil je res lep dan in za spomin nam ostaja njihovo vodilo: Narediti vsak dan eno dobro delo.

Pogled izpred komunske Vahtnce, foto: arhiv društva Žarek

Skavti obiskali dnevni center društva Žarek

6. avgusta pa so skavti, ki se usposabljajo za vodnike, obiskali otroke in mlade iz dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica na Jesenicah. Gre za skupino študentov, starih med 20 in 23 let, polnih energije, delavnosti in praktičnega znanja. Otroke in mlade so popeljali v svet skavtskih veščin in jih učili delati vozle, zapestnice, enostavna nosila, dopoldan pa so popestrili tudi z glasbo – prepevanjem in igranjem na instrumente. Otroci in mladi so bili druženja zelo veseli, še posebno, ker je bilo obogateno s praktičnimi izkušnjami in igrami. Srečanje smo zaključili s pripravo kosila in se poslovili s skavtskim pozdravom. ・

Koncert Klape Šufit v Bohinju Kulturno društvo Bohinj

Kulturno društvo Bohinj vas vabi na koncert najboljše dalmatinske Klape Šufit iz Splita. Posebne gostje koncerta bodo naše nepogrešljive Triglavske rož'ce KD Bohinj. Koncert bo v petek, 6. septembra 2019, ob 20. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana, Bohinjska Bistrica. Vstopnice so na voljo v: LD Turizem Bohinjska Bistrica in TD Bohinj Ribčev Laz. Informacije dobite tudi preko e-pošte info@kdbohinj.si. Čaka vas najmanj dve uri petja vrhunskih pevcev in naj bo to vam in vašim prijateljem najlepše darilo za konec letošnjega preživljanja časa ob morju. Najlepše darilo, ki ga lahko podarite sebi, bližnjim in prijateljem, je zagotovo nepozaben koncert Klape Šufit! Doživeli boste čudovit glasbeni večer s pridihom romantike.

O Klapi Šufit

Le kdo jih ne pozna vsaj po njihovi pesmi »Ne diraj moju ljubav«, s katero so dosegli svoj vrhunec. Dokazali so, da ima lahko tudi klapska pesem več kot 30 milijonov ogledov na YouTubu, kar je edinstven rekord.

Foto: arhiv izvajalcev

18

kultur a in priredit ve Njihov nastanek sega v leto 1992, ko je Tomislav Veršić zbral skupino nadarjenih srednješolcev na podstrešju gimnazije, kjer so začeli s klapskim petjem. Istega leta so tudi prvič javno nastopili v splitski cerkvi Gospe od zdravlja. Leta 1994 se klapa začne pripravljati na svoj prvi nastop na Festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Sčasoma je klapa iz gimnazijske prerasla v pravo dalmatinsko klapo, ki je nastopila na številnih festivalih, obvez­ no pa so sodelovali na omiškem festivalu klap. V letih 2006, 2007 in 2008 so tako trikrat zapored postali absolutni zmagovalci tega festivala, tudi naslednja leta pa so sledile največje glasbene nagrade. Vrhunec in preboj so leta 2012 dosegli z uspešnico Ne diraj moju ljubav, ki je postala največji hit klapske glasbe. Na kanalu YouTube ima namreč že več kot 30 milijonov ogledov. Njihove uspešnice so: Jubin te, Dvi riči, Zavezan, Proplakat će srce, Tako siguran, Nisam za tebe, Oprosti dušo, pri naštevanju pa zagotovo ne moremo mimo pesmi Kapi Kiše, zmagovalke festivala VDP Kaštela 2017, in pesmi Uzelo te nebo suncu, zmagovalke Večerov dalmatinske šansone 2017. Tudi letos so zelo uspešni in osvajajo srca povsod, kjer koli se pojavijo. Pridite na koncert ter se prepričajte sami.

Zbor Triglavske rož'ce

Zbor Triglavske rož'ce iz Bohinja deluje že enajsto leto. Z letošnjim letom je vodenje zbora prevzela Mateja Urh. Petnajst deklet, ki rade prepevajo slovenske popevke, ljudske in tuje pesmi, je letos prvič zapelo tudi partizanske pesmi. Nastopajo v tujini in doma, udeležujejo se raznih prireditev, koncertov, zasebnih vabil ob rojstnih dnevih in dogodkov v okviru občine. O sebi pravijo, da so zanimive, ker njihov starostni razpon treh deset­letij pomeni toliko desetletij različnih možnosti, časa in »nečasa«. Vse po vrsti so dobrovoljne in jim je zato skupno prepevanje in druženje v posebno veselje. ・

