Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 4. OKTOBER 2019 ŠTEVILKA 10

18. oktobra v Bovcu otvoritev nove daljinske pohodniške poti okoli Julijskih Alp – Juliana Trail (na 6. strani)

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ZA KONEC

Participativni proračun

Bohinj med finalisti uglednih priznanj WTM Awards 2019

26. Vodnikovi dnevi na Gorjušah in Koprivniku

Skozi letne čase s pesmijo

15. sveta maša za policiste

Foto: Saša Erjavec

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Naj današnji prispevek začnem z novico, na katero smo lahko vsi Bohinjci upravičeno ponosni. V Kranju bo od 26. 9. do 3. 11. potekal 8. Mednarodni festival likovnih umetnosti, Črno in belo, na katerem bo sodelovalo 126 avtorjev in 25 držav. Na festivalu bo nagrado ZDSLU za življenjsko delo na področju črno-belega prejel prof. Črtomir Frelih. Naš bohinjski rojak, rojen na Nomenju, je l. 1985 diplomiral na ALU Ljubljana, kjer je zaključil specialistični študij grafike ALU Ljubljana in magisterij znanosti iz likovne didaktike. Je redni profesor za grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova risarska in grafična dela so uvrščena v domače in tuje zbirke umetnin. Črtomir Frelih je tudi avtor našega dečka z dežnikom, ki krasi naše krožišče v Bohinjski Bistrici. Ob tem dogodku mu v imenu vseh Bohinjk in Bohinjcev iskreno čestitam. Smo v času aktivne priprave občinskega proračuna za leto 2020. Letošnja novost bo verjetno že vsem znani participativni proračun. V proračunu Občine Bohinj za leto 2020 predlagam sredstva za participativni proračun v višini 65.000 evrov. Sredstva iz participativnega proračuna pa bodo razdeljena na posamezna območja. Predlagam, da izkoristite možnost določanja in odločanja, katere naložbe so v lokalni skupnosti najbolj nujne, in s tem pokažete, kako želite prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v občini. Podrobna navodila glede glasovanja in predlogov si lahko ogledate na občinski spletni strani https:// obcina.bohinj.si/vsebina/participativni-proracun-2020 ali preberete članek v današnjih Novicah. Začeli bomo z ureditvijo avtobusnega postajališča in izgradnjo nadstreška na Bitnjah v smeri proti Ljubljani. To je prvo izmed avtobusnih postajališč v občini, ki jih bomo postopoma uredili. Zaradi postavitve nadstreška in ureditve okolice bo postavljena signalizacija za omejitev hitrosti in občasno po potrebi tudi polovična zapora ceste. Dela naj bi predvidoma potekala od 1. oktobra do sredine novembra. Prosim, da upoštevate omejitve in ostalo signalizacijo ter tako prispevate k večji varnosti in posledično tudi hitrejšemu zaključku del. Na koncu bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem iz vrst Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Stara Fužina za sodelovanje pri nadzoru križišč ob začetku šolskega leta. Ravno tako gre hvala vsem staršem in članicam Šole zdravja za pomoč in vodenje otrok ob letošnjem Peš busu. S pomočjo vseh prostovoljcev smo tako začetek šolskega leta kot poznejši Peš bus izpeljali brezhibno. Hvala. S spoštovanjem,

župan Jože Sodja

Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja na način, da pri določanju o njegovi porabi sodelujejo občanke in občani, ki sami določijo, katere naložbe so v lokalni skupnosti najbolj nujne in kako želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v občini. Vsak lahko predlaga projekte, hkrati pa ima priložnost sodelovati pri odločanju o tem, kateri projekti se bodo v ožji lokalni skupnosti izvajali. Župan bo v proračunu Občine Bohinj za leto 2020 predlagal sredstva za participativni proračun v višini 65.000 evrov. Sredstva iz participativnega proračuna pa bodo razdeljena na posamezna območja: Območje 1: KS Bohinjska Bistrica Območje 2: KS Stara Fužina Območje 3: KS Srednja vas Območje 4: KS Koprivnik - Gorjuše

do 20.000 € do 15.000 € do 15.000 € do 15.000 €

Aktivnosti participativnega proračuna se bodo izvedle v naslednjih rokih: 1. Zbiranje predlogov od 20. 9. 2019 do vključno 13. 10. 2019; 2. Obravnava komisije od 14. 10. 2019 do 18. 10. 2019; 3. Glasovanje o potrjenih predlogih od 21. 10. 2019 do 27. 10. 2019; 4. Objava rezultatov glasovanja 4. 11. 2019.

Pogoji:

1. Vsak občan lahko poda največ 2 predloga; 2. Predlog mora biti finančno ocenjen med 1000 EUR do največ 5000 EUR z vključenim DDV; 3. Če gre za predlog z večjim javnim interesom, je lahko ocenjen do največ 15.000 EUR z vključenim DDV (ali gre za širši javni interes, presoja strokovna komisija); 4. Predlogi, ki bi predlagatelju posledično pomenili finančno korist, bodo izločeni; 5. Predloge lahko podajo prebivalci, ki so stari 15 in več let; 6. Predloge, ki ne bodo izpolnjevali navedenih omejitev, bo strokovna komisija izločila; 7. V izvedbo bodo uvrščeni predlogi z največ prejetimi glasovi, do porabe predvidenih sredstev na posameznem območju; 8. Ime in priimek predlagatelja je javno objavljen.

Predlogi participativnega proračuna se zbirajo: • • • • • •

preko posebne spletne aplikacije, sprejemna pisarna Občina Bohinj – v poslovnem času, knjižnica Bohinjska Bistrica – v času odprtja, knjižnica Stara Fužina – v času odprtja, knjižnica Srednja vas – v času odprtja, prostori KS Koprivnik - Gorjuše – v petek, 27. 9. 2019 in 4. 10. 2019 od 18. do 20. ure v pisarni gasilskega doma na Koprivniku in v pisarni gasilskega doma na Gorjušah.

Način izvedbe glasovanja:

• preko posebne spletne aplikacije, • v sprejemni pisarni Občine Bohinj z oddajo glasovalnega lističa.

Participativni proračun

Pravila:

Občina Bohinj letos prvič uvaja Participativni proračun, kar pomeni, da bo del proračunskega denarja namenjenega tudi uresničitvi vaših idej za izboljšanje kakovosti življenja v vašem okolju. Kateri projekti bodo udejanjeni, je odvisno od vas preko prijave projektov in nato glasovanja.

Omejitve spletnega glasovanja:

Občinska uprava Občine Bohinj

Rok za oddajo prispevkov v oktobru

• vsak občan lahko odda 1 glas, • oddan glas ni povezan s prebivališčem občana (svoj glas lahko odda tudi za predlog na območju druge KS). • oddaja preko spleta je povezana z avtentifikacijo glasu preko GSM-številke, • z oddajo glasu preko spleta se posameznik strinja z obdelavo

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 18. oktobra, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 8. novembra 2019.

ak tualno

osebnih podatkov skladno s politiko spletne strani, objavljene na https://bohinj.e-obcina.si/GDPR.

Omejitve glasovanja v glasovalni skrinjici:

• za oddajo glasu v glasovalno skrinjico se občan izkaže z veljavnim osebnim dokumentom, • v imeniku glasovanja se vodi ime, priimek, datum rojstva, prebivališče posameznika ter lastnoročni podpis, • z izvedbo glasovanja se posameznik strinja z obdelavo osebnih podatkov v imeniku glasovanja. Podatki bodo uporabljeni izključno za namen izvedbe glasovanja in preprečevanje večkratnega glasovanja ter bodo uničeni v roku 1 leta po letu proračuna, na katerega se participativni proračun nanaša. ・

Energetska sanacija občinske stavbe in Zdravstvenega doma Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj je v lanskem letu na razpisu Ministrstva za infrastrukturo v sodelovanju z Občino Tržič uspešno pridobila evropska sredstva kohezijskega sklada za celovito energetsko obnovo objektov v lasti Občine Bohinj in Občine Tržič. Zaradi zagotavljanja minimalnih vrednosti razpisanih sredstev smo se povezali z Občino Tržič in v projekt vključili celovito energetsko sanacijo upravne stavbe Občine Bohinj in Zdravstvenega doma ter lekarne v Bohinjski Bistrici, v Tržiču pa objekt Vrtec Deteljica. Celotna vrednost projekta je tako znašala 1.078.288,35 EUR z DDV, sofinanciranje s strani evropskega kohezijskega sklada pa znaša 321.502,19 EUR. Občina Bohinj se je na razpis prijavila z namenom izboljšanja energetske varčnosti objektov in s tem prihranka pri porabi energije ter izboljšanja pogojev dela tako v zdravstvenem domu in lekarni kot tudi v upravni stavbi Občine Bohinj. V projektu je predvidena zamenjava stavbnega pohištva, kompletna termoizolacija ovoja stavbe ter strehe oz. podstrešja, optimizacija strojnih napeljav v Zdravstvenem domu in tudi novo prezračevanje pritličja objekta ter hidroizolacija stavbe. Po težavah z izbiro izvajalca na podlagi javnega naročila so se dela v letoš njem letu končno začela in že potekajo v zdravstvenem domu, v teh dneh pa se bo začela tudi energetska sanacija upravne stavbe Občine Bohinj. Pogodbena vrednost energetske sanacije zdravstvenega doma tako znaša 377.886,68 evra, od tega cca 40 % upravičenih stroškov nepov ratnih sredstev prihaja iz naslova kohezijskega sklada, svoj delež pa bodo prispevali tudi domači partnerji (Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gorenjske lekarne in stanovalci bloka). Vrednost energetske sanacije upravne stavbe Občine Bohinj pa znaša 236.340,19 evra, tudi tu znaša financiranje iz kohezijskega sklada cca 40 % upravičene vrednosti stroška projekta, preostanek je iz proračunskih sredstev zagotovila Občina Bohinj. ・

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

Javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin Občinska uprava Občine Bohinj

Občane obveščamo, da bo od 1. 10. 2019 do vključno 30. 10. 2019 v sprejemni pisarni Občine Bohinj na naslovu Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica, potekala javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Predlog modelov vrednotenja bo s 1. 10. 2019 dostopen tudi na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (Portal MVN) na naslovu www.mvn.e-prostor.gov.si, kjer bodo objavljene tudi poskus no izračunane vrednosti, izračunane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v registru nepremičnin na dan 27. 6. 2019. Javna predstavitev modelov vrednotenja bo potekala v četrtek, 17. oktobra 2019, od 10. do 13. ure v prostorih Mestne občine Kranj, dvorana 15, Slovenski trg 1, Kranj. Vsi zainteresirani lahko od 1. oktobra 2019 do 15. novembra 2019 podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja, ki morajo biti ustrezno obrazložene, in sicer: • pripombe, ki se nanašajo na zarise vrednostnih con in višine vred nostnih ravni nepremičnin na območju naše občine pošljite na obrazcu JR.MV-1 na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, ali skeniranega na elektronski naslov: vlozisce@obcina.bohinj.si ali izpolnite obrazec v fizični obliki in ga oddate v sprejemni pisarni Občine Bohinj, • vse ostale pripombe na modele vrednotenja pošljite na obrazcu JR.MV-2 po pošti na naslov Geodetska uprava RS – Vrednotenje, p. p. 35, 1001 Ljubljana, ali skeniranega na elektronski naslov vrednotenje@gov.si. Obrazca JR.MV-1 in JR.MV-2 bosta dostopna na kraju javne razgrnitve ali na Portalu MVN. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih do pripomb. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. ・

Evropski teden mobilnosti Občinska uprava Občine Bohinj

Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki lokalne skupnosti ter prebivalce spodbuja k trajnostnim oblikam mobilnosti – vožnja s kolesom, uporaba javnega prevoza, hoja po opravkih, v šolo, službo... Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki je tako kot vsako

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 10. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno

Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

leto potekal med 16. in 22. septembrom, se je odvijal pod sloganom Gremo peš! Letošnji slogan je nagovarjal vse sodelujoče, da nam hoja poleg mobilnosti iz ene točke na drugo omogoča določeno raven fizične aktivnosti, na krajših razdaljah je hoja najučinkovitejši in časovno (ter finančno) zelo konkurenčen prometni način. Je drugi najpogostejši način premikanja v slovenskih naseljih, saj je primerna za krajše razdalje (do 2 km), kar je tudi približna dolžina pri nas opravljenih vsakokratnih poti. Občina Bohinj se je tudi v letošnjem letu pridružila aktivnostim ob Evropskem tednu mobilnosti. Namen vseh aktivnosti je bil predvsem spodbujanje hoje ter kolesarjenja. Za učence osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in podružnice Srednja vas smo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, predvsem iz vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepi občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Akcija Pešbus je potekala v sodelovanju z Osnovno šole dr. Janeza Mencingerja, podružnico v Srednji vasi ter članicami Šole Zdravja ter starši otrok, ki so tednu izvajanja akcije Pešbus v šolo spremljali več kot 50 otrok. V tem tednu smo promocijsko postavili modularno stezo Pumptrack, kjer so se vsi lahko preizkusili v spretnostnem kolesarjenju preko grbin in ovinkov, ter v nekaterih dneh brezplačno izposojali kolesa. Skupaj z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske smo organizirali kolesarski izlet po Bohinju, ter uradno otvorili novo postavljeno avtobusno čakališče s kolesarnico ob železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim ter udeležencem na aktivnostih ob Evropskem tednu mobilnosti, predvsem staršem in članicam Šole Zdravja, ki so prostovoljno spremljali Pešbus v šolo. ・

Spremembe v ginekološki ambulanti ZD Bled - Bohinj Povzela Katarina Košnik

Ginekologinja Zdravka Koman Mežek se je po trinajstih letih dela v zdravstvenih domovih na Bledu in v Bohinju odločila, da se upokoji. Kot je sporočila, se iz srca zahvaljuje vsem pacientkam, ki so bile toliko let del njenega življenja. Pomagala je mnogim, s svojim delom reševala življenja in pomagala, da so nova življenja zdrava prišla na svet. Svoje delo je opravljala vestno, pozorno in z ljubeznijo. Njeno ordinacijo bodo prevzele tri ginekologinje iz Splošne bolnišnice Jesenice, in sicer Eva Torkar, Anita Frelih Fabjan in Katja Toplak. Pacientke dr. Komanove bodo ob svojem prvem obisku dispanzerja lahko izbrale novo zdravnico. Sestra Marja ostaja v dispanzerju. Zdravki Koman Mežek hvala za vso predanost in visoko strokovnost! ・

Rožnati oktober v Občini Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

V vseh zgornjegorenjskih občinah, tudi v bohinjski, bodo letos rož nate pletenine, rožnati cvetovi in pentlje oktobra opozarjali na osveš

čanje o raku dojk, ki je najbolj razširjena bolezen med ženskami. S to diagnozo se vsak dan soočijo vsaj tri Slovenke. V aktivnostih bodo sodelovali Ljudska univerza Radovljica – Večgeneracijski center Bohinj, Zdravstveni dom Bohinj, Občina Bohinj ter Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. V Europi Donni želijo s številnimi aktivnostmi opozoriti na pomen preventive, zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni, tako raka dojk, raka rodil in drugih vrst raka. Kot so zapisali na spletni strani, se umrljivost žensk za rakom dojk počasi zmanjšuje, predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku. K odkrivanju manjših, netipnih sprememb (ki so običajno manjše kot en centimeter) zagotovo pripomore organizirani državni presejalni program Dora, ki je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji. Na Jesenicah od tedaj deluje mobilna presejalna enota ob jeseniški bolnišnici, v katero vabijo ženske iz vseh sedmih občin na Zgornjem Gorenjskem. V letu 2018 je bilo v okviru programa Dora po podatkih državnega programa izvedenih 90.171 presejalnih mamografij, pri 544 ženskah je bil odkrit rak dojk. Povprečna udeležba vabljenih žensk med 50. in 69. letom v programu Dora pa je bila 74-odstotna, tudi na Gorenjskem. A velja, večja je udeležba, večja je možnost za učinkovito zdravljenje, če je potrebno. Letos je v ospredju rožnatega oktobra skrb za svoje zdravje. Z zdravim življenjskim slogom danes prispevamo k svojemu zdravju v prihodnosti. Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. V skladu s temi raziskavami lahko prekomerni telesni teži in pomanjkanju telesne aktivnosti pripišemo od 25 do 33 odstotkov vseh primerov raka dojk. Redno gibanje, zdrava in uravnotežena prehrana ter ohranjanje primerne telesne teže predstavljajo tri preproste, vendar ključne odločitve za zdravje. ・

Splavitvi prenovljene Triglavske rože ob bok – pogled na začetek Franc Kramar

V avgustovski številki Bohinjskih novic je bil objavljen prispevek »Splavitvi prenovljene Triglavske rože ob bok – kako se je sploh začelo?«, ki ga je zapisal Martin Šolar. Ne želim komentirati njegovega zapisa, me je pa njegov članek spodbudil, da kot takratni župan zapišem, kako se je začelo. Prihod ladje smo vodili na Občini Bohinj. Dobro se spominjam odziva, predvsem slovenskih medijev na to odločitev. Dejstvo je, da se je naše sodelovanje z Občino Ramsau, kjer v nacionalnem parku Berchtesgaden leži tudi Kraljevo jezero (Königssee), nekdaj dom naših ladij, začelo tako, kot je zapisal že g. Šolar v svojem članku. Prav na obisku pri Kraljevem jezeru smo se s takratnim županom Občine Ramsau dogovorili, da bi Občina Bohinj odkupila dve ladji. Po tem smo se začeli dogovarjati z družbo Bayerische Seenschifffahrt GMBH, ki je upravljala z ladjami za odkup, in kasneje tudi sklenili pogodbo. Ladji sta ob prihodu naleteli na buren odziv, ne samo lokalne, temveč tudi širše javnost. Spominjam se naslovov člankov v slovenskih medijih, ki so ji nadeli imena, kot so Titanik ali celo Letalonosilka. Ogromno je bilo negodovanja in nasprotovanja, tudi znotraj Bohinja. Vendarle je na tisti deževni petek ladja le prispela v Bohinj. Že takoj preko noči pa že doživela prvo neprijazno dobrodošlico. Naslednje jutro nas je ob pripravi na splavitev presenetil pogled na ladjo in zapis »Noe«, s katerim je že prvo noč nekdo skazil podobo ladje. Splavitev se je vendarle zgodila. Splavitvi smo prisostvovali predstavniki domače kot tudi izvorne občine ladje, torej župan Občine Ramsau s spremstvom. Prišel je takratni minister za turizem g. Razgoršek. Ob splavitvi smo z Občino Ramsau podpisali tudi listino o pobratenju, skupaj pa smo se dogovorili o imenu ladje, ki je vse do letošnje pomladi ponosno nosila ime Bohinj. Zelo me žalosti, da si je zdaj nekdo vzel pravico in ladjo preimenoval v Zlatorog, kar po moji oceni ni v redu. Konec koncev sta ime Bohinj takrat soglasno potrdili obe občini in po moji oceni bi to simbolično

ak tualno

ime ladja morala nositi še naprej. Splavitev in poimenovanje te ladje ima simboličen pomen, potrjen tudi s podpisom listine o pobratenju. Preprek pa s tem še ni bilo konec. Zalomilo se je tudi pri postavitvi pomolov, za katere nismo dobili dovoljenja, da bi jih postavili, bili pa so potrebni za pristajanje ladje ter vstop in izstop potnikov. Pomoli so danes legalno postavljeni in ladjica opravlja svojo funkcijo kot del javnega prometa. Končno se je tudi izkazalo, da je včasih nekomu, ki ima dobro idejo in jo skuša spraviti v prostor, treba prisluhniti, mu verjeti in ga tudi podpreti. Tako pa se ob vsaki novi stvari najdejo ljudje, ki nasprotujejo kakršnim koli spremembam. Kljub vsemu imam danes, ko pomislim, kaj vse se je dogajalo, sam na ta dogodek lepe spomine, le včasih z nekaj grenkega priokusa. ・

pa naj gre za to, da se pokažemo v luči ustvarjalca, poznavalca, varuha, igralca ali obiskovalca. Tema obsega vizualne umetnosti, muzeje, kino, cirkus, zabaviščne parke, ples, praznovanja, festivale, igre, branje, glasbo, fotografijo, radio, televizijo, gledališče, turizem in šport. To je priložnost za raziskovanje zgodovine vseh s tem povezanih objektov in predmetov. Hkrati pa zanimanju tudi za dediščino, ki je prisotna v vseh teh oblikah sprostitve danes. V Bohinju se boste v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine odpravili na kraj, ki pooseblja našo kulturno dediščino, na Ajdovski Gradec. ・