Foto: arhiv izvajalcev

OB IZIDU NOVE BOHINJSKE KNJIGE

Joža Mihelič: Vprašaj goro Marija Cvetek

Planinska založba je 8. avgusta letos predstavila svojo najnovejšo knjižno bero. Med petimi knjigami je tudi avtobiografsko delo Joža Miheliča, ki nosi pomenljiv naslov Vprašaj goro. V spremni besedi je njegov soplezalec in prijatelj Lojze Budkovič zapisal, da so Joževa: Gorska doživetja /.../ napisana z izbranimi besedami spoštljivega občudovalca gora in njihovih sten. /.../ Prijateljeve občuteno napisane gorske zgodbe so nepozabna pot v čase našega otroštva in odraščanja v Bohinju. /.../ Hvaležen sem mu za bogato popotnico. Dobri volji prijatelja gre zahvala, da bodo spomini trajno živeli še v knjižni obliki. Miheličev alpinistični prijatelj Peter Podgornik pa je zapisal, da je Jože: /.../ ostal goram vedno zvest, v njih je dolga leta preživljal svoj čas kot odličen pedagog, turni smučar, izvrsten fotograf ... V pričujoči knjigi je veliko človeških resnic, povezanih z družino in prijatelji, veliko je tudi zgodovinskih dejstev, ki se žal v sedanjem modernem času ne zdijo več pomembna, kot da se je svet danes začel. Jože Mihelič se nam je v svojem delu predstavil v zares imenitnem slogu, ki prav nič ne zaostaja za izbrušeno mislijo in besedo starejšega brata Tineta, izjemnega pisca planinskih vodnikov in tenkočutnega planinskega pisatelja. Zato sem v spremni besedi k Joževi knjigi z veseljem zapisala, da se nam je v Bohinju spet nasmehnila sreča.

Bogatejši smo za knjigo slavospevov bohinjskim goram, planinam, dolinam, dolinicam, vasicam, slapovom, jezerom in vodnim izvirom, ki pošiljajo žuboreče studence, potoke in reko po dolini in v širni svet. Pred nami je knjiga Joža Miheliča, ki je seveda hkrati poklon bohinjskemu človeku in ljudem iz »okolšne« bohinjskega raja, če se izrazimo po Prešernovo. To je žlahtna pripoved o skromnih in poštenih ljudeh, ki so v bližnji preteklosti živeli ‒ in nekateri še živijo ‒ predani svojemu rodu in domu in svoji zemlji ... Joža je ob njih spoznal, da take vrste zvestoba ustvarja izjemne posameznike, ki jim zemlja domača ni prazna beseda, kakor je zapisal Ivan Tavčar, temveč je del njihovega življenja. V knjigi zaživijo stara hišna in ledinska imena z nenavadnimi in skritimi kotički, saj avtor pozna tako rekoč vsako ped bohinjskega sveta od sosedovega travnika pa tja do gozdnatih pobočij in gorskih grebenov. V tej avtobiografski pripovedi spoznamo ganljivo pripadnost Bohinju, kajti Miheličeva družina se je po vojni priselila v našo »deželico« in v njej pognala zdrave korenine za vse življenje. Tako je zapisal starejši brat Tine, vrhunski alpinist, ki je kot glasbenik iz svoje violine izvabljal neizrekljivo radost bivanja. Nudil mu jo je svet večne lepote, kot je sam povedal v svoji knjigi Klic gora. Prav kakor Cankarjev Kurent, glasnik slovenske dežele, je bil Tine glasnik čarnega hrepenenja po gorskem veličastju, ki ga je še poslednjo uro njegovega zemeljskega bivanja sprejelo v svoje naročje. Miheličeva mama Frida je večkrat povedala, da je hvaležna svojemu možu Egonu, ki si je za službeno mesto izbral vznožje bohinjskih gora. Bila sta zaljubljena v gore; gorništvo je bilo zanju način življenja. Kot priljubljena pedagoga sta vzgojila mnogo generacij bohinjskih otrok v ljubezni do vsega lepega, dobrega in plemenitega. V sozvočju teh vrednot je potekalo tudi njuno dolgo življenje. Šolarje sta prepričevala, da življenje ni samo koristoljubje in pehanje za denarjem. »Ta pravi« Bohinjci smo zelo prvinsko navezani na gore, pa naj se soočamo z njimi od blizu ali ob vznožju očaka Triglava. Posebno vanj se oziramo z velikim spoštovanjem, kakor nas je že zdavnaj »pogruntal« Pavel Kunaver: Da je to res, vem, ker noben slovenski pevski zbor ni zapel pesem, Oj Triglav moj dom tako prisrčno, tako iz toplega srca kakor nekega dne fantje in možje v Srednji vasi. Triglav je tu res del naseljene pokrajine, saj gleda nekaterim hišam prav skozi okna na mizo in ognjišče. (Neizčrpni Bohinj) Zares smo veseli tega »privilegija«in potihem si celo mislimo, kot sem nekoč že zapisala, da je Triglav nekoliko bolj naš kot pa od drugih sosedov. Kunaver je trdil za Bohinjce, da se je temu ljudstvu vredno približati. Saj je po svoji veliki naravi in trdem delu na planinah, v visokih gozdovih, na žgočem soncu ob senu in na polju postalo po svoje modro. In Joža se mu je znal približati s spoštovanjem. Tako kot se spoštljivo bliža gori, se z njo pogovarja, jo sprašuje in ji zna prisluhniti. Prisluhnil je Krucmanovi Minki in Čučkovemu atu in še mnogim drugim, ki so nas bogatili in nas še bogatijo s svojo človeško pristnostjo, poštenjem in dragocenimi življenjskimi modrostmi. Joža pripoveduje o ljudeh, ki jim ni bilo treba iskati izgubljene identitete, ker je niso nikoli izgubili. Vsak izmed njih je vseskozi živel v ravnovesju z naravo in s samim seboj. Avtor je v knjigi tako živo in prepoznavno izklesal svoje like, da nam ob njih prihajajo naproti še drugi žlahtni posamezniki iz njegovega posvečenega sveta, ki so nosili ta svet v sebi do zadnjega dne svojega življenja. Eden izmed njih je bil bohinjski pisatelj in duhovnik Franc Sodja, ki je zapisal, da si je veličastje gora v svojo proslavo ustvaril Bog sam. Raj pod Triglavom, je zapisal Cankar. Če bi bil Bohinjc, bi morda zapisal še lepše. Jožu se zdi plehko vsako govorjenje o človekovi premoči in osva-