Javna obravnava Akcijskega načrta zima v Bohinju

Katarina Košnik

Turizem Bohinj

Foto: Mojca Odar

Turizem v Bohinju je v zadnjih letih v velikem vzponu, žal pa to drži samo za poletne mesece, medtem ko zimska sezona stagnira oziroma je obisk v zimskem času celo v upadu. Po naročilu Turizma Bohinj je bil zato izdelan dokument – Akcijski načrt zima v Bohinju, ki naslavlja problem zimske sezone v Bohinju in predvideva konkretne rešitve za okrepitev zimske sezone s predlogom sofinanciranja s strani turističnega gospodarstva. Občinski svet občine Bohinj je dokument soglasno potrdil v prvi obravnavi, pred drugo obravnavo pa ga pošiljamo še v javno obravnavo vsem zainteresiranim. Javna obravnava bo v torek, 15. 10., ob 18h v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. Dokument se nahaja na spletni strani Občine Bohinj: https://obcina.bohinj.si/ vsebina/zima-v-bohinju in na spletni strani Turizma Bohinj: https:// www.bohinj.si/akcijski-nacrt-zima-v-bohinju/. Veseli bomo vašega sodelovanja in morebitnih predlogov in pripomb. Vabljeni! ・

Dnevi evropske kulturne dediščine tudi v Bohinju Katarina Košnik

Od 28. septembra do 12. oktobra potekajo 29. Dnevi evropske kulturne dediščine in 7. teden kulturne dediščine. To leto pod geslom »Dediščina – umetnost – razvedrilo«. Namen teme je prikazati mnogo vidikov tako snovne kot tudi nes novne kulturne dediščine, posvečene umetnosti in prostemu času, s pomočjo katerih lahko uživamo v kulturi in pobegnemo iz vsakdana,

Sprehod za spomin 2019 V soboto, 21. septembra, na mednarodni dan Alzheimerjeve demence so to leto že tretjič, tokrat v sodelovanju z Občino Bohinj v Domu sv. Martina pripravili sprehod za spomin, s katerim osveščajo družbo o problematiki demence, bolezni, ki neumorno prodira v naša življenja, bolezni, ki ne izbira koga bo izbrala za svojo žrtev. Sprehoda so se udeležili stanovalci doma in tudi kar nekaj Bohinjk in Bohinjcev. To leto so se sprehodili po dveh poteh, daljša Foto: arhiv Doma sv. Martina je potekal po kolesarski poti od Bohinjska Bistrice, preko Stare Fužine do Zavoda sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju, krajša od Zavoda sv. Martina do kapelice na kolesarski poti in nazaj. Ob zaključku so v domu pripravili še druženje, kjer je zbrane pozdravil direktor Zavoda sv. Martina Jože Cerkovnik. V kulturnem delu programa so nastopili člani otroške folklorne skupine KUD Srednja vas in folklorne skupine DU Bohinjska Bistrica ter pevski zbor varovanega oddelka, ki je pripravil pravo presenečenje s svojim nastopom. Za pogostitev vseh sodelujočih so poskrbeli skupaj s stanovalci na varovanem oddelku, spekli so potratno potico in piškote ter naredili domači metin sok. Kuhar v domu, Slavko Smukavec je za okrepčilo udeležencem pripravil žgance iz koruze trdinke. S pripravami na dogodek pa so v Domu sv. Martina in Občini Bohinj začeli že prej, in vse udeležence so na poti spremljali baloni, na varovanem oddelku so pripravili table z dejstvi o demenci, broške, miselne orehe, uganke in ostale zanke za vse udeležence, ki so prejeli tudi zloženke o demenci in posebne spominske majice. Dogodek so omogočili: Bohinjska sirarna d.o.o. Srednja vas, Lip Bohinj d.o.o., Loške mesnine in Simona Kejžar oz. Kmetija pri Tonejevc. Na posameznih postajah, kjer so sprehajalce čakali miselni izzivi so sodelovale Marta Bizjak, Mateja Polc in Katjuša Arh Lapajne. S strani Občine Bohinj je soorganizacijo dogodka vodila Iva Lapajne, srce prireditve, ki je verjetno brez nje ne bi bilo, pa je bila Jana Strgar. ・

Foto: arhiv Doma sv. Martina

turizem in gospodars t vo

Bohinj med finalisti uglednih priznanj WTM Awards 2019 Katarina Košnik

Letos je kar 6 slovenskih projektov, od tega 4 projekti Slovenske turistične organizacije (STO) in po en iz Ljubljane in Bohinja, v boju za prestižno nagrado svetovne turistične industrije International Travel & Tourism Awards (ITTA) v različnih kategorijah. Zmagovalci bodo razglašeni 5. novembra v okviru odprtja najpomembnejše svetovne borze turizma WTM London. International Travel & Tourism Awards (ITTA) v sodelovanju z WTM London že drugo leto zapored podeljuje nagrade najboljšim na področju globalnega turizma in turistične industrije. Nagrade so razvrščene v 15 različnih kategorij. Bohinj je prejel nominacijo v kategoriji Responsible tourism (odgovorni turizem) s projektom trajnostnega destinacijskega modela: za popolno strateško rast in delovanje, usmerjeno v trajnostne in odgovorne turistične prakse, ki si prizadevajo za neposredne koristi lokalnega prebivalstva. Te prakse temeljijo na spodbujanju lokalne ekonomije, predvsem skozi blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj, za prizadevanja na področju umirjanja prometa in povezovanja na ravni Julijskih Alp. Zmagovalci bodo objavljeni 5. novembra v okviru mednarodne turistične borze World Travel Market WTM 2019, ki bo potekala med 4. in 6. novembrom v Londonu. ・

JULIANA TRAIL – pohodniška pot okoli Julijskih Alp Turizem Bohinj

Foto: Aleš Zdešar

Ob vse bolj množičnem obisku, ki smo ga deležne tudi destinacije v Julijskih Alpah, se večkrat vprašamo, kje je tista zgornja meja vzdržnosti, koliko obiskovalcev kraj še lahko prenese in predvsem, kako bomo ohranili naše okolje, da bodo lahko tudi prihodnje generacije živele od turizma, in še bolj pomembno, da bomo to okolje ohranili za lokalno prebivalstvo in da le to ne bo suženj prekomernega obiska. Predvsem na področju prometa smo v času, ko je ukrepanje nujno, že zdaj pa je čas za mehke ukrepe in čas, ko se gola promocija umika pomembnejšim nalogam krovnih lokalnih turističnih organizacij. Te se danes ukvarjamo predvsem z upravljanjem turistične destinacije na način, ki omogoča na eni strani kvalitetno doživljanje kraja obiskovalcem in po drugi strani izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva. Promocija pa temelji na skrbno pripravljeni strategiji, ki definira, kdo in kakšni so gostje, ki jih vabimo v naše kraje. Vse bolj se tako v strategijah in konkretnih nalogah turističnih organizacij ukvarjamo s kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva in vzporedno s tem kvaliteto doživetja obiskovalca. Tako pri komunikaciji kot tudi snovanju novih turističnih produktov pa je pomembno vprašanje, kaj želimo s tem doseči in kakšna je naša vizija.

To smo jasno zapisali tudi v leta 2017 sprejeti dokument Občine Bohinj: Strategija trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+ in Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj. Tako s komunikacijo več ne vabimo vsevprek, temveč sporočamo, kdo smo in v kakšno okolje obiskovalci prihajajo, od njih terjamo spoštovanje naših pravil, našega okolja in naše kulturne dediščine. Najpomembnejše pa je delovanje v smeri ohranjanja okolja za naše prihodnje generacije. Prav zato vsako pomlad pod okriljem Turizma Bohinj zaživi Mednarodni festival alpskega cvetja, ki v Bohinj vabi ljudi, ki se zavedajo občutljivosti naravnega okolja in to tudi spoštujejo. Zato se jeseni zgodi festival muharjenja in tudi zato živi blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj. In zato tudi Juliana Trail, skupni produkt skupnosti Julijskih Alp. Sodelovanje občin znotraj Julijskih Alp ima dolgo zgodovino. Eden pomembnih korakov k uresničevanju skupnih ciljev je bil leta 2015 sprejet Razvojni načrt UNESCO MAB območja Julijske Alpe kot turis tične destinacije, ki so ga skupaj z Javnim zavodom Triglavski narodni park sprejele turistične organizacije območij v Julijskih Alpah, kjer so skupno poslanstvo definirali z naslednjimi besedami: »Povezali smo se, da delamo skupaj na razvoju turistične ponudbe biosfernega območja Julijske Alpe in ga razvijamo kot najbolj trajnostno in prvovrstno turistično destinacijo v Sloveniji. Skupaj dosegamo večjo prepoznavnost in konkurenčnost območja kot turistične destinacije in se skozi trajnostni razvojni model uspešno spopadamo z uravnoteženjem ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot ter razvojem turizma.« Juliana Trail je eden takih skupnih produktov, ki po eni strani povezuje destinacije v Julijskih Alpah in po drugi v praksi uveljavlja načela, na katerih želimo graditi našo turistično ponudbo.

Pohodniška pot JULIANA TRAIL

JULIANA TRAIL je skupni produkt Julijskih Alp. Gre za 270 kilomet rov dolgo pohodniško pot, ki skozi 16 etap obkroži Julijske Alpe. Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp nudi pohodniku drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. Ponuja spoštljivo in obzirno doživetje Triglavskega narodnega parka nekoliko drugače. Na pohod niški poti Juliana Trail spoznavamo kraje in ljudi ob vznožju gora, pogledi na Triglav in osrčje Triglava so mnogoteri in so pogledi od daleč. Juliana Trail ponuja doživeto spoznavanje preddverja Julijskih Alp, vodi pod visokimi gorami in vanje le spoštljivo vabi. Pot okrog Julijskih Alp poteka v smeri urinega kazalca in je razdeljena na priporočljive etape. Dnevne etape so zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap možno prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače. Del poti je speljan tudi po Bohinju: Pohodniki bodo v bohinjski del poti z Bleda vstopili na Pokljuki. Iz Gorij se bodo pohodniki najprej vzpeli na Pokljuko, kjer pot vstopi v Triglavski narodni park in vodi skozi naravni spomenik Pokljuška soteska preko planin Kranjska dolina in Zajavornik na Goreljek na Pokljuki. Z Goreljka se pot spusti skozi slikovite vasi Gorjuše in Koprivnik v Bohinj. Krog po Bohinju pot začne v Zgornji dolini v Jereki, od koder gre skozi vse vasi – Bohinjsko Češnjico, Srednjo vas in Studor do Stare Fužine na samem vzhodnem robu Bohinjskega jezera. Ob vzhodni obali gre pot do Ribčevega Laza, kjer začasno zapusti zaselke in gre pod vznožje Spodnjih bohinjskih gora in čez razgledno Dobravo vse do Bohinjske Bistrice. Na Bohinjski Bistrici se pohodniška pot Juliana okrog Julijskih Alp počasi začne poslavljati od Gorenjske. Vodi le še navkreber preko Nemškega Rovta in dalje po gozdnih cestah in poteh vse do sedla Vrh Bače. S sedla se spusti v vas Bača in dalje v Podbrdo.

Priložnost za razvoj lokalnega gospodarstva

Juliana Trail je speljana skozi vasi, ki se danes še uspejo skriti pred številnimi obiskovalci, ki znajo z novo potjo zmotiti ustaljeno življenje v kraju. Pešci, ki se bodo sprehajali skozi vas, bodo vsekakor spremenili dinamiko življenja v vasi, kar bodo lokalni prebivalci konec koncev lahko tudi izkoristili s svojo ponudbo obiskovalcem (prodajo lastnih rokodelskih, kulinaričnih izdelkov, gostinsko ponudbo, ponudbo doživetij ...).

Tehnični podatki:

Skupna dolžina: 270 km Skupna višinska razlika: 7163 Skupno število etap: 16 Povprečna dolžina etape: 17,5 km (4–5 ur)

turizem in gospodars t vo

Vodnik po pohodniški poti Juliana

Pohodnike bo po pohodniški poti Juliana usmerjal elektronski vod nik na spletni platformi OutdoorActive, kjer bo v kratkem na voljo tudi aplikacija za prenosne telefone. Prav tako je v nastajanju tudi vodnik v knjižni obliki, ki bo bralcem in pohodnikom že ob načrtovanju poti poleg osnovnih informacij ponudil vpogled v doživetja, ki jih čakajo na posameznih etapah. Otvoritev poti bo 18. oktobra v Bovcu. ・

Pohodniška daljinska pot Juliana Trail že požela val navdušenja v tujih medijih Slovenska turistična organizacija

Foto: arhiv hotela Sunrose 7

Foto: zaslonski posnetek

Skoraj 300 km dolga pohodniška pot Juliana Trail, ki vodi po skritih kotičkih Julijskih Alp in obiskovalcu nudi vpogled tako v naravne kot tudi kulturne znamenitosti območja, je še pred uradnim odprtjem požela veliko zanimanja med tujimi mediji. V britanskem častniku The Times je bil Bohinj označen kot raj na zemlji. Paula Bloomfielda, avtorja članka »Walking the Julian Alps: a moun tain idyll in stunning Slovenia«, ki je bil v soboto, 7. septembra, objavljen na spletni strani uglednega britanskega medija The Times, je Slovenska turistična organizacija (STO) gostila na študijskem potovanju maja letos. V članku opiše svojo edinstveno izkušnjo Slovenije, natančneje Julijskih Alp, Bohinj pa po njegovem mnenju ustreza vsem kriterijem raja na zemlji. ・

Kavarna pod kostanji ponovno odprla svoja vrata! Sunrose 7 in Katarina Košnik

Leta 1890 zgrajeni hotel, ki je med drugim gostil člane avstro-ogrske kraljeve družine, popolnoma rekonstruiran odpira svoja vrata. Po odprtju Bohinjske proge leta 1906, ko je železniška povezava avstro-ogrske monarhije povezala Dunaj s Trstom, se je v Bohinju zgodil turistični preporod in prinesel nesluten razvoj, hotel pa je užival sloves najboljše namestitve. Butični Hotel Sunrose 7, historicističen objekt kulturne dediščine, združuje 129-letno tradicijo s pridihom sodobnosti: ohranjene so členitve fasade, osnovni stavbni volumni kot tudi restavrirani gradbeno-okrasni elementi tistega časa, kot na primer znamenita ročno kovana ograja z ornamenti. Hotel uvaja koncept »digital detox«. V objektu ni nobene televizije, telefona ali drugih digitalnih (multi)medijskih pripomočkov, saj promovira druženje, branje knjig in poslušanje narave ter izkustvena doživetja čudovitega okolja Bohinja ter kulinarike.

»Nekdaj zaspani Bohinj se vse bolj prebuja in izjemno veseli smo lahko, da ga danes prav ta nekdanja 'zaspanost' dela drugačnega, mirnejšega in da ima ogromen potencial za razvoj manj številčnega, avtentičnega turizma z zgodbo ter z višjo dodano vrednostjo,« je ob odprtju povedal vodja projekta, Anže Čokl. To potrjuje tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Veseli me, da investicije v turističnem gospodarstvu v zadnjih letih sledijo oziroma so skladne z vizijo razvoja destinacije, ki ji sledimo na Občini in v Turizmu Bohinj. Ustvarjati in razvijati turizem z zavedanjem občutljivega naravnega okolja in bogate kulturne dediščine, ki nas obdaja, in ponuditi gostu tisto, kar pravzaprav tu pričakuje. Ko gre za oživitev pomembne kulturne dediščine in ob tem še upoštevanje njene zgodbe, lahko to samo pozdravimo. Kot oaza odmika od digitalnih motilcev naše pozornosti bo novi hotel pomembna pridobitev za Bohinj.« Da nekdanja Črna prst nosi novo ime, smo domačini opazili in marsikoga med nami je to celo malo zmotilo. Pa vendar ime izhaja iz lokalnega okolja: »Izvorno ime hotela ni bilo Črna prst, temveč Hotel Markeš in tudi zato se nismo odločili, da bi to ime obdržali. Kljub temu smo izhajali iz zgodbe lokalnega okolja, le ime smo zaradi nastopanja na mednarodnem trgu in zaradi lažje izgovorjave spremenili v angleški jezik.« Kot so zapisali v sporočilu za javnost: »Pravljična številka 7 predstavlja zgodbo kroga življenja čudovitega alpskega kraja – z Bistrice v alpski botanični vrt na Črni prsti, kjer raste alpski popon oz. sončece (Sunrose), od tam prek 7 glavnih vrhov grebena in naprej po dolini Triglav skih sedmerih jezer do vrha Triglava, pot pa se zaključi v Kavarni pod kostanji na naslovu Triglavska cesta 7.« V treh etažah avstro-ogrske vile je 18 dizajnerskih sob opremljenih z unikatnim masivnim pohištvom lokalnega izvora, s talnim in stenskim gretjem ter individualnim ohlajevanjem. Kopalnice so moderno zasnovane in nudijo certificirano organsko kozmetiko, prav tako so brisače, plašči in ostalo hotelsko perilo izdelani iz okolju prijaznega bombaža. Slap Savica je snovalce navdihnil, da so v kraljevi suiti namestili prvo doživljajsko prho v Sloveniji z multisenzoričnimi vodnimi efekti, ki pričarajo občutke kot pod slapom. Pritličje predstavlja večji odprt prostor. Topel ambient je tesno povezan s kavarniškim pridihom, kjer se nahajata knjižni kotiček s kaminom ter lobi z recepcijo. Ta se nadaljuje v sodobno celoto z masivno leseno konstrukcijo jedilnice. V šest metrov visoki etaži so nameščeni ročno kovani medeninasti lestenci, steklena stena, ki sega od stropa do tal, pa odstira pogled na reko in več kot tisoč kvadratnih metrov velik vrt s teraso, zunanjim kuriščem, gredicami za domače dišavnice in hotelom za žuželke. V kletni etaži se skriva vinska klet s specializiranim kotičkom za izbrane žgane pijače. Pod krošnjami zaščitenega stoletnega kostanjevega drevoreda je srce zgodovinskega objekta, tradicionalna Kavarna pod kostanji z izbrano ponudbo lokalnih sestavin, pripravljenih in postreženih z ljubeznijo. Namenjena je zunanjim obiskovalcem (samo odraslim), na kavo ste domačini toplo vabljeni. Prav te dni so v svoj hotel sprejeli prve goste. Na zimsko sezono se pripravljajo tudi z restavracijo in iščejo okrepitve za delo.

turizem in gospodars t vo Hotel Sunrose 7 je zasnovan z največjo pozornostjo do ohranjanja okolja: za namakanje velikega vrta se izrablja deževnica – kapnica, za ogrevanje in ohlajanje skrbi toplotna črpalka, obe kaminski peči imata vročevodni izmenjevalec dodatno za ogrevanje objekta. Tankoslojna vgrajena keramika je proizvedena s 30 % manj porabljene energije, 30 % nižjimi toplogrednimi izpusti in kar 80 % manj vode. ・

Sedežnica Orlove glave - Bum v letošnjem poletju Žičnice Vogel d.o.o.

narični večer pod zvezdami z mojstroma Urošem Štefelinom in Igorjem Jagodicem popolnoma uspel, čeprav tokrat zaradi temnih oblakov, obljubljenih zvezd ni bilo mogoče opazovati. Vrhunsko je uspel, letos organiziran prvič, tudi Brazilski večer v novi restavraciji Panorama, ki poleg edinstvenega pogleda izžareva prav posebno energijo, ki pa sta jo tokrat pričarali naša kuharska mojstrica Rosangela Rodriges – Nani z odlično pripravljenim jedmi in brazilska skupina Denise Dantas Quartet. Opazovnaje neba z ljubiteljskim astronomom Tilnom Kuharjem je žal ponovno odpadlo, saj nam je vreme tudi tokrat ponagajalo.

Priprave na zimo

Čeprav so pred nami še lepi jesenski dnevi, pa že hitimo s pripravami za zimo. V teku so že potrebna vzdrževalna dela na napravah. Dnevno osvežen urnik obratovanja in druge informacije lahko spremljate na naši spletni strani in preko obvestil Turizma Bohinj. Predvidoma pa nihalka obratuje do vključno 4.11.2019.

Novosti

Foto: arhiv Žičnic Vogel

Kot preko celega poletja, je tudi v prvih jesenskih dnevih na Voglu še vedno živahno, čeprav sedežnica Orlove glave zaradi nujnih vzdrževalnih del s 15.09. ne obratuje več. Tudi vreme je takšno, kot je bilo preko celega poletja, precej muhasto. Kljub temu pa smo tudi letos z obiskom zelo zadovoljni. Pravi bum je število prepeljanih obiskovalcev s sedežnico. Z atraktivnim zemljevidom in novimi tablami smo letos obiskovalce ob nakupu vozovnice nagovarjali, da po postanku na Rjavi skali z ogledom domačih živali in obveznega fotografiranja z lesenimi skulpturami živali Triglavskega narodnega parka (novost tega polet ja), s panoramsko vožnjo s sedežnico, doživetje na Voglu podaljšajo. Številni navdušenci so potem obiskali tudi zvonček želja z rožo vrhov, vzletišče, ki so ga preko celega poletja krasila raznobarvna padala, mnogi pa so se sprehodili po urejenih poteh in posedeli na klopcah ali pa nadaljevali pot na bližnje vrhove ter se ob povratku ustavili na veliki sončni terasi restavracije Orlove glave s pravim hitom tega polet ja: Hišni ričet in pohodniški štrudelj, certificiran z znamko Bohinjsko/ from Bohinj. Marsikateri obiskovalec se je ravno zaradi teh okusnih jedi ponovno vrnil. Da bi obiskovalcem kar najbolj približali lokalne značilnosti in zgodovino Vogla, smo te lokalne jedi vključili tudi v letošnji novi produkt - Vodena visokogorska kulturna pohodniška pot z vodičko, arheologinjo Mio Ogrin, ki je obiskovalce po učnih tablah tematske poti, popeljala od prvih naselitev na Voglu, do same zgodovine planine Vogel, razvoja sirarstva, značilnosti TNP-ja ter razvoja smučišča... Krajša pot se zaključi z ogledom arheološkega najdišča Dolga Planja (kamniti srednjeveški temelji stavbe), daljša pa se od tu spusti po panoramski stezi, ki jo preko poletja krasi nešteto cvetov alpskega cvetja, do drugega arheološkega najdišča Poljanica in sirarne Zadnji Vogel. Za naslednje poletje planiramo skupaj s TNP-jem table obnoviti in nekatere še dodati. Poletne prireditve smo letos želeli narediti krajanom dostopnejše, zato so preko celega poletje le-te lahko obiskali brezplačno. Brezplačne vozovnice so pripadale tudi otrokom na vseh treh družinam prijaznejšim dnevom. Začeli smo takoj po končani šoli z Pozdravom poletja, z nastopom mladih talentov, poslikavo obraza, Fructalovo degustacijo, animacijo za otroke ... nadaljevali z Dnevom Poletje ter zaključili z Dogodivščino v hribih. Poleg glasbene skupine pop Deluxe, ki je preko poletja večkrat zabavala obiskovalce, pa so na zaključku sezone že tradicionalno, kljub slabemu vremenu, zaigrali Veseli Begunjčani, ki bodo nastopili ponovno 15.8.2020. Žal nam je izpeljavo obeh astronomskih večerov letos pokvarilo vreme. Bolj naklonjeno nam je bilo ob tradicionalnem dogodku za Rojstni dan Vogla, ter 15.8., ko je bila na Voglu tako kot vsako leto Sveta maša. Tudi letos je Kuli-

V tej zimi planiramo izpeljavo vseh že tradicionalnih dogodkov kot so Družinski dnevi v januarju, tekma za Pokal Vogla, tekma za Ženski dan, Večeri nočnega neba, Pohodi ob polni luni ... Planiramo pa tudi izpeljavo vsaj enega dogodka za družine, posebej namenjenega otrokom, ki bo vključeval različne aktivnosti in delavnice na snegu z vodilno temo ravnanja in ohranjanja narave in okolja skupaj z društvom Sobivanje. Da bo Vogel postal dostopnejši slovenskim družinam preko celega leta, bomo letos to omogočili z EKO kartico, ki jo bodo otroci dobili v vrtcu ali šoli. Veljala bo eno leto in bo vključevala popuste: 20 % na povratno vozovnico za nihalko (tudi pozimi), 15 % za smučarsko šolo Finžgar in Alpinsport (možnost koriščenja skladno z razpoložljivostjo učiteljev) in 30 % za najem smučarske opreme pri obeh šolah. Eko kartica bo veljala za družine in jo bo mogoče uporabiti enkrat. Ljubitelje Vogla bomo še pred zimo navdušili z novo celostno podobo in upamo, da tudi z novo uporabnikom prijaznejšo spletno stranjo. V približno istem obsegu (vložek ca 120.000 €) bomo nadaljevali tudi z razpoznavnostjo Vogla in s tem destinacije Bohinj (oglaševanje zime

ak tualno

na POP TV, oglaševanje na več radijskih postajah, oglasi v zemljevidih in knjižicah In Your poket, nalepkami na avtobusih, tudi na mestnem avtobusu v Ljubljani, Jumbo panoji na Bledu in ob avtocesti ter sodelovali na skupnih trženjskih aktivnostih turizma Bohinj in krovnih ter drugih destinacijskih materialih. ・

Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj

KULINARIKA NA 6. PRAZNIKU SIRA IN VINA TER TRADICIJA NA 62. KRAVJEM BALU POSKRBELI ZA PREKRASEN SEPTEMBRSKI VIKEND V BOHINJU V soboto, 14.9.2019, smo v Turističnem društvu Bohinj (TD Bohinj) v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici pripravili že 6. Praznik sira in vina in tako poskrbeli, da je bil ta sobotni dan pred 62. Kravjim balom poln dobrih okusov, zabave in druženja.

Foto: Alenka Klavž Vavroš

Tradicionalen, a pester program

Tako je tretja nedelja v septembru s čudovitim vremenom številčne obiskovalce od vsepovsod privabila v Ukanc Pod Pršivcem. Z odličnim obiskom so se travniki na prireditvenem prostoru dodobra napolnili. Kot vedno in že zelo tradicionalno je program povezoval legendarni Konrad Kondi Pižorn, ki ga v vseh teh letih vodenja Kravjega bala ne preseneti nobena tehnična težava, kot se nam je to zgodilo za kratek čas. Za glasbo so poskrbeli Igor in Zlati zvoki ter Fantje s Praprotna, nastopile so mnoge folklorne skupine in kar dve godbi. Povorka se je odvila po programu. Bohinjske kraljice (cike) so pospremili bohinjski majerji in majerice, med katerimi so bili tudi ponosni otroci in vnučki majerjev. Na stojnicah, ki jih res ni bilo malo, se je znašlo nešteto domačih kulinaričnih dobrot, oblačil, obutve, suhe robe, spominkov, mnogi pa so lahko preizkusili tudi srečo na srečelovu.

Katera je bila najlepša?

Foto: Amadeja Knez

Poskrbljeno za pestro izbiro sira in vina

Letos so poleg osmih domačih in slovenskih pridelovalcev sirov in mlečnih izdelkov, svoje sirne specialitete predstavili tudi tuji pridelovalci sirov in izdelkov iz mleka, saj so gostovale tudi sirarne iz Srbije in predstavniki iz Nemčije, medtem ko so vina predstavljali izključno slovenski vinarji. Tako smo v prijetnem ambientu dvorane Danica svoje brbončice razvajali s pravim bohinjskim mohantom, sirarsko skuto, tlačeno skuto, trapistom, planšarskim sirom, bohinjskim sirom, dimljenimi siri, maslom, jogurti, siri za žar, možno pa je bilo nakupiti tudi ovčji sir, kozji sir, bohinjsko zasko, blejski sir, seneni sir, eko sir, bučno olje in celo kajmak, srbsko mozzarello in sirne zvitke s suhim sadjem.

Razvajanje v kuhinji Chefov

Izkazali pa so se tudi chefi v kuhinji, ki so nas razvajali z svojimi mojstrovinami v katere so vkomponirali naše bohinjske sirne izdelke. Chef Uroš Štefelin nas je presenetil s hišnimi testeninami, polnjene z mohantom in s tepko, zeleno, hrenom, bučnim oljem in jurčki. Chef Igor Jagodic nam je pripravil polento z jurčki, mohantom, govejimi lički, omako s kostim mozgom, vloženo rdečo čebulo in slanino. Bohinjec, domačin Chef Timi Rožič pa je obiskovalce presenetil s kombinacijo tatar suhozorjene govedine z Odolnekovim sirom, hrustljavo čebulo in krekerji. Idealne kombinacije sirov pa so bile dodatno izpopolnjene z izbrano vrsto vin, saj smo imeli možnost okušati in nakupiti mnogo izvrstnih slovenskih hišnih vin tako bela kot rdeča, med njimi pa se je znašlo tudi čokoladno vino, malinovo vino in malina penino. Da je bilo Prazniku sira in vina zadoščeno, pa nas je obiskala tudi mlečna kraljica 2019!

62. TRADICIONALNI KRAVJI BAL

V nedeljo, 15.9.2019 se je v idiličnem Ukancu odvila naša najstarejša prireditev v Bohinju. Le ta je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine ob koncu pašne in turistične sezone. Danes pa je to ena izmed največjih prireditev v Bohinju in tudi to nedeljo, ko se je prireditev odvila že 62-ič, se je izkazalo, da je to še vedno tisti pravi bohinjski praznik.

Najlepše in najboljše cike na Kravjem balu so prejele nove zvonce z vgravirano letnico in planino, katero je zastopala. Letošnje planine so bile: Zajamniki, Velo Polje, Krstenica, Suha in Konjska dolina. Na koncu se je izbralo Kraljico bohinjskih planin. Ta laskavi naziv je letos pripadel kravici Seka, rejca Janeza Korošca, »Zelenarja« po domače. Čestitamo!

Za vse okuse in želje

Gostinci so poskrbeli za raznoliko in pestro ponudbo, tako da so obiskovalci lahko uživali v pravi domači kmečki kuhinji, kjer so lahko poskušali domače bohinjske žgance iz turšce, pekel se je vol, streglo se je lokalno pridelane domače pijače ter ostale pijače, na voljo pa je bila tudi močno zaželena kava.

Visoko koriščenje organiziranih avtobusnih in shuttle prevozov, turistične ladjice, vlaka in rednih voznih linij

Veseli nas, da so se obiskovalci odzvali našemu sporočilu in vabilu, da si za prireditev vzamejo čas in se na pot odpravijo z vlaki in rednimi avtobusnimi linijami ali vsaj do Bohinjske Bistrice z lastnim prevozom, po Bohinju pa koristijo organizirane brezplačne prevoze v času Kravjega bala. Odziv in koriščenje prevozov je bil velik, kar nas močno veseli. Ob tej priložnosti, bi se na Turističnem društvu Bohinj želeli zahvaliti vsem, ki ste prireditev obiskali in predvsem vsem tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni 62-ti izvedbi Kravjega bala. V prihodnje se bomo še naprej trudili za kvaliteto našega praznika, kar je naša čast in dolžnost društva.

JESENSKI BOHINJSKI OTROŠKI FESTIVAL B.O. FEjST

V času Krompirjevih počitnic bo v Bohinju poskrbljeno za pester program, novo preobleko pa bo doživel tudi jesenski bohinjski otroški festival B.O. FEjST, saj bo postal veliko bolj »aktiven«!

B.O.FEjST za male in velike otroke

B.O. FEjST, prvič organiziran leta 2008, je otroški festival, namenjen predvsem otrokom in mladim družinam, kateri želijo kakšen dan v počitnicah preživeti na zanimivih otroških predstavah, delavnicah, poslikavah obraza, interaktivnih igrah in v dobri glasbi. Letos smo združili moči s Turizmom Bohinj v želji, da bo še bolj pestro, bolj športno in predvsem interaktivno. Prav zaradi tega, se nam bodo letos na B.O.FEjSTu pridružili klubi in društva, kjer se bodo lahko otroci preizkušali v različnih dejavnostih

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

in mogoče odkrili kakšen svoj nov talent, starši pa bodo ob tem imeli priložnost poklepetati z vaditelji ter mentorji in se mogoče še sami navdušili za kakšno aktivnost.

Foto: arhiv TD Bohinj

Ob vseh vragolijah, takšnih ali drugačnih, bo za prazne želodčke poskrbljeno s šmornom in toplim čajem. Zabava je primerna za vse otroke in mlade po srcu, prav tako na prireditev ne bo vstopnine.

Organizirani prevozi

Letošnja novost bodo tudi organizirani prevozi na prireditev, za katere priporočamo, da jih izkoristite tako domačini kot gosti Bohinja. Verjamemo, da bo tudi to del zanimivega doživetja za prenekatere otroke kot tudi to, da bomo mimogrede vsi skupaj ob tej izbiri prevoza poskrbeli za lepši in čistejši Bohinj. Jesenski bohinjski otroški festival B.O. FEjST se bo odvil v Dvorani Danica, 31. 10. 2019 med 15.00 in 19.00 uro. Vabljeni! ・

Nove in prenovljene informacijske table Triglavskega narodnega parka Renata Cerkovnik, projektna sodelavka TNP

Triglavski narodni park je v obdobju 2018–2020 vodilni partner oz. partner v številnih projektih. Pred začetkom letošnje turistične sezone se je skozi sredstva Javnega zavoda Triglavski narodni park in treh projektov CLLD: INTERKULT – Interpretacija naravne in kulturne dediščine kot popestritev turistične infrastrukture v dolini Soče (LAS

Nova tabla v Mrenšu, foto: arhiv JZTNP

Tabla na Soški poti, foto: arhiv JZTNP

Dolina Soče), JA TRAIL – Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku: Pot Julijske Alpe (LAS Dolina Soče) in SMER TNP – Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku (LAS Gorenjska košarica), prenovilo ali na novo postavilo več kot 40 usmerjevalno-informacijskih tabel Triglavskega narodnega parka. Nove table stojijo na primorski strani na Soški poti, v dolinah Bavšica, Možnica, Loška Koritnica, v Logu pod Mangartom in na Mangartski cesti ter na planini Kuhinja in planini Razor. Na naši gorenjski strani pa smo zamenjali in dopolnili informativne table v dolini Vrat na Poti Triglavske Bistrice in v Bohinju. Na tablah je predstavljena naravna in kulturna dediščina območij. Velik poudarek je na usmerjanju obiskovalcev iz visokogorja in občut ljivih/mirnih con Triglavskega narodnega parka na njegovo obrobje in okolico (Biosferno območje Julijske Alpe). V ta namen smo večino tabel opremili z zemljevidi izbranih območij in časovnicami primernih poti za obisk ter predstavili novo pohodniško pot Juliano. Vse table so nastale v sodelovanju z različnimi deležniki: turizmom, občinami, društvi itd., na kar smo zelo ponosni. ・

Jesenski dogodki v Centru TNP Bohinj Ana Kunstelj, JZ TNP

Center TNP Bohinj bo po poletni sezoni spet zaživel v ritmu vsakomesečnih dogodkov, ki so namenjeni v prvi vrsti vam, dragi Bohinjci! Zato v oktobru vabljeni na zanimiv večer, posvečen Bohinju in umet niškemu izrazu, ki ga Bohinj s svojo lepoto in pravljičnostjo navdihuje. 18. oktobra 2019 ob 19. uri bomo odprli razstavo lesenih skulptur, prisluhnili poeziji in glasbi na dogodku z naslovom BOHINJSKE HIMNE. V čarobnost doživljanja skrivnostnega Bohinja in njegovih skritih moči, ki jih lahko začuti vsak spoštljiv, pozoren in za lepoto odprt obis kovalec, nas bo popeljal Javor Škerlj Vogelnik. Vabljeni na magični bohinjski večer! Konec meseca med jesenskimi počitnicami pa v našo družbo vabljeni predvsem najmlajši na delavnice, ki jih pripravljamo zanje: • ponedeljek, 28. 10. 2019, ob 10.00 – Jesenska paleta (raziskovalno-ustvarjalna delavnica) – projekt Life Naturaviva, Zmaj Govic, avtor: Javor Škerlj Vogelnik

11 • torek, 29. 10. 2019, ob 10.00 – Jesenska kuharija z Društvom kmečkih žena in deklet v Bohinju, • sreda, 30. 10. 2019, ob 10.00 – Povedka o jezeru (ogled filma in sprehod do jezera) – projekt Life Naturaviva. Za vse delavnice sprejemamo prijave najmanj en dan pred delavnico do 12. ure na info.bohinjka@tnp.gov.si ali številko 04 5780 245. Otroci do 6. leta starosti naj bodo v spremstvu odrasle osebe. Center TNP Bohinj bo do 15. oktobra odprt vsak dan od 9. do 17. ure. Od 16. oktobra do 26. aprila bo med tednom odprt od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa 10. do 17. ure. ・

iz na ših kr a je v nji rob planine do razpotja in zahodno navkreber v smeri Lipanskega vrha, Brd in Debele peči po poti, ki po vzhodni strani obide večjo vrtačo. Le malo naprej pa se jugozahodno odcepi pot, ki preide iz gozda v pas rušja in se začne strmeje vzpenjati. Razmeroma strma in vse bolj razgledna pot pa nas pripelje višje na greben, kjer se nam priključi pot iz doline Krme in že dosežemo razgledni vrh nad slikovito dolino Krme, kjer se nam kot kulisa prikazujejo visoke gore od Pokljuke, Viševnika, preko Triglava, Rjavine, Dimnikov in Macesnovca s pogledom vse do vasi Mojstrana in Dovje v Zgornjesavski dolini.