kultur a in priredit ve , šport

19 janju gora. »Gora je premogočna,« kot pravi, »da bi si ta smel dovoliti tako izražanje o njej.« Nekoč je bilo bohinjsko življenje v gorah vedno povezano z napornim delom. A kljub temu so Bohinjci zmogli prisluhniti gori in videti njene večne lepote, ki so jih navduševale in sprejemale, kot bi rekel Tavčar, iz istim obrazom od otroških let pa do pozne starosti. A knjiga Joža Miheliča ni namenjena samo gorskim zaljubljencem in ponižnim obiskovalcem planinskega raja. Napisana je tudi za vse tiste, ki mislijo le nase in hodijo v gore samo zaradi svoje kondicije. Opozarja jih, da naj ne hodijo z zaprtimi očmi in gluhimi ušesi. Ta žlahtni »učbenik« je odziv na klic gora, ki mu odzvanja v srcu, kakor je zase zapisal Jožev brat Tine. In Mali princ pritrjuje tej večno veljavni resnici: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. ・

Vabljeni na novo vadbeno sezono

Gibalno umetniško društvo Artes Gibalno umetniško društvo od 17. septembra dalje vabi vse željne in potrebne gibanja, da se nam pridružijo na vadbah v telovadnici OŠ Bohinjska Bistrica ob torkih in

petkih. Z otroki nadaljujemo z gimnastiko kungfu, z odraslimi pa z vadbo body eqilib­ rium in karatejem. Obiščite nas na spletu www.harmonijagibanja.si ali pa FB profilu Harmonija gibanja, kjer najdete vse potrebne informacije, lahko pa tudi pokličete na mob. 041 608 661. Zdravo in harmonično gibanje krepi sposobnosti življenja. Pridi in preizkusi. ・

13. Bohinjski kajakaški maraton Andraž Nahtigal, KKK Bohinj

Foto: arhiv Gibalno umetniškega društva Artes

Foto: Andraž Nahtigal

KD VALENTINA VODNIKA, KD GORJUŠE IN KS KOPRIVNIK–GORJUŠE

VODNIKOVI DNEVI v »Vodnikovem letu 2019«

KDAJ 5.–8. september 2019 KJE • dvorana gasilskega doma na Koprivniku • dvorana gasilskega doma na Gorjušah • Vodnikov razglednik • cerkev na Koprivniku in prostor pred njo Tradicionalni kulturni dnevi ob počastitvi spomina na prvega koprivniškega župnika Valentina Vodnika.

VABLJENI! VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE BREZPLAČEN.

ČETRTEK, 5. 9. 2019 KDAJ: 18:00 KJE: na Gorjušah KAJ: otvoritev informacijske točke in postajališča v sklopu projekta Smer TNP KDAJ: 19:30 KJE: dvorana gasilskega doma na Gorjušah KAJ: kulturni večer • V predstavi Ljubljanski vodnik našel Vodnika igrata Alenka Tetičkovič (samozaposlena novinarka Sanja Ažurov) in Andrej Rozman Roza (Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta). PETEK, 6. 9. 2019 KDAJ: 18:00 KJE: Vodnikov razglednik KAJ: večerni pohod otrok Zbor pred gasilskim domom na Koprivniku. Na prijetno druženje vabljeni VSI! Zaželeno je, da otroke, zlasti mlajše, spremljajo starši. KDAJ: 19:30 KJE: dvorana gasilskega doma na Koprivniku KAJ: otvoritev razstave del iz otroške slikarske kolonije SOBOTA, 7. 9. 2019 KDAJ: 18:30 KJE: cerkev na Koprivniku KAJ: kulturni večer V programu bodo sodelovali: • Tenorist Klemen Torkar in pianistka Mojca Prus. • Domač cerkveni pevski zbor. • Člani KD Gorjuše. • Gledališče 2B Bohinjska Bistrica s predstavo Alenke Bole Vrabec Oh, je dobro. • Udeleženke študijskega krožka »Poskusimo kuhati po Vodnikovo« bodo pripravile pokušino jedi, pripravljenih po receptih iz Vodnikovih Kuharskih bukev, in predstavile delo v krožku. NEDELJA, 8. 9. 2019 KDAJ: 9:00 KJE: cerkev na Koprivniku in prostor pred njo KAJ: sveta maša v spomin Valentina Vodnika in vaški semenj pred cerkvijo