Brezplačne delavnice umske vadbe v Srednji vasi Lea Zlodej, Ljudska univerza Jesenice

LJUDSKA UNIVERZA JESENICE vabi na BREZPLAČNI DELAVNICI UMSKE VADBE, ki bosta 8. in 9. oktobra od 17:00 do 19:00 ure v Kulturnem domu v Srednji vasi. Več informacij: 04 58 33 809. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Člani našega društva so od 30. 8. do 6. 9. 2019 letovali v Izoli v hotelu Delfin, kjer so preživeli lep, sončen in topel teden. Letovanja se je tokrat udeležilo 19 članov. Letošnje srečanje »Dnevi kulture in ustvarjalnosti invalidnih oseb« je potekalo v Kidričevem 11. 9. 2019. Na srečanju so zapele članice društva, pevke Ženskega pevskega zbora iz Bohinjske Bistrice. Bil je zelo lep in nepozaben dan, ki so ga vsi udeleženi izkoristili za medsebojno druženje. V mesecu septembru smo že začeli z delavnicami ustvarjalnosti, vsak petek od 17. do 19. ure. Vsi, ki bi se radi družili in ustvarjali, vljudno vabljeni. Oktobra začnemo z vodeno telovadbo v telovadnici Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, in sicer vsak torek od 17. do 18. ure. Za bowling so rezervirani četrtki od 18. do 20. ure. Pisarna društva je ponovno odprta vsak ponedeljek med 16. in 17. uro. ・

Tradicionalne septembrske aktivnosti in prireditve ne minejo brez članov Društva upokojencev Olga P. Gorišek, DU BB

Prva prijetna dolžnost je bila na prvi dan šole, ko smo varno pospremili v šolo vse šolarje, predvsem pa prvošolčke – morda je bil dan prav zato bolj prijeten in manj stresen. Sestal se je tudi UO našega društva. Govora je bilo o predlogih, koga bomo nagradili ob dnevu starejših, in o pripravah na praznovanje praz nika, ki ga vsako leto pripravimo skupaj z Občino in ostalimi društvi, ki vključujejo starejše. Pogovarjali smo se tudi o sodelovanju z društvoma Bled in Gorje – prvo sodelovanje bo na področju organiziranja skupnih izletov. Kot vsako leto so se naši člani udeležili letovanja na Orebiču, in sicer v dveh terminih, od 10. do 17. septembra in od 17. do 21. septembra 2019. Člani naše folklorne skupine so tudi letos navdušili z nastopom na Kravjem balu. Pohodniki so se v četrtek, 19. septembra 2019, odpravili na predzadnji pohod v letošnjem letu na Mrežce. Vodja pohodnikov Janez je zapisal: Na razgledni vrh Mrežce (1965 m) s planine Lipanca nadaljujemo zahodno po označeni stezi, ki nas po krajšem vzponu pripelje na zgor-

Foto: Janez Pikon

V soboto, 21. septembra 2019, smo med 9. in 11. uro na stojnici pred trgovskim centrom Mercator in v Srednji vasi pod Lipo pobirali podpise za peticijo, ki jo ZDUS naslavlja vladi za boljšo dolgoročno oskrbo starejših občanov kot nove in posebne socialne varnosti. V okviru Evropskega tedna mobilnosti smo se pridružili pohodu od kampa Danica do Srednje vasi, ki ga je organizirala Občina Bohinj. Vsak udeleženec je dobil majico in malico v Zavodu sv. Martina. O kolesarskem izletu, udeležbi naše folklorne skupine na Festivalu tretjega življenjskega obdobja, obisku Bistre in o proslavi ob dnevu starejših vam bomo poročali v naslednjih novicah.

Razpored aktivnosti v oktobru 2019:

• 1. oktober 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • 16. oktober 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu • v društvenem domu na Boh. Bistrici, • 17. oktober 2019: planinski pohod na Koblo, odhod izpred društvenega doma ob 8. uri.

Oktobra začnemo s telovadbo, v letošnjem letu bo telovadba samo v Srednji vasi in Bohinjski Bistrici. V Bohinjski Bistrici se lahko pridružijo vsi, ki so hodili na telovadbo na Kamnje in ali na Nemški Rovt. V Bohinjski Bistrici bo telovadba prvič v četrtek, 10. oktobra, in v Srednji vasi 7. oktobra 2019, obakrat ob 19. uri v znanih prostorih.

URNIK TELOVADBE čez celo leto:

• v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak četrtek ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak ponedeljek ob 19. uri.

18. oktobra 2019 je načrtovan izlet v neznano ali Ribnica in Kočevje, o točni odločitvi vas bodo pravočasno obvestili poverjeniki, rezervirajte si čas. V začetku novembra bomo v našem društvo pogostili in se družili z vsemi tistimi našimi člani, ki so v letošnjem letu dopolnili jubilejnih 80 oz. 90 let. 8. novembra 2019 bo martinovanje, ki ga vsako leto pripravi TA Rozman, o vseh podrobnostih vas bodo obvestili poverjeniki. Vsi, ki se radi zavrtite ob dobri glasbi, ste vabljeni, da se pridružite naši folklorni skupini; pokličite našega vodjo Vikija Mencingerja na številko 031 609 742. Dobrodošli! Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj – s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan! Uradne ure naše pisarne: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

iz na ših kr a je v

26. Vodnikovi dnevi na Gorjušah in Koprivniku Katarina Košnik

ležili kulturnega večera v cerkvi na Koprivniku. V kulturnem programu so sodelovali tenorist Klemen Torkar in pianistka Mojca Prus, domači cerkveni pevski zbor, člani KD Gorjuše in Gledališče 2B Bohinjska Bis trica s predstavo Alenke Bole Vrabec Oh, je dobro. Udeleženke študijskega krožka Poskusimo kuhati po Vodnikovo so pripravile pokušino jedi, pripravljenih po receptih iz Vodnikovih Kuharskih bukev, in predstavile delo v krožku. Vodnikovi dnevi so se tradicionalno zaključili z nedeljsko mašo v spomin Valentina Vodnika v cerkvi na Koprivniku in vaškim semnjem po maši. Z obiskom so bili organizatorji zadovoljni, je povzel predsednik KS Koprivnik - Gorjuše Aleš Polanc: »Vse dni se je na prireditvah zbralo res veliko ljudi, tudi drugih Bohinjcev, ne samo iz naše krajevne skupnosti. Ljudje, kot kaže, radi prihajajo v naše kraje in vesel sem, da je tako.« ・

Mariji Brgant v slovo Foto: Darinka Maraž Kikelj

Kulturno društvo Valentina Vodnika, Kulturno društvo Gorjuše in Krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše so od 5. do 8. septembra organizirali že 26. Vodnikove dneve, prireditev v počastitev spomina na Valentina Vodnika, prvega župnika koprivniške fare, pesnika, pisatelja, prevajalca, novinarja, urednika, jezikoslovca ... moža, za katerega bi lahko dejali, da je prebudil Slovence in slovenstvo. To leto so Vodnikove dneve začeli v četrtek, 5. septembra, z odprtjem informacijske točke in postajališča v sklopu projekta Smer TNP na Gorjušah. Kot je ob odprtju povedal predsednik Krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše Aleš Polanc, so prve korake skupaj z Občino Bohinj naredili že pred petimi leti, ko so začeli s projektom: »Osnovni razlog je bil, da ta prostor, ki je nekoč že bil vaško jedro, spet naredimo ljudem bolj prijazno. Tam so že stali pitniki za vodo, ki smo jih uredili, prav tako smo uredili in pokrili vodohram in ekološki otok. Uredili smo tudi informacijsko točko, ki bo služila krajanom za zavetje, hkrati pa bo tudi prijetna točka za počitek in zavetje pohodnikom. Tam mimo gre namreč tudi trasa nove pohodniške poti Juliana.« Spregovoril je tudi o prihodnjih načrtih krajevne skupnosti: »Imamo eno veliko željo, da bi oživili staro šolo na Gorjušah. Danes stavba, razen stanovanj v zgornjem delu, sameva in trenutno smo v dogovarjanju z Občino Bohinj. Naša želja je, da bi v pritličju uredili sirarno, ki bi jo glede na potrebe predelave mlečnih izdelkov nujno potrebovali. V srednjem delu bi želeli narediti restavracijo s postrežbo hrane, v KS namreč nimamo gostinskega lokala, ki bi nudil hrano, zgornjem delu pa, to je res naša skrita želja, bi naredili vrtec. Imamo 25 predšolskih in 40 šolskih otrok, sem tudi zelo ponosen, da v letošnjem letu pričakujemo deset novih krajanov.« Vodnikovi dnevi so to leto vključevali štiridnevni program. Po odprt ju postajališča in informacijske točke v četrtek, 5. 9., je na Gorjušah sledila predstava Ljubljanski vodnik našel Vodnika z Alenko Tetičkovič in Andrejem Rozmanom Rozo. Petek je bil tradicionalno namenjen otrokom, ki so se tudi tokrat odpravili na večerni pohod do Vodnikovega razglednika. Po pohodu je sledilo odprtje razstave del iz otroške slikarke kolonije, ki so jo pripravili že spomladi. V soboto so se številni ude-

Člani KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, Matija Markič predsednik

Foto: Alenka Iskra-Nijdam

Za vse, kar je Marija Brgant, po domače Žvabova Minka, storila in dala društvu, nobena zahvala ne bi bila dovolj velika. Zato naj bo v slovo zgolj to: Ko si Minka se rodila, Je v zibko poleg te bil dan, Talent, da z njim si popestrila Naš siv, turoben, mrk vsakdan. Oder vedno si imela rada, Za igro znala si si vzeti čas Vmes še pesem napisala Včasih resno včas' za špas. Naj bo skeč ali dramsko delo Povsod bila si kot doma, Vsak nastop je b'lo veselo, Saj smeh iz nas si 'zvabljala. Ko bila si kot predica, Ki pred prejo lan ahlaš Marijam trem poveš dva vica Nam pa z nosom zaigraš. Zdaj ko odšla si v nebesa, So občinstvo tvoje angelci, Tu okol' srenskega drevesa Pokojnina več ne zadoni.

Foto: Darinka Maraž Kikelj

Naj ti lahka bo slovenska zemlja Zdaj odšle so vse skrbi, Še enkrat hvala, no bohonej, V miru nam počivaj ti. ・

LETO XXII

Bohinj, 4. oktober 2019

VSEBINA 21. POSLOVNIK o delu Nadzornega odbora Občine Bohinj

Številka 7

javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

21.

7. člen Na prvi seji Nadzornega odbora (konstitutivni seji) člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo podpredsednika Nadzornega odbora.

Na podlagi 8. odstavka 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 47. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Nadzorni odbor Občine Bohinj na 5. redni seji, dne 9. septembra 2019 sprejel

8. člen (1) Predsednik Nadzornega odbora predstavlja Nadzorni odbor, sklicuje in vodi seje. (2) V odsotnosti ga zamenjuje podpredsednik in opravlja vse njegove funkcije. (3) V primeru odstopa predsednika, do njegovega novega imenovanja, opravlja vse funkcije podpredsednik.

POSLOVNIK o delu Nadzornega odbora Občine Bohinj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1)Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Bohinj (v nadaljevanju: Nadzorni odbor) ter opredeljuje njegove pristojnosti. (2)V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. 2. člen (1) Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in ni vezan na nikogaršnja navodila.

(2) Nadzorni odbor je pri svojem delu vezan na ustavo, zakonodajo in občinske predpise. Nadzorni odbor opravlja svoje naloge pošteno, strokovno, vestno in nepristransko. 3. člen Vprašanja organizacije in postopkov dela, ki morebitno niso urejena z Zakonom o lokalni samoupravi, Statutom Občine Bohinj in s tem poslovnikom, se uredijo s poslovniškim sklepom, ki ga sprejme Nadzorni odbor ali pa se smiselno uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj. 4. člen (1) Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja infrastrukturo in sredstva Občine Bohinj (v nadaljevanju: občina). (2) Nadzorni odbor uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »NADZORNI ODBOR«. (3) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava. 5. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. (2) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo končnih poročil o oprav ljenih nadzorih na spletni strani občine.

II. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI 6. člen (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: -- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, -- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, -- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost pos lovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov,

-------

9. člen Naloge predsednika so: vodenje in organiziranje dela odbora, predlaganje dnevnega reda sej ter sklic in vodenje sej odbora, podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte odbora, skrb za izvajanje sprejetih sklepov, sodelovanje z organi občine, občinske uprave ter drugimi organi občine, opredeljenimi v Statutu občine, izdelava predloga potrebnih sredstev za delo Nadzornega odbora

10. člen Člani Nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo sej Nadzornega odbora in sodelujejo pri delu in odločanju na njih. 11. člen Nadomestilo članom za delo v Nadzornem odboru pripada v skladu s sprejetimi akti Občinskega sveta.

III. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA 12. člen Nadzorni odbor opravlja svoje naloge na sejah. Za opravljanje nalog nadzornega odbora se šteje tudi delovanje članov pri izvajanju sklepov o izvedbi nadzora, ne glede na to, kje se tak sklep teritorialno izvaja. 13. člen (1) Nadzorni odbor sprejme letni program dela. (2) Letni program dela obvezno vsebuje: -- nadzor zaključnega računa občine, -- nadzor zaključnih računov javnih zavodov, katerih edina ustanoviteljica je občina, -- nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. (3) V program dela se lahko vključi tudi druge nadzore na predlog posameznih članov Nadzornega odbora. (4) Po potrebi se letni program nadzorov lahko v teku leta spreminja. (5) Program dela se obvezno posreduje tudi Občinskemu svetu in županu. 14.člen (1) Za arhiviranje dokumentacije Nadzornega odbora skrbi strokovni sodelavec ali drug delavec, ki ga določi direktor občinske uprave v skladu s pravili pisarniškega pos lovanja Občine Bohinj. (2) Za dokumentacijo, potrebno za delo Nadzornega odbora, skrbi strokovni sodelavec nadzornega odbora. Vso pošto, ki prispe na naslov nadzornega odbora, takoj pošlje predsedniku nadzornega odbora. Gradivo, ki ga pripravljajo posamezni člani Nadzornega odbora za sejo, pošlje članom Nadzornega odbora hkrati z vabilom na sejo. 15. člen (1) Vpogled v arhiv in dokumentacijo Nadzornega odbora imajo vsi člani Nadzornega odbora. (2) Druge osebe imajo dostop do arhiva in dokumentov Nadzornega odbora, če navedejo utemeljen razlog, s soglasjem predsednika Nadzornega odbora.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 7

(3) Če predsednik za vpogled na da soglasja, lahko ugovarjajo na Nadzorni odbor v roku 3 dni, ki dokončno odloči.

SEJE NADZORNEGA ODBORA 16. člen Nadzorni odbor dela na rednih, izrednih in izjemoma na korespondenčnih sejah. 17. člen (1) Seje Nadzornega odbora praviloma sklicuje predsednik Nadzornega odbora s ciljem realizirati sprejeti letni program dela. (2) Predsednik skliče sejo odbora na svojo pobudo. Mora pa jo sklicati tudi na zahtevo vsaj dveh članov odbora. Če predsednik Nadzornega odbora ne skliče seje Nadzornega odbora na zahtevo vsaj dveh članov v roku enega meseca, jo lahko skličejo člani, ki so zahtevali sklic redne seje. S tem eden izmed članov, ki so zahtevali sklic seje, prevzame za sklic in vodenje te seje vse funkcije predsednika. (3) Člani Nadzornega odbora, ki zahtevajo sklic redne seje oz. jo predlagajo, morajo predlog oziroma zahtevo obrazložiti in predložiti gradivo za sejo. (4) Praviloma se na seji Nadzornega odbora okvirno dogovorijo o terminu in vsebini naslednje redne seje. 18. člen (1) Izredno sejo skliče predsedujoči Nadzornega odbora na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj dveh članov Nadzornega odbora. Če predsedujoči ne skliče izredne seje na zahtevo vsaj dveh članov Nadzornega odbora v roku deset dni, jo lahko skliče eden izmed članov, ki so zahtevali sklic izredne seje. S tem eden izmed članov prevzame za sklic in vodenje te seje vse funkcije predsednika Nadzornega odbora. (2) Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, ki ne morejo čakati na naslednjo redno sejo. (3) Člani, ki zahtevajo sklic izredne seje Nadzornega odbora, morajo zahtevo za sklic izredne seje obrazložiti. 19. člen (1) V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo Nadzornega odbora, lahko predsednik izvede korespondenčno sejo. (2) Če se večina članov Nadzornega odbora ne strinja s predlogom za izvedbo korespondenčne seje in je dana zahteva za sklic izredne oziroma redne seje, mora predsednik sklicati izredno oziroma redno sejo. (3) V ta namen se predsednik po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje s člani Nadzornega odbora in dobi od njih odgovor. Predsednik lahko za to pooblasti podpredsednika. (4) Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovorit samo z »DA« ali »NE« (»ZA« ali »PROTI«). (5) O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovori članov Nadzornega odbora. Ta zapisnik potrdi Nadzorni odbor na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji Nadzornega odbora posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje. 20. člen (1) V vabilu za sejo Nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda. (2) Vabilu mora biti priloženo: -- zapisnik zadnje seje Nadzornega odbora -- gradivo za posamezne točke dnevnega reda, potrebno za razpravo (osnutki poročil, ipd.) in -- seznam nerealiziranih sklepov, sprejetih na sejah nadzornega odbora v tekočem mandatu. (3) Izjemoma, kadar so za to podani razlogi, se lahko gradivo k posameznim točkam dnevnega reda članom Nadzornega odbora vroči pred začetkom seje. Utemeljenost takega načina pošiljanja gradiva potrdi Nadzorni odbor pred obravnavo te točke dnevnega reda. (4) Vabilo za redno sejo z gradivom se praviloma pošlje najmanj sedem dni pred sejo. (5) Vabilo za izredno sejo z gradivom se praviloma pošlje najmanj tri dni pred sejo. 21. člen Sejo Nadzornega odbora vodi predsednik, v izjemnih primerih pa jo lahko vodi podpredsednik, če ga za to pooblasti predsednik. 22. člen (1) Na seje nadzornega odbora se lahko povabijo druge osebe, ki bi lahko dale pomembne informacije za delo nadzornega odbora. Povabljene osebe lahko razpravljajo, ko jim predsedujoči da besedo, nimajo pa pravice glasovanja. (2) O navzočnosti drugih oseb na sejah Nadzornega odbora odloči Nadzorni odbor. Razpravljajo pa lahko samo, če jim predsedujoči k posamezni točki da besedo. (3) Na seje Nadzornega odbora se praviloma vabi tudi župana in direktorja občinske uprave, ki se imata seje pravico udeležiti, razen v delih seje, za katere Nadzorni odbor sklene, da bo razpravljal brez navzočnosti druge javnosti.

Bohinj, 4. oktober 2019

23. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti Nadzorni odbor, kdo od članov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. (2) Predsedujoči obvesti Nadzorni odbor, kdo izmed nečlanov je bil povabljen na sejo. (3) Predsedujoči nato ugotovi, ali je Nadzorni odbor sklepčen. Če je Nadzorni odbor nesklepčen, se počaka 15 minut in se ponovno ugotavlja sklepčnost. Če Nadzorni odbor še vedno ni sklepčen, se lahko opravi splošna razprava o posameznih vprašanjih, brez sprejemanja odločitev. (4) Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji. 24. člen (1) Preden Nadzorni odbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. (2) Član Nadzornega odbora lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči Nadzorni odbor. (3) Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen in dopolnjen. 25. člen (1) Nadzorni odbor na začetku seje določi dnevni red. (2) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo Nadzorni odbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 26. člen (1) Na začetku vsake obravnave točke dnevnega reda predsedujoči poda kratko obrazložitev. (2) Nato da predsedujoči besedo predlagatelju točke oz. članu Nadzornega odbora (poročevalcu). (3) Za predlagateljem oz. poročevalcem dobijo besedo morebitni vabljeni za to točko dnevnega reda, za njimi pa ostali člani Nadzornega odbora. (4) Vrstni red razpravljanja določa predsedujoči. (5) Razpravljajoči sme govoriti le o vsebini točke, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljajoči ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljajoči po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljajoči ugovarja. O ugovoru odloči Nadzorni odbor brez razprave. 27. člen (1) Razprave načeloma niso časovno omejene. (2) Nadzorni odbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo članov Nadzornega odbora odloči, da se lahko o istem vprašanju razpravlja samo enkrat, lahko pa se omeji trajanje razprave posameznika na 5 minut. 28. člen (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. (2) Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov oz. stališč. 29. člen (1) Če Nadzorni odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oz. odločanje o zadevi preloži na eno od naslednjih sej. (2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, Nadzorni odbor konča sejo. 30. člen (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. (2) Na seji Nadzornega odbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da sogovornika nihče ne moti med govorom. (3) Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 31. člen Za kršitev reda na seji Nadzornega odbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: -- opomin, -- odvzem besede in -- odstranitev s seje. 32. člen (1) Odstranitev s seje se lahko izreče razpravljajočemu članu Nadzornega odbora ali zunanjemu razpravljavcu, če kljub odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo Nadzornega odbora. (2) Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. (3) Če predsedujoči z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na seji Nadzornega odbora, jo prekine.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 7

33. člen (1) Po opravljeni razpravi k posameznim točkam dnevnega reda predsednik oblikuje predlog sklepa, o katerem se glasuje. Predlog sklepa lahko poda tudi kateri od članov Nadzornega odbora, če se ne strinja s predlaganim sklepom predsednika. V takem primeru se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki ga je podal predsednik. Če je tak predlog sprejet, se o drugih predlogih sklepov, ki se navezujejo na isto zadevo, ne glasuje. V primeru, da predlog sklepa predsednika ni sprejet, se glasuje o drugih predlogih sklepov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Ko je sprejet eden od predlogov sklepov, se o ostalih, ki mu sledijo glede iste zadeve, ne glasuje več. (2) Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov Nadzornega odbora. (3) Nadzorni odbor odloča z večino glasov navzočih članov. Če je zaradi enakega števila navzočih članov rezultat glasovanja neodločen, odloča glas predsedujočega. (4) Nadzorni odbor odloča z javnim glasovanjem. Če se Nadzorni odbor odloči za tajno glasovanje, se za njegovo izvedbo uporabljajo določbe Poslovnika Občinskega sveta, ki ureja to področje. 34. člen (1) O delu na seji odbora se piše skrajšani zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih o katerih se je razprav ljalo, o sklepih, ki so bili sprejeti na seji, o izidih glasovanja o posameznih zadevah, itd. (2) Zapisnik piše strokovni sodelavec. (3) Zapisnik podpišeta predsedujoči in strokovni sodelavec, ki piše zapisnik.

POSTOPEK NADZORA 35. člen Nadzori se glede na zahtevnost načeloma delijo na naslednje: (1) Manj zahteven nadzor: nadzor, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, npr. na odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posamezne področju (kmetijstvo, kultura, šport…), prihodke od prodaje posameznega premičnega ali nepremičnega premoženja. (2) Zahteven nadzor: nadzor zaokroženega dela poslovanja občine, npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, prevzemanja obveznosti, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, tekočih transferov. (3) Zelo zahteven nadzor: nadzor nad poslovanjem občine, posrednega proračunskega uporabnika v posameznem obdobju ali letu, nadzor smotrnosti poslovanja občine. (4) Opredelitev vrste nadzora glede na dejansko zahtevnost in trajanje nadzora se določi ob sprejemanju poročila. 36. člen Nadzorni odbor opravlja svoje naloge v okviru rednega in izrednega nadzora. 37. člen Redni nadzor je nadzor, ki se opravlja na podlagi sprejetega letnega programa dela nadzornega odbora. 38. člen (1) Izredni nadzor je nadzor, ki ga kadarkoli med letom s sklepom nadzorni odbor sklene izvesti v skladu s svojimi pristojnostmi. (2) Pobudo za izredni nadzor lahko poda katerikoli od članov nadzornega odbora, Župan, Občinski svet ali občan. Pobuda mora biti podana pisno in mora vsebovati obrazložitev. (3) Nadzorni odbor mora proučiti dano pobudo in se po lastni presoji odločiti o smotrnosti izvedbe izrednega nadzora. (4) Nadzorni odbor mora na zahtevo pobudnikov iz drugega odstavka tega člena zagotoviti tajnost pobude, pobudnikov in vsebine pobude. V tem primeru se ne sme nikjer navesti tisti del pobude, za katerega je pobudnik zahteval, da se zanj zagotovi tajnost. V takem primeru postane pobuda v primeru izvedbe nadzora formalno pobuda nadzornega odbora. 39. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. 40. člen (1) Nadzor se prične z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi, ki vsebuje: -- opredelitev vsebine nadzora, -- čas in kraj izvedbe nadzora, -- navedbo nadzorovane osebe, -- navedbo članov Nadzornega odbora, ki so določeni za izvedbo nadzora (v nadaljevanju: pristojni član). (2) Nadzorovana oseba je tista fizična ali pravna oseba, glede katere je Nadzorni odbor pričel postopek nadzora. (3) Nadzorni odbor lahko kot nadzorovano osebo določi: -- občino z vsemi ožjimi enotami, javne zavode, javne sklade in javna podjetja, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica deležev je občina, -- javne zavode, javne sklade, javna podjetja oziroma druge fizične ali pravne osebe,

Bohinj, 4. oktober 2019

ki na območju občine ali za občino in občane opravljajo storitve javnega značaja in ki so jim za opravljanje teh storitev v proračunu občine namenjena sredstva, vse druge fizične in pravne osebe (društva, zveze, organizacije, gospodarske družbe, ipd.), ki prejemajo iz proračuna občine kakršne koli transfere ali dotacije za del, ki se nanaša na nadzor porabe sredstev.

41. člen (1) Če nadzorovana oseba smatra, da ne gre za nadzor iz pristojnosti nadzornega odbora, lahko poda ugovor v roku 8 dni od vročitve na nadzorni odbor. (2) Pristojni član, ki je bil s sklepom zadolžen za izvedbo nadzora, poroča o utemeljenosti ugovora. Če ugovor ni utemeljen, nadzorni odbor sklep potrdi, s čimer postane tak sklep dokončen. Če pa je ugovor utemeljen, izda sklep o ustavitvi nadzora. V tem primeru nadzorni odbor nadzora ne opravi. Lahko pa po lastni presoji zaprosi računsko sodišče, da v takem primeru uvrsti nadzorovano osebo v izvedbo revizije s strani računskega sodišča. 42. člen (1) V postopku nadzora so odgovorne osebe nadzorovane osebe dolžne pristojnemu članu Nadzornega odbora predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati ustrezna pojasnila. Pristojni član ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora, lahko pa za pomoč pri izvedbi nadzora zaprosi katerega od drugih članov nadzornega odbora, ki so mu v tem primeru pomoč tudi dolžni zagotoviti. (2) V postopek nadzora se za sodelovanje lahko zaprosi zunanje, neodvisne strokovnjake. Strokovne naloge nadzora lahko opravi strokovnjak, ki ga na predlog Nadzornega odbora imenuje Občinski svet in s katerim sklene pogodbo župan. Nadzorni odbor ni vezan na mnenja zunanjega strokovnjaka. (3) Če je bila pri nadzorovani osebi opravljena komercialna revizija, lahko pristojni član svoje poročilo opre na njene ugotovitve, če preceni, da izraženo mnenje resnično in pošteno podpira izkazano stanje pri nadzorovani osebi. 43. člen (1) Po opravljenem nadzoru nadzorni odbor pripravi poročilo v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. (2) Nadzorovana oseba je dolžna v roku 15 dni od vročitve osnutka poročila nadzornega odbora pripraviti odzivno poročilo in ga vročiti nadzornemu odboru. (3) Če nadzorovana oseba odzivnega poročila v predpisanem roku ne vroči nadzornemu odboru se smatra, da se v celoti strinja z osnutkom poročila. 44. člen (1) Če nadzorni odbor pri izvajanju nadzora ugotovi hujšo kršitev predpisov ali ne pravilnosti, mora o teh kršitvah v 15-ih dneh od dokončnosti poročila s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (2) Kot hujše kršitve se štejejo zlasti: -- če uporabnik prevzame obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči oškodovanje rabe javnih sredstev; -- oddaja javnega naročila brez javnega razpisa, kadar je ta predpisan v skladu z veljavno zakonodajo; -- druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj; -- ostala dejanja, katerih škodna posledica v breme proračuna občine je po oceni nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi nadzorovane osebe. 45. člen (1) Vsak član nadzornega odbora ima dolžnost preverjanja okoliščin, ki bi ga lahko pripeljale do pristranskosti. Če pride do takih okoliščin, obvesti o tem nadzorni odbor ali predsednika in se izloči sam. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: -- je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je taka zveza ali skupnost prenehala, -- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, -- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3)Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi drug član nadzornega odbora ali nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik Nadzornega odbora. 46. člen Seje Občinskega sveta, na kateri se obravnava poročilo Nadzornega odbora, se udeleži(jo) član(i) Nadzornega odbora, ki jih določi Nadzorni odbor.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 7

IV. KONČNI DOLOČBI 47. člen Z dnem začetka veljavnosti tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu nadzornega odbora Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/08 in 1/10), ter Poslovnik o delu nadzornega odbora Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/03).

48. člen Ta poslovnik prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 0007-0005/2019 Bohinjska Bistrica, 9. september 2019

RAZPISI IN OBVESTILA Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/19) razpisuje za šolsko leto 2019/2020

ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2019/2020 razpisuje 25 štipendij. 2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, • da ne prejemajo druge štipendije, • da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in • da bruto dohodek staršev v zadnjih šestih mesecih, pred objavo razpisa, ne presega skupne višine 3.532,456 EUR na družinskega člana. 3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: • dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa (april, maj, junij, julij, avgust in september), • dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), • potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine. 4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do petka, 18. 10. 2019, na naslov Občinska uprava, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene.

iz na ših kr a je v

Bohinj, 4. oktober 2019

Predsednik Nadzornega odbora mag. Tomaž Medja, univ. dipl. inž. el.,l.r.

Bohinj, 4. oktober 2019

Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla. Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 (osem) dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka. Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 5.) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Maruši Velički Rozman, po telefonu oziroma po e-pošti: • št. 04/577 01 23 • e-pošta: marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si 6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15). ŽUPAN Jože Sodja

Proslava ob 75. obletnici jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici Martin Gorišek, tajnik ZB KO Polje - Bohinj

Na partizanski Uskovnici so v soboto, 7. 9. 2019, članice in člani ZB KO Jesenice s pomočjo ZB KO Bohinj organizirali proslavo v čast in spomin ob 75-letnici ustanovitve jeseniško-bohinjskega odreda. Predsednik ZB KO Bohinjska Bistrica je pozdravil vse navzoče goste, župana Občne Bohinj Jožeta Sodjo, praporščake in nastopajoče. Poseben pozdrav je namenil še živečima borcema jeseniško-bohinjskega odreda Francu Cerkovniku iz Kamenj v Bohinju in Radu Erjavcu iz Lesc, ki sta proslavi dodala še poseben pečat. Udeležence je pozdravil

Borca jeseniško-bohinjskega odreda Franc Cerkovnik iz Kamenj v Bohinju in Rado Erjavec iz Lesc z bohinjskim županom Jožetom Sodjo, foto: Maja Sušnik

iz na ših kr a je v

Foto: Maja Sušnik

tudi župan Jože Sodja, ki se je zahvalil za povabilo in poudaril pomen ter namen srečanja in ohranjanja spomina na dogodke izpred 75 let in obljubil sodelovanje tudi v prihodnjih letih. Slavnostni govornik predsednik ZB KO Bohinjska Bistrica Ljubo Sušnik je orisal dogodke od ustanovitve odreda v letu 1944 – izvajanje operativnih nalog na določenih področjih oz. sektorjih vse od Podbrda, Podnarta, Bleda, Lesc, Žirovnice, pokljuškega področja, na celotnem desnem bregu reke Save Dolinke do Jesenic in celotne Zgornjesavske doline. Orisal je tudi glavne naloge odreda, med katerimi so bile izvajanje mobilizacije, rušenje komunikacijskih objektov in napadanje sovražnih patrulj, sabotažne akcije ter prehranjevalne akcije za bolnišnice iz zaledne enote. Sestava odreda je zajemala tri bataljone, štabno četo, intendanturo, četo za zveze, odredno bolnico, partizansko stražo, minerske vode pri bataljonih in obveščevalni center. Odred se je številčno hitro dopolnjeval, saj je imel v začetku oktobra 1944 že 579 borcev, katerih komandant je bil v začetku Franc Jernejc - Milče, kasneje pa Ivan Leban - Janez. Za dobro delovanje in obveščenost so vzpostavili stalno telefonsko povezavo med Bohinjsko Bistrico in Staro Fužino. S svojimi akcijami, napadi na sovražne patrulje in postojanke, poškodovanjem infrastrukture in komunikacije, mobilizacijami, prehranjevalnimi akcijami so nemalo vznemirjali sovražnika oziroma njihove somišljenike. Opisal je tudi dogodke 11. novembra 1944, ko so na Uskovnico prišli Nemci s psi, bilo jih je kakih 150, od Stare Fužine in preko Bitenj, Jereke, Podjelj in Zajamnikov. Kakih 400 mož vojaštva, ki so pripadali neznani enoti sovražnih vojakov, pa je z Bleda in Rudnega polja prodrlo na Uskovnico. Ves odred se je umaknil na višje ležeče planine, tako da so jo Nemci našlo prazno, zato so koče in staje in senike na Uskovnici požgali. V času napada je bilo tam šest partizanov, vsi so se rešili, razen Janeza Ražna in planšarja Janeza Oblaka, ki so ga živega vrgli v gorečo stajo. V kulturnem programu sta sodelovala harmonikar Vid Kokalj z izvedbo partizanskih pesmi in recitator Bojan Dornik - Fonzi. Delegacija ZB Jesenice in Bohinj je v spomin na padle borce k spomeniku položila venček. Za vzorno urejenost spomenika se zahvaljujemo dr. Borutu Spacalu in njegovi soprogi. Po končani proslavi je bilo prijetno druženje, še posebej zanimivo je bilo poklepetati in poslušati doživetja še živečih borcev Franca Cerkovnika in Rada Erjavca, ki sta bila osebno udeležena v borbah jeseniš ko-bohinjskega odreda. Zanimiv je bil tudi prikaz fotografij – plakatov borcev odreda ter prva zastava omenjenega odreda. Za razstavo sta poskrbela sin prvega komandanta Aleksander Jernejc in njegova soproga Ivica. Lep pogled je bil tudi na številne prapore domačih in sosednjih združenj ZB za vrednote NOB-ja. Vsi smo obljubili, da se naslednje leto ponovno zberemo in počastimo ustanovitev jeseniško-bohinjskega odreda. ・

Spretnost, izkušnje, domiselnost, prihodnost ...

Milena Jeklar, Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju Tako bi lahko opisala članice Društva kmečkih žena in deklet Bohinj. S svojimi pestrimi in bogatimi pogostitvami prispevamo velik del v mozaik našega turizma pa tudi različnih prireditev, ki potekajo v naši občini. Ohranjamo bogato gastronomsko in kulinarično dediščino, ki jo preko različnih jedi s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj predstavljamo na prireditvah in srečanjih domačinom in obiskovalcem. Gremo v korak s časom, saj se zavedamo pomembnosti tega. V letošnjem letu

smo pod vodstvom predsednice društva Katice Mikelj, ki nas s svojo pozitivno energijo, razgledanostjo, domiselnostjo in znanjem ves čas spremlja, pripravile že več kot dvajset pogostitev. Partnerji, ki nam nudijo največ podpore, so Občina Bohinj, Triglavski narodni park in Turizem Bohinj. Aktivne bomo tudi v jesenskem času. Vabimo vas na delavnice ročnih del vsak četrtek popoldne v prostore Bohinjke v TNP. Letošnja novost so kulinaFoto: Katica Mikelj rične delavnice Kuhajmo po bohinjsko, ki jih bomo izvajale vsak mesec. Vsak mesec bomo »zakuhali« kaj dobrega. K sodelovanju smo povabili strokovnjake z različnih področij kulinarike, ki so povezani z Bohinjem. Začeli bomo v torek, 8. 10. 2019, ob 15.00 v kuhinji v TNP. Reciklirali bomo živila iz hladilnika. Delavnico bo vodila Katica Mikelj. Dobrodošli! ・

Predavanja in delavnice Zdravstvenovzgojnega centra Bled - Bohinj Zdravstvenovzgojni center Bled - Bohinj

Na vsa predavanja in delavnice vabljeni tudi v oktobru. V ponedeljek, 7. 10. 2019, ob 19. uri v Zdravstvenem domu na Bledu začnemo s Pripravami na porod in starševstvo, ki so namenjene nosečnicam in njihovim partnerjem. Že manjše spremembe pri načrtovanju obrokov, predvsem pa preudarna izbira živil lahko bistveno pripomorejo k vašemu boljšemu zdravju in počutju, obenem pa lahko pričakujete tudi padec odvečnih kilogramov. S tem namenom vas vabimo na delavnico o zdravi prehrani, ki se začne v ponedeljek, 14. 10. 2019, ob 17. uri v sejni sobi ZD Bohinj. Srečali se bomo štirikrat, da pa bo prehrana res prilagojena vam samim, pa se bomo dvakrat sestali tudi posamično, ena na ena. Ker je število mest omejeno, svojo udeležbo potrdite po telefonu ali e-pošti. V četrtek, 17. 10. 2019, ob 17. uri v sodelovanju s Knjižnico Bohinjska Bistrica organiziramo brezplačno predavanje in pogovor o preventivi rakavih obolenj. Po statističnih podatkih bosta do 75. leta za rakom zbolela 1 od 2 moških ter 1 od 3 žensk, rojenih leta 2014. Pri tem bomo opozorili na kar nekaj aktivnosti, ki lahko bolezen v veliki meri preprečijo ali pa vsaj odložijo na kasnejšo dobo. Vljudno vabljeni. Kako pomembno se je znati sprostiti, vemo vsi, ki smo bili kdaj pod stresom. Na enkratnem srečanju v četrtek, 31. 10. 2019, ob 19. uri bomo preizkusili nekaj načinov sproščanja v povezavi s pravilnim dihanjem. Zaradi omejenega števila mest vas prosimo za prijave. Zakaj negibno gledamo, kako družba dovoljuje, da ljudje, ki jim nič ne manjka, drago plačujejo za privilegij, da se fizično in psihično uničujejo in doživljenjsko zasužnjujejo ter vegetirajo v umazaniji in bolezni (Carr, 2001)? Vsakdo, ki si želi nehati kaditi, je vljudno vabljen na brezplačna individualna svetovanja, ki mu bodo zagotovo pomagala pri opuščanju kajenja. Pokličite na zgoraj navedeno številko, da se dogovorimo za ustrezen termin – ne bo vam žal.・

iz na ših kr a je v

Obraz meseca oktobra – Zurap Šabani Lothar Orel

PO DOMAČE: Cuki POKLIC/IZOBRAZBA: Slaščičar sladoledar MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Deloholik, cele dneve sem tu in to kar delam, delam s srcem, jaz sem tukaj doma. KAJ ME FASCINIRA: To me veseli, ko me stranke pohvalijo. To mi da voljo za naprej. Tisti trud se s tem delno poplača. In tega ni malo; teh pohval in zadovoljnih strank je ogromno. VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Pesmi o Bohinju. UMETNIŠKO DELO: Delati sladoled je umetniško delo. KRAJ: Bohinj. Bistrica in jezero, Ribčev Laz. JED: Sem mesojed, kaj naj rečem. Zelo rad imam fižol, navaden, kuhan, pa obvezno rebrca not. ČLOVEK: Teh je veliko, veš. Reciva enega starega Bohinjca ... Janko Bec. V BOHINJU MI JE VŠEČ: Absolutno. Če mi je kje všeč, mi je tukaj všeč. V BOHINJU POGREŠAM: Malo manj fovšije. (smeh) Da se ljudje nehajo ukvarjati z drugimi; naj vsak najprej pomete pred svojim pragom. Zurap, ob 70. obletnici Cukija v Bohinju je bil v BN že objavljen članek, kar nič ne de, saj vsakdo gleda na svet skozi svojo prizmo in bova danes zagotovo odkrila kaj novega. Vsi, ki se še živo spomnijo poročila ge. Marije Cvetek iz leta 2017, vedo, da družina Šabani izhaja iz Makedonije, ampak mene ne zanima »družina Šabani«, zanima me Zurap. Ja, saj zadnjih nekaj let sem jaz tisti, ki ženem – »tišim« - naprej ta voz. Sem vodja, motor te ekipe. (vstane in postreže sladoled) Kdo zdaj dela pri Cukiju? Jaz in 2 sinova in nečak + 1 do 2 zaposleni domačinki, Bohinjki, Poleti sta bili 2, zdaj je ena v penziji, poleti bom zopet nekoga zaposlil. (novih pet strank)

Ja, poleti je povsod naval, ampak pri Cukiju pa še posebno. Poleti je ... če delaš dobro, ljudje radi pridejo. Večkrat se mi zgodi, da se turist s pravkar kupljenim sladoledom v roki takoj spet postavi v vrsto še po drugega. (smeh) Takrat se ves moj trud poplača. Naš sladoled je najboljša reklama. Torej vaša družina izhaja iz Makedonije – kdaj pa ste vi prišli v Slovenijo? Že kot otrok sem bil med počitnicami sem bil vsako leto tu, po srednji šoli, od leta 82 pa v Bohinju živim in delam. (še nekaj strank)

Po kateri srednji šoli? Ne boš verjel, za mehanika sem se izučil. V sladoledarstvo sem bil že tako vpeljan, sem se pa izučil za dodaten poklic – to znanje še kako prav pride, saj lahko marsikaj pri teh strojih sam popravim in zamenjam.