Tudi letos smo na državni praznik 15. avgus­ta organizirali veliko tekmovanje na Bohinjskem jezeru. Najprej so se za točke slovenskega pokala pomerili najmlajši. Z mini kajaki so cicibani in cicibanke nastopili na 2000 met­rov, mlajši dečki in mlajše deklice pa na 5000 metrov. Najboljše predstavnike smo imeli pri cicibankah, kjer je bila Ana Mikelj prva, Neža Habjan pa druga. Sledila je tekma na 10 kilometrov za rekreativce in starejše dečke in deklice. Med rekreativci je bil najhitrejši Robi Mikelj pred Darkom Logarjem (oba KKK Bohinj). Najpomembnejša tekma dneva je bila državno prvenstvo v maratonu. Mladinci in mladinke so nastopili na 15 kilometrov in člani na 20 kilometrov. Državni prvak med člani je postal Tit Faletič iz Soških elektrarn, drugo mesto je zasedel Rok Šmit. Tudi pri mladincih je šel naslov prvaka v Soške elektrarne, najhitrejši je bil Alen Mugerli. Odlično je veslal Anže Pikon in bil v boju za kolajno vse do zadnjih metrov. Na koncu je v sprintu priveslal na 4. mesto. Pri mladinkah je naslov ostal doma. Državna prvakinja v maratonu je postala Manca Mikelj, srebrno kolajno je dobila Tjaša Mikelj. Sledila je še zadnja tekma dneva, ko so nastopili tekmovalci s supi. Pomerili so se na treh razdaljah v kategorijah sup fun, junior in sup elite. V avgustu smo se s čolni na jezeru pomerili tudi na 33. Cebe Triatlonu jeklenih. Veliko naših tekmovalcev je nastopalo tako v moških kot tudi ženskih kategorijah. Nekaj nas je tekmovalo med posamezniki, še več pa v ekipah štafet. Naši člani so nepogrešljivi tudi pri organizaciji tekmovanja, kjer poskrbijo za pomoč tekmovalcem na menjavi čoln-kolo. Novost letošnjega triatlona jeklenih je bila možnost nastopanja s supi in sprememba lokacije za menjavo kolo-tek, ki je bila tokrat na Biatlonskem centru na Pokljuki. Novosti sta bili lepo sprejeti, člani KKK Bohinj pa se že veselimo prihodnjega avgusta in vas že sedaj vabimo na obe kajakaški prireditvi, ki bosta na Bohinjskem jezeru v soboto, 15. in 29. avgusta 2020. ・

20

šport

Vpis v NK Bohinj UO NK Bohinj

Z začetkom šolskega leta se začenja tudi nova tekmovalna sezona 2019/2020 v NK Bohinj. Vabimo vse otroke od 5. leta starosti dalje, ki bi se radi družili in zabavali, pridobivali nova prijateljstva, razvijali osnovne in specifične motorične sposobnosti, se naučili preigravati, streljati, zabijati gole, da se nam pridružite. NK Bohinj pa bo poskrbel za ustrezne pogoje, strokovno usposobljene trenerje in za obilico zabave med nogometno igro. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružite na treningih, ki potekajo na nogometnem igrišču v Danici. Razpored treningov za vsako posamezno selekcijo je redno tedensko objavljen na Facebook profilu Nogometni klub Bohinj, za vprašanja pa smo Vam na voljo preko e-pošte info@nkbohinj.si. Vpis otrok v posamezne selekcije bo potekal v torek, 10. 9., in četr­ tek, 12. 9., ob 17.30 na nogometnem igrišču v Danici, lahko pa se vpišete tudi na vseh nadaljnjih treningih. Športni pozdrav! ・

Postani skakalec tudi ti Brane Iskra, SSK Bohinj, trener A-PRO

Potekala bodo tudi preverjanja predpisanih gibalnih nalog in podelitev nagrad ter priznanj. Športni izzivi: -- september: rolanje, -- oktober: igre z žogo, -- november: poligoni in štafetne igre, -- december: drsanje, -- januar: alpsko smučanje, -- februar: skoči z nami, -- marec: smučarski tek, -- april: talna telovadba in akrobatika, -- maj: atletski elementi in kolesarjenje, -- junij: plavanje. V klubu SSK Bohinj smo ponosni, da imamo dobre pogoje za treninge, ki nam omogočajo, da ohranjamo tradicijo skakalnega športa v Bohinju, zato vabimo tudi tebe (otroci od 5. do 10. leta), da se nam pridružiš. Vpis nadobudnih mladih športnikov je vsak ponedeljek ob 17.30. Vadbe lahko obiskuješ tudi poljubno po posameznih sklopih (izzivih po mesecih). Cena programa je 40 EUR/mesec, drugi otrok 20 EUR/mesec. Za dodatne informacije nas lahko spremljate na FB strani ssk bohinj ali pa z nami kontaktirate po e-pošti ssk.bohinj@gmail.com oz. telefonu 041 981 234 (Brane). ・

Športno-rekreativna vadba Športno društvo Bohinj

Foto: arhiv SSK Bohinj

Katra Komar zelo dobro nastopa na tekmah svetovnega pokala Summer Grand Prix. Na prvi tekmi v nemškem Hinterzartnu je osvojila 19. mesto, kasneje na naslednji postaji v francoskem Courchevelu 23. mesto in v češkem Frenštátu 21. mesto. Punce so v poletni sezoni Slovenijo popeljale na 1. mesto v skupnem seštevku pokala narodov. V mednarodnih tekmovanjih nižjega ranga nastopa Katrina sestra Tinkara Komar, na alpskem pokalu v Hinterzartnu je osvojila 14. mesto, v Bischofsgrünu pa 11. mesto, kar je trenutno njen najboljši rezultat. Na domačih tekmah v Kranju in Žireh pa je obakrat osvojila stopničke – 3. mesto. Z mlajšimi skakalci treniramo na plastičnih skakalnicah na Poljah. Člani kluba smo se udeležili največjega poletnega dogodka v Bohinju, sodelovali smo na Kresni noči, kjer smo prodajali pijačo. Zahvaljujemo se Turističnemu društvu za ostalo organizacijo in pomoč. Septembra pa se začnejo tudi tekmovanja nižjih kategorij, čaka nas veliko tekmovanj, ki bodo potekala po celi Sloveniji. Treninge skokov pridno nabiramo na prenovljenem domačem terenu vsak torek in četrtek, trening kondicije pa v telovadnici ob ponedeljkih in sredah. ・

Prihajajo meseci, ko bomo zaradi slabega vremena oz. nižjih temperatur omejeni z izvajanjem različnih rekreativnih vsebin v naravi. Zaradi teh razlogov se zmanjša tudi naša telesna aktivnost. Zato vam ponujamo strokovno vodeno vadbo, ki vam bo v zimskih dneh pomagala ohranjati in razvijati funkcijsko mišično zmogljivost, gibljivost, koordinacijo, ravnotežje ter aerobno vzdržljivost. S septembrom tako nadaljujemo s športno vadbo za odrasle, primerno tudi za upokojence. Vadba bo prilagojena glede na posameznikove zmožnosti in je prilagojena starejšim (s poudarkom na zdravi vadbi, pilatesu, tehnikah sproščanja ...). Vadba bo temeljila na sproščujoči, a vendar učinkoviti vadbi, pri kateri z različnimi vajami in tehniko dihanja krepimo mišice trupa (stabilizatorje), mišice medeničnega dna, izboljšujemo telesno držo, povečujemo gibljivost, telesno moč, ravnotežje in koordinacijo. Vadba za odrasle (primerna tudi za upokojence): • SREDNJA VAS, telovadnica osnovne šole: -- ponedeljek 20.00–21.00, -- sreda 19.00–20.00,

Skokec

Brane Iskra, SSK Bohinj, trener A-PRO V novem šolskem letu bomo v klubu začeli z novim programom Sko­ kec. Program bo preko celega šolskega leta zajemal različne športe. Otroci se bodo vsak mesec spoznavali z drugimi, različnimi športnimi prvinami. Pomembno je, da se otroci zavedajo, da morajo pozornost posvečati kontinuirani vadbi, ki poteka v igrivem in zabavnem vzdušju. Vadba bo potekala 3–4-krat na teden od ponedeljka do četrtka, vsakič od 17.30 do 19. ure.

Foto: ŠD Bohinj

šport, z a konec

21 • KOPRIVNIK, dvorana Koprivnik: -- torek 20.00–21.00, -- četrtek 19.00–20.00, • BOHINJSKA BISTRICA, dvorana Danica: -- ponedeljek in sreda 9.00–10.00. Dobivali se bomo enkrat ali dvakrat tedensko (po dogovoru). Dodatno: za redno vadeče v Športnem druš­ tvu bomo v sezoni 2019/2020 petkrat izžrebali 3-dnevni brezplačni najem brunarice v Termah Čatež. Vabljeni vsi, ki bi radi naredili nekaj za svoje zdravje. Z vadbo začnemo 16. 9. 2019. Informacije in prijave na 030 401 691 (Tadej), 040 468 376 (Saša) ali e-pošti: sdbohinj@gmail.com do 15. 9. 2019 oz. do zasedbe prostih mest.