Kakšni stroji so to? V glavnem hladilni: skrinja, mešalci za kremo, za točen sladoled ... tudi kavomati in tako. Če se v gneči kaj pokvari, serviser ne more vedno priti, jaz pa imam rezervne dele in zamenjam. Povedano na kratko, vsako delo če ti ga delaš z veseljem, če si v tem doma, ni nič težko. (Vstane, da postreže sladoled in ob tem uporabi ščepec tujih jezikov)

Jezike tudi obvladate, slišim. Ja, sladoled znam prodati v mnogih jezikih (se nasmeje); slovensko, albansko, seveda, pa tudi AN, NE, IT, FR, srbsko, hrvaško, makedonsko ... Srbsko ste se učili v šoli? Ne, srbsko sem se naučil v vojski, pa saj je podobna MK, ne »fališ«, če si malo talent za jezike. (postreže sladoled)

V šoli vam je dobro šlo? V šoli sem bil tabol. Trije smo bili, ki smo bili najboljši učenci. Če se nečesa lotim, naredim z odliko, sicer se sploh ne lotim. Če vem, da ne vem, prepustim drugim. Recimo »štroma« se ne dotaknem, ker ga ne obvladam. Tu ni heca, če kaj narobe zvežeš, lahko kdo umre. Kdaj ste pričeli delati pri Cukiju? Leta 82, ko sem bil star 18 let. Tedaj sem bil vedno prvi zjutraj in

Foto: Lothar Orel

zadnji zvečer. Moj oče je bil blizu 60, kaj naj bi jaz razmišljal? Saj so bili tudi bratje, ampak jaz sem obvladal te stvari, takoj sem se vklopil, »padel not«. Pomembno mi je, da se stalno uvajajo izboljšave, da ne stagniramo. Vse je stalno raslo. Najprej 6 okusov, potem 9, 15, 20 ... naslednje leto jih bo gotovo 24. Pred časom smo tudi dodali sladoled iz riževega mleka za alergike in vegane, brez sladkorja. Malokje ga dobiš ali sploh ne. Saj tu ne gre samo za hrano, gre za socialni ritual. Če greš nekam z družbo pa vsi nekaj jedo, ti pa ne moreš, si potisnjen ob stran, prikrajšan za izkušnjo, ki je več kot golo uživanje jedi. Jaz ne bom pozabil, ko sem ga začel delati – na dopustu je bila družina z otrokom, ki ni smel jesti običajnega sladoleda, pa si zato cela družina ni upala, da ga ne bi mučila, ker mu je bilo tako hudo. Ko so videli, da imamo sladoled z riževim mlekom, pa so bili vsak dan tu vsaj dvakrat, pa še za domov so ga kupili. In ko sem videl v očeh tega otroka veselje, da si je lahko nekaj privoščil, mi je to dalo zagon, da ga moram še naprej delati, čeprav ni velikega povpraševanja, zato ga imamo od junija do konca avgusta nenehno v ponudbi. Kasneje, v mirni sezoni, pa ne, tudi točenega sladoleda v tem času ne prodajam. Rajši prodam malnjši nabor okusov pa tisto kvalitetno. Če zadeva stoji, ni več pravega okusa. Spomladi začnem z manj okusi, potem pa dodajam do polne skrinje, jeseni pa počasi zmanjšujem (vmes prideta 2 stranki) – ko gre poraba dol, grem tudi jaz z okusi dol, z izbiro. Jaz se spomnim tega sladoleda še od ... Še rojen nisi bil. (smeh)

Ampak kakovost je vsa ta leta ostala enaka. To so pa surovine, na tem ne »šparamo«. Uporabljamo samo domače mleko, zanj potrebujemo pasterizator, ne smeš surovo delati. Tak stroj stane 15.000 evrov, sem ga letos zamenjal, kupil večjega. Če se poraba poveča, mora biti stroj tudi večji. Ves čas sem prisoten in vem, kaj posel potrebuje. Seveda, to so veliki stroški, veliko dela, ampak kvaliteta ostaja. Če te stranke pohvalijo, ti dajo moč, da ne popuščaš.

Pa ni samo kakovost sladoleda, mapak tudi ta odnos, prijaznost, toplina ... Veliko pomeni, da se potrudite in človeka nagovorite v njegovem jeziku. To je pri nas res doma, jeziki ne laufajo vsem. Makedonci smo narod, rojen za jezike, ni kraja, kjer ni Makedonca. Pa prilagodljivi smo. Bistvo je, da se ti zavedaš, kje si. Jaz sem v Sloveniji, jaz se moram temu kraju prilagoditi. Če se tega ne zavedaš, nekje nimaš kaj iskat. Bolje, da pobereš in greš. Treba je poznati lokalne navade, želje, potrebe, prisluhniti ljudem, to je ključ do uspeha. Jaz sem stalno tu in sem zelo pozoren na želje strank. Recimo, pride ena stranka pa pravi O, a tega ni. Če imam namen delati punč sladoled, pa reče, »A kave ni,« pravim, pridite čez pet minut, pa bo kava. (Sladoled z okusom kave, op. av.) Če ne bi bil v stiku s tem, bi delal bistveno drugače. Če bi recimo prišel, naredil sladoled in pustil drugim, da prodajajo. Jaz pa sem tu po cele dneve, ne delam zaloge, ampak delam za sproti, da je sveže. Kaj pa ti 100 % sadni sladoledi? Vsi moji sladoledi so iz 100 % sadežev – iz pravih sadežev, niso arome, aromati ... Saj domačini to veste, le za pistacijo imam prav tablico, kjer piše

19 100 %, saj je draga ko žafran, 200 evrov 3 kg. Ampak da pravi okus, aromo, ne tisti nadomestek pistacije, ki smrdi po bencinu. (smeh), In tako je z vsem. Sadje sicer ni surovo, mora biti prej prekuhano v džem, v pasto. Ampak denimo za okus borovnice, to se cele male borovnice kuha, pride taka pasta (na sliki v vedru, op. av.) Pa čoko piškot, to je prava čokolada pa piškotki. Seveda je to veliko dražje, ampak je vredno zaradi okusa. Tudi ko kuham kavo, za vsako kavo posebej zmeljem kavna zrna, nikoli ne zmeljem vnaprej. Če kakšen dan ne prodaš in je kava postana, se razdiši, tako da meljemo za vsako kavo sproti.

Razen tega, da ste sladoledar – kdo ste? Oče, mož, glava družine. Imam 2 sinova, 5 vnučkov, 2 snahi, vsi me ubogajo, trme ne sme biti, vse se reši sporazumno. Vsak mora biti malo popustljiv za vsako stvar, z glavo skozi zid se ne da. Vedno skušam razložiti svoje stališče, ne z vpitjem, ampak razumno; dopovedati, dokazati, da tako mora biti. V poslu sem strog, ampak jasen. Če lahko naredim jaz, lahko tudi vi. Rečem: »Pokaži mi drugo pot za doseganje iste kvalitete.« Je ni. Potem mora biti tako, kot jaz rečem. Kaj so vaše vrednote? Družina, poštenje, poslušnost, odgovornost. Glava družine v pravem smislu pomeni, da jih ti prav vodiš, da skrbiš za svojo skupnost, da predstavljaš prave nauke ...

Vera? Bolj načela. Laži nimajo mesta v družini, v odnosih. Moraš biti direkten, iskren. Če se je karkoli naredilo, se je pač naredilo. Reci: mislil dobro, izpadlo slabo. Po pravici povedano je že pol oproščeno. Tako imaš neko težo, integriteto. Pa tudi v naši kulturi je navada, da si med seboj pomagamo. Ko sem gradil hišo, so hodili prijatelji in sorodniki iz tujine, pa so mi prinašali denar, dali na mizo, so rekli, boš vrnil, kadar boš lahko. To izraža izjemno zaupanje v vas, ki temelji na dejanjih. Vame – in v te, ki stojijo za mano, v mojo družino. Če bi se meni kaj zgodilo, bodo moji sinovi poskrbeli za vračilo dolgov. Biti glava družine pomeni, da privzgojiš svojim prave vrednote, to ni stvar vpitja, tako moraš živeti.

Če gledate nazaj na čas od leta 82 – ste zadovoljni s prehojeno življenjsko potjo, kako je z razmerjem hvaležnost za prejete blagoslove/zadovoljstva in obžalovanja? Obžalovanja nimam. Edino ... Okoli leta 82 je vse potekalo »na peš«. Življenje se je bolj počasi odvijalo, sedaj gre mnogo hitreje, nenormalno hitreje. Ni bilo telefonov, interneta, vsega tega – kar ima seveda svoje prednosti, ampak tudi slabosti. To hitenje tudi terja svoje. Moj oče je bil izjemno sposoben, ampak če bi vstal od mrtvih in se znašel v tem svetu, se ne bi znašel. Včasih se mi zdi, da gre vse prehitro. Hvala za vaš čas. ・

Martin Cvetek je dopolnil 90 let Katarina Košnik

Martin Cvetek z županom Jožem Sodjo, foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj

iz na ših kr a je v 2. septembra je Martin Cvetek iz Srednje vasi dopolnil okroglih 90 let. Ob jubileju ga je v imenu Občine Bohinj z voščilom in darilom med drugimi obiskal župan Bohinja Jože Sodja, da pa bi ob tej priložnosti o Martinu izvedeli kaj več, pa smo z njim posedeli tudi z Bohinjskih novic. »Ne maram bahavosti,« je gospod Cvetek večkrat ponovil, ko sva se pogovarjala o njegovem življenju, ki ga je že zaradi dolgega življenja, še bolj pa zato, ker ga je preživel tako aktivno, nemogoče zapisati v nekaj povedih. Zato zapisujem nekaj malega, kar je v pogovoru delil z nami, veliko pa pove že pogled na stene v veži njegove hiše, ki jo krasijo različna priznanja. V letih dela, ko je, kot sam pravi, »veliko po planinah hodil«, je za svoje zasluge prejel več priznanj: -- Planinsko društvo Ljubljana Matica mu je kot dolgoletnemu gospodarju Koče pri Triglavskih jezerih in planincu za aktivno delo leta 1983 podelila srebrni častni znak za zasluge in kasneje leta 1993 še zlati častni znak za zasluge. -- Planinska zveza Slovenije mu je leta 1979 podelila srebrni častni znak za daljše pomembnejše delo v planinski organizaciji. -- Leta 1987 je prejel priznanje Planinskega društva Instalacija Ljubljana za uspešno sodelovanje. Že njegova priznanja pričajo o njegovi povezanosti z gorami, kjer je preživel tudi večino svojega delovno aktivnega časa. Gore so mu vseskozi veliko pomenile in več kot 50 let je bil nosač, najprej na hrbtu, potem pa z mulo in konji. Deloval je tudi v Planinski zvezi Slovenije. Kolikokrat je s svojimi mulami in naloženim hrbtom prehodil poti po naših gorah, se ne da prešteti. Leta 1947 se je začela obnova koče na Komni, kjer je sodeloval in se tako izkazal, da so ga potem k sodelovanju povabili tudi pri obnovi Koče pri Triglavskih jezerih, kjer je tudi ostal in 18 let delal kot gospodar koče: »Vedno smo za kočo lepo poskrbeli, vedno jeseni lepo pospravili in ko prideš na dober glas, te ne izpustijo. Od leta 1963 sem sodeloval tudi pri gradnji žičnice na Komno in kasneje tudi pri prenosu materiala za obnovo koče na Kredarici. 20 dni smo takrat vsakodnevno z mulami prenašali material in hrano na Kredarico.« Svojo poklicno pot je pri 20 letih sicer začel v Gradbenem podjetju Bohinj, kjer je pridobil izkušnje iz gradbeništva, ki so mu prišle prav tudi pri gradnji hiše in hleva Pod Studorjem, ki pa je ni nikoli dokončal. Kot pravi, so se vse od leta 1982 bili z raznoraznimi soglasodajalci za dovoljenje za gradnjo. To mu vse do zdaj ni uspelo kljub soglasju Triglavskega narodnega parka, razumevanju inšpekcije in močni podpori Občine Bohinj in takratnega župana Franca Kramarja: »Že 25 let je od tega – kar smo naredili, bo zdaj treba že obnoviti. Okna smo vgradili in jih niti odprli nismo, ker zdaj vse stoji. Pa je veliko poslopje s hlevom, kjer smo imeli namen živeti, a nam ni bilo usojeno. Na veliko sem zastavil, ker sem vse življenje le nekaj stiskal, tako da je zdaj tam prostora še za sosedovo seno.« V zadnjem letu sam živi v hiši v Srednji vasi, hlev z živino pa ima Pod Studorjem, kamor se še danes vsak dan vozi z avtomobilom, da poskrbi za živali, ko jih nima v planini. Pred 25 leti je izgubil sina, ki se je smrtno ponesrečil na Komni, ima pa še hčerko, vnuke in pravnuke, na katere je zelo ponosen. Ponosen je tudi na svojo soprogo Rezko, ki je preminula prejšnje poletje in je za vzorno urejeno hišo leta 1980 prejela priznanje Turističnega društva Bohinj. Sicer pa je gospod Martin poln zanimivih zgodb, ko jih bo zagotovo z veseljem delil z vami, če se boste kdaj ustavili na obisku. Ena takih je tudi spomin na to, kako je po neumnem izgubil edina dva zoba, ki mu pri častitljivih 90 letih manjkata: »Po neumnosti je bilo. Z mulo sem nesel material do Sedmerih jezer, dež je bil in cel dan me je že bolel zob. Ko smo se vrnili v Staro Fužino, sem stopil do Agotnekovega Petra, bil je trgovec in zobe je tudi pulil, pa sem ga prosil, naj mi ga izpuli. Takoj je bil za, pograbil klešče, zagrabil zob, ki pa se ni hotel premakniti. Ko se je o tem še v knjigi 'za zobe' pozanimal, je še enkrat poskusil, se prav s kolenom podprl in sta kar dva ven zletela. Tako sem ga polomil in oba zoba izgubil. Vse ostale pa še imam in upam, da bodo zdržali do konca,« je povedal z nasmehom na obrazu. Danes pravi, da v gore sicer ne gre več, vseeno pa veliko hodi sem in tja in se zamoti z delom na kmetiji: »Mislim, da me to gor drži, če bi le ležal, bi verjetno tudi kar obležal.« O vojni, ki jo je preživel, ne govori veliko. V družini z osmimi otroki

iz na ših kr a je v so takrat težko preživeli: »Hrane ni bilo, le toliko, da smo shajali. Ko so prišli Nemci, so bile le karte, in kar si dobil, si dobil. Kruha ni bilo, kar ga je bilo, je bil kisel. Slabi časi so bili,« je na kratko orisal vojni čas. »Prav za veliko baharijo jaz nisem. To pa lahko napišete. Če bi bil lenuh, mi ne bi dali priznanja, in zadovoljen sem, ker sem dobil priznanja za delo in znanje, in ne zaradi položaja, vez ali politike,« je najin pogovor zaključil Martin Cvetek. Nastal je kakšen stavek več, pa tudi verjamem, da ne bo zameril. Vse najboljše in veliko zdravja in moči za delo in čim več sprehodov po naši dolini mu želimo tudi v uredništvu Bohinjskih novic. ・

Spominska slovesnost pri koči Pod Bogatinom Planinsko društvo Srednja vas

Po kratkem okrepčilu v koči nas je arheologinja Mija Ogrin odpeljala na arheološko najdišče Poljanca v Lepo Komno: »V zadnjih desetletjih smo v okviru skupine za visokogorsko arheo logijo pri terenskih pregledih na novo odkrili okoli 20 arheoloških najdišč v visokogorju Bohinja, ki so bila obljudena od konca 3. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Eno takih arheoloških najdišč je tudi Poljanica na Lepi Komni, ki smo si jo ogledali na lep sobotni septembrski dan. Arheološko najdišče pa smo odkrili leta 2005 (Jana Horvat, Miran Bremšak, Mija Ogrin). Poljanica je bila obljudena že v času bronaste dobe, to je pred več kot 3500 leti. Na izjemi legi smo pri raziskavah odkrili kamnita orodja in odlomke keramičnih posod. Posode so bile izdelane prostoročno, v glini imajo razne primesi in so tudi okrašene. Take posode so uporabljali v bronasti dobi, kar se je potrdilo tudi z radiokarbonsko analizo oglja. Po vseh dosedanjih raziskavah domnevamo, da so se tod verjet no zadrževali lovci, ki so lovili divje koze – gamse, kasneje pa morda tudi prvi pastirji, ki so začeli pasti po bohinjskih gorah.« ・

Generalna skupščina Evropske ribiške zveze tudi v Bohinju Katarina Košnik

Foto: Robert Klančar

Planinsko društvo Srednja vas je dne 20. in 21. septembra organiziralo že tradicionalno spominsko slovesnost. Spominjamo se težkih časov prve svetovne vojne, katera je močno zaznamovala naše kraje, posebno še Planino na Kraju, kjer je bilo veliko avstroogrsko oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče. Med številnimi objekti je bila tudi vojaška bolnica. Prav na deloma ohranjenem objektu bolnice je leta 1931 Bohinjska podružnica SPD začela z obnovo objekta in 7. avgusta 1932 že odprla novo kočo. Po drugi svetovni vojni je kočo prevzelo Planinsko društvo Srednja vas in jo po obnovi odprlo v začetku marca 1947. V poznejših letih je bila večkrat prenov ljena in posodobljena. Vsako leto na prvi dan slovesnosti organiziramo tudi delovno akcijo. Letos smo očistili zaraščeno vojaško mulatero, ki povezuje Lepo Komno mimo planine Poljanca do planine Kal v smeri proti Triglav skim jezerom. Pred pričetkom slovesnosti v koči smo si ogledali tudi obnovljeno piramido na griču zraven koče. Iz naravnega kamna zgrajena piramida je bila postavljena v spomin na mrtve vojake, ki so tu pokopani. Piramido je zob časa precej poškodoval. Občina Bohinj je na pobudo našega društva zagotovila sredstva za nujna obnovitvena dela. Nekaj dni pred proslavo so Alojzij Jeršič, Jure Rebolj in Franc Podlipnik izvedli načrtovana obnovitvena dela. Za uvod v zanimiv večer nam je trobentač Rok Frelih zaigral planinsko himno Oj Triglav moj dom. Po pozdravu predsednika Jakoba Zupanca nam je Jože Mihelič v sliki in izbranih besedah predstavil svojo knjigo Vprašaj goro. V nadaljevanju pa je Alojz Budkovič prikazal in komentiral obnovljen film o bohinjskih gozdovih, katerega je leta 1965 posnelo Gozdno gospodarstvo Bled. Večerni del proslave je s prijetnim nagovorom zaključil župan Občine Bohinj Jože Sodja. Nato smo se vsi zbrali pred kočo in v zvezdnato nebo so zazveneli zvoki Rokove trobente. Naslednje jutro so se nekateri udeleženci ogledali ostanke stavb po planini, nekaj pa jih je odšlo do Bogatinskega sedla. Ob enajsti uri smo se zbrali pri maši v spomin na žrtve prve svetovne vojne, pokojne planince in majerje. Mašo je daroval triglavski župnik France Urbanija. Stanka Zupan je nato z recitacijo Cankarjeve domovine iz njegovega dela Kurent razveselila nas in čestitala župniku za njegov rojstni dan. S »Pastirčkom« v izvedbi Roka Freliha smo se čestitki pridružili tudi vsi navzoči.