PLAVALČEK – SKAKALČEK (3–5 let)

Otroci bodo na pester in igriv način razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti, osvajali različna elementarna gibalna znanja ter pridobivali samozaupanje in samostojnost. Dejavnosti so načrtovane na temelju poznavanja otrokovega razvoja in potreb ter vodene sistematično in kakovostno. Hkrati bomo z raznimi vajami v vodi otrokom približali stik z vodo. Cilj programa je, da bi otroci osvojili vsa elementarna gibanja: plazenja, lazenja, plezanja, tek, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, skakanje, metanje, zadevanje, ki predstavljajo temelj za kasnejše zahtevnejše gibalne vzorce, ter izgubili strah pred vodo.

VADBA BO POTEKALA NA NASLED­ NJIH LOKACIJAH od 16. 9. dalje: BOHINJSKA BISTRICA: PON. 15.30-17.00 (Vodni park Bohinj) in SRE. 15.30-16.30 (telovadnica šole) KOPRIVNIK: PON. 15.30-17.00 (Vodni park Bohinj) ali TOR. 18.00-19.00 (dvorana Koprivnik) in ČET. 18.00-19.00 (dvorana Koprivnik) SREDNJA VAS: PON. 15.30-17.00 (Vodni park Bohinj) ali PON. 18.00-19.00 (telovadnica OŠ) in SRE. 18.00-19.00 (telovadnica OŠ)

ŠPORT OD 1 DO Ž (od 6. leta dalje)

Otroci bodo večinoma skozi tekalne elementarne igre razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti ter spoznavali in osvajali različne prvine osnovne motorike ter osnovne prvine gimnastike, atletike in plavanja. Poudarek programa je na prepletanju naravnih oblik gibanja z osnovami tehničnih elementov posameznih atletskih disciplin in zavedanja lastnega telesa v prostoru ter gibalnih sposobnostih. Med zabavnimi štafetnimi igrami in poligoni bodo otroci spoznali, da tek pred-

stavlja užitek in zabavno obliko sprostitve, ki jo ob sedečem načinu življenja otrokovo telo nujno potrebuje. Pridobili bodo široko paleto gibalnih izkušenj v različnih gibalnih okoliščinah, spoznavali bogastvo in raznolikost gibanja z lastnim telesom. Dodatno: za redno vadeče bomo v sezoni 2019/2020 petkrat izžrebali 3-dnevni brezplačni najem brunarice v Termah Čatež. Prijave: do 15. 9. 2019 oz. do zapolnitve pros­ tih mest na e-naslov sdbohinj@gmail.com ali na 030 401 691 (Tadej), 040 468 376 (Saša). ・

Zahvala ob prejemu občinskega priznanja Jure Sodja

Čudni občutki so me preplavili ob novici, da sem predlagan za prejemnika občinskega

priznanja. Po eni strani navdušenje nad tem, da nekdo vidi tvoje delo in prizadevanje, po drugi strani se sprašuješ, ali si to zaslužiš, če morda nisi premlad. Potem pa sem se pomiril z dejstvom, da ne delam za lastno korist in da je dajanje nekaj najlepšega, čeprav včasih tudi zelo nehvaležnega. Vsekakor je to priznanje najprej čast in priznanje za dosedanje delo, po drugi strani pa tudi velika obveza za naprej. Vsekakor to priznanje sprejemam s hvaležnostjo in obljubo, da bom tudi v prihodnje vedno na mestu, ko bo nekdo potreboval mojo pomoč ali pomoč marsikaterega Bohinjca, ki je pripravljen pomagati. Hvaležen sem Turističnemu društvu Bohinj, ki mi je ponudilo priložnost skoraj 13 let nazaj, vsem sodelavcem in partnerjem, s katerimi ustvarjamo veliko lepih stvari. Hvaležen sem predlagatelju Stanetu, ki je uvidel, da si kaj takega zaslužim. Prav tako hvala predlagateljicam – Barbari in ostali ekipi Triglavskih rož'c, s katerimi sem in

22

z a konec bom doživel še veliko lepih trenutkov doma in po svetu. Nikakor pa ne pozabljam na družino, na Marjeto, Tino, Nejo in starše, ki tudi zaradi mojega dela in požrtvovalnosti veliko­krat trpijo zaradi moje odsotnosti. Na koncu pa še zahvala vsem, ki kakorkoli sodelujete na dobrodelnih koncertih in akcijah, ter posamez­ nikom, ki me včasih poslušate, ko jamram ali »težim«. Iskrena hvala vsem. ・

Zakaj tako boli Ozara Slovenija

OZARA SLOVENIJA Nacionalno združenje za kakovost življenja nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju ter ljudem v duševni stiki in njihovim svojcem. Med različne oblike duševnih stisk pa je vse prepogosta tudi stiska ob izgubi bližnjega zaradi samomora, torej soočanje z izgubo in proces žalovanja. Na Ozari smo v lanskem letu izdala knjižico »Zakaj tako boli?« avtorice Violete Irgl, ustanoviteljice inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost s sedežem v Ljubljani: www.rahlocutnost.si. Je tudi avtorica knjige »Konec molka« kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta podpremo in mu pomagamo ter moderatorka na forumu za žalujoče o izgubi zaradi samomora. Knjižica je nastala z namenom, da olajša iskanje temeljnih odgovorov na vprašanja, ki se ob samomoru v družini pogosto pojavljajo. Vsebina izhaja predvsem iz izkušenj, doživljanja, razmišljanja ljudi, ki so tudi sami doživeli smrt bližnjega zaradi samomora. Slovenija spada med tiste države, ki imajo zelo visoko stopnjo umrljivosti zaradi samomora. Vsak dan v letu več kot ena slovenska družina izgubi bližnjega zaradi samomora. V letu 2016 je samomor prizadel 371 družin, v letu 2017 pa kar 411. Ocenjujejo, da vsak umrli zapusti v bolečini in hudi stiski šest ljudi. Med njimi so tudi najmlajši, otroci in najstniki. Ob tragični izgubi svojce prežemajo vprašanja ZAKAJ. Ni mogoče razumeti, še težje sprejeti dejstva, da je oseba, ki si jo imel rad, te je podpirala in razveseljevala kar odšla. Še toliko težja je izkušnja pri samomorih otrok za starše, ki se ob tem sprašujejo kaj so naredili narobe. Pojavljajo se občutki krivice, kot npr. da jim je otrok ukraden, težko je razumeti, da je kar preprosto po svoji volji odšel. Taki starši rabijo biti slišani, čeprav ponavljajo iste stavke in se tega tudi zavedajo. Žalujoči potrebujejo pogovor oz. poslušalca, čustveno razbremenitev, podporo pri razumevanju dogodka ter procesa žalovanja, nekateri usmeritev po dodatno strokovno pomoč. Izguba bližnje osebe vedno povzroči hudo osebno stisko in krizo v družini, Pogosto je to travmatična izkušnja, ki svojce zelo obremeni. Če se v družini zgodi samomor je naloga svojcev še težja, ko morajo sprejeti realnost izgube, razumeti kompleksno naravo samomora, razumeti povezavo med samomorom in duševnimi boleznimi.

Z zgodnjo podporo družini lahko najbolj učinkovito olajšamo proces žalovanja. Z vsebino knjižice želimo pomagati svojcem po izgubi bližnjega zaradi samomora, da se lažje prebijejo skozi boleči čas in stopijo na pot okrevanja. Izguba bližnje osebe zaradi samomora globoko pretrese in je travmatična izkušnja. Pot skozi žalovanje je polna različnih čustev, od krivde, obupa, sramu jeze do neskončne žalosti. Knjižica olajša iskanje temeljnih odgovorov na vprašanja ,ki se ob samomoru v družini pojavljajo. Knjižico Zakaj tako boli smo društvo Ozara podarili vsem lokalnim knjižnicam , dostopna pa je tudi v elektronski obliki. Hkrati vabimo vse, ki se soočajo s travmatično izgubo na

pogovor, kjer se bodo lahko čustveno razbremenili in prejeli podrobnejše informacije kam vse se še lahko obrnejo po pomoč oz. podporo pri žalovanju. Kontakt: Maja Kunčič , univ.dipl.soc.del., Strokovna delavka v Pisarni za informiranje in svetovanje Jesenice OZARA – ENOTA JESENICE, Ul. Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice. Tel: 04 58 36 200 / 031 758 063, e-mail: maja.kuncic@ozara.org ・

CAPTUR SUV Renault

Že za

12.740 €

+

*

5 let podaljšanega jamstva

**

*Cena velja za model Renault Captur je Zen TCe 90 in že vsebuje redni popust v višini 2.300 € in popust staro za novo 400 €. Ob nakupu vozila prek Renault Financiranja prejmete dodatni popust v višini 600 €. **5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Poraba pri mešanem ciklu 5,3–6,8 l/100 km. Emisije CO2 138–154 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c in EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0185–0,0299 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002–0,00026 g/km. Število delcev (x1011): 0,1–5,3. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča

Vaš trgovec v Ljubljani Jesenice, AVTOHIŠA IN NJENO URADNO IMEFinžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 53 53 450 Naslov trgovca v eni vrstici

renault.si

z a konec , ogl a si 040/202 384

23

Izbira toplotne črpalke v 5 korakih Robert Žibrik

Toplotne črpalke so trend in danes najpogostejša odločitev ob prenovi ali novogradnji ogrevalnega sistema. Pomisleki glede zmogljivosti ogrevanja so le še spomin iz preteklosti. Strahu pred nepoznano tehnologijo ni več. Vse več uporabnikov pričakuje udobje in se ne želi več vsakodnevno ukvarjati s pečmi na trda goriva, ko se enkrat odločijo za menjavo kurilne naprave. Subvencija Eko sklada ob nakupu toplotne črpalke znaša kar 2.500 EUR. Vedno bolj se tudi zavedamo vpliva onesnaženega zraka na naše zdravje in dobro počutje. Lepo je vdihniti čist, svež zrak ob mrzlih zimskih jutrih, ko se odpravljamo od doma. Smo k temu prispevali tudi sami ali smo zakurili svojo »štadlerco« in zadimili sosede?