Foto: arhiv Ribiške družine Bohinj

Ribiška zveza Slovenije je od 4. do 8. septembra na Bledu gostila zasedanje generalne skupščine Evropske ribiške zveze. V ospredju letošnjega zasedanja je bila problematika slabše prehodnosti voda, zaradi katere ribe vse težje pridejo do višje ležečih voda, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl. V okviru konference jih je v petek, 4. septembra v Bohinju gos tila Ribiška družina Bohinj. Obiska v Bohinju se je udeležilo okoli 45 gostov. Prvoten namen obiska je bil, da bohinjski ribiči v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj pokažejo delegatom generalne skupščine Evropske ribiške zveze EAA lepote našega kraja s poudarkom na vodah - Savo Bohinjko in Bohinjsko jezero. Sam obisk se je pričel v prostorih Turizma Bohinj, kjer so vse prisotne pozdravili župan Občine Bohinj Jože Sodja, predsednik RD Bohinj Marko Krajnc in član UO RD Anže Repinc, nakar je imel župan krajši nagovor v katerem je poudaril pomembnost ribiškega turizma v Bohinju, odličnega medsebojnega sodelovanja, pomembnosti ohranjanja narave in opozoril na ekološke probleme s katerimi se srečujemo danes vsi ne samo ribiči, poudaril bivanje v TNP in na koncu vsem udeležencem zaželel uspešno delo, ter jih povabil da še kdaj obiščejo Bohinj. Za vse udeležence so bohinjski ribiči v sodelovanju z Ribiško zvezo Slovenije pripravili pogostitev: domačo potico in pecivo ter dobro Slovensko kapljico. Po pogostitvi so se odpravili na ladjico, katera jih je odpeljala do Ukanca in nazaj. Zaradi slabega vremena ni bilo moč iti na Vogel, kakor so prvotno načrtovali. Po vrnitvi v Ribčev Laz so imeli udeleženci organizirano večerjo v EKO hotelu Bohinj. Kot je po srečanju povedal predsednik Ribiške družine Bohinj Marko Krajnc so bili odzivi gostov pozitivni, kljub slabemu vremenu so bili izredno zadovoljni, kar je z zahvalo potrdila tudi Ribiška zveza Slovenije. Tridnevno konferenco, ki je sicer potekala na Bledu, so letos pripravili petindvajsetič, Slovenija pa jo je gostila tretjič. Na to zasedanje je

iz na ših kr a je v, ml adina , kultur a in priredit ve

prišlo 40 delegatov iz sedmih evropskih držav. Kot se je pokazalo že večkrat poprej na podobnih sestankih EAA, imamo slovenski in evropski ribiči veliko skupnega; tako skupnih skrbi in težav z ohranjanjem populacij avtohtonih vrst rib, kakor je skupna tudi želja po čim večji naravnega habitata teh rib, tako v rekah in jezerih, kot v morjih Evrope. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v oktobru Katjuša Arh Lapajne

KREATIVNE DELAVNICE bodo v sejni sobi KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici od 17. ure. 7. 10. bomo slikali jesensko krajino – akril, delavnico bo vodila akademska slikarka Nataša Colja Obiako. 21. 10. bomo izdelovali nakit iz različnih perlic. Izdelali bomo različne kose nakita, za osnovo bomo vzeli različne vrvice ali žico. Kaj vse lahko olajšamo ali odpravimo, medtem ko tapkamo s prsti po določenih točkah na obrazu in telesu? Delavnica je primerna tako za popolne začetnike kot za tiste, ki metodo že uporabljajo. Pridite v udobnih oblačilih, s sabo prinesite steklenico vode. Delavnica/predstavitev EFT tehnike – TAPKANJE bo v sejni sobi KD Joža Ažmana, in sicer 14. in 28. oktobra ter 11. in 28. novembra ob 17. uri. Delavnico bo vodila Mojca Stojan. VADBA NA STOLIH za gibalno ovirane je primerna za tiste, ki se ne morejo udeležiti drugih oblik vadbe, saj je kombinacija različnih aktivnosti: dihalne vaje, vaje za spomin, vaje za ravnotežje ... Vadba poteka v sejni sobi KD Joža Ažmana vsako sredo ob 17.30, vodi jo prostovoljka Iva Lapajne. SLOVENŠČINA ZA PRISELJENCE bo v sejni sobi KD Joža Ažmana ob četrtkih ob 17. uri (17. in 24. 10., 7., 14., 21. 11.). Vabljeni začetniki in vsi tisti, ki osnove slovenščine že poznate, a bi želeli nadgraditi svoje znanje. Tečaj bom vodila Katjuša Arh Lapajne, univ. dipl. prim. sl. jez. Vse dejavnosti Večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodat ne informacije me lahko pokličete na 068 125 238 ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Spoznavni tabor v Bohinju – jubilejno leto Vesna Arh, mag., Gimnazija Franceta Prešerna

Foto: Vesna Arh

Tudi letos so dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna prve dni septembra namesto v šolskih klopeh preživeli na taboru v Bohinju. In ravno v začetku septembra je minilo natanko deset let, odkar sem spoznavni tabor organizirala prvič. Takrat se je naša šola imenovala še Gimnazija ESIC Kranj. Tri leta so torej naši gimnazijci spoznavali lepote Bohinja in svoje sošolce kot dijaki Ekonomsko storitvenega in izobraževalnega centra Kranj, od leta 2013, ko se je šola preimenovala, pa že kot dijaki Gimnazije Franceta Prešerna. V desetih letih so naši dijaki v Bohinju ustvarili 1219 nočitev, aktivno preživljali popoldneve v neokrnjeni naravi s kanuji in kolesi, v prvih letih smo jim ponudili tudi možnost plezanja. Vsi dijaki so si od leta 2010 dalje ogledali Planšarski

muzej, v prvih letih Oplenovo hišo, v zadnjih pa Muzej Tomaža Godca. Zadnji dve leti sem v program vključila tudi vodenje po Bohinjski Bis trici in ogleda Ajdovskega gradca ter cerkvice sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru in delavnici izdelovanja nakita ter netenja ognja. V vsem tem času so dijaki dodobra spoznali zgodovino in edinstvenost Bohinja, spletlo se je veliko prijateljstev, ki so se ohranila vse do danes. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem akterjem, ki ste prispevali vsak svoj kamenček v mozaik čudovitih zgodb, ki so nastale prav v Bohinju. ・

Oktobrsko dogajanje v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Bohinjska Bistrica Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Napovedujemo dogodke v naši knjižnici v mesecu oktobru: -- sreda, 2. 10., 17.00 (v Domu J. Ažmana): To ni pika. V novi lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča Fru-fru so glavni junaki črke. Črke, ki nosijo svoje zvoke in skupaj z njimi ustvarjajo šaljive epizodne zgodbe. -- četrtek, 3. 10., 19.00: Nepal, ki očara in zasvoji. Klasičen treking okrog Annapurn, izveden s kolesom. En krog, 10 dni, 233 km, veliko vzpona in spusta ... Preprosto življenje domačinov in zavedanje, kako malo je potrebno za pravo srečo, nas je očaralo. Potopisno predavanje Mojce Odar. -- sreda, 9. 10., 17.00: Pravljice na steklu. V gradu Khislstein v Kranju živi mala zelenolasa nagajivka Muzejčica. Pozna vse skrite kotičke in vse imenitne stare predmete. Najrajši pa si ogleduje prav posebne pravljice, ki niso zapisane v knjigi, ampak so narisane kar na steklu. Vabljeni, da si v družbi Gorenjskega muzeja ustvarite svojo pravljico. -- četrtek, 10. 10., 19.00: Dokaži, da znaš. Tako avtorica knjige in mama treh otrok predstavi svojo knjigo, ki jo je napisala v pomoč vsem staršem, ki imajo otroke z učnimi težavami, in jih opogumlja na njihovi poti, ki jo prehodijo skupaj z njimi. Predstavitev knjige in pogovor z avtorico Vanjo Gale bo vodila Metka Repinc. Predstavitev bo potekala v okviru Nacionalnega meseca branja. -- sreda, 16. 10., 17.00: Muzejski kovček na obisku: Skok v 18. stolet je. V starih časih je bilo življenje drugačno, kot je danes. Ljudje niso imeli televizij, telefonov in otroci ne toliko raznovrstnih igrač. Imeli pa so druge zanimive predmete, ki jih danes skorajda ne uporabljamo več ali jih celo ne poznamo. Pobrskaj po muzejskem kovčku, z zgodbami o zanimivih predmetih odpotuj v čas 18. stoletja in si nazadnje izmisli motiv, ki bi krasil tvoj medaljon. Delavnica v izvedbi Muzejev radovljiške občine je primerna za otroke, starejše od 5 let. -- četrtek, 17. 10., 17.00: Preventiva rakavih bolezni. Zdravstvenovzgojni center Bohinj vabi na predavanje in klepet o vseh aktivnostih, ki preprečujejo razvoj rakavih bolezni. O preventivi bo svetovala Tina Vovk, diplomirana medicinska sestra. Na voljo bo tudi za reševanje dilem in odgovore na vaša vprašanja. -- sreda, 23. 10., 17.00: Ježek teka, teka. Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti – ustvarjalno delavnico o ježih bo pripravil Damjan Korošec. -- četrtek, 24. 10., 19.00: Študijski krožek Poskusimo kuhati po Vodnikovo. V Vodnikovem letu so se ženske s Koprivnika in Gorjuš povezale v študijski krožek Poskusimo kuhati po Vodnikovo, da bi kuhale po receptih iz njegovih Kuharskih bukev. Anja Poštrak iz Gorenjskega muzeja, mentorica študijskega krožka, bo predstavila delo v študijskem krožku, kaj jim je uspelo in kaj ne in končno akcijo. -- ponedeljek, 28. 10., torek, 29. 10., 9.00: Arheološke delavnice z Mijo Ogrin. -- sreda, 30. 10., 17.00: Arheološke delavnice z Mijo Ogrin. ・

Skozi letne čase s pesmijo

mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Življenje pevk našega zbora je skozi vse letne čase oplemeniteno z žlahtno slovensko pesmijo. Tako smo tudi letos od pomladi do zgodnje

kultur a in priredit ve

vem in jih zastopale v izvedbi kulturnega programa. Zapele smo šest pesmi pred skoraj dvesto poslušalci. Na celodnevnem izletu v lepem vremenu smo prav uživale in marsikatero pesem zapele tudi med vož njo. V jesensko obarvano novo sezono smo tokrat vstopile z vajami že kar sredi septembra, vendar medse še vedno vabimo vse, ki imajo posluh in željo prepevati z nami. Pridružite se nam na vaji v ponedeljek, 7. oktobra, ob 19.30 v sejni sobi KD Joža Ažmana. Srčno vabljene! ・

Foto: arhiv zbora

jeseni nanizale kar lepo število nastopov. Pred številnim občinstvom smo 1. maja sredi dneva nastopile pred Kulturnim domom Joža Ažmana v sklopu prireditve ob počastitvi njegove 40-letnice. S kar devetimi pomladno obarvanimi pesmimi in tistimi, ki pojejo o lepotah Gorenjske, Slovenije in naših gora, smo 1. junija zvečer kot edine nastopajoče zapele na prav posebnem dogodku Pod skalco na Ribčevem Lazu, ko so se v Bohinju predstavili čudoviti lipicanci in s svojim programom navdušili res veliko množico obiskovalcev in tudi nas. Naslednje jutro navsezgodaj pa smo se odpravile na letni izlet po Notranjski, o čemer smo že pisale. Že čez štirinajst dni smo na svoj večerni koncert v KD Joža Ažmana, ki smo ga poimenovale »Pozdrav pomladi«, v goste povabile MPZ Podnart - Kropa z zborovodjem Egijem Gašperšičem. Zapele smo enajst pomladnih, z rožami in soncem ozaljšanih pesmi, naša zborovodkinja Cilka Novoselec pa je pripravila krajši kulturni program. Moški zbor je s svojim nastopom lepo uravnotežil naše ženske glasove. Kljub slavnostnemu in veselemu vzdušju, ki se je nadaljevalo s pogostitvijo po prireditvi, pa nam je bilo pred gosti kar malce nerodno, saj je bilo obis kovalcev v dvorani žal manj kot nastopajočih. Ko veš, koliko dela in truda je vloženo v pripravo in izvedbo take prireditve, je občutek ob slabem obisku še malce bolj grenak. A pevke se ne damo in iz veselja do petja vztrajamo še naprej. Intenzivno smo se pripravljale tudi na zdaj že tradicionalni nas top vseh bohinjskih pevskih zborov na predvečer dneva državnosti, 24. junija zvečer pred KD Joža Ažmana. Vsak zbor je nastopil s samostojnimi pesmimi, pod vodstvom iniciatorke in zborovodje Franke Pavić Sodja pa smo jih nekaj tudi skupaj zapeli. Vreme nam je šlo na roko, občinstva pa je bilo tudi tokrat žal manj kot nas. V predpoletnem času smo se iz srca poveselile z dvema pevkama, ki sta praznovali okrogla življenjska jubileja. Najprej smo nazdravile naši najstarejši pevki Marici Hvala, ki je dopolnila častitljivih 80 let, in ji zaželele, da bi še dolgo izžarevala mladostno energijo, s katero nas vse navdihuje. Malce kasneje pa smo proslavile še 60-letnico Marte Jeklar. Naš letošnji poletni dopust, ko nimamo vaj, je bil malce krajši kot običajno, saj smo se zbrale že v začetku avgusta, da smo začele vaditi za tri nastope v avgustu. Najprej smo se 10. avgusta že tradicionalno odzvale vabilu na nastop na proslavi v počastitev prvega padlega bohinjskega talca, ki je tokrat namesto na Žlanu potekala pod Hanssenovo skakalnico na Poljah. V poletni vročini nam je vsaj malo zaščite med prepevanjem partizanskih pesmi nudil senčnik. Organizatorjem smo pevke priskočile na pomoč tudi pri izvedbi kulturnega programa in prebrale nekaj pesmi, po zaključku pa smo se zadržale še na zakuski. Že čez dva dneva smo nastopile v Srednji vasi na prireditvi Vaški večeri Pod lipo. Zapele smo dvakrat, vsakič po tri pesmi, medtem pa tudi same uživale v bogatem kulturnem programu. Ker je bilo malce vetrovno in nas je že skoraj pregnal dež, smo tokrat prvič nastopile v naših novih jopicah, ki smo se jih zelo razveselile, saj so končno po enotile naš videz na nastopih v primerih, ko je malce bolj sveže. Sešili so nam jih po meri in se skladajo z našo ostalo garderobo. Jopice so nam prišle prav tudi 17. avgusta, ko smo v skoraj štiridesetminutnem programu samostojno nastopile na Ribčevem Lazu ob spomeniku štirim srčnim možem na prireditvi Pozdravi Triglavu. Lokaciji in prireditvi primerno smo pele o lepotah domovine in naših veličastnih gora, poslušalcev pa se je nabralo kar lepo število. Kasneje smo si privoščile še sladoled pri Cukiju in zapele še nekaj pesmi. Na pobudo društva Invalid Bohinj smo se 11. septembra z zborom v zmanjšani sestavi udeležile srečanja njihove zveze društev v Kidriče-

Vpis v Kulturno umetniško društvo Triglav KUD Triglav

Folklorna skupina KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju vpisuje nove člane. Vse željne plesa, petja, glasbe, dobre družbe in prijetnih dogodkov, vabimo da se pridružijo v naše vrste. Leta niso pomembna, saj delujemo v večih skupinah. ・ VABLJENI NA ARHEOLOŠKE DELAVNICE BOHINJA V ČASU KROMPIRJEVIH POČITNIC V KNJIŽNICO BOHINJSKA BISTRICA Delavnica glina bo v ponedeljek 28. oktobra ob 9. uri.

Glina se uporablja v zdravstvu, kozmetiki in lončarstvu. Z izdelavo in uporabo keramičnih posod se je življenje ljudi močno spremenilo. Na delavnici bomo spoznavali kaj vse je iz keramike in izdelali svojo posodo ali figurico iz gline, ki bo primerna tudi za darilo.

Delavnica mozaika bo v torek 29. oktobra ob 9. uri.

Mozaik je figuralni ali ornamentalni okras sestavljeni iz majhnih koščkov: opek, školjk, stekla ali drugih materialov. Poznamo več tisočletij stare mozaike, ki so krasile palače veljakov vse do današnjih mozaikov, kot so s kamenčki tlakovane poti. Na delavnici bomo spoznavali različne mozaike in izdelali mozaik, ki bo primeren za okras ali darilo.

Delavnica izdelava nakita bo sredo 30. oktobra ob 17. uri.

Nošenje nakita je star običaj in je odraz kulturne pripadnosti in stanu. Pred 2500 leti so se v Bohinju ljudje krasili z uhani, zapestnicami, ogrlicami in tudi bronastimi zaponkami. Med zaponkami je bila priljubljena oblika spirala. Na delavnici bomo po vzoru starih oblik izdelovali nakit: obeske, ogrlice in uhane.

Delavnice so brezplačne, sofinancira jih Občina Bohinj in so namenjene otrokom vseh starosti, predvsem pa mladini od 12. leta dalje. Knjižnica A.T. Linharta Radovljica in ArheoAlpe zavod za kulturo, turizem in izobraževanje Bohinj

Več: www.arheoalpe-bohinj.si, Mija Ogrin 031 617577

šport

Poletna tekmovalna sezona v polnem razmahu Smučarsko društvo Bohinj

Z mesecem septembrom je za naše člane prišlo novo obdobje tekmovanj. Do sedaj smo sodelovali na eni tekaški in dveh biatlonskih tekmah. V prihodnje pa nas čaka še nekaj tekaških tekem. V Planici je prvi teden v septembru potekalo poletno državno prvenstvo na rolkah. Boštjan Korošec je pokazal premoč nad tekmovalci v svoji kategoriji in osvojil naslov državnega prvaka. Tekma je potekala na 10 km prosto. Tekmovalo se je v panogi smučarskih tekov. Pretekli vikend sta v biat lonskem centru na Pokljuki potekali državni prvenstvi v biatlonu na tekaških rolkah. Blaž Debeljak na zmagovalnem odru, foto: arhiv SD Bohinj V soboto je tekma potekala v vseh kategorijah, v nedeljo pa so tekmovale samo starejše kategorije. Naši tekmovalci so odlično nastopili. Lena Repinc je postala državna prvakinja v poletnem biat lonu. Na stopničkah ji je družbo kot tretjeuvrščena delala Kaja Marič. V kategoriji mlajših članov se je Blaž Debeljak povzpel na zmagovalni oder kot tretjeuvrščeni. Vsi ostali tekmovalci so se v svojih kategorijah uvrstili do 10. mesta. Posebej je treba navesti še uvrstitev najmlajših tekmovalcev, kjer so Tevž Marič (7. mesto), Nastja Zorč (9. mesto) in Tomaž Pekovec (10. mesto) dosegli odlične uvrstitve. V nedeljo je tekma za mlajše člane potekala na 14 km dolgi progi, vsi ostali pa so morali preteči 10 km dolgo progo. Vse kategorije pa

so imele štiri strelske postanke. Ponovno so se kar trije naši povzpeli na zmagovalni odel. Žal nam je naslov prvaka za las ušel. Kaja Marič je kljub šestim zgrešenim strelom postala državna podprvakinja. Poleg nje je na stopničke stopila Lena Repinc kot tretjeuvrščena. Med mlajšimi člani je bronasto odličje prejel tudi Blaž Debeljak. Tudi ostali so se dobro borili: Anže Markelj se je v svoji konkurenci uvrstil na 8. mesto, Ajda Arh je dosegla 4. mesto v kategoriji mladink, prav tako je 4. mesto pripadlo Kaji Zorč v kategoriji mlajših mladink. Ta vikend pa so na Pokljuki potekale še zadnje pogodbene formalnosti za organizacijo svetovnega prvenstva v biatlonu 2021 Pokljuka Mednarodne biatlonske zveze (IBU). S sobotnim podpisom deklaracije o gostovanju SP z Mednarodno biatlonsko zvezo na Pokljuki se začenja odštevanje do enega največjih športnih dogodkov v Sloveniji v prihodnjih letih. Ob tej priložnosti je potekala tudi simbolična podelitev MK pušk, ki sta jo kot uspešni, mladi, perspektivni biatlonki prejeli Lena Repinc in Kaja Zorč. ・

Lena Repinc na zmagovalnem odru, foto: arhiv SD Bohinj

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

šport, z a konec

Aktivno jesensko obdobje za skakalce

Brane Iskra, trener A-PRO, SSK Bohinj

Foto: arhiv SSK Bohinj

V klubu imamo v drugem delu poletne sezone veliko dela. Člani kluba bomo organizirali tekmo na domačem terenu za pokal Cockta – vljudno vabljeni 15. oktobra ob 17. uri v Nordijski center na Poljah. Da lahko organiziramo vse športne programe, pa so starši in člani kluba sodelovali na prireditvi Kravji bal, kjer smo prodajali pijačo. Tokratni bal je bil fantastičen, saj sta nam vreme in odličen ansambel zelo pomagala pri dobri izvedbi dogodka. Za dobro sodelovanje se zahvaljujemo Turističnemu društvu. Na področju tekmovanj smo dosegli zavidanja vredne rezultate. Tekmovali smo po celi Sloveniji (Žiri, Kranj, Velenje in Planica). V Velenju je blestela Tinkara na mednarod ni tekmi FIS Alpen Cup, med mladinkami do 20 let je osvojila 11. mesto, kar je trenutno njen najboljši rezultat. Planica je gostila državno prvenstvo do 15 let. Med dekleti je nastopila Tinkara Komar in osvojila bronasto medaljo. V Kranju je med deseterico skočil Martin Resman, ki je končal na odličnem 7. mestu. Katra Komar pa je skupaj s celotno ekipo A-reprezentance v sklopu kondicijskih priprav osvojila Triglav, nato pa so treninge nadaljevali na morju. Udeležili so se tudi tekme evropskega pokala v avstrijskem Stamsu, kjer je osvojila 8. mesto. V mesecu oktobru se bo tempo tekmovanj po celi Sloveniji nadaljeval, čakajo pa nas glavne tekme – državna prvenstva.

24 Razplet tekem, ki bodo potekala še v oktob ru, pa bomo ažurno sporočali tudi na naši strani na Facebooku – SSK Bohinj. Treninge skokov z najmlajšimi začetniki pridno izvajamo na Poljah vsak torek in četrtek ob 18. uri, treninge kondicije pa v telovadnici ob ponedeljkih in sredah ob 17.30. Vpis nadobudnih mladih skakalcev začetnikov je vsak ponedeljek. Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na e-naslov ssk.bohinj@gmail. com ali na številko 041 981 234 (Brane). V programu SKOKEC bomo v oktobru izvajali igre z žogo in delno tudi rolanje. Program Skokec bo preko celega leta zajemal različne športe – tako se bodo otroci vsak mesec spoznavali z drugimi, različnimi športnimi prvinami. Pomembno je, da se otroci zavedajo, da morajo pozornost posvečati

kontinuirani vadbi, ki poteka v igrivem in zabavnem vzdušju. Vadba bo potekala dvakrat tedensko, v ponedeljek in sredo od 17.30 do 19. ure. Vsakič bodo potekala tudi preverjanja predpisanih gibalnih nalog in podelitev nagrad ter priznanj. Športni izzivi: rolanje, igre z žogo, poligoni in štafete, atletski elementi, talna telovadba in akrobatika, plavanje, drsanje, smučarki tek, alpsko smučanje, skoči z nami. V klubu smo ponosni, da imamo dobre pogoje za treninge, da ohranjamo tradicijo športa v Bohinju, zato vabimo tudi tebe (tudi predšolski otroci od 5. do 10. leta), da se nam pridružiš. Vpis nadobudnih mladih športnikov je vsak ponedeljek in sredo ob 17.30. ・

Novi

Renault CLIO

šport, ogl a si 040/202 384

Navdihnjen z življenjem.

Joga studio v Bohinju Tamara Dobravec, učiteljica joge (RJU 300)

Sproščanje in regeneracija z zvokom

Program izkustveno-edukativnih delavnic zajema 12 srečanj, ki bodo potekala enkrat tedensko v obsegu dve do tri šolske ure. Z izvajanjem bomo predvidoma začeli v drugem tednu oktobra. Program je primeren tudi za posameznike, Mina Kunstelj ki šele nameravajo postati rejniki ali posvojitelji. Delavnice bodo potekale na Jesenicah, »Ko je um miren in prisoten, so vse stvari na Poraba pripa mešanem 4,1–6,3 l/100 km.tednu Emisije CO 109–142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175–0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023–0,00088 g/ začnejo se ciklu v drugem oktobra, v dosvojem mestu.« km. Število delcev (x10 ): 0,05–0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam govoru z udeleženci. prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa jeje na voljo na renault.si.izmed Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Zvok eden naravnih načinov Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Za prijavo lahko pokličete psihologinjo vzpostavljanja ravnovesja v človeku in vpliva Alenko Rant na telefonsko številko 041 322 na nas na vseh ravneh – tako na fizični (celice) 330 oz. 031 391 357 ali se prijavite prekoFinžgarjeva kot tudi na 2, subtilnejših ravneh. Jesenice, Tel.: 04 /58 33 330 e-naslova info@vzgon.si. ・ Ima veliko vplivov: krepi življenjLesce, Hraška cesta 25, pozitivnih Tel.: 04 /53 53 450 sko moč, masira in stimulira notranje organe, sprošča mišice in živčni sistem, izboljšuje cirkulacijo po telesu, poveča energetsko 2

2,5

Renault priporoča

renault.si

Foto: osebni arhiv Tamare Dobravec

Peta sezona joge v Bohinju je pred nami. In ta bo prav posebna, saj z oktobrom odpiramo prvi joga studio v Bohinjski Bistrici. Ustvariti želimo miren prostor, kjer se boste počutili sproščeno, varno in sprejeto. Pri nas boste lahko spoznali različne stile joge: tradicionalno hatha, dinamično vinjasa in umirjeno yin jogo. Pravilna praksa nam prinese pozitivne učinke tako na fizičnem kot psihičnem nivoju. Vadba joge uravnava krvni tlak, izboljša prekrvavitev, poveča moč in fleksibilnost telesa, skrbi za zdravo hrbtenico, izboljša ravnotežje, ohranja zdravo telesno težo, dviguje odpornost, uravnava presnovo in delovanje hormonskega sistema, razstruplja, sprošča in poveča občutek udobja v lastnem telesu. Vabim vas, da se nam pridružite ob torkih ob 8.30, četrtkih ob 18. in petkih ob 19. uri v drugem nadstropju na Triglavski cesti 8, ob ponedeljkih ob 19. uri pa v Sobi z razgledom v Stari Fužini. Nobeno jogijsko predznanje ni potrebno. Urnik najdete na naši spletni strani www.go-yoga.net ali pa me pokličite na številko 041 728 567. Prvi obisk je do 15. 10. brezplačen. ・

Izkustvenoedukativne delavnice za rejnike in druge nadomestne starše

Veronika Šuštar, predsednica društva Vzgon V oktobru bomo v društvu Vzgon ponovno začeli z izvajanjem izkustveno-edukativnih delavnic za rejnike in druge nadomestne starše, ki smo jih prvič izvedli v lanskem letu. Izvajanje delavnic finančno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in so za udeležence brezplačne. Udeleženci bodo pridobili znanja, ki jim bodo omogočala poglobljeno razumevanje tako otrokovih kot tudi lastnih vedenj in čustvovanj. Rdeča nit posameznih srečanj bodo vaje čuječnosti, katerih namen je zniževanje starševskega stresa in spodbujanje čuječega starševstva.

Novi Renault TWINGO LIFE SCE 75 + PAKET COOL

– Klimatska naprava – Radio R&GO + Bluetooth USB AUX z upravljalnikom ob volanu – Pomoč pri speljevanju v klanec – LED dnevne luči

Novi Renault KADJAR

Renault CAPTUR

LIFE TCe 140 FAP

ZEN TCe 90

– Klimatska naprava

– Električna parkirna zavora

– Multimedijski sistem Media Nav Evolution z 18 cm (7”) zaslonom na dotik MP3, AUX, Bluetooth, USB, DAB

– LED dnevne luči C-shape – Vgrajen 18 cm (7”) TFT barvni zaslon med merilniki – Pomoč pri speljevnaju v klanec – Radio Arkamys (brez DAB in Shark antene)

– Kartica Renault – Platišča iz lahke litine 41 cm (16”) – Meglenki spredaj – LED dnevne luči C-shape – Android Auto

Že za

8.590 €

Že za

16.990 € + *

Že za

12.520 €* +

Poraba pri mešanem ciklu 4,1−6,8 l/100 km. Emisije CO2 109−154 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novem standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse cene so z vključenim rednim popustom, bonusom staro za novo in poletnim bonusom za vozila na zalogi. * Cene so z vključenimi popusti in so neobvezujoče priporočene cene, ki vključujejo 22 % DDV. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 /58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 /53 53 450

z a konec

Foto: Katarina Košnik

Foto: Mina Kunstelj

pretočnost, odpravlja stres in utrujenost, lajša bolečine in nas celostno uglašuje. Udeleženci se udobno namestijo in skozi vodeno sproščanje ozaveš čajo svoje notranje dogajanje. Vibracija starodavnih zvočil (gong, himalajske posode, kristalna posoda, tinkshe, koshi ...) ter glasu odprejo prostor notranje tišine in miru. S pomočjo zvoka se umiri možgansko valovanje, ki preide v alfa stanje, z valovanjem med 7 in 15 hercev ali celo globlje, vse do theta in delta stanja sprostitve, kjer se dogaja regeneracija na vseh nivojih. Dobimo se vsak prvi torek v mesecu od oktobra do aprila v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj, Stara Fužina 37–38. Začetek: 1. 10. ob 18.30. Več informacij o izvajalki in njenem delu najdete na povezavi: zvoktisine.si. ・

15. sveta maša za policiste Katarina Košnik

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policije je bila v župnijski cerkvi v Srednji vasi v nedeljo 29. septembra 15. maša za policiste. Mašo so namenili pokojnim iz vrst policije in Ministrstva za notranje zadeve, molili so tudi za policiste, njihovo uspešno delo in dobre odnose med sodelavci. Slovesno somaševanje ob prisotnosti domačega župnika Martina Goloba, policijskega vikarja Igorja Jereba in novoizvoljenega evangeličanskega škofa Leona Novaka je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Sv. mašo sta glasbeno oblikovala zbor iz Župnije Besnica in trobilni kvintet Slovenske policije. Maše se je udeležil tudi bivši ustavni sodnik in svetovalec Predsednika države Ernest Petrič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, generalna direktorica Finančne uprave Republike Slovenije Jana Ahčin, direktor Kliničnega centra Ljubljana Janez Poklukar ter župan Bohinja Jože Sodja. S strani policije so se maše udeležili namestnik generalne direktorice policije Tomaž Pečjak, direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič, komandir Policijske postaje Jesenice Robert Račman in številni drugi policistke in policisti.

Ernest Petrič, svetovalec Predsednika države je v pogovoru po maši poudaril pomembnost tega dogodka: »Najprej vidim ta dogodek kot neko humano gesto, spomin. V današnjem modernem času gre vse tako hitro, vse hitro pozabimo in ne cenimo, kaj je kdo dobrega naredil. Ta dogodek pa je ena lepa gesta do umrlih policistov in se mi zdi, da je zelo pomembno, da se je utrdil kot neka tradicija. Mislim pa še več kot to. Slovenija je nekako razklana, razdvojena in to je problem. Policija pa je neka institucija, ki je v službi vsega ljudstva, vse države. To je policija. Naj bo vlada kakršnakoli, policija je neka temeljna služba, ki jo vsaka država ima. Kot tako moramo policijo tudi videti, kot našo, skupno od vseh in s tega vidika se mi zdi ta dogodek zelo pomemben.« Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je ob dogodku, ki sicer ni uradni protokolarni dogodek, je pa pomemben tradicionalni dogodek policije, opomnil na posebne značilnosti policijskega poklica: »Vsekakor je delo policistk in policistov nevarno. Skrbijo za varnost, za red, predvsem za varnost prebivalk in prebivalcev Slovenije. Pri policijskem delu nikoli ne veš, kdaj pride do nevarne situacije, zato so policisti še toliko bolj usposobljeni za to delo. V letošnjem in tudi preteklem letu nismo beležili tistih, najbolj tragičnih dogodkov in tega si res ne želim, pa vendar je to sestavni del policijskega poklica. Samo dobra policijska oprema in dobra usposobljenost policistov in njihovo preudarno ravnanje preprečuje najhujše. Vendar to je policistov vsakdanjik, nikoli ne ve, kaj ga v službi čaka. Zato je treba delo policista drugače vrednotiti, ga gledati v drugi luči, kajti to je njihovo poslanstvo in res si ne želim tistih, najbolj tragičnih dogodkov.« Ob dogodku, ki se ga radi udeležijo tudi domačini je župan Bohinja Jože Sodja poudaril, da je to pomembna teadicija tudi za Bohinj: »Menim, da je teh 15 let dolga doba in s tega predloga pred 15. leti, se je dogodek razvil v tradicijo, ki samo še raste in se razvija. Menim, da je prav, da se tudi s policijo lahko srečamo na tak način obenem nam je tudi v čast, da jo gostimo v Bohinju, v domači fari v Srednji vasi.« Kot je po maši povedal bohinjski policist Aleš Rozman, idejni oče dogodka in tisti, ki ga s pomočjo sodelavcev in domačinov tudi vsako leto organizira, je to edinstven primer take preventivne aktivnosti v Slovenskem prostoru in predstavlja obenem tudi priložnost za druženje z domačini: »Sem vesel da je tako in da bomo s tem nadaljevali. Veseli me, da se vsako leto spomnimo pokojnih policistov in policistk in uslužbencev policije in Ministrstva za notranje zadeve. Veseli me tudi, da po maši sledi druženje, kjer imamo možnost, da se družimo tudi z domačini, da je prišel tudi bohinjski župan in da s to tradicijo nadaljujemo.« Po maši je častna garda slovenske vojske položila cvetje na grobove treh preminulih policistov, nato je pri Domu sv. Martina sledilo druženje ob pogostitvi. ・

Foto: Katarina Košnik

ogl a si 040/202 384

GSM: 040 38 00 86 TEL: 08 205 37 67 www.avtonota.si

Cesta Borisa Kidriča 1a

JESENICE

RABLJENA VOZILA

18.990 EUR

13.999 EUR

7.990 EUR

6.350 EUR

6.500 EUR

Audi A3 quattro 2.0 TDI Ambition S-LINE, L. 2015, 93.000 km 110 kW / 150 KM

BMW serija 3: 320d Touring SPORT, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 171.000 km, 135 kW / 184 KM

Fiat Doblo 1.6 Multijet 16V, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 180.000 km 77 kW / 105 KM

Kia Rio 1.2 EX Fun 1. LASTNICA SLO, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 124.000 km 62 kW / 84 KM

Kia Soul 1.6 CVVT LX 1. LASTNIK SLO, 1 LETO JAMSTVA, L. 2009, 90.000 km 93 kW / 126 KM

12.500 EUR

16.950 EUR

14.000 EUR

18.500 EUR

14.000 EUR

4x Opel Insignia SportsTourer 2.0 CDTI Drive SLO 1. LASTNIK, 1 LETO JAMSTVA, L. 2016, 149.000 km, 103 kW / 140 KM

Subaru Forester 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 151.000 km 108 kW / 147 KM

8.990 EUR

19.950 EUR

•

Suzuki Grand Vitara 2.0 Comfort 1.LASTNICA. SLO, 1 LETO JAMSTVA, L. 2008, 56.000 km, 103 kW / 140 KM

Subaru Forester 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 140.000 km, 108 kW / 147 KM

Volkswagen Golf Variant 4motion 2.0 TDI BMT Comfortline, 1 LETO JAMSTVA, L. 2017, 26.000 km, 110 kW / 150 KM

•

Novi Passat in Passat Variant. Zanesljivi partner, s katerim boste varni na poti do vsakega cilja – tudi v največji gneči. Z asistenco Travel Assist, ki bo namesto vas ohranjala smer in hitrost, ter ostalimi inteligentnimi asistenčnimi sistemi IQ.DRIVE*. S serijsko opremo, kot so navigacijski sistem Discover Media, dostop do pretakanja medijskih vsebin, dostop do storitev We Connect**, in s serijskimi LED žarometi. Z vsem, kar vam bo poenostavilo življenje!

Na poti do avtonomne vožnje. Emisije CO2: 163−36 g/km. Kombinirana poraba goriva 7,7−1,6 l/100km. Emisijska stopnja: EURO 6. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana in navedena oprema je na voljo opcijsko.* Nekateri sistemi IQ.DRIVE so na voljo opcijsko.** Pred prvo uporabo je potrebna registracija. Slika je simbolna.

VW_Dilerski_PassatVariant2019_137x198.indd 1

Subaru Forester 2.0D-L Exclusive, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 84.000 km 108 kW / 147 KM

MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR

Za vse, ki dajo vse od sebe.

16. 09. 19 13:44

ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA

www.volkswagen.si

Subaru Outback 2.0D VC Trend 4WD, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 139.000 km, 110 kW / 150 KM

•

1 LETO JAMSTVA NA VOZILA

•

GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE

•

MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI

ogl a si 040/202 384

Mišače 1, 4246 Kamna Gorica T: 041 756 173, 031 742 011 www.akris.si

Pogrebe opravljamo tudi v občinah Bled in Kranjska Gora. Tračne in verižne žage www.logosol.si

Prochrom-comp d.o.o., Šobčeva cesta 12b, 4248 Lesce, tel: 04 53 78 210, E-mail: info@logosol.si

BATNI IN VIJAČNI KOMPRESORJI prodaja in servis