Kakšna bo moja nova toplotna črpalka?

Marsikdo je že sprejel odločitev, da bo imel toplotno črpalko, a so ga pred nakupom ustavile dileme: Katero naj izberem? Zrak-voda ali voda-voda? Naj bo klasična evropska v kompaktni zunanji izvedbi z velikim zalogovnikom v kurilnici ali naj bo sodobna japonska v ločeni izvedbi z notranjo in zunanjo enoto? Pred nakupom si priskrbite več ponudb različnih izvajalcev in jih povprašajte za nasvet. Predvsem upoštevajte, da mora toplotna črpalka tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (–15 ° C) imeti še dovolj moči za ogrevanje hiše. Če živite v strnjenem naselju, naj bo zunanja enota čim tišja.

Primerjava med najboljšimi

V mesecu septembru podjetje Termaks pripravlja brezplačen seminar na temo Izbira toplotne črpalke v 5 korakih. Predstavili vam bodo ponudbo in letošnje novosti nekaj v svetu najbolj uveljavljenih proizvajalcev in naredili primerjavo ključnih razlik med njimi glede zmogljivosti ogrevanja pri nizkih zunanjih temperaturah, glasnosti zunanje enote, cene in še česa. Seminar na Bledu bo vodil Robert Žibrik. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je prijava na GSM 041/ 692 410 do petka, 13. 9. 2019. O lokaciji in terminu predavanja boste prijav­ ljeni obveščeni, ko bo znano število prijav. Vabljeni! ・

v primeru nektarnega izvora hitro kristalizira, sicer nekoliko počasneje. Ker ni presladek in ima značilno osvežilno aromo, ga uporabimo tudi v kulinariki. Kot nasvet in namig za odlično kosilo: Marinirano pečeni piš­ čančji fileji z omako in lipovim medom. Za 4 osebe: 700 g filejev piščanca Marinada: 60 g lipovega medu 30 ml olja 30 ml vina ali sadnega soka (malinovega) stolčene ali grobo sesekljane brinove jagode, timijan, poper »Steljica za pečenje« in nato priprava omake: 30 ml olja 30 g šalotke 50 g korenja 40 g korenine peteršilja 80 g jabolk 1 strok česna 200 ml fonda/osnove Začimbe: list lovorja, rožmarin, sol • Za marinado zmešamo med, olje in začimbe. Premažemo fileje piščanca in jih v hladilniku v pokriti posodi mariniramo nekaj ur (brez soli). • V pekač zložimo očiščeno, olupljeno in drobno narezano šalotko, korenje, korenino peteršilja, jabolko, česen in začimbe ter fond. • Na to pripravljeno »steljico« položimo marinirane piščančje fileje, ki smo jih posolili. • Polijemo s segretim oljem. • V pečici pečemo pol ure pri 180–200 ° C. • Prestavimo na toplo in tik pred serviranjem narežemo na manjše rezine. • Omako pripravimo tako, da vse sestavine, na katerih so se spekli fileji piščanca, zmešamo, dodamo med in po okusu sok limone. ・

Lipa in lipov med

Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Čebelarska zveza Slovenije Vonj cvetoče lipe je eden izmed najlepših. Spominja na prve poletne dni, ko po naši krajini zadišijo lipe in lipovci. Skoraj ni vasi v Sloveniji, kjer se na vaškem trgu ne bohoti vsaj ena lipa, simbol slovenstva. S svojo mogočno krošnjo daje odlično senco, v času cvetenja pa nudi prijeten vonj in pašo čebelam. LIPOV MED Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odtenkom. Ima svež vonj po lipovem cvetju, mentolu, limonini lupini. Lahko je nektarnega ali maninega izvora, zato ima značilnosti obeh;

Za lepe nohte vedno in povsod!

V Mo-oD studio za vas :

- permanentno lakiramo nohte na rokah in nogah,

- nohte podaljšujemo na konice in šablono,

- geliramo in oblikujemo naravne nohte...

Mojca Odar 041/283-958

FB stran:

MooD Studio

24

ogl a si 040/202 384

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:

www.kamnosestvo-vurnik.si

Tračne in verižne žage www.logosol.si

Prochrom-comp d.o.o., Šobčeva cesta 12b, 4248 Lesce, tel: 04 53 78 210, E-mail: info@logosol.si

Mizarski delovni pulti

www.naredisisam.si T: 04 53 78 210

Obiščite nas:

Dan odprtih vrat 6.09.2019 7.09.2019

9 - 18h 9 - 14h

Sejem Komenda 4. - 6.10.2